9789612923549

Helena Verdev, Barbara Žlender

Radovednih pet

Helena Verdev, Barbara Žlender

Radovednih pet Planet

Učbenik za družbo v 5. razredu osnovne šole

Urednica: Maša Skok

Urednica serije Planet Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj

Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič

Recenzentke: dr. Mojca Ilc Klun, dr. Marta Licardo, mag. Marjeta Raztresen

Jezikovni pregled: Mateja Samastur

Ilustracije: Matej de Cecco/Umer, Robert Solanovič/Umer

Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

Seznam sodelujočih evalvatorjev je na 3. strani ovitka.

Direktor produkcije: Klemen Fedran

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak

Oblikovanje: Beti Jazbec

Prelom: Boris Baćić

Tisk: Bulvest Print AD

1. izdaja

Naklada: 1500 izvodov

Ljubljana 2023

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Planet Radovednih pet: Družba 5 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 227. seji dne 20. 4. 2023 s sklepom št. 013-10/2023/29 potrdil kot učbenik za družbo v 5. razredu osnovnošolskega izobraževanja.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2023). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v katerem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Vsa oglaševalska besedila in logotipi podjetij so v učnem gradivu uporabljeni v izobraževalne namene in so namenjeni izključno obravnavi v Učnem načrtu predvidenih vsebin.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(497.4)(075.2)

VERDEV, Helena     Planet Radovednih pet. Družba 5. Učbenik / Helena Verdev, Barbara Žlender ; [ilustracije Matej de Cecco, Robert Solanovič ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2023

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 513 46 00

E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ISBN 978-961-292-354-9 COBISS.SI-ID 151857923

Vprašanja za priklic predznanja

Učni cilji Naslov poglavja

Preteklost

V tem poglavju bomo spoznali:

. S čim se ukvarja zgodovina?

. Kaj je značilno za posamezna zgodovinska obdobja?

. Kateri sledovi (ostanki) preteklosti pričajo o preteklosti na slovenskih tleh?

. Kako se je v nekaterih konkretnih primerih spremenilo življenje ljudi?

. Kaj je muzej in zakaj so muzeji pomembni?

Vesel sem, da se znam v naravi orientirati tudi brez elektronskih naprav!

Srednji vek me res zanima. Le kako je potekal dan princes?

Kaj so zajtrkovale, kako so se oblačile, česa so se učile …?

Obožujem praznike!

Takrat vedno dobim najslajše priboljške. Mljask!

Odkrivanje neznanega sveta

Kaj je preteklost?

Naštej nekaj sledov (ostankov) preteklosti. Zakaj je prav, da varujemo kulturno dediščino?

Primerjaj otroštvo nekoč in danes.

Naslov enote

Prazgodovina

Ključne besede kamena doba doba kovin • koliščarji

V besedilu so poudarjeni ključni pojmi, ki jih je treba poznati.

Kako so živeli prvi ljudje?

Življenje prvih ljudi je bilo povsem povezano z naravo.

Glavne značilnosti takratnega življenja so:

• Del hrane so dobili tako, da so nabirali rastline in plodove.

Pomemben vir hrane so bile ulovljene živali.

Ker so se selili za živalmi, so živeli v naravnih zavetiščih

– v jamah, pod skalnimi previsi.

Odkrili so ogenj.

Sčasoma so se zgodile velike spremembe v življenju ljudi:

Spoznali so, da ni treba hoditi po rastline in plodove, ampak lahko semena posejejo. Tako se je začelo poljedelstvo.

Ugotovili so, da se jim ni treba seliti za živalmi, ampak jih lahko udomačijo. S tem se je začela živinoreja.

Naredili so preprosta bivališča in se za stalno naselili v majhnih naselbinah, podobnim vasicam.

Š Poišči prazgodovinsko vas na straneh 78 in 79 ter jo opiši.

Kamena doba in doba kovin

Tudi v moderni dobi nabiramo rastline in plodove v naravi.

Obdobju, ki smo ga opisali zgoraj, rečemo kamena doba

Takrat so ljudje v vsakdanjem življenju poleg lesa najpogosteje uporabljali kamen.

Kasneje so v naravi odkrili rude in se naučili iz njih pridobivati kovine. To obdobje prazgodovine imenujemo doba kovin

Š Kaj so v prazgodovini izdelovali iz kovin?

Š Za kaj danes uporabljamo ogenj?

Z odgovori na vprašanja lahko preveriš svoje znanje.

Letos bom počitnice preživel v Sloveniji. Plaval bom v Piranskem zalivu, se sprehodil skozi stara mestna jedra, kolesaril po Murski ravnini in s prijatelji igral košarko na šolskem igrišču.

