9789612920913

om

rn

a. c

GLASBA a

kn jig Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 1

30. 03. 2022 09:00:24

Dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoč 6

Učbenik za glasbeno umetnost v 6. razredu osnovne šole

na .c

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak Naslovnica: Grega Inkret, Beti Jazbec Oblikovanje: Andrej Jurjovec, Studio Signum, d. o. o.

Tisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o.

3. izdaja Naklada: 2500 izvodov

om

Strokovni pregled: dr. Urša Šivic, Tanja Avsec, prof. glas.

Jezikovni pregled: Urška Kosec, s. p.

Notografija: Marjan Šijanec Ilustracije: Mojca Sekulič Fo, Marina Gabor Fotografije: Getty Images, Shutterstock et al. (natančen seznam je na koncu) Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik

Ljubljana 2022

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

ar

Učbenik Glasba danes in nekoč 6 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 219. seji dne 17. 2. 2022 s sklepom št. 613-1/2022/2 potrdil kot učbenik za glasbeno umetnost v 6. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2021). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

kn jig

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 2

PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 6 : učbenik za glasbeno umetnost v 6. razredu osnovne šole / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca Sekulič Fo, Marina Gabor ; fotografije Getty Images, Shutterstock et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2022 ISBN 978-961-292-091-3 COBISS.SI-ID 100497411

30. 03. 2022 09:00:25

KAZALO

om

Glasba za različne priložnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 Ljudska glasbena dediščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 Klasična ali umetnostna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Popularna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Jazz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Plesna glasba .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Narodnozabavna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Glasba za sproščanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 17 17 21 23

Glasbila in inštrumentalni sestavi .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Prva glasbila .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razdelitev glasbil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pihala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Trobila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Tolkala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasbila s tipkami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Brenkala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Godala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Inštrumentalni komorni sestavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Orkester . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

27 27 30 35 41 47 53 58 62 65 68

Glasbenoteoretični kotiček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasbeni elementi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Melodija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ritem in glasbeni čas .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

72 72 74 82

kn jig

ar

na .c

Glas in vokalni sestavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Človeški glas ali vokal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Mali vokalni sestavi ali male pevske skupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pevski zbori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Misli slovenskih inštrumentalistov, namenjene šestošolcem.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Seznam zvočnih primerov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Pesmarica. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 3

30. 03. 2022 09:00:25

om na .c ar

kn jig Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 4

30. 03. 2022 09:00:25

Ljudska glasbena dediščina

om

Glasba za različne priložnosti

1. poglavje

na .c

Glasbo opredeljujemo kot urejeno in oblikovano zaporedje tonov, drugih zvokov in tišine. Glasba, ki nastaja že od davnih časov med preprostimi ljudmi, večinoma nešolanimi glasbeniki, se imenuje ljudska glasba.

Je eden najstarejših delov kulturne dediščine slovenskega naroda. Ljudska glasbena dediščina obsega: • ljudske pesmi in • ljudsko inštrumentalno glasbo, ki vključuje tudi • ljudske plese (ljudsko plesno dediščino).

KLJUČNI POJMI

• glasba, • ljudska glasba, • ljudska glasbena dediščina, • ljudske pesmi, • ljudska inštrumentalna glasba, • ljudski plesi, • ljudski godci, • ljudska glasbila, • folklorne skupine, • folklorni kostumi

Dolga tisočletja so se ljudske pesmi prenašale po spominu oziroma ustnem izročilu iz roda v rod. Danes pa jih je že veliko zbranih, zapisanih in izdanih v pesmaricah.

kn jig

ar

Petje je v preteklosti spremljalo človeka od rojstva do smrti. Matere so svojim dojenčkom prepevale uspavanke, otroške pesmi so nastajale med otroško igro in rajanjem. Izraz ljubezni med fantom in dekletom so bile ljubezenske pesmi, ob porokah so nastajale svatovske pesmi. Praznovanja so spremljale obredne pesmi. S pesmimi so popestrili tudi različna dela (košnja, žetev …).

Pokojnike so na zadnjo pot pospremili z žalostinkami.

