9
m
BIOLOGIJA
kn
jig
ar
na
.c o
ZVEZEK ZA UTRJEVANJE
IZZI BIO 9 zvezek za utrjevanje_notranjost.indd 1
08/09/2021 09:18
Tanja Pangerc Žnidaršič
Biologija 9 Zvezek za utrjevanje
Urednica: dr. Marina Dermastia Jezikovni pregled: Tina Vehovec Ilustracije: Arhiv NIB, Blaž Hribar
m
Fotografije: Shutterstock, Science Photo Library, Wikipedia (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.
.c o
Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Jasna Karnar Tisk: Zrinski, d. o. o. Prva izdaja Naklada: 1500 izvodov
ar
na
Ljubljana 2021
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
kn
Založba Rokus Klett, d. o. o. (2021). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v katerem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 57(075.2)(076.1)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
IZZI BIO 9 zvezek za utrjevanje_notranjost.indd 2
PANGERC Žnidaršič, Tanja Biologija 9. Zvezek za utrjevanje / [Tanja Pangerc Žnidaršič ; ilustracije Arhiv, Blaž Hribar ; fotografije Shutterstock, Science Photo Library, Wikipedia]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021. - (IzziRokus) ISBN 978-961-292-097-5 COBISS.SI-ID 75147523
08/09/2021 09:18
KAZALO 1 Biologija in družba. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
m
2 Kemija živih sistemov . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Odkritje in zgradba DNA. . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
Organizacija DNA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Osnove dedovanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Vpliv okolja na izražanje v genih zapisanih lastnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
4 Biotehnologija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
na
5 Evolucija življenja na Zemlji. . . . . . . . . 31
.c o
3 Iz roda v rod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
Začetki življenja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Naravno odbiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Populacije in mutacije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
Izumiranje in nastajanje vrst. . . . . . . . . . . . . . . 39
Prilagoditve organizmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
ar
Odpornost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
Evolucija človeka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
jig
Fosili. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
6 Razvrščanje organizmov. . . . . . . . . . . . 47
kn
7 Biotska raznovrstnost. . . . . . . . . . . . . . . 51 8 Biomi in biosfera. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 9 Vpliv človeka na naravo in okolje. . . 64
Rešitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
IZZI BIO 9 zvezek za utrjevanje_notranjost.indd 3
08/09/2021 09:18
DOTIK NAŠEGA EDINEGA SVETA
m
Verjameva, da se te je učenje naravoslovja in biologije zares dotaknilo ter navdušilo za nadaljnja raziskovanja. Tako kot pravi slovenska ljudska pesem, zdaj veš, kako rožice cveto in kako ptički pojo. Prav tako pa ti je postalo domače tvoje lastno telo in ti postaja domač naš edini svet. Z novimi zvezki za utrjevanje snovi lahko zdaj preveriš, kako odlično je že tvoje znanje in kje ga moraš še malo poglobiti.
kn
jig
ar
na
.c o
Tanja Pangerc Žnidaršič in Marina Dermastia
IZZI BIO 9 zvezek za utrjevanje_notranjost.indd 4
08/09/2021 09:18
1
BIOLOGIJA IN DRUŽBA
1. Veliko je poklicev, pri katerih potrebujemo biološka znanja. Iz opisa delovnega dne ugotovi, za kateri poklic gre, in zapiši biološka znanja, ki jih oseba v opisanem delovnem dnevu potrebuje.
.c o
m
a) Ob prihodu v službo se najprej preobleče v službena oblačila, ki jih ima spravljena v omari prav za ta namen. Med delom si velikokrat umije roke. Pri delu uporablja nože in rezalne deske. Noži in deske so rdeče in rumene barve, zato da ne meša piščančjega mesa z drugim mesom. Na začetku dela iz hladilne komore zloži meso v prodajno vitrino. Ko pridejo stranke, jim svetuje, kateri kos mesa izbrati za pripravo želene jedi, in jim meso pripravi (ga nareže, zmelje). Ko ni strank, gre v prostor za predelavo, kjer izdeluje pečenice, pleskavice in čevapčiče. Ko dobi svinjsko ali govejo polovico, meso loči od kosti in ga pripravi za prodajo. Poklic:
Biološka znanja:
na
Poklic:
Biološka znanja:
jig
ar
b) Svoje delo opravlja v pisarni in na terenu. Kadar je v pisarni, načrtuje sečnjo, protipožarno varstvo v gozdu, načrtuje gozdne poti, pogozdovanje in zaščito dreves pred škodljivci v gozdnem revirju, za katerega je zadolžen. Lastnike gozdov izobražuje in jim svetuje, kako naj gospodarijo z gozdom, da bo le-ta zdrav in da bo opravljal svojo naravovarstveno funkcijo. Ko dela na terenu, označuje drevesa za sečnjo, meri priraste, spremlja zdravje dreves in zastopanost posameznih drevesnih vrst, spremlja stanje populacij prostoživečih živali in njihovo usklajenost z biotopom.
