9789612921767

Helena Verdev Jelka Miranda Razpotnik

POTUJEM V PRETEKLOST

UČBENIK ZA ZGODOVINO V 6. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Helena Verdev, mag. Jelka Miranda Razpotnik

POTUJEM V PRETEKLOST 6

Učbenik za zgodovino v 6. razredu osnovne šole Urednik: Matic Intihar Strokovni pregled: mag. Marjeta Šifrer, Helena Pačnik Ilustracije: Marina Gabor (str. 31, 36, 70–71), Urška Glavnik (str. 34–35), Marko Kočevar (str. 96) Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen seznam je na koncu učbenika) Jezikovni pregled: Mateja Samastur Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Grafični prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskara Zrinski, d. o. o.

1. izdaja Naklada: 2000 izvodov Ljubljana 2022 V navodilih smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen. Zato so navodila namenjena tako učencem kot učenkam.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Potujem v preteklost 6 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 221. seji dne 16. 6. 2022 s sklepom št. 013-2/2022/66 potrdil kot učbenik za zgodovino v 6. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

VERDEV, Helena VERPotujem v preteklost 6. Učbenik za zgodovino v 6. razredu osnovne šole / Helena Verdev, Jelka Miranda Razpotnik ; [ilustracije Marina Gabor, Urška Glavnik, Marko Kočevar ; slikovno gradivo Shutterstock et al.]. – 1. izd. – Ljubljana : Rokus Klett, 2022 ISBN 978-961-292-176-7 COBISS.SI-ID 112570115

KAZALO 1. SPOZNAVAMO ZGODOVINO

4

Zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Zgodovinski čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Zgodovinski viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Prve pisave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Prve podlage za pisanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Pergament in papir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Izum tiska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2. ČLOVEK RAZMIŠLJA, USTVARJA IN GRADI

28

IZBIRNA VSEBINA

Bivališča v prazgodovini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Gradbeništvo v starem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Gradbeništvo v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Gradbeništvo v novem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Gradbeništvo v moderni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Najpomembnejši izumi skozi zgodovino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

3. ZAČETKI ZNANOSTI, UMETNOSTI IN VEROVANJA

54

IZBIRNA VSEBINA

Verovanje v času prvih civilizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Znanost v času prvih civilizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Rojstvo umetnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

4. NAČIN ŽIVLJENJA SKOZI ZGODOVINO

68

IZBIRNA VSEBINA

Način življenja v času prvih človeških skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Način življenja v času starega veka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Način življenja v času srednjega veka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Način življenja v času novega veka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

5. KULTURNA DEDIŠČINA

84

Kulturna in naravna dediščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Šege in navade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Rokodelska dediščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Prehrana danes in nekoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

IZBIRNA VSEBINA

1.

POGLAVJE

SPOZNAVAMO ZGODOVINO Kako danes vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti?

SPOZNAL/-A BOM: • kaj je zgodovina in kaj raziskuje • pomožne zgodovinske vede in njihov pomen za zgodovino • na katera zgodovinska obdobja delimo zgodovino in zakaj • različna štetja let ter določanje časa • vrste zgodovinskih virov in njihov pomen • ustanove, ki hranijo zgodovinske vire • pojav pisave in pomen pisave • materiale, na katere so pisali nekoč • pomen izuma tiska za širjenje informacij

prvo kameno orodje

hieroglifska pisava

pergament

piščal iz Divjih bab

latinica

STARI VEK

PRAZGODOVINA 2,5 milijona pr. Kr. 4

4.000 pr. Kr.

SREDNJI 476

Brižinski spomeniki, Bavarska državna knjižnica, München Besedilo je napisano na pergamentu v takratnem slovenskem jeziku in je bilo namenjeno širjenju krščanske vere ter je najstarejše slovansko besedilo na območju Alp.

Katekizem, prva slovenska tiskana knjiga e-knjiga izum tiska

VEK

NOVI VEK 1492

MODERNA DOBA 1900/1914 5

Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine?

