1 z a j in Tanja Slemenjak, Vid Burnik, Sergeja Jekl
SLOVENŠČINA Učbenik za slovenščino
v 1. letniku srednjih poklicnih šol
JEZIK
Tanja Slemenjak, Vid Burnik, Sergeja Jekl
Slovenščina in jaz 1
Učbenik za slovenščino v 1. letniku srednjih poklicnih šol – JEZIK Urednica: Andreja Ponikvar Jakša Recenzenta: dr. Hotimir Tivadar, Vera Šeško Lektorica: Marjetka Mestnik Ilustracije na naslovnici in v notranjosti: Gašper Rus Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje: Jasna Karnar Prelom: Jasna Karnar Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Tisk: Bulvest Print AD Prva izdaja Naklada: 1500 izvodov Ljubljana 2022
Vse knjige in dodatna gradiva založbe Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Slovenščina in jaz 1 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 221. seji dne 16. 6. 2022 s sklepom št. 013-2/2022/56 potrdil kot učbenik za slovenski jezik v 1. letniku srednjih poklicnih šol. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
BURNIK, Vid Slovenščina in jaz 1. Učbenik za slovenščino v 1. letniku srednjih poklicnih šol : jezik / Vid Burnik, Sergeja Jekl, Tanja Slemenjak ; [ilustracije v notranjosti Gašper Rus ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2022 ISBN 978-961-292-191-0 COBISS.SI-ID 108909059
Kazalo 1
2
3
4
5
SPORAZUMEVAJMO SE
5
Sporazumevanje
6
Okoliščine sporazumevanja
10
Sprejemanje besedil
12
Načela uspešnega sporočanja
17
Družbene zvrsti jezika in okoliščine njihove rabe
22
KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ …
27
Nastanek evropskih jezikov
28
Nastanek in razvoj slovenskega jezika
31
Nastanek in razvoj pisav
34
Družbene vloge slovenskega jezika
36
Slovenski jezik zunaj meja Republike Slovenije
39
GOVORIMO SLOVENSKO
41
Glasovi slovenskega knjižnega jezika
42
Knjižno naglaševanje
46
Zapisovanje glasov
49
Govorno nastopanje
52
KOLIKO BESED ŠTEJE TVOJ JEZIK?
55
Pomen besed
56
Pomenska razmerja med besedami
59
Zapisovanje besed
64
USTVARJAJMO BESEDILA
67
Besedilo in besedilne vrste
68
Umetnostna in neumetnostna besedila
70
Javna in zasebna besedila
71
Strokovna besedila
75
Uradovalna besedila
80
1 SPORAZUMEVAJMO SE Sporazumevanje Okoliščine sporazumevanja Sprejemanje besedil Načela uspešnega sporočanja Družbene zvrsti jezika in okoliščine njihove rabe
RE
NA
REČJA
POGOVORNI JEZIK
SK
GO
KA NA
ON
RE
KORO Š
N PA
KA
S NJ
A ČJ
AN ČJA
ROVTARSKA NAREČJA
E AR
IM
OR
SK
A
ŠTA
PR
JER
SKA
NA
REČ
JA
KNJIŽNI JEZIK
POGOVORNI JEZIK
NA
RE
ČJ A
DOL
KA ENJS
EČJA
NAR
Sporazumevanje Ogrevanje 1. Igrajte se igro telefon. Zamislite si besedo (ali poved) in jo zašepetajte sošolcu oz. sošolki na uho. Ta naj jo
pove naprej, dokler sporočilo ne pripotuje do zadnje sošolke oz. zadnjega sošolca. Ali je vaše sporočilo ostalo nespremenjeno? Pojasnite.
2. S katerim signalom in čemu vsako prvo soboto v mesecu po vsej državi preizkusimo sirene? Na spletu poiščite in si oglejte še druge alarmne znake.
Učimo se SPORAZUMEVANJE Živa bitja se sporazumevamo z različnimi sredstvi, npr. čebele s plesom, delfini z žvižgi, ljudje pa z izmenjavanjem sporočil. Živali se sporazumevajo o zelo preprostih stvareh. Z oglašanjem opozarjajo na nevarnost, snubijo, izražajo bolečino itd. Nekatera sporočila so lahko tudi zelo zapletena, a po do sedaj znanih podatkih ne dosegajo zapletenosti človekovega sporazumevanja. Ljudje pri sporazumevanju večinoma uporabljamo besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni spremljevalci govorjenja in pisanja. Sporočevalec oz. tvorec tvori besedilo tako, da ga govori ali piše. Naslovnik oz. prejemnik to besedilo sprejema tako, da ga posluša ali bere. Sporazumevalne dejavnosti so torej dejavnosti sporočevalca (govorjenje ali pisanje) in dejavnosti naslovnika oz. prejemnika besedila (poslušanje ali branje). Sporazumevanje je izmenjavanje sporočil med sporočevalcem in naslovnikom. SPORAZUMEVANJE
DEJAVNOSTI TVORJENJA
GOVORJENJE
PISANJE
DEJAVNOSTI SPREJEMANJA
POSLUŠANJE
BRANJE
SREDSTVA SPORAZUMEVANJA Človekovo temeljno sredstvo za sporazumevanje je besedni jezik. Sestavljajo ga besede. Za uspešno sporazumevanje moramo poleg njihovega pomena poznati tudi pravopisna, pravorečna in slovnična pravila. Naša sporočila dopolnjujejo nebesedni spremljevalci govorjenja in pisanja: pri govorjenju glasnost in hitrost govora ter barva glasu, poudarki, drža telesa, mimika, očesni stik, pri pisanju pa velikost, oblika in barva črk, členjenost na odstavke, fotografije, risbe, grafikoni itd.
