9789612921910

1 z a j in Tanja Slemenjak, Vid Burnik, Sergeja Jekl

SLOVENŠČINA Učbenik za slovenščino

v 1. letniku srednjih poklicnih šol

JEZIK

Tanja Slemenjak, Vid Burnik, Sergeja Jekl

Slovenščina in jaz 1

Učbenik za slovenščino v 1. letniku srednjih poklicnih šol – JEZIK Urednica: Andreja Ponikvar Jakša Recenzenta: dr. Hotimir Tivadar, Vera Šeško Lektorica: Marjetka Mestnik Ilustracije na naslovnici in v notranjosti: Gašper Rus Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje: Jasna Karnar Prelom: Jasna Karnar Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak Tisk: Bulvest Print AD Prva izdaja Naklada: 1500 izvodov Ljubljana 2022

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Slovenščina in jaz 1 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 221. seji dne 16. 6. 2022 s sklepom št. 013-2/2022/56 potrdil kot učbenik za slovenski jezik v 1. letniku srednjih poklicnih šol. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

BURNIK, Vid Slovenščina in jaz 1. Učbenik za slovenščino v 1. letniku srednjih poklicnih šol : jezik / Vid Burnik, Sergeja Jekl, Tanja Slemenjak ; [ilustracije v notranjosti Gašper Rus ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2022 ISBN 978-961-292-191-0 COBISS.SI-ID 108909059

Kazalo 1

2

3

4

5

SPORAZUMEVAJMO SE

5

Sporazumevanje

6

Okoliščine sporazumevanja

10

Sprejemanje besedil

12

Načela uspešnega sporočanja

17

Družbene zvrsti jezika in okoliščine njihove rabe

22

KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ …

27

Nastanek evropskih jezikov

28

Nastanek in razvoj slovenskega jezika

31

Nastanek in razvoj pisav

34

Družbene vloge slovenskega jezika

36

Slovenski jezik zunaj meja Republike Slovenije

39

GOVORIMO SLOVENSKO

41

Glasovi slovenskega knjižnega jezika

42

Knjižno naglaševanje

46

Zapisovanje glasov

49

Govorno nastopanje

52

KOLIKO BESED ŠTEJE TVOJ JEZIK?

55

Pomen besed

56

Pomenska razmerja med besedami

59

Zapisovanje besed

64

USTVARJAJMO BESEDILA

67

Besedilo in besedilne vrste

68

Umetnostna in neumetnostna besedila

70

Javna in zasebna besedila

71

Strokovna besedila

75

Uradovalna besedila

80

1 SPORAZUMEVAJMO SE Sporazumevanje Okoliščine sporazumevanja Sprejemanje besedil Načela uspešnega sporočanja Družbene zvrsti jezika in okoliščine njihove rabe

RE

NA

REČJA

POGOVORNI JEZIK

SK

GO

KA NA

ON

RE

KORO Š

N PA

KA

S NJ

A ČJ

AN ČJA

ROVTARSKA NAREČJA

E AR

IM

OR

SK

A

ŠTA

PR

JER

SKA

NA

REČ

JA

KNJIŽNI JEZIK

POGOVORNI JEZIK

NA

RE

ČJ A

DOL

KA ENJS

EČJA

NAR

Sporazumevanje Ogrevanje 1. Igrajte se igro telefon. Zamislite si besedo (ali poved) in jo zašepetajte sošolcu oz. sošolki na uho. Ta naj jo

pove naprej, dokler sporočilo ne pripotuje do zadnje sošolke oz. zadnjega sošolca. Ali je vaše sporočilo ostalo nespremenjeno? Pojasnite.

2. S katerim signalom in čemu vsako prvo soboto v mesecu po vsej državi preizkusimo sirene? Na spletu poiščite in si oglejte še druge alarmne znake.

Učimo se SPORAZUMEVANJE Živa bitja se sporazumevamo z različnimi sredstvi, npr. čebele s plesom, delfini z žvižgi, ljudje pa z izmenjavanjem sporočil. Živali se sporazumevajo o zelo preprostih stvareh. Z oglašanjem opozarjajo na nevarnost, snubijo, izražajo bolečino itd. Nekatera sporočila so lahko tudi zelo zapletena, a po do sedaj znanih podatkih ne dosegajo zapletenosti človekovega sporazumevanja.

Ljudje pri sporazumevanju večinoma uporabljamo besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni spremljevalci govorjenja in pisanja.

Sporočevalec oz. tvorec tvori besedilo tako, da ga govori ali piše. Naslovnik oz. prejemnik to besedilo sprejema tako, da ga posluša ali bere. Sporazumevalne dejavnosti so torej dejavnosti sporočevalca (govorjenje ali pisanje) in dejavnosti naslovnika oz. prejemnika besedila (poslušanje ali branje).

Sporazumevanje je izmenjavanje sporočil med sporočevalcem in naslovnikom.