KLJUČNE BESEDE

• zgodovina • zgodovinar • pomožne zgodovinske vede

Zgodovina Zgodovina je veda Zgodovina, tvoj novi učni predmet, te bo popeljala v preteklost. Začeli bomo s časom pred približno 2,5 milijona let, ko se je razvil človek. Postopoma pa bomo pripotovali vse do včerajšnjega dne. Se še spomniš, kaj se je zgodilo včeraj? To je že zgodovina!

Ljudi je že od nekdaj zanimala preteklost.

Pripovedovali in opisovali so dogodke, ki so jih doživeli ali so se zgodili njihovim prednikom. Tako se je razvila zgodovina – veda o preteklosti, ki: • proučuje razvoj človeštva od njegovega nastanka do danes, • dogodke iz preteklosti ne le opisuje, ampak jih med seboj tudi povezuje, ugotavlja njihove vzroke in posledice,

Pouk okoli leta 1912

Oglej si sliko in pojasni ¼ Opiši, kaj prikazuje fotografija.

• pomaga nam razumeti sedanjost.

Zgodovina ni le naštevanje letnic, bitk in kraljev, je veliko več – je živahna, pestra in velikokrat skrivnostna zgodba preteklih dni.

Zgodovino ustvarjamo vsi ljudje, tudi ti.

Zgodovino proučujejo zgodovinarji Sodeluj v pogovoru

Oseba, ki proučuje dogajanje v preteklosti, se imenuje zgodovinar.

Lahko bi mu rekli tudi »detektiv preteklosti« – raziskovalec, ki proučuje in razlaga različne zgodovinske dogodke in pojave.

¼ Kaj si ti želiš spoznati pri urah zgodovine?

Preberi vir in pojasni ¼ Zakaj se je Herodot odločil, da bo zapisal dogodke?

6

»Herodot iz Halikarnasa vam v svojem delu predstavljam ugotovitve svoje­ ga raziskovanja. Namen mojega dela je preprečiti, da bi čas izbrisal sledove človeštva in ohraniti slavo pomembnih in izjemnih dosežkov, tako Grkov kot tudi drugih ljudstev. Posebno pozornost sem namenil vzrokom sovra­ štva med Grki in drugimi ljudstvi.« (Vir: Herodot, Zgodbe, 5. stol. pr. Kr.)

1 ZGODOVINA

Zgodovinar si pri svojem delu zastavlja naslednja vprašanja: • Kaj se je zgodilo?

• Kdaj in kje se je dogodek zgodil?

• Kdo je v dogodku sodeloval?

ZANIMIVO

Za prvega zgodovinarja velja Herodot, ki je živel v stari Grčiji pred okoli 2500 leti. Bil je prvi, ki je zgodovinsko gradivo sistematično zbiral, preverjal, urejal in zapisal.

• Zakaj je prišlo do dogodka?

• Kako je potekal dogodek?

• Kakšne so bile posledice?

»Marca 1515 je izbruhnil vseslovenski kmečki upor, ki je bil največji kmečki upor na Slovenskem. Zajel je kar 25.000 km² veliko območje treh sloven­ skih dežel in naenkrat povezal okoli 80.000 upornikov. Povod za začetek upora je bilo izkoriščanje nekaterih zem­ljiških gospodov nad kmeti. Kmetje so napadli in za­vzeli številne gradove. Obrnili so se tudi na cesarja Maksimi­ lijana I., ki jim je obljubil pomoč, v resnici pa je le želel pridobiti čas, da bi plemstvo zbralo vojsko proti upornikom. V začetku avgusta 1515 je bil upor zadušen v vseh treh slovenskih deželah. Kmetje so doživeli strahovit poraz. V času upora je nastal tudi letak s prvimi tiskanimi slovenskimi bese­ dami, ki so vabile kmete k uporu: Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup uboga gmajna.« (Povzeto po: https://www.pmb.si/500-let-vseslovenskega-kmeckega-upora-1515–2015)

Preberi vir in pojasni ¼ S pomočjo vprašanj, ki si jih zastavlja zgodovinar pri svojem delu, pojasni dogodek iz leta 1515.

