MISIJA
SLOVNICA:
ITALIJANŠČINA Vadite brez skrbi, le to res šteje!
PONS
MISIJA
SLOVNICA: ITALIJANŠČINA
Prevod slovenske izdaje: Hana Kastelic Urednica slovenske izdaje: mag. Daša Stanič Urednica slovenske izdaje serije Misija slovnica: Marjeta Juvan Lektorica slovenske izdaje: Ana Kodelja Fotografije: Adobe Stock, Shutterstock, Thinkstock (gl. seznam fotografij na zadnji strani) Avtorica originalne izdaje: Federica Tommaddi Urednica originalne izdaje: Federica Colombo Oblikovanje logotipa: Erwin Poell, Heidelberg Predelava logotipa: Sabine Redlin, Ludwigsburg Oblikovanje notranjosti originalne izdaje: Petra Michel, Amberg Prelom originalne izdaje: Multiprint GmbH, Kostinbrod Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Prelom: Danilo Frlež Tisk: Tiskara Zrinski, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 1.500 izvodov Ljubljana, 2022
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com. © originalna izdaja: PONS, GmbH, 2022 © slovenska izdaja: Založba Rokus Klett, d. o. o., 2022. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.131.1’36(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
TOMMADDI, Federica Misija Slovnica. Italijanščina : vadite brez skrbi, le to res šteje! / [avtorica originalne izdaje Federica Tommaddi ; prevod slovenske izdaje Hana Kastelic ; fotografije Adobe Stock, Shutterstock, Thinkstock]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2022 ISBN 978-961-292-300-6 COBISS.SI-ID 115127299
SLOVNIČNE VAJE BREZ PANIKE Tudi vi menite, da mora učenje slovnice boleti? Da boste prišli do cilja samo z mučnim učenjem na pamet? Pozabite na to in se naučite slovnice na drugačen način – brez panike! Tako preprosto je.
SKOK V TEMATIKO Tu, tu che sei diverso almeno tu nell’universo non cambierai dimmi che per sempre sarai sincero e che mi amerai davvero Mia Martini, Almeno tu nell’universo
Citati na začetku poglavja so odlomki iz skladb, knjig, filmov, serij, reklam itd. V nekaj vrsticah vam pokažejo, da so slovnični fenomeni del vsakdanjega jezika. Nekatere skladbe morda že poznate, lahko pa si jih zavrtite ob reševanju nalog – tako si boste primere bolje zapomnili.
KRATKA IN JEDRNATA RAZLAGA Pregledna razlaga vam na kratko posreduje vse najpomembnejše informacije. Zapletene izjeme in težavne formulacije smo namenoma izpustili. Tako se boste naučili tisto, kar res potrebujete.
VAJA, VAJA, VAJA Teoriji sledi praksa: Svoje znanje lahko takoj uporabite v nalogah. Na koncu knjige najdete tudi rešitve. Tako boste poglavje za poglavjem predelali slovnične teme in lahko ste prepričani, da boste na koncu slovnico obvladali. Želimo vam veliko zabave!
VAŠA UREDNIŠKA EKIPA 3
KAZALO 1 Člen
6
Nedoločni člen • Določni člen • Delni člen
2 Samostalnik
15
Moški ali ženski spol? • Poimenovanja za osebe in poklice • Eden ali več?
6 Osebni zaimki in zaimenska prislova ci in ne 50 Zaimek kot osebek • Nepoudarjeni zaimki v predmetni rabi • Poudarjeni zaimki v predmetni rabi • Zaimenska prislova ci in ne • Sestavljene oblike osebnih zaimkov
7 Svojilne in kazalne zaimenske oblike 65 3 Pridevnik
26
Moj, tvoj, njegov … • Ta ali tisti?
Oblike pridevnikov • Mesto pridevnikov • Posebnosti
8V prašalne in nedoločne zaimenske oblike 4 Prislov
34
Tvorjenje prislovov • Mesto prislovov
5 Primerjava Lepša kot … • Najlepša • Dobro, boljše, najboljše
40
Vpašanja o vprašanjih • Nekaj, veliko ali vse?
