Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun
Raziskujem Stari svet
NOVO POTOVANJE
Samostojni delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole
Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun
Raziskujem Stari svet 7
NOVO POTOVANJE
Samostojni delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole
Urednica: Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun
Strokovni pregled učbenika: dr. Karel Natek, Andreja Janša, dr. Dejan Rebernik, dr. Matej Ogrin
Jezikovni pregled: Mateja Samastur
Zemljevidi: PONS
Ilustracije: Getty images (str. 58, 89, 91, 164, 169) Shutterstock (str. 95, 101, 108, 165), Urška Glavnik (str. 54), Danaja Verdev (str. 8, 42, 68, 75, 92, 96, 105, 115, 124, 141)
Fotografije: Shutterstock, Getty images in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva).
Direktor produkcije: Klemen Fedran
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.
Za založbo: Maruša Dejak
Oblikovanje: Beti Jazbec
Prelom: Boris Baćić
Tisk: Tiskara Zrinski, d. o. o.
Prva izdaja
Naklada: 3.200 izvodov
Ljubljana 2024
knjigarna.com
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© PONS GmbH, Stuttgart, Zvezna republika Nemčija, 2017. Vse pravice pridržane. © za slovensko izdajo Založba Rokus-Klett d. o. o., Ljubljana, Slovenija.
Založba Rokus Klett, d. o. o.
Stegne 9 b
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 513 46 00
E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)(076) VERDEV, Helena Raziskujem Stari svet 7 : novo potovanje. Samostojni delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole / Helena Verdev, Mojca Ilc Klun ; [zemljevidi Pons ; ilustracije Getty images ... [et al.] ; fotografije Shutterstock, Getty images in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2024
ISBN 978-9-61-292426-3 COBISS.SI-ID 201926659
NOVO POTOVANJE
Pozdravljeni na nadaljevanju potovanja!
Verjameva, da potuješ in raziskuješ domačo pokrajino, Slovenijo in svet. Deli svoje dogodivščine z drugimi. Skupaj bomo letos prepotovali in raziskali Evropo in Azijo. Kot popotniški dnevnik lahko uporabiš samostojni delovni zvezek, ki je pred tabo. Poleg odgovorov na številna vprašanja v njem najdeš tudi ideje za nova raziskovanja in neverjetna dejstva, ki so jih raziskali že drugi.
Posamezna poglavja se začnejo z uvodno fotografijo in besedilom, ilustracijo, ki jo dopolniš po svoje, ter vprašanji, ki so hkrati učni cilji posamezne teme. Z njimi na začetku spoznaš, o čem bo tekla beseda, na koncu pa z njihovo pomočjo preveriš svoje znanje.
To se moram še naučiti. To moram še ponoviti. Odlično, znam.
Glavnemu besedilu sta dodani rubriki Neverjetnice in Statistična dejstva, kjer so predstavljena zanimiva in nevsakdanja dejstva. Raznovrstne naloge pa ti bodo pomagale širiti in utrjevati znanje o Evropi in Aziji ali ponoviti osnovna spoznanja.
Prijetno raziskovanje!
Helena in Mojca
KAZALO
Lofoti, Norveška
RAZISKUJEM ZEMLJO
Preden se lotimo novega potovanja, bomo ponovili spoznanja lanskega potovanja, hkrati pa bomo začeli s spoznavanjem Evrope in Azije, celin, ki ju bomo prepotovali to leto.
Na Zemlji imamo 5 oceanov in 7 celin. Na zemljevidu poimenuj celine in oceane.
meje med oceani 2
Pojasni zapisane pojme. CELINA:
knjigarna.com
Dopolni trditve.
Najmanjša celina je _______________________ . Največja celina je __________________________ .
Edina stalno neposeljena celina je _____________________________________________________
Največji otok na Zemlji je __________________ . Največji polotok na Zemlji je _________________ .
Dopolni statistično dejstvo.
STATISTIČNA DEJSTVA
Najvišja gora Evrope je Mont Blanc (_____________ m).
Najvišja gora na Zemlji je Mount Everest (_____________m).
Relativna nadmorska višina med njima je _____________ m.
Geografija proučuje naravne in družbene pojave ter njihovo medsebojno učinkovanje.
A) Oglej si fotografijo in pojave, ki jih prikazuje, pravilno razvrsti v preglednico.