6
ENOSMERNO IN DVOSMERNO SPORAZUMEVANJE Velikokrat se sporazumevamo tako, da se sporočevalec in naslovnik v svojih vlogah izmenjujeta. To imenujemo dvosmerno sporazumevanje. Najznačilnejši dvosmerni dejavnosti sta pogovarjanje in dopisovanje. Pri dvosmernem sporazumevanju nastanejo dvogovorna besedila. Kadar se vlogi udeležencev ne izmenjujeta, je sporazumevanje enosmerno. V tem primeru sporočevalec ne pričakuje odziva na svoje besedilo. Enosmerne dejavnosti so npr. poslušanje radijskega programa, gledanje filma, branje časopisa, revije, knjige, informacijskega lista v škatlici z zdravilom, navodila za uporabo (nove) naprave. Besedila, ki pri tem nastanejo, so enogovorna.
3. Na www.franček.si poiščite podatke o glagolu sporazumevati se. a) V katerem pomenu najpogosteje uporabljate to besedo? b) Iz glagola sporazumevati se je tvorjena tudi beseda sporazumevanje. Tvorite definicijo pojma sporazumevanje.
4. V kateri vlogi so osebe na fotografijah?
5. Ali je branje romana, gledanje filma ali poslušanje glasbe tudi sporazumevanje? Pojasnite. 6. Kdo je sporočevalec in kdo naslovnik na fotografijah?
7
7. Ugotovite, kaj pomenijo prikazana nebesedna sporočila.
a) cestno križišče b) prehod za pešce
a) Ustavite! b) Takoj se odpeljite!
a) Govorite na glas. b) Govorite po tiho.
a) prati na več kot 30 °C b) prati na 30 °C
a) strupeno b) smrtno nevarno
a) avtomatski zunanji defibrilator b) postaja za merjenje krvnega tlaka
8. Katere podatke lahko razberete iz grafičnih prikazov? ZADOVOLJSTVO Z IZBIRO KNJIG V ŠOLSKI KNJIŽNICI slabo 10 %
odlično 60 % dobro 30 %
n = 100 Ali so trditve pravilne? a) V anketi je sodelovalo 100 udeležencev. b) Večina anketirancev je zadovoljna z izbiro knjig. c) 90 jih je izbiro knjig ocenilo z dobro ali odlično. č) 20 anketirancev je nezadovoljnih z izbiro.
8
UDELEŽBA NA TEKMOVANJU V PRVI POMOČI 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0
OŠ SŠ
2019
2020
2021
2022
Povedi prepišite in jih dopolnite s podatki. a) Največ tekmovalcev iz osnovne šole je bilo v letu . b) Največ srednješolcev je bilo na tekmovanju leta , in sicer . c) V letu ni bilo tekmovanja v prvi pomoči. č) V vseh letih se je tekmovanja udeležilo srednješolcev kot osnovnošolcev.
9. Pojasnite vlogo nebesednih spremljevalcev govorjenja in pisanja. Nebesedni spremljevalci pisanja
Nebesedni spremljevalci govorjenja
fotografije
hitrost
grafikoni, preglednice
poudarki
oblika pisave (velikost, debelina črk)
glasnost
obrobe in senčenje
mimika
členjenost besedila (naslovi, odstavki)
premori
10. Ali je na fotografijah prikazano enosmerno ali dvosmerno sporazumevanje?
Povzemimo 11. Ob ključnih besedah pojasnite pojem sporazumevanje. SPORAZUMEVANJE
SPOROČANJE
GOVORJENJE
SPREJEMANJE
PISANJE
POSLUŠANJE
BRANJE
ENOSMERNO IN DVOSMERNO
9
Okoliščine sporazumevanja Ogrevanje 1. Ugotovite, kdo se sporazumeva na fotografijah ter kje in kdaj sporazumevanje poteka.
2. Kdo bi izgovoril pozdrave?
Oj, bejba.
Dan.
Dober dan.
Zdravo, žaba!
ZDRAVO, ŽABA!
10
profesorica sošolka starejša sestra sosed zdravnik oče znanka