1

Spomni se treh ljudskih pesmi. Iz besedila poskušaj ugotoviti, ob kateri priložnosti so se prepevale.

1 Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 1

30. 03. 2022 09:00:25

Ljudsko inštrumentalno glasbo običajno izvajajo ljudski godci na ljudska glasbila, lahko pa jo izvajajo tudi šolani glasbeniki na glasbila, ki jih najdemo v različnih orkestrih.

om

Na območju Slovenije najdemo raznovrstna ljudska glasbila, podobno je tudi drugod po svetu. Igranje na ljudska glasbila poučujejo tudi na glasbenih šolah, na primer igranje na tamburico, citre in diatonično harmoniko.

Ljudsko glasbo skladatelji klasične glasbe večkrat priredijo tako, da melodiji pripišejo še enega ali več glasov. Lahko jo uporabijo tudi kot navdih za nove skladbe.

Harmonika

Drumlica

Trstenke

ar

Cimbale

kn jig

1. S lovenska ljudska Tramplan 2. Slovenska ljudska Jaz pa pojdem na Gorenjsko 3. Slovenska ljudska Preljubi svet‘ Lenart 4. Slovenska ljudska Micika f pungradi rouže bere (Micika nabira rože na vrtu)

Poslušaj glasbene primere od št. 1 do št. 4. Poimenuj glasbilo, ki si ga prepoznal/-a na posameznem posnetku. Pomagaj si z ilustracijami.

na .c

2

Citre

Lončeni bas

Živalski rog

Dude

Piščal

Okarina

Violina ali gosli

Glavnik

Ljudske plese (plesno izročilo) danes poleg zapisov ohranjajo folklorne skupine otrok in odraslih, ki nastopajo na domačih in tujih odrih. Plesalci so oblečeni v folklorne kostume, s katerimi prikažejo, kako so se ljudje nekdaj oblačili.

2 Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 2

30. 03. 2022 09:00:26

Plesalci Folklornega društva Kres iz Novega mesta

Plesalci Kulturnega društva folklorna skupina ISKRAEMECO Kranj

Na spletu razišči, katere prireditve, ki so povezane z ljudsko glasbo in plesom, potekajo v tvojem kraju ali njegovi bližini. Eno izmed njih opiši.

na .c

4

om

Ugotovi, za katero pokrajino je značilen ples, ki ga prikazujeta fotografiji. Kako si to ugotovil/-a?

MINUTA ZA RAZMISLEK

Prave korenine kulture so v resnici ljudska glasba.

(John Lydon, pevec punk glasbe)

Negovanje ljudske glasbene dediščine je za posamezen narod izjemnega pomena, saj s tem ohranja svoj jezik in kulturo.

ar

GLASBENA USTVARJALNICA

kn jig

V razredu si izberite eno slovensko in eno tujo ljudsko pesem. Zapojte ju in primerjajte njun značaj, ritmično in melodično razgibanost ter besedno sporočilo.

PONOVI

1 Pojasni pojem ljudska glasbena dediščina.

2 Kdo ustvarja ljudsko glasbo in kdo jo izvaja?

3 Ob katerih priložnostih so nastajale ljudske pesmi in kako so se širile?

4 Naštej nekaj slovenskih ljudskih glasbil.

5 Zakaj ima ohranjanje ljudske dediščine velik pomen za posamezen narod?

POVZETEK

• Ljudska glasbena dediščina obsega ljudske pesmi in ljudsko inštrumentalno glasbo, ki vključuje tudi ljudske plesne melodije.

• Med slovenska ljudska glasbila uvrščamo lončeni bas, violino ali gosli, harmoniko, različne piščali, citre, trstenke in druga glasbila.

• Ljudsko glasbo največkrat ustvarjajo ljudski godci, ki so bili v preteklosti večinoma nešolani glasbeniki.

• Z negovanjem ljudske glasbene dediščine narod ohranja svoj jezik in kulturo.

ZA VEČ

Poišči ljudska glasbila drugih narodov. Pomagaj si z naslednjimi pojmi: Austrian folk musical instruments, Croatian folk musical instruments, Italian folk musical instruments …

Katera glasbila in njihova glasba so te pritegnili? Zakaj?

