Kozma Ahačič
Slovnica NA KVADRAT
Slovenska
slovnica za srednjo šolo
Dopolnjena izdaja
Predgovor
Slovnica na kvadrat je namenjena vsem, ki želijo zanesljiv pregled osnov slovenske slovnice, predstavi pa tudi posamezne zanimivosti in rešitve težav, ki sicer zahtevajo poznavanje jezika na visoki ravni.
Delo je primerno za rabo v srednji šoli, kjer bo vsak učitelj glede na sposobnosti svojih dijakov sam presodil, katere zanimivosti spadajo med osnovno znanje. Vsebina je razdeljena na paragrafe, da si lahko dijaki sproti označujejo, kaj že znajo. Delo bo lahko služilo tudi osnovnošolskim učiteljem slovenščine in tujih jezikov kot priročnik za boljši pouk, sposobnejšim osnovnošolcem od 7. razreda naprej pa za vpogled v znanje na višji ravni. Prav tako je delo primerno za vse odrasle, ki se s posameznimi slovničnimi pojmi srečujejo pri učenju tujih jezikov in želijo obnoviti svoje poznavanje strukture slovenskega jezika ter jezikoslovne terminologije. Ni pa primerno za tiste, ki se učijo slovenščine kot tujega jezika, ali tiste, ki želijo jezik preučevati na višji ravni.
Vsebinsko in terminološko sledi slovnica veljavnim učnim načrtom in uveljavljeni terminologiji, edino namesto izraza občna rabi izraz splošna imena. Raba nekaterih terminov je poenostavljena (s terminom sprememba so npr. poimenovane tako glasovne spremembe kot glasovne premene). V nasprotju z znanstvenimi deli o jeziku si takšna slovnica namreč lahko dovoli večjo poimenovalno svobodo.
Šolska slovnica ni okrajšava, ampak vsebinska prilagoditev in vsebinska poenostavitev jezikovnih spoznanj na višji ravni. Tudi če poznamo predhodne slovnice, je treba to slovnico pozorno prebrati in jo upoštevati kot nov, celovit in v sebi zaokrožen opis sistema. To tudi ni učbenik, ampak priročnik in s tem izhodišče za pripravo učbenikov. V šolski slovnici ni zajeto vse, kar lahko povemo o jeziku, marsikaj pa je močno poenostavljeno – ravno to je njena pedagoška prednost.
Glede na to, da je slovnica Jožeta Toporišiča (1976) kot zadnja večja slovenska slovnica stara že več kot štirideset let, sem pri pripravi šolske slovnice upošteval tudi številna novejša jezikoslovna dela, kar je opazno predvsem pri izbiri primerov ter v razdelkih z zanimivostmi in pogostimi napakami. Izbor iz literature je na koncu slovnice.
Primeri v slovnici so izbrani iz korpusov ter iz nekaterih sodobnih ali še vedno aktualnih leposlovnih del. Po potrebi so okrajšani ali vsebinsko dopolnjeni (če kontekst sicer ne bi bil jasen). Sodobno rabo, kakor jo izkazujejo obstoječi korpusi in nekatera pregledana leposlovna dela, ki sem jih izpisoval v letih pred prvo izdajo slovnice, upošteva tudi vsebinski del slovničnega opisa.
Pregledu slovnične zgradbe slovenskega knjižnega jezika sledijo osnovna pravopisna pravila, preglednice sklanjatev in spregatev, za lažjo orientacijo po knjigi pa služi seznam jezikoslovnih izrazov in krajšav. Vsako poglavje dopolnjujejo zanimivosti in pogoste napake iz korpusa Šolar.
To je tretja, dopolnjena izdaja slovnice. Novost te izdaje je dodano poglavje o jezikovnih zvrsteh slovenskega jezika, ki je umeščeno takoj za preglednicami sklanjatev in spregatev. Tu se naslanjam na najnovejša spoznanja, zlasti tista, ki jih v zadnjih letih oblikovala skupina okrog
Nataše Gliha Komac. Verjamem, da bo sodobnejši opis zvrstnosti omogočil še lažjo rabo in opazovanje slovničnega ustroja slovenskega knjižnega jezika.
Pisanje slovnice je dolg proces. Poenostavljanje je pri tem včasih dolgotrajnejše od celovitega opisovanja. Iskrena hvala vsem, ki ste mi pomagali na tej poti z nasveti, s strokovnimi pogovori, z zbiranjem podatkov in z izkušnjami iz šolske prakse. Hvala tudi vsem, ki ste pomagali pri izboljšavah za dopolnjeno izdajo slovnice. Avtor
PRAVOPIS
GLAS knjigarna.com
Glasoslovje (fonetika in fonologija)
1 Glasove, ki jih v besedah ne moremo spremeniti, ne da bi se spremenil pomen besed, imenujemo glásniki (fonemi ). Delimo jih na samoglasnike (vokale) in soglasnike (konzonante).
samoglasniki
i šestilo
é (ozki e) tenis
ê (široki e) ž ena
a gl a s
ô (široki o) soba
ó (ozki o) torba
u pu ščica
ә (polglasnik) pes, vrt
soglasniki
zvočniki nezvočniki zaporniki priporniki zlitniki
j jajce p pikapolonica f falot č čmrlj v ve verica
z adetek dž ( 12)
noč d dedek
šola r roka k kokoš
ž oga
l lulati g gora h hiša
2
3
Glasove zapisujemo s črkami slovenske abecede (a b c č d e f g h i j k l m n o p r
s š t u v z ž). V njej vsak glas, ki vpliva na pomen, nima svoje črke:
a) široki ê in ozki é zapisujemo kot e ž ena (široki e), tenis (ozki e)
b) široki ô in ozki ó zapisujemo kot o soba (široki o), torba (ozki o)
c) polglasnik lahko zapisujemo kot e, pred r pa ga ne zapisujemo – razen na koncu besede
dež, vrt, ministrski, minister, dober
Vseh glasov ne zapisujemo, kakor jih izgovarjamo, ampak se pri tem ravnamo po naslednjih pravilih:
a) soglasnike pišemo tako, kakor bi jih izgovorili pred samoglasnikom ali pred m n l r j v (ml i na rjev i)
sem delal : sem delala gla sba : gla sovi, gla sno
b) predlog z pišemo in izgovarjamo kot s pred t s h š k f c p č (ta su hi šk a fec pušč a)
z Ano : s prijateljico
c) predlog k pišemo in izgovarjamo kot h pred k in g (k ilog ram)
k nogometašu : h košarkarju
11, 26, 35/5
Nekