8
om
Geografija
kn
jig ar
na
.c
ZVEZEK ZA UTRJEVANJE
IZZI GEO 8 zvezek notranjost.indd 1
18/08/2021 10:42
Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun
Geografija 8 Zvezek za utrjevanje
Urednici: Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun Jezikovni pregled: Mateja Samastur Zemljevidi: PONS
om
Ilustracije: Gregor Štrukelj (str. 12) Fotografije: Shutterstock, Getty images (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Beti Jazbec
.c
Tisk: Zrinski, d. o. o. Prva izdaja Naklada: 1500 izvodov
na
Ljubljana 2021
Zemljevidi so vzeti iz izdaje Perthes World Atlas, založbe PONS GmbH, Stuttgart, Nemčija. © by PONS GmbH, Stuttgart, Zvezna republika Nemčija, 2017. Vse pravice pridržane.
jig ar
© za slovensko izdajo Založba Rokus-Klett, d. o. o., Ljubljana, Slovenija.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
Založba Rokus Klett, d. o. o. (2021). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
kn
Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v katerem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 91(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
IZZI GEO 8 zvezek notranjost.indd 2
VERDEV, Helena Geografija 8 : zvezek za utrjevanje / [Helena Verdev, Mojca Ilc Klun ; zemljevidi Pons ; ilustracije Gregor Štrukelj ; fotografije Shutterstock, Getty images]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021. - (IzziRokus) ISBN 978-961-292-104-0 COBISS.SI-ID 73228547
18/08/2021 10:42
NOVO POTOVANJE
om
Potovanje oziroma raziskovanje se je že začelo. S pomočjo IZZIRokus gradiv je to še lažje in hitrejše. Svetujeva ti, da najprej prebereš vsebino na spletni strani. Ne pozabi si ogledati fotografij, skic, ilustracij, zemljevidov, posnetkov. Nato reši naloge in uredi zapiske v zvezku za utrjevanje. Vanj lahko pišeš, lepiš, rišeš, si pomembne vsebine podčrtaš, pobarvaš. V prilogi zvezka za utrjevanje imaš zemljevide celin, na katere lahko vpišeš vse nove pojme. Na ta način bo zvezek za utrjevanje postal tvoj najboljši pripomoček pri učenju geografije. Z njim se boš naučil/-a oblikovati tudi svoje zapiske. Helena in Mojca
KAZALO
Srednja Amerika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
Površje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Površje, podnebje in rastlinstvo. . . . . . . . . . . . . . . . 33
Najstarejša celina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Podnebje in rastlinstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Prebivalstvo in gospodarstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Globalizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
na
Podnebne spremembe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
.c
Afrika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
Vodovje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Sahel in širjenje puščave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Selitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Površje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Podnebje in rastlinstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Tropski deževni gozd. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
jig ar
Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Južna Amerika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Delitev Afrike. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Severna Afrika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Tropska Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Južna Afrika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Avstralija in Oceanija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Površje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
Amerika in Severna Amerika . . . . . . . . . . . 21
Amerika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Srečanje kultur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Podnebje in rastlinstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
kn
Površje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Podnebje in rastlinstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
Polarna območja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
Tornadi in tropski viharji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Arktika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Antarktika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
Selitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
Zemljevid Afrike. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
Združene države Amerike. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Zemljevid Severne in Srednje Amerike . . . . . . . . . 53
Kanada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Zemljevid Južne Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Zemljevid Avstralije in Oceanije. . . . . . . . . . . . . . . . 55
IZZI GEO 8 zvezek notranjost.indd 3
18/08/2021 10:42
Afrika
.c
om
1
na
Afrika je druga največja celina. Je zibelka človeštva, z bogatimi in raznolikimi naravnimi viri, hitrim gospodarskim razvojem ter hitrim naraščanjem prebivalstva. To zelo raznoliko celino je v preteklosti zaznamovala kolonialna preteklost.
jig ar
SPOZNAL/-A BOM … IN NA KONCU PREVERIL/-A, ALI ZNAM J
Kakšna je geografska lega Afrike in kakšna je v primerjavi z drugimi celinami? Kateri oceani, morja in zalivi obdajajo Afriko?