3

Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 3

30. 03. 2022 09:00:28

Klasična ali umetnostna glasba Klasična ali umetnostna glasba, kot jo razumemo pri nas, je glasba, ki se je razvijala v zahodnoevropskem prostoru zadnjih 1000 let.

• Ustvarjajo jo glasbeno izobraženi ustvarjalci – skladatelji.

• Izvajajo pa jo poustvarjalci – pevci in inštrumentalisti.

KLJUČNI POJMI • klasična ali umetnostna glasba, • glasbeno izobraženi ustvarjalci (skladatelji) in poustvarjalci (pevci in inštrumentalisti), • glasbeno znanje

om

Praviloma je klasična glasba natančno zapisana z notami, le redkokdaj imajo izvajalci možnost ustvarjati brez vnaprejšnje priprave.

1

Klasična glasba je nekaj najboljšega, kar se je zgodilo človeštvu. Če se z njo seznaniš na pravi način, postane tvoja prijateljica za vse življenje.

(Yo-Yo Ma, violončelist)

Razišči, v katerih ustanovah prirejajo koncerte klasične glasbe.

Poimenuj dve.

2

V katerih ustanovah glasbeniki pridobijo svoje glasbeno znanje?

Poimenuj jih.

na .c

MINUTA ZA RAZMISLEK

Umetniška vrednost klasične glasbe se pokaže tako, da ostane cenjena in priljubljena skozi daljše zgodovinsko obdobje. Zahteva zbrano poslušanje in vsaj nekaj glasbenega znanja, zato je priljubljena v manjšem krogu poslušalcev. Klasična glasba tudi ni tako prodajno uspešna kot popularna glasba, ki je namenjena množicam, željnim zabave.

Klasične glasbe ne najdemo le v Evropi, temveč tudi drugod po svetu.

V posameznih kulturah se lahko razlikuje glasbena teorija, različna so tudi glasbila. Zvočna slika je zato drugačna od evropske klasične glasbe.

kn jig

Sarangi je indijsko klasično glasbilo s strunami, na katerega igramo z lokom.

ar

SLOVARČEK

Sarangi

Koncert evropske klasične glasbe

5. Wolfgang Amadeus Mozart Mala nočna glasba – 1. stavek Allegro (odlomek) 6. Indijska klasična glasba Sarangi (igranje na sarangi ob spremljavi table)

3

Koncert indijske klasične glasbe

Poslušaj glasbena primera št. 5 in 6; prvi je iz evropske klasične glasbe, drugi iz azijske. a) Katera glasba te bolj pritegne? Pojasni, zakaj. b) Kakšno razliko zaznaš med obema skladbama? c) Navedi dva naslova skladb evropske klasične glasbe in njuna skladatelja.

4 Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 4

30. 03. 2022 09:00:33

spored

SMS 5

Na koncertu klasične glasbe (pa tudi mnogih drugih prireditvah) dobimo programski list. Oglej si primer programskega lista in na njem poišči:

abonma 2020/21

Nekoč v morskem kraljestvu …

Spletni koncert

• kje in kdaj je bila prireditev,

v živo na www.filharmonija.si

• naslov prireditve,

Marij Kogoj (1892–1956) Foxtrot iz suite Če se pleše Dmitrij Šostakovič (1906–1975) Koncert za violončelo in orkester št. 2, op. 126 Largo Allegretto

• ime orkestra in skladatelja,

om

4

Allegretto

imena drugih ustvarjalcev • in poustvarjalcev del (če so navedeni).

15. april 2021 ob 19.30 Gallusova dvorana Cankarjev dom

Alexander Zemlinsky (1871–1942) Mala morska deklica

Orkester Slovenske filharmonije

Zelo zmerno razgibano Sehr mäßig bewegt

Valentin Urjupin dirigent

Zelo razgibano, šelesteče Sehr bewegt, rauschend

Zelo razvlečeno, z bolečim izrazom Sehr gedehnt, mit schmerzvollem Ausdruck

na .c

Maximilian Hornung violončelo Ana Dolžan koncertna mojstrica

SMS

GLASBENA USTVARJALNICA

Sodeč po raziskavi Univerze v Miamiju pajki radi poslušajo klasično glasbo. Ko so poslušali tehno in rap glasbo, so svoje mreže spletli čim dlje od zvočnikov. Ko pa so poslušali klasično glasbo skladatelja Bacha, so mreže spletli čim bližje zvočnikom.