9 Sedanjik, povratni glagoli modalni glagoli in brezosebni glagoli 79 Pravilni glagoli • Nepravilni glagoli • Druge vrste glagolov • Povratni glagoli • Modalni glagoli • Brezosebni glagoli in izrazi
10 Preteklost Passato prossimo • Imperfetto • Passato prossimo vs. imperfetto • Drugi pretekliki • Passato remoto • Trapassato prossimo 4
72
95
11 Prihodnost
110
Futuro semplice • Futuro anteriore
12 Pogojnik
116
Condizionale presente • Condizionale passato
13 Vezni naklon
122
Raba • Congiuntivo presente • Congiuntivo passato • Congiuntivo imperfetto • Congiuntivo trapassato
14 Velelnik
131
Oblike velelnika • Osebni zaimki v velelniku
15 Neosebne glagolske oblike — nedoločnik, glagolnik in deležnik 136
17 O ziralni odvisnik, odvisni govor, trpnik
151
Oziralni odvisnik • Odvisni govor in vprašalna poved v odvisnem govoru • Trpnik
18 Pogojni stavek
160
Pogojni stavek tipa I • Pogojni stavek tipa II • Pogojni stavek tipa III
19 P redlogi
165
Enostavni predlogi • Predložne zveze
20 Vezniki
175
Priredni vezniki • Podredni vezniki
Rešitve 181 Viri slik 189
Infinito presente in passato • Gerundio presente in passato • Participio presente in passato
16 Trditev, vprašanje, zanikanje 144 Trdilna poved • Vprašalna poved • Zanikana poved
5
1
ČLEN
Italijanščina pozna nedoločni, določni in delni člen. Oblika člena je odvisna od samostalnika: njegovega spola (moški ali ženski) in prve črke.
Cerco l’estate tutto l’anno
Ti porterò nei posti dove c’è del buon vino
E all’improvviso eccola qua
E festa, festa fino al m attino
Lei è partita per le spiagge
Litfiba, Lacio Drom
E sono solo quassù in città Sento fischiare sopra i tetti Un aeroplano che se ne va Adriano Celentano, Azzurro
Ci sono dei momenti Che ho voglia di star solo Giorgio Gaber, Ci sono dei momenti
NEDOLOČNI ČLEN Nedoločni člen uporabimo, ko govorimo o nečem neznanem ali nedoločenem ali pa ko nekaj prvič omenimo, npr. un aeroplano letalo iz zelo znane skladbe Adriana Celentana Azzurro: Glavni lik je sam v mestu (sono solo quassù in città), nad mestom leti letalo, vsi drugi so na morju. Oblike nedoločnega člena so: • Pri samostalnikih moškega spola - un pred soglasniki (razen v primerih, ki so navedeni pod uno) in samoglasniki (brez opuščaja!), un aeroplano; - uno pred s + soglasnik, z, ps, pn, gn, x in y, uno scuolabus šolski avtobus. • Pri samostalnikih ženskega spola - una pred soglasniki, una bicicletta kolo; - un’ pred samoglasniki, un’ambulanza rešilni avtomobil. Množinskih oblik nedoločni člen nima, zato v množini uporabimo, če je to potrebno, delni člen.
6
1
Člen
DOLOČNI ČLEN Določni člen označuje znana ali že omenjena bitja in stvari, uporabimo pa ga tudi ko govorimo o nečem na splošno, npr. v skladbi Azzurro, kjer glavni lik celo leto išče l’estate poletje: Cerco l’estate tutto l’anno. Omeni tudi i tetti strehe mesta: Sento fischiare sopra i tetti un aeroplano. Slišim letalo, ki hrumi nad strehami. Določni člen ima sledeče oblike: • Pri samostalnikih moškega spola v ednini - il pred soglasniki (razen v primerih, ki so navedeni pod lo), il treno vlak; - l’ pred samoglasniki, l’autobus avtobus; - lo pred s + soglasnik, z, ps, pn, gn, x in y, lo scooter skuter. • Pri samostalnikih moškega spola v množini - il postane i, i trattori traktorji; - l’ in lo postaneta gli, gli elicotteri helikopterji, gli yacht jahte. • Pri ženskih samostalnikih v ednini - la pred soglasniki, la macchina avto; - l’ pred samoglasniki, l’auto avtomobil. • Pri ženskih samostalnikih v množini - la in l' postaneta le, le moto motorji. Člen se vedno ravna po besedi, ki stoji takoj za njim. Ko na primer med členom in samostalnikom stoji pridevnik, se člen ravna po spolu samostalnika, samo obliko pa dobi glede na prvo črko pridevnika: gli sposi, ampak i promessi sposi.