kn
c) V službi nosi delovna oblačila. Stranke so običajno naročene, zato ve, katere pripomočke mora pripraviti za svojo storitev. Skrbi za sterilnost pripomočkov ter za urejenost in čistočo prostora. Opravlja nego obraza, depilacijo, limfno drenažo, pedikuro in manikiro. Pri pedikuri striže in lakira nohte, odstranjuje otrdelo kožo in otiščance. Neguje vraščene nohte ter izdeluje in namešča korekcijske pripomočke za pravilno funkcijo nog. Stranko pripravi na nego in ji razloži negovalne postopke ter njihove učinke. Stranki svetuje, kako skrbeti za svoje telo, svetuje ji tudi pri izbiri obutve. Po vsaki storitvi očisti in sterilizira pripomočke ter pospravi delovni prostor. Pri svojem delu uporablja zaščitne rokavice. Poklic:
Biološka znanja:
Biologija in družba | 5
IZZI BIO 9 zvezek za utrjevanje_notranjost.indd 5
08/09/2021 09:18
č) Delo opravlja v ambulanti ali na terenu. Ko je v ambulanti, pregleduje, zdravi, operira, cepi ali izdaja zdravila. Ko je na terenu, pregleduje zdravstveno stanje, zdravi in cepi. Običajno so na terenu živali večje kot v ambulanti. Poklic:
Biološka znanja:
m
.c o
d) Njegov delovni dan se začne zelo zgodaj. Delo je zelo odvisno od letnega časa in vremena. Pozimi načrtuje in se izobražuje, spomladi pripravlja zemljo (gnoji in orje) ter seje in sadi, nato skrbi za rastline, da imajo dovolj vode, hranil in da so varne pred živalmi, glivami in virusi. Pozno spomladi, poleti in jeseni pobira pridelke, jih pakira in razvaža. Poklic:
Biološka znanja:
na
Poklic:
ar
e) Delo opravlja v delovni obleki, ki je na različnih delovnih mestih različna, najbolj pa je prepoznana po modri barvi obleke. Če dela v zdravstvenem domu, ureja zdravstveno dokumentacijo, naroča paciente, previja rane, cepi, sodeluje pri preventivnih pregledih, meri krvni sladkor in krvni tlak, svetuje, kako zdravo živeti.
Biološka znanja:
jig
kn
f) Pri svojem delu veliko časa nameni izpolnjevanju obrazcev. Pregleduje izvor vstopne surovine, pregleduje temperaturo hladilnih komor, nadzoruje predelovalni proces, preverja, ali delavci upoštevajo higienske predpise – nosijo zaščitno obleko (čevlje, obleko, pokrivalo), skrbijo za osebno higieno (so brez nakita, brez laka na nohtih, si umivajo roke), preverja ustreznost in upoštevanje receptur. Poklic:
Biološka znanja:
6 | Biologija in družba
IZZI BIO 9 zvezek za utrjevanje_notranjost.indd 6
08/09/2021 09:18
2. Naštete so raziskave. Razvrsti jih med raziskave temeljne ali uporabne znanosti.
m
a) Merjenje hranilne vrednosti in pridelkov detelj na kraških tleh za potrebe živinoreje b) Raziskovanje strupa, ki ga izdeluje ognjenordeča morska vetrnica c) Odkrivanje gena za nalaganje maščob pri govedu č) Vpliv vremenskih razmer na rast detelj in trav d) Preučevanje mikroorganizmov, ki živijo ob vrelcih e) Raziskovanje DNA govedi f) Delovanje encimov mikroorganizmov, ki živijo ob vrelcih, na razkroj madežev na tekstilu g) Vpliv strupa ognjenordeče morske vetrnice na rakave celice Temeljna znanost: Uporabna znanost:
Kmetje krave krmijo z različno konzervirano travniško krmo (senom, silažo) in že omenjeno močno krmo. Zato, da dobijo krave dovolj hranil, ki jih bodo predelale v mleko, in da jim ta hranila ne bodo povzročala zdravstvenih težav, so v okviru raziskovalnega projekta izdelali krmni avtomat, s katerim kmet lahko natančno določa količino krme, ki jo zaužije posamezna krava. Krava je opremljena z ovratnico, ki beleži, koliko časa je minilo od telitve, količino mleka v predhodnih dneh ter njene potrebe po hranilih iz krme za tisti dan. Na podlagi podatkov, ki jih s pomočjo ovratnice dobi krmni avtomat, natrese vsaki kravi posebej odmerjeno količino krme.
na
.c o
3. Za to, da ima krava mleko, mora najprej teliti – imeti telička. Največ mleka ima osmi teden po telitvi. Raziskovalci so ugotovili, da na količino in sestavo mleka zelo vpliva prehrana, poleg tega pa vedo tudi, da preveč močne krme (ječmena, koruze, soje) v prehrani povzroča prebavne bolezni pri živalih.
a) Katera znanja so bila potrebna za izdelavo opisanega avtomata?
ar
jig
b) Ljudje s katerimi poklici so po tvojem mnenju sodelovali v tej raziskavi?
kn
c) V katere skupine raziskav bi lahko vključili opisano raziskavo? interdisciplinarna raziskava temeljna raziskava uporabna raziskava č) Kaj je po tvojem mnenju pridobil kmet, ki je sodeloval pri tej raziskavi in zdaj uporablja krmilni avtomat?
Biologija in družba | 7
IZZI BIO 9 zvezek za utrjevanje_notranjost.indd 7
08/09/2021 09:18
SPLOŠNA ZAKONODAJA • Zakon o veterinarstvu (ZVet-1) • Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) • Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) • Zakon o vinu (ZVin) • Zakon o živinoreji (ZŽiv) • Zakon o krmi (ZKrmi-1)
.c o
• Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS)
m
4. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je državna inštitucija z zelo širokim področjem delovanja. Na njihovi spletni strani je objavljen dolg seznam zakonov uredb in pravilnikov, ki se nanašajo na njihovo področje delovanja. Na ogled so imena samo prvih desetih zakonov. Razmisli o tem, ali zakonodajalci (poslanci, ministri, pravniki) potrebujejo znanje biologije, da pripravijo zakon ali dopolnitev zakona.
na
• Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
• Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)
ar
• Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
kn
jig
Znanja s katerih področij biologije so potrebna za pripravo zakona o zaščiti živali?
8 | Biologija in družba
IZZI BIO 9 zvezek za utrjevanje_notranjost.indd 8
08/09/2021 09:18