1 Pojasni pojem klasična glasba.

2 Kdo so ustvarjalci in kdo poustvarjalci klasične glasbe?

3 Zakaj ustvarjalci in poustvarjalci klasične glasbe potrebujejo glasbeno izobrazbo?

4 Kako se pokaže umetniška vrednost klasične glasbe?

kn jig

PONOVI

ar

Poišči primere klasične glasbe z različnih koncev sveta; na spletu jih najdeš pod pojmi, kot so African classical music, South American classical music, Australian classical music … Kako si doživel/-a izbrano glasbo? Katere razlike med njimi zaznaš? Katere razlike zaznaš v primerjavi z evropsko klasično glasbo?

ZANIMIVOST

POVZETEK

• Klasično ali umetnostno glasbo ustvarjajo in izvajajo glasbeno izobraženi ustvarjalci – skladatelji oziroma poustvarjalci – pevci in inštrumentalisti.

• Umetniško vredna klasična glasba ostane cenjena in priljubljena skozi daljše zgodovinsko obdobje.

• Klasično glasbo najdemo na vseh koncih sveta.

ZA VEČ

• Razišči spored 3. programa Radia Slovenija – programa ARS. Izberi si eno izmed oddaj in jo poslušaj.

5 Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 5

30. 03. 2022 09:00:34

Popularna glasba Preprosta popevka je že od nekdaj obstajala med ljudmi, saj je lahko z njo vsakdo izrazil svoja čustva.

KLJUČNI POJMI • popevka, • popularna glasba, • predvajanje v množičnih medijih, • komercialna naravnanost, • glasbeni producenti

om

Danes se pojem popularna glasba nanaša na številne glasbene zvrsti, razširjene med različnimi družbenimi skupinami. Med najbolj priljubljene zvrsti popularne glasbe uvrščamo country, blues, rock ‘n‘ roll, pop, rock, heavy metal, punk, disco, tehno, rave, rap, house …

Popularno glasbo pogosto predvajajo v množičnih medijih (na radiu, televiziji, spletu). Po zahtevnosti poslušanja je lažje dostopna širšim množicam. Večinoma imajo pesmi zabavno ali romantično vsebino, lahko pa izražajo protest posamezne družbene skupine (na primer mladostnikov).

Taylor Swift

na .c

Zelo pogosto je popularna glasba komercialno naravnana, kar pomeni, da je zaslužek eden njenih najmočnejših vzgibov. Skladbe pogosto nastajajo hitro, druga za drugo, saj si množice vselej želijo kaj novega. Nemalokrat nimajo trajnejše vrednosti in hitro utonejo v pozabo. Po strukturi je popularna glasba praviloma preprostejša od tiste v klasični glasbi.

SLOVARČEK Glasbeni producent je oseba, ki z zvokovno obdelavo v studiu izboljša glasbeni posnetek in je odgovorna za končni izdelek.

kn jig

ar

Na glasbeno usmeritev v določenem času s svojo izbiro pesmi močno vplivajo glasbeni producenti, pogosto jih pri tem vodi tudi želja po zaslužku. Prek množičnih medijev izpostavljajo posamezne pesmi, poslušalci pa jih pogosto nekritično sprejemajo. Vendar pa nastajajo tudi v tej glasbeni zvrsti umetniško vredna dela.

Justin Bieber

1

Katere pesmi (»komade«) najraje poslušaš? Poimenuj tri naslove, njihove izvajalce ter zvrsti, v katere sodijo.

2

Izberi si eno izmed zgoraj zapisanih pesmi. a) Kaj ti je pri njej najbolj všeč? S šolsko oceno oceni: ritem, melodijo, inštrumentalno igro, petje. b) O čem govori besedilo? c) Prepevaj jo ob poslušanju.

Ava Max

MINUTA ZA RAZMISLEK Popularna glasba mi je všeč in me še vedno privlači zato, ker na koncu postane naša ljudska glasba.