Kakšno je površje Afrike, katere so večje reliefne enote in kje jih najdemo? Na katere naravnogeografske enote delimo Afriko in njihovo lego na zemljevidu? Katere so večje reke, kakšen je njihov tok ter njihov pomen? Katera podnebja in rastlinski pasovi so v Afriki in kaj je zanje značilno? Kakšne so možnosti za življenje v posameznem podnebnem tipu?
kn
Kateri so vzroki in posledice različne gostote poselitve? Katere države spadajo k Severni Afriki in kje jih najdemo? Kaj je Afrika kot celina prispevala v zakladnico človeštva? Kakšen je bil pomen reke Nil v preteklosti in kakšen je njen pomen danes? Kako nadmorska višina vpliva na življenje ljudi v ekvatorialnem pasu? Kako prepoznati in razumeti politiko rasnega razlikovanja in njen vpliv na življenje danes?
LEGENDA MOJEGA ZNANJA Odlično, znam. To moram še ponoviti. To se moram še naučiti.
Krogec pobarvaš ZELENO. Krogec pobarvaš RUMENO. Krogec pobarvaš RDEČE.
4 | Afrika
IZZI GEO 8 zvezek notranjost.indd 4
18/08/2021 10:42
Površje ..
.
Afrika - površje
..
..
1:40,000,000
0
500
1000
1500
2000 km
..
..
..
. . . . . . .. . ..
.
. . ..
Oglej si interaktivno animacijo Stopinjska mreža.
. ....
. . ... .
. ..
. . . . .. .. . . .
severni povratnik
om
.......
GEOGRAFSKA LEGA: • Glede na začetni poldnevnik leži • Glede na ekvator leži
ekvator
MEJE AFRIKE: J: Z:
.c
južni povratnik
.. . . .
....
....
....
....
.
S:
na
V:
Afrika je najmanj razčlenjena celina.
Imenuj prekop, ki Afriko loči od Azije: Imenuj preliv, ki Afriko loči
jig ar
Večji otok:
Večji polotok:
od Evrope:
Večji zaliv:
Meje, prekop, preliv, večji otok, polotok in zaliv vpiši na zemljevid.
Večino Afrike sestavljajo kamnine, ki so nastale v obdobjih zgodovine Zemlje. Imenuj zunanja procesa, ki sta do danes precej uravnala površje Afrike: •
kn
•
Gorovja, višavja in kotline vpiši na zemljevid v prilogi.
Katere reliefne oblike sestavljajo Afriko? Oglej si zemljevid v atlasu ali IZZI-ju in pobarvaj zemljevid tako, da prikažeš reliefne oblike.
KOTLINE:
GOROVJI:
VIŠAVJI:
•
•
•
•
•
•
•
•
Afrika | 5
IZZI GEO 8 zvezek notranjost.indd 5
18/08/2021 10:42
Najstarejša celina Pred približno 500 milijoni let je na Zemlji obstajala le ena celina, ki se je imenovala
om
___________________________.
Iz južnega dela nastaneta:
Iz severnega dela nastaneta: •
Litosferske plošče Potovanje celin
• Osrednji, planotast del, ki ostane, pa je današnja
• severni del:___________________
I Zemlja pred 225 milijoni let
III Zemlja danes
Litosferske plošče Povežicelin prikaze Potovanje
razporeditve celin s posameznim obdobjem.
I Zemlja pred 225 milijoni let
Pred 200 milijoni let se je od Afrike odcepila podcelina. Ta trči v Azijo. Posledica tega je tudi nastanek najvišjega gorstva
III Zemlja danes Smer premikanja litosferske plošče
Litosferske plošče Potovanje celin
Smer premikanja litosferske IVplošče Zemlja čez 50 milijonov let
II Zemlja pred 65 milijoni let
I Zemlja pred 225 milijoni let
80°
40°
0°
40°
80°
.
III Zemlja danes
jig ar
Litosferske plošče 120°
.
.c
• južni del:_____________________
na
•
•
Ta je pred približno 225 milijoni let začela razpadati na dva dela:
120°
160°
160°
120°
80°
40° 60°
Pojasni, zakaj se še vedno dviguje.
E V R A Z I J A
INDIJA
OCEAN
OCEAN
II Zemlja pred 65 milijoni let
40°
IV Zemlja čez 50 milijonov let
Smer premikanja litosferske plošče
Litosferske plošče 120°
23,5° 20°
..
..
.
80°
40°
0°
pred 225 milijoni let
.
40°
80°
..
.
120°
160°
160°
120°
pred 65 milijoni let
80°
40°
danes
E V R A Z I J A
60°
INDIJA
0°
. ..
OCEAN
40°
OCEAN
20° 23,5°
.