Naravni pojavi Družbeni pojavi
B) Katere reliefne oblike prepoznaš na fotografiji? Opiši jih.
Reliefna oblika
Opis reliefne oblike
Vsak kraj, točka na Zemlji, ima svoj »naslov«, ki ga imenujemo geografska lega. Nalogo reši s pomočjo zemljevida pri nalogi 1.
A) Na zemljevid vpiši strani neba.
B) Na zemljevid z rdečo barvo nariši začetni poldnevnik in z modro barvo prevleci ekvator.
C) S pomočjo zemljevida določi geografsko lego Evrope in Azije.
EVROPA: AZIJA: ____________________________________________________________________________ 3 4 5 6
Toplotni pasovi so območja na Zemlji s podobnimi temperaturnimi značilnostmi.
A) Na zemljevidu z rdečo barvo pobarvaj vroči ali tropski pas ter s črno barvo označi in poimenuj oba vzporednika, ki omejujeta vroči pas.
B) Na zemljevidu z zeleno barvo pobarvaj zmerno topli pas ter s črno barvo označi in poimenuj vzporednika, ki na severu in jugu omejujeta zmerno topla pasova.
C) Na zemljevidu z modro barvo pobarvaj mrzli pas.
Č) V katerih toplotnih pasovih ležita Evropa in Azija?
EVROPA: _________________________________________________________________________
AZIJA:
Znotraj posameznih toplotnih pasov imamo različna podnebja.
A) Naštej dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje podnebij.
B) Izberi si enega izmed njih in pojasni njegov vpliv na podnebje.
DEJAVNIK: _______________________________________________________________________
Reši križanko in ponovi pojme, ki so ti bili v pomoč na lanskem potovanju in raziskovanju, ter pojasni v obarvanih poljih dobljeno geslo, ki je tesno povezano z Evropo.
1. Znanost, ki proučuje Zemljo.
2. Velike sklenjene, slane vodne površine.
3. Pomanjšana in poenostavljena upodobitev Zemljinega površja na ravni površini.
4. Posledica nagnjenosti Zemljine osi in kroženja Zemlje okoli Sonca.
5. Veliki deli kopnega, ki jih z vseh strani obdaja ocean ali morje.
6. Trenutno stanje v ozračju.
7. Zemlji najbližja zvezda.
8. Vzporednika, ki omejujeta območje okrog tečajev, kjer Sonce vsaj enkrat v letu ne vzide ali zaide.
9. Povprečno vreme določenega kraja ali območja v daljšem časovnem obdobju.
10. Črta, ki povezuje točke na Zemljinem površju z enako nadmorsko višino.
11. Graf, ki prikazuje razporeditev mesečnih temperatur in padavin določenega kraja čez celo leto.
12. Pas, znotraj katerega imajo vsi kraji enak čas.
13. Vzporednika, ki omejujeta območje, v katerem Sončevi žarki vsaj enkrat na leto padajo navpično.
EVROPA
Okljuk reke Mozele, Nemčija
knjigarna.com
Evropa je druga najmanjša celina. Lahko bi rekli, da je polotok Evrazije. Je gosto poseljena in ima zelo raznoliko površje. Je celina, katere prebivalci so v preteklosti odkrivali, raziskovali in naseljevali druge celine.
Spoznal/-a bom … in na koncu preveril/-a, ali znam.
Kje so meje Evrope?
Kakšna je geografska lega Evrope in katere so posledice njene lege?
Kako se imenujejo morja, zalivi, polotoki, otoki in večje reliefne enote Evrope in kje so?
Kateri so vzroki in posledice različne gostote poselitve?
Kakšna je jezikovna in verska sestava prebivalstva Evrope?
Kateri so vzroki in posledice staranja prebivalstva?
Kakšen je geografski pomen Evropske unije in kateri so njeni simboli?
Na katere geografske enote delimo Evropo?
Oglej si ilustracije in premisli, kaj je še povezanega z obravnavano temo, nato jih dopolni tako, da zapišeš kakšen pojem, nalepiš sliko ali narišeš svojo ilustracijo.
ODLIČNO ZNAM!
1
EVROPA – CELINA
Kje so meje Evrope?
Evropa je druga najmanjša celina, ki jo na severu obdaja Severno ledeno morje, na zahodu Atlantski ocean in na jugu Sredozemsko morje.