(Bono, pevec skupine U2)

6 Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 6

30. 03. 2022 09:00:37

ZANIMIVOST

om

Legendarna britanska pop skupina The Beatles

Leta 2016 je na Kitajskem zaigrala največja rockovska skupina, štela je 953 članov; med njimi je bilo 349 pevcev, 154 kitaristov, 151 bobnarjev, 100 basistov, 100 klaviaturistov in 98 pihalcev.

Angleško-irska pop skupina One Direction

na .c

GLASBENA USTVARJALNICA

Z učiteljem/učiteljico določi trenutno pomembno ali zanimivo življenjsko temo ter o njej napiši besedilo v obliki rapa. Rap izvedi pred razredom ali ga posnemi kot zvočni posnetek.

Slovenski raper Rok Terkaj - Trkaj

1 Pojasni pojem popularna glasba.

2 Naštej nekaj glasbenih zvrsti popularne glasbe.

3 Opiši značilnosti popularne glasbe.

4 Kdo so glasbeni producenti in kaj je njihova naloga? Oceni pomen njihove vloge pri nastanku popevke.

5 Zakaj popularna glasba pritegne večje množice kot klasična glasba?

POVZETEK

• Popevke že od nekdaj izražajo čustva.

• Pojem popularna glasba se nanaša na številne glasbene zvrsti, ki jih pogosto predvajajo v množičnih medijih.

• Zvrsti popularne glasbe so rock ‘n’ roll, pop, heavy metal, tehno, rap ...

ZA VEČ

V zabavni oddaji Znan obraz ima svoj glas pevci popularne glasbe posnemajo glasove, način petja in celo gibanje drugih znanih pevcev. Na YouTubu poišči nekaj primerov slovenskih glasbenikov, ki so nastopili v šovu. Pesmi poslušaj v izvedbi izvajalca, za katerega je bila pesem napisana, potem pa še v izvedbi posnemovalca (na primer Ano Dežman v vlogi Lee Sirk: Hvala, ne! – 2019). Primerjaj originale in posnemovalce.

kn jig

ar

PONOVI

7 Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 7

30. 03. 2022 09:00:40

Jazz Jazz se je ob popularni glasbi pred približno 120 leti (na začetku 20. stoletja) razvil kot druga pomembna zvrst in protiutež klasični glasbi. Razvil se je v Združenih državah Amerike iz afroameriške in evropske glasbe.

KLJUČNI POJMI • jazz, • enakomerni ritmični utrip, • sinkopa, • improvizacija, • bluesovska lestvica, • Big Band RTV Slovenija

SLOVARČEK Sinkopa (gr. synkopto – skupaj zbijem) je ritmična posebnost, za katero je značilen prenos poudarka s težke dobe na lahko.

Improvizacija (lat. improvisus – nepredviden) je ustvarjanje in izvajanje glasbe v danem trenutku, brez predpriprave in notnega zapisa.

na .c

om

Zanj so značilni: • enakomerni ritmični utrip, • pogosta uporaba sinkop, • improvizacija in • bluesovska lestvica, ki zveni nekoliko otožno. Beseda »blue« namreč v angleščini pomeni tudi otožnost.

Notni zapis sinkope

1

Na spletu poišči razlago bluesovske lestvice pod pojmi The Blues Scale Formula (Piano Lesson). a) Po vzoru posnetka zaigraj bluesovsko lestvico na inštrumentu s tipkami ali na virtualni klaviaturi, ki jo najdeš na spletu (virtual piano keyboard).

ar

b) Pripravi kratko improvizacijo z istimi toni (tipkami).

kn jig

Najznačilnejša glasbila v jazzovski glasbi so saksofon, trobenta, pozavna, klarinet, klavir, kitara, basovska kitara, bobni in kontrabas. Pogosto jih spremlja petje.

2

Na spodnji sliki poimenuj značilna glasbila v jazzovski glasbi. Pomagaj si z imeni glasbil v zgornjem odstavku.

Jazzovska skupina

8 Glasba 6_UC PRENOVA notranjost.indd 8

30. 03. 2022 09:00:41