Z

Fotografije in ilustracije dopolnjujejo besedilo in so pomembne za lažje razumevanje.

Oglej si in pojasni

Lov na mamuta. Mamuti so danes izumrle živali.

Š Kako so ljudje v prazgodovini dobili meso za prehrano in kako ga danes?

Š Kaj lahko na osnovi fotografije sklepaš o prazgodovinskem lovu?

Š Primerjaj fotografiji in sklepaj, kateri odpadki so povezani z dogodkoma/dejanjema, ki ju prikazujeta.

Prazgodovina na ozemlju

današnje Slovenije

Na območju Ljubljanskega barja so v prazgodovini

živeli koliščarji Prebivali so v lesenih hišah, ki so bile postavljene na lesene kole, zabite v jezerska tla. Naselju takšnih hiš rečemo kolišče. O življenju koliščarjev poleg ostankov hiš pričajo še: deblaki, najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, orodja in orožja iz kamna, kosti in roževine, glinene posode, ostanki statev, semena, zrna, nakit, celo ostanki oblačil in hrane, ki so se lahko ohranili v mokrih tleh.

Š Iz ilustracije sklepaj, s katerimi dejavnostmi so se ukvarjali koliščarji. Prizor iz življenja koliščarjev

Ponovim in razmislim

1. Kako so ljudje v prazgodovini poskrbeli za prehrano in bivališče?

2. Na kateri dve obdobji delimo prazgodovino?

3. Zakaj se za en del prazgodovine uporablja izraz kamena doba, za drugega pa doba kovin?

4. Kaj je kolišče? Kje v Sloveniji so arheologi našli ostanke kolišč?

5. Katere sledove življenja koliščarjev so našli?

Zdaj vem

deblak – čoln, narejen iz enega debla roževina – trda snov, ki sestavlja rogove statve – naprava za tkanje

Ljudje v prazgodovini so v naravi našli hrano, zavetišča in gradiva za izdelavo orodja, orožja, drugih predmetov za vsakdanjo uporabo ter bivališč.

• Prazgodovino delimo na kameno dobo in dobo kovin.

Na ozemlju današnje Slovenije je veliko sledov prazgodovine, na primer ostanki kolišč na Ljubljanskem barju.

V rubriki Zdaj vem je kratka obnova učne snovi.

V rubriki Neznane besede so razloženi pojmi, s katerimi se srečaš prvič.

V moji najljubši čokoladi je kakav z Madagaskarja. Sestra pa pije kakav iz Peruja. Ves svet je povezan!

Ogenj je prvim ljudem dajal toploto, svetlobo in varnost pred živalmi. Omogočil jim je pripravo hrane.

V prazgodovini je človek udomačil volka. Od takrat je pes človekov najboljši prijatelj.

grobo obdelanim kamnom so rezali, strgali, drobili, tolkli … Pestnjak je bil pravi prazgodovinski multipraktik.

Jaz v

Katere potrebe in želje imaš?

To že znam!

Kako ukrepamo v primeru nasilja?

Kaj pomeni, da si odgovoren/ odgovorna?

Zakaj je prav, da se držimo pravil? Navedi primer.

skupnosti

V tem poglavju bomo spoznali:

V tem poglavju bomo spoznali:

. V čem se ljudje razlikujemo med seboj?

. Katere so moje potrebe, želje, cilji, dejavnosti, interesi?

. Kaj je kultura?

. Po čem se ljudje razlikujemo?

. Kakšna prepričanja so stereotipi?

. Katere so moje vloge?

. Kako usklajujemo interese in rešujemo spore?

. Kaj povezuje družinske člane?

. Kakšne spremembe se dogajajo v družinah?

. Na kakšne načine pomagamo ljudem?

. Zakaj moramo ravnati odgovorno?

. Kako rešujemo spore v družini?

. Zakaj je pomemben trajnostni razvoj?

Ljudje smo različni.

Ljudje smo različni

Ključni besedi

• veroizpoved

• kultura

Kako se razlikujemo?

Na vsakem koraku lahko opaziš, da se ljudje med seboj razlikujemo. Smo različno veliki in stari, razlikujemo se po spolu, pričeski, načinu oblačenja in še marsičem.

Š Razmisli, po čem se ljudje še razlikujemo.

Nekaterih razlik ne opazimo navzven. Imamo namreč različne sposobnosti, potrebe, želje, čustva, občutke in težave. Pripadamo različnim narodom, govorimo različne jezike, razlikujemo se tudi po spolni usmerjenosti. Lahko smo verni, torej pripadniki različnih veroizpovedi. Veroizpoved je prepričanje o obstoju boga ali nadnaravnih sil. Lahko smo tudi neverni.