Na vzhodu je ne obdaja ocean ali morje, ampak je sklenjena z Azijo.
Geografsko bi lahko rekli, da je Evropa polotok Evrazije. Evrazija je skupno ime za Evropo in Azijo. Ker so med vzhodnim in zahodnim delom Evrazije velike naravne in družbene razlike, jo delimo na dve celini – Evropo in Azijo. Evropo in Azijo so skupaj z Afriko Evropejci poimenovali Stari svet. To so deli Zemlje, ki so jih poznali, preden so v novem veku začeli »odkrivati« in raziskovati celine na zahodu.
Celina je velik del kopnega, ki ga z vseh strani obdajajo oceani ali morja.
NEVERJETNICE
Grenlandija ni del Evrope, čeprav politično spada k Danski, ki je ena od držav v Evropi.
A) Zakaj bi geografsko lahko rekli, da je Evropa polotok in ne celina?
Preberi besedilo pod naslovom Kaj je geografija in reši nalogo.
V besedilu pobarvaj:
knjigarna.com
• Z zeleno barvo kaj proučuje geografija.
B) V besedilu z modro barvo podčrtaj oceana in morje, ki omejujejo Evropo.
• Z modro barvo kako imenujemo strokovnjake, ki proučujejo Zemljo.
C) Pojasni pojem Evrazija.
• Z rdečo barvo vprašanja, ki si jih pri proučevanju pojavov zastavljajo geografi.
Preberi in pojasni
NEVERJETNICE
(Gea = Zemlja in grafein
Carigrad (Istanbul) je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah.
. Tisočletja so »geografi« Zemljo res samo opisovali, danes pa jo predvsem proučujejo, pri tem pa črpajo spoznanja tudi iz drugih znanosti, kot so meteorologija,
Izberi si nek pojav, ki ga poznaš, in ga opiši ter preuči s pomočjo vprašanj, ki si jih zastavljajo
S pomočjo svetovnega spleta pojasni, kaj proučujejo znanosti, ki so zapisane v besedilu.
Carigrad (Istanbul)
Večji del meje med Evropo in Azijo poteka po gorovju Ural.
Če Evropo obravnavamo kot samostojno celino, moramo določiti mejo med Evropo in Azijo. Meja med njima je dogovorjena. Od severa proti jugu poteka po gorstvu Ural, nato po reki Ural do Kaspijskega jezera. Tu se meja obrne proti zahodu in poteka severno od Kavkaza, prečka Črno morje ter se skozi ožini Bospor in Dardanele nadaljuje do Sredozemskega morja.
Meja med Evropo in Azijo je dogovorjena.
A) V besedilu z zeleno barvo podčrtaj naravne enote, preko katerih poteka meja med Evropo in Azijo.
B) Na zemljevid Evrope v prilogi samostojnega delovnega zvezka in na zemljevidu pri nalogi 3 na strani 11 vriši mejo med Evropo in Azijo.
Zakaj je Evropa najbolj razčlenjena celina?
STATISTIČNA DEJSTVA
Dolžina obale Evrope meri
okoli 38.000 kilometrov.
knjigarna.com
Evropa ima veliko polotokov in otokov, morja in zalivi pa segajo daleč v notranjost, zato je Evropa najbolj razčlenjena celina. Največji polotoki so Pirenejski polotok, Apeninski polotok in Balkanski polotok na jugu ter Skandinavski polotok in Jutlandija na severu. Večja evropska otočja in otoki so: Nova zemlja, Svalbard, Islandija, Britansko otočje, Baleari, Sardinija, Korzika, Sicilija in Kreta.
Z vidika pomorskega prometa so zelo pomembne ožine in prelivi. Preliv je ozek pas morja med otoki, polotoki in celinami. Območje, kjer se pas morja med dvema deloma kopnega zelo zoži, imenujemo ožina. Prelivi in ožine so naravnega nastanka, zaradi potreb pomorskega prometa pa so ljudje izkopali tudi prekope.
• Na zemljevidu Evrope v atlasu poišči Gibraltarski preliv in Bospor.
• Med katerima celinama sta? Sklepaj o njunem pomenu.
• Poišči zanimivosti o Gibraltarskem prelivu in Bosporju.
Opazuj in pojasni
Gibraltarski preliv
Ožina Bospor