Poznavanje zgodovine je pomembno Zgodovina se nikoli ne konča. Sedanjost je posledica dogajanja v preteklosti. Lahko rečemo, da ima vsaka človeška dejavnost svoje korenine v preteklosti. Če želimo razumeti sedanjost, moramo poznati preteklost.

Ko bomo spoznavali preteklost, bomo ugotovili, da se včasih zdi, kot da se pojavi iz preteklosti ponavljajo; da ljudje tudi danes delajo napake, ki so jih delali v preteklosti; da so bili ljudje že od nekdaj različni in so imeli različna mnenja; da je človek že od nekdaj želel biti boljši, uspešnejši, hitrejši …

Pomožne zgodovinske vede Pri proučevanju dogajanja v preteklosti zgodovinarju še posebej pomagajo posebne znanost. Imenujemo jih pomožne zgodovinske vede: arhivistika, diplomatika, epigrafika, heraldika, kronologija, numizmatika …

Pri svojem delu zgodovinarji uporabljajo tudi ugotovitve različnih znanosti.

7

1

ZGODOVINA

HERALDIKA se ukvarja z nastankom, razvojem in izdelavo grbov.

EPIGRAFIKA preučuje napise na različnih materialih, kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine …

Grb mestne občine Ljubljana

Napis, na osnovi katerega sklepajo, kdaj naj bi bila ustanovljena Ljubljana.

NUMIZMATIKA Proučuje stare novce oziroma denar.

Novci iz časa rimske države, stari okoli 2000 let.

ARHIVISTIKA se ukvarja z zbiranjem, urejanjem, hranjenjem, restavriranjem in proučevanjem arhivskega gradiva.

Cesarjeva listina, s katero je 16. aprila 1341 cesar Friderika Žovneškega povišal v grofa Celjskega.

8

DIPLOMATIKA proučuje listine. Na podlagi jezika, sloga, pisave in uporabljenih materialov ugotavlja izvor, avtorja ter istovetnost zgodovinskih dokumentov.

SFRAGISTIKA preučuje pečate, še posebej tiste na listinah.

PONOVIM

RAZMISLIM

1.

2.

3.

4.

Pojasni latinski izrek: »Zgodovina je učiteljica življenja.«

Kaj je zgodovina?

Opiši delo zgodovinarja.

Zakaj raziskujemo preteklost?

Katere pomožne zgodovinske vede pomagajo zgodovinarju pri proučevanju preteklosti?

Zakaj uporabljamo koledar?

Zgodovinski čas Orientiranje v času

KLJUČNE BESEDE

• • • • • • •

krščansko štetje let zgodovinska obdobja prazgodovina stari vek srednji vek novi vek moderna doba

Zgodovinske osebe, njihovo življenje in delo ter vzroke, potek in posledice zgodovinskih dogodkov vedno ocenjujemo z upoštevanjem prostora in časa, v katerem so osebe živele oziroma so se dogodki zgodili.

ZANIMIVO

Prikaz, na katerem dogodke razvrstimo glede na čas nastanka enega za drugim, imenujemo časovni trak.

Oglej si sliko in pojasni

Ilustracija prihoda prvega vlaka iz Stocktona v Darlington, leta 1825

¼ Na osnovi česa bi lahko sklepali, iz katerega obdobja je ilustracija, če ne bi imeli napisov?

Pomožna zgodovinska veda, ki proučuje dogodke v času in jih razvršča v posamezna zgodovinska obdobja, se imenuje kronologija.

V času se orientiramo s pomočjo koledarjev, ki nam povedo, katero leto, mesec in dan je danes. Ljudje so prve koledarje izdelali že tisočletja nazaj, v času prvih razvitih civilizacij. Temeljili so na opazovanju nebesnih teles, predvsem Lune in Sonca. Leta so imela tri ali štiri letne čase, meseci so imeli enako ali različno število dni.