SPORAZUMEVANJE

DEJAVNOSTI TVORJENJA

GOVORJENJE

PISANJE

DEJAVNOSTI SPREJEMANJA

POSLUŠANJE

BRANJE

SREDSTVA SPORAZUMEVANJA Človekovo temeljno sredstvo za sporazumevanje je besedni jezik. Sestavljajo ga besede. Za uspešno sporazumevanje moramo poleg njihovega pomena poznati tudi pravopisna, pravorečna in slovnična pravila.

Naša sporočila dopolnjujejo nebesedni spremljevalci govorjenja in pisanja: pri govorjenju glasnost in hitrost govora ter barva glasu, poudarki, drža telesa, mimika, očesni stik, pri pisanju pa velikost, oblika in barva črk, členjenost na odstavke, fotografije, risbe, grafikoni itd.

6

ENOSMERNO IN DVOSMERNO SPORAZUMEVANJE Velikokrat se sporazumevamo tako, da se sporočevalec in naslovnik v svojih vlogah izmenjujeta. To imenujemo dvosmerno sporazumevanje. Najznačilnejši dvosmerni dejavnosti sta pogovarjanje in dopisovanje. Pri dvosmernem sporazumevanju nastanejo dvogovorna besedila. Kadar se vlogi udeležencev ne izmenjujeta, je sporazumevanje enosmerno. V tem primeru sporočevalec ne pričakuje odziva na svoje besedilo. Enosmerne dejavnosti so npr. poslušanje radijskega programa, gledanje filma, branje časopisa, revije, knjige, informacijskega lista v škatlici z zdravilom, navodila za uporabo (nove) naprave. Besedila, ki pri tem nastanejo, so enogovorna.

3. Na www.franček.si poiščite podatke o glagolu sporazumevati se. a) V katerem pomenu najpogosteje uporabljate to besedo? b) Iz glagola sporazumevati se je tvorjena tudi beseda sporazumevanje. Tvorite definicijo pojma sporazumevanje.

4. V kateri vlogi so osebe na fotografijah?

5. Ali je branje romana, gledanje filma ali poslušanje glasbe tudi sporazumevanje? Pojasnite.

6. Kdo je sporočevalec in kdo naslovnik na fotografijah?

7

7. Ugotovite, kaj pomenijo prikazana nebesedna sporočila.

a) cestno križišče b) prehod za pešce

a) Ustavite! b) Takoj se odpeljite!

a) Govorite na glas. b) Govorite po tiho.

a) prati na več kot 30 °C b) prati na 30 °C

a) strupeno b) smrtno nevarno

a) avtomatski zunanji defibrilator b) postaja za merjenje krvnega tlaka

8. Katere podatke lahko razberete iz grafičnih prikazov?

ZADOVOLJSTVO Z IZBIRO KNJIG V ŠOLSKI KNJIŽNICI slabo 10 %

odlično 60 % dobro 30 %

n = 100 Ali so trditve pravilne? a) V anketi je sodelovalo 100 udeležencev. b) Večina anketirancev je zadovoljna z izbiro knjig. c) 90 jih je izbiro knjig ocenilo z dobro ali odlično. č) 20 anketirancev je nezadovoljnih z izbiro.

8

UDELEŽBA NA TEKMOVANJU V PRVI POMOČI 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0

OŠ SŠ

2019

2020

2021

2022

Povedi prepišite in jih dopolnite s podatki. a) Največ tekmovalcev iz osnovne šole je bilo v letu . b) Največ srednješolcev je bilo na tekmovanju leta , in sicer . c) V letu ni bilo tekmovanja v prvi pomoči. č) V vseh letih se je tekmovanja udeležilo srednješolcev kot osnovnošolcev.

9. Pojasnite vlogo nebesednih spremljevalcev govorjenja in pisanja.

Nebesedni spremljevalci pisanja

Nebesedni spremljevalci govorjenja

fotografije

hitrost

grafikoni, preglednice

poudarki

oblika pisave (velikost, debelina črk)

glasnost

obrobe in senčenje

mimika

členjenost besedila (naslovi, odstavki)

premori

10. Ali je na fotografijah prikazano enosmerno ali dvosmerno sporazumevanje?

Povzemimo 11. Ob ključnih besedah pojasnite pojem sporazumevanje.

SPORAZUMEVANJE

SPOROČANJE

GOVORJENJE

SPREJEMANJE

PISANJE

POSLUŠANJE

BRANJE

ENOSMERNO IN DVOSMERNO

9

Okoliščine sporazumevanja Ogrevanje 1. Ugotovite, kdo se sporazumeva na fotografijah ter kje in kdaj sporazumevanje poteka.

2. Kdo bi izgovoril pozdrave?

Oj, bejba.

Dan.

Dober dan.

Zdravo, žaba!

ZDRAVO, ŽABA!

10

profesorica sošolka starejša sestra sosed zdravnik oče znanka