Čeprav smo si tako zelo različni, imamo vsi enake pravice in dolžnost, da te pravice spoštujemo.

Nekateri si težko ali celo ne morejo kupiti niti hrane, bivališča, oblačil, zdravil, električne energije. Ker živijo v velikem pomanjkanju, pravimo, da živijo v revščini.

Tako živijo nekateri brezposelni, ljudje s posebnimi potrebami, starejši z nizkimi pokojninami, zaposleni, ki dobivajo nizko plačo.

Brezdomstvo je ena najskrajnejših oblik revščine.

Ljudje s posebnimi potrebami se spopadajo z vsakodnevnimi težavami.

Š Kako se razlikujejo ljudje na fotografijah?

Sorojenci so si (lahko) podobni, a so hkrati različni.

Š Česa o njihovi raznolikosti ne moreš vedeti, če opazuješ samo njihovo zunanjost?

Oglej si in pojasni

Pripadamo različnim kulturam

Gotovo veš, da pripadaš različnim skupnostim, kot so družina, prijatelji, oddelek oziroma razred, šolska skupnost, razni krožki in izvenšolske dejavnosti v klubih, društvih, glasbeni šoli …

Š Zakaj smo vključeni v različne skupnosti?

Š V katere skupnosti si vključen/-a prostovoljno in v katere neprostovoljno?

Razlikujemo se tudi zato, ker pripadamo različnim kulturam. Kultura je način življenja, razmišljanja in ustvarjanja ter opisuje, kdo smo. H kulturi štejemo običaje, šege, navade, vrednote, jezik, veroizpoved, vzgojo, pripravo jedi, način oblačenja, način gradnje in opreme bivališč, obnašanje, glasbo, ples, pesmi … Ljudje po svetu živimo zelo različno, saj so tudi naše kulture različne. Kultura se prenaša iz roda v rod in se tudi spreminja. Naše odraščanje in življenje je odvisno od kulture, del katere smo.

Slovenska narodno-zabavna glasba in narodna noša sta me povsem prevzeli!

Ponovim in razmislim

1. V čem smo si ljudje enaki in v čem smo si različni?

2. Kaj je kultura?

3. Kateri običaji, navade in jedi so značilni za tvojo kulturo? Opiši jih.

Zdaj vem

• Ljudje smo zelo različni.

• Pripadamo različnim kulturam.

• Kultura je način življenja, razmišljanja in ustvarjanja.

vrednota – kar se posamezniku zdi pomembno (vredno) v življenju, npr. prijateljstvo, družina, zdravje, sreča, lepota

Del kulture je tudi to, kaj, kdaj in kako jemo.

Pomemben del kulture je kulturna dediščina. Na fotografiji je poslikana panjska končnica.

Sprejemamo različnost

Ključne besede

• stereotipi

• predsodki

• spoštovanje

• strpnost

Stereotipi

Ljudje si o drugih ljudeh, ki jih ne poznamo, in o skupnostih, ki jim ne pripadamo, ustvarimo svoje mnenje. To mnenje si ustvarimo predvsem na osnovi tega, kar o njih slišimo (na primer od staršev, sošolcev, sosedov), vidimo ali preberemo. Tako nastajajo o ljudeh in skupnostih splošna in zakoreninjena prepričanja. Pravimo jim stereotipi

Predsodki

Znan je stereotip, da se fantje igrajo z avtomobilčki, dekleta pa s punčkami. Kot vidiš, stereotipna prepričanja niso vedno resnična.

Nekateri menijo, da določeni ljudje ali skupnosti ne ustrezajo večini. Do njih imajo zaničevalen odnos, obravnavajo jih kot manjvredne, ne spoštujejo jih in se jih niti ne trudijo spoznati ali razumeti. Takšnim negativnim prepričanjem pravimo predsodki. Predsodki so prežeti z jezo, strahom ali sovraštvom do določenih posameznikov ali skupnosti. Ljudje imajo največ predsodkov do pripadnikov drugih ver in narodov, do istospolno usmerjenih, revnih in oseb s posebnimi potrebami (na primer do gibalno oviranih, slepih, gluhih).

Ženske v nekaterih kulturah nimajo enakih pravic kot moški.

Oglej si in pojasni

Š Ali sta na fotografijah prikazani stereotipni situaciji? Svoj odgovor utemelji.

Š Navedi nekaj stereotipov, s katerimi si se že srečal/-a. Kje si izvedel/-a zanje?

Š Kaj meniš o resničnosti stereotipov?