7
Določni člen stoji: • pred različnimi nazivi, ki jim sledi priimek (pri neposrednem naslavljanju se člen izpušča): La signora Pirro è arrivata. Gospa Pirro je prišla. • pred imeni celin, držav, dežel, regij, velikih otokov – ne pa pred imeni mest: La Sicilia è una regione autonoma. Sicilija je avtonomna dežela; pred predlogom IN člena ni: in Sicilia, in Italia. • pred svojilnimi zaimki (razen ko zaimku sledi samostalnik, ki poimenuje družinskega člana): La mia auto è rossa. Moj avto je rdeč. • pri izrazih za čas (pred uro, datumom in letnicami ter pri delih dneva. Pri dnevih v tednu le, če se dejanje ponavlja): Sono le tre. Ura je tri. • pri delih telesa in drugih zunanjih značilnostih: Emma ha i capelli biondi. Emma ima svetle lase. • pri jezikih, barvah, boleznih, snoveh in materialih: L’oro è più caro dell’argento. Zlato je dražje kot srebro. • pri abstrakstnih pojmih: Il rispetto per il prossimo è molto imporante. Spoštovanje drugih je zelo pomembno. Določnega člena ne uporabimo: • pri prevoznih sredstvih s predlogom in ter pri krajevnih prislovih s predlogom in, npr. Sono solo quassù in città. Sam sem tu zgoraj v mestu. iz skladbe Azzurro, prav tako tudi pri nekaterih samostalnikih s predlogom a: Domani vado a teatro. Jutri grem v gledališče. • pred dnevi v tednu (če se dejanje ne ponavlja redno), meseci in letnimi časi: In estate fa molto caldo. Poleti je zelo toplo.
DELNI ČLEN Delni člen je sestavljen iz predloga di in določnega člena. Uporablja se pri neopredeljenih količinah, v množini samo s števnimi samostalniki, v ednini pa samo z neštevnimi. Primer je moč najti v besedilu skladbe Lacio drom skupine Litfiba: dove c’è del buon vino kjer je dobro vino. V slovenščino delnega člena večinoma ne prevajamo, včasih ga lahko prevedemo kot nekaj.
8
di + il
del
di + lo
dello
di + l’
dell’
di + la
della
di + i
dei
di + gli
degli
di + le
delle
1
Člen
Delnega člena ne uporabimo: • pri zanikanih povedih: Non ho soldi. Nimam denarja. • za količinskimi izrazi: Conosci molta gente? Poznaš veliko ljudi? • pri naštevanju: Devo comprare pane e vino. Kupiti moram kruh in vino. Upoštevati je treba tudi, da se za samostalniki, ki izražajo količino (kot je chilo, bottiglia itd.), in za un po’ uporablja predlog di (brez člena!): una bottiglia di vino steklenica vina, un po’ di vino malo vina. Množinske oblike delnega člena se uporabljajo tudi v pomenu nekaj, npr. v citatu iz skladbe Giorgia Gaberja: Ci sono dei momenti che ho voglia di star solo. So trenutki, ko želim biti sam.
1
NEDOLOČNI ČLEN
Preberite naročilo, nato pa dopolnite spodnji listek z ustreznimi nedoločnimi členi.
1 tè, 1 spumante, 1 ciambella, 1 panino, 1 insalata, 1 yogurt, 1 acqua, 1 succo di frutta
tè,
spumante,
ciambella,
panino,
insalata,
yogurt,
acqua,
succo di frutta 9
2 DOLOČNI ČLEN Razporedite besede k pravemu določnemu členu, nato pa dopišite še njihove množinske oblike s členom.
montagna
acqua Ednina
1.
il
2.
lo
3.
l’
Množina
animale
fiume
scarpone prato valle
4.
zaino
la
3 DELI TELESA IN DRUGE ZNAČILNOSTI Kakšen je Fido? Dopolnite povedi, ki ga opisujejo. 1. Ha
2. Porta
orecchie rosa.
3.
suo pelo
è chiaro.
10
baffi
corti.
4. Ha chiusi.
occhi