Da pa so jih uskladili z astronomskimi letnimi časi, so jim dodajali ali odvzemali mesece in dneve.

Prvi, ki je izvedel temeljito prenovo koledarja, je bil rimski državnik Julij Cezar v 1. stoletju pr. Kr. Po njem se je imenoval julijanski koledar.

Leto je štelo 365 dni in je imelo vsaka štiri leta dodaten dan.

Po julijanskem koledarju, ki ga je vpeljal Cezar, je bil februar zadnji mesec koledarskega leta. Imel je 29 dni. Dodaten dan mu je odvzel cesar Avgust, ki ni želel, da bi imel mesec, ki se imenoval po njem, le 30 dni. En februarski dan je zato dodal mesecu avgustu.

9

1

ZGODOVINA

ZANIMIVO

Danes znaša razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem 13 dni. Pravoslavni verniki, ki še vedno uporabljajo julijanski koledar, praznujejo novo leto 13 dni kasneje.

Zato so se reforme koledarja lotili še enkrat. Papež Gregor XIII. je leta 1582 uvedel nov koledar, ki ga po njem imenujemo gregorijanski koledar.

Z gregorijanskim koledarjem so preskočili odvečnih 10 dni, ki se jih je nabralo zaradi napake julijanskega koledarja, 4. oktobru je sledil 15. oktober.

Gregorijanski koledar je še danes v veljavi v večini držav po svetu.

Štetje let Dogajanja v preteklosti ne moremo razumeti, če ne vemo, kdaj se je določen dogodek zgodil. Pri določanju časa v preteklosti se moramo zavedati, da so različna ljudstva v preteklosti uporabljala različna štetja let. Povezana so bila z različnimi pomembnimi dogodki v njihovi zgodovini ali z začetkom vladanja posameznega vladarja.

Mohamed je začetnik islamske veroizpovedi. Njegov beg iz mesta Meke v Medino muslimani imenujejo hidžra. Z njim začenjajo svoje štetje let.

Tako so na primer: • stari Grki šteli leta od organizacije prvih olimpijskih iger, ki so bile leta 776 pr. Kr.; • Rimljani od ustanovitve mesta Rima leta 753 pr. Kr.; • muslimani od Mohamedovega bega iz Meke v Medino leta 622; • bizantinsko štetje se je začelo s stvarjenjem sveta, kar naj bi se zgodilo leta 5508 pr. Kr.; • judovsko štetje se je prav tako začelo s stvarjenjem sveta, ki pa je po njihovem bilo leta 3761 pr. Kr.; • Japonci poleg krščanskega štetja let upoštevajo še staro štetje po cesarjevih vladarskih letih.

1000

100

10 9 8 7 6 5 4 3 2 1

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

100

pr. Kr.

pr. Kr.

pr. Kr.

pr. Kr.

po Kr.

po Kr.

po Kr.

po Kr.

pr. n. š.

pr. n. š.

pr. n. š.

pr. n. š.

n. š.

n. š.

n. š.

n. š.

ZANIMIVO

1000

Danes je v večini držav po svetu (tudi v Sloveniji) uveljavljeno krščansko štetje let. To štetje let se začenja z letom rojstva Jezusa Kristusa, začetnika krščanske vere: • čas pred njegovim rojstvom se označuje kot čas pred Kristusom (pr. Kr.) ali pred našim štetjem (pr. n. š.), • čas po rojstvu pa kot čas po Kristusu (po Kr.) ali po našem štetju/ našega štetja (n. š.). Dogodke v času po Kristusu navajamo le z letnico, brez dodanega zapisa po Kr.

Kitajska poleg gregorijanskega koledarja uporablja tudi kitajski koledar. Leto ima 353 do 355 dni, razdeljeno je na 12 mesecev. Na dve do tri leta dodajo 1 mesec. Začetek kitajskega leta se tako pomika od konca januarja do sredine februarja. Vsako leto se imenuje po eni živali (prašiču, podgani …).

10

Značilne svetilke v času praznovanja kitajskega novega leta.