II Zemlja pred 65 milijoni let
IV Zemlja čez 50 milijonov23,5° let
Litosferske plošče Pojasni, na podlagi česa lahko sklepamo, da sta bili Afrika in Južna Amerika nekoč povezani. Pomagaj si z zemljevidom sveta.
20° 40°
severni povratnik
kn
120°
80°
meja litosferske plošče
40°
0°
80°
40°
smer premikanja litosferske plošče
80°
120°
40°
160°
0°
160°
40°
80°
120°
120°
160°
80°
160°
120°
80°
Na zemljevidu z rdečo barvo vriši potek Velikega tektonskega jarka. 40°
60°
0°
40°
20° 23,5°
40°
Pojasni njegov nastanek. 23,5° 20°
40°
ekvator
meja litosferske plošče
80°
40°
0°
smer premikanja litosferske plošče
40°
80°
120°
160°
160°
120°
80°
0°
40°
20° 23,5°
.
40°
..
južni povratnik
meja litosferske plošče
80°
40°
0°
smer premikanja litosferske plošče
40°
80°
120°
160°
160°
120°
80°
40°
6 | Afrika
IZZI GEO 8 zvezek notranjost.indd 6
18/08/2021 10:42
Podnebje in rastlinstvo Kateri dejavniki imajo največji vpliv na podnebje Afrike?
• •
om
•
20 °
30 °
•
..
..
.
.
..
.
jig ar
severni povratnik
20 °
30 °
na
. ..
10 °
.c
.
0°
S pomočjo ilustracije pojasni, zakaj območja ob ekvatorju prejmejo veliko padavin.
Kateri vetrovi pihajo ob povratnikih?
Na zemljevidu z rdečo barvo prevleci povratnika.
10 °
Pojasni, kako nadmorska višina vpliva na podnebje in življenje ljudi ob ekvatorju.
južni povratnik
..
.
ekvator
kn
Na zemljevid z modro barvo vriši Benguelski tok.
Na zemljevid vpiši puščave. Opiši lego puščav.
Pojasni, kako vpliva na podnebje.
Na zemljevid Afrike v prilogi vpiši največje puščave v Afriki.
S pomočjo zemljevida količine padavin v IZZI-ju na zemljevidu z modro barvo pobarvaj območja, kjer pade največ padavin v Afriki, z rumeno pa območja, kjer pade najmanj padavin. Afrika | 7
IZZI GEO 8 zvezek notranjost.indd 7
18/08/2021 10:42
SAVANSKO PODNEBJE
PUŠČAVSKO IN POLPUŠČAVSKO PODNEBJE
Temperature so
.
Temperature so vse leto podnevi _____________________,
Menjavata se
ponoči lahko padejo tudi za _______________. Padavin je
in
doba.
zelo ___________, v polpuščavah je kratka _____________ doba. Rastlinstva ni oziroma je zelo skromno. Kako so rastline in živali prilagojene na pogoje v puščavah?
proti
om
Količina padavin se zmanjšuje od .
Tu raste
.
Ugodno za poselitev.
Območja so _____________________ poseljena, ljudje EKVATORIALNO PODNEBJE
.c
živijo predvsem v ________________.
Temperature so celo leto
1:40,000,000
in so enakomerno razporejene preko celega leta. Tu raste
severni povratnik
. Zaradi velike vlažnosti je tu
Asuan
500
1000
1500
2000 km
SREDOZEMSKO PODNEBJE Poletja so in
, zime so in
N‘Djaména
.
Kumasi
jig ar
poselitev, razen na višjih nadmorskih višinah.
0
na
. Padavin je
ekvator
Kisangani
Rastline so prilagojene na poletno sušo. Obalna območja so poseljena.
južni povratnik
kn
Durban
VLAŽNO SUBTROPSKO PODNEBJE Poletja so ____________________, zime so _____________________.
Pobarvaj zemljevid podnebij Afrike. Pomagaj si z zemljevidom v IZZI-ju.
GORSKO PODNEBJE Temperature _________________ z nadmorsko višino. Razvili so se rastlinski višinski pasovi. Najvišji
Padavine so _________________ preko celega leta. Tu raste
deli so _____________________, medtem ko so ostali deli zaradi nižjih temperatur in manjše
___________________ subtropski gozd. Obalna območja so
vlažnosti _____________ poseljeni.
____________________ poseljena.
8 | Afrika
IZZI GEO 8 zvezek notranjost.indd 8
18/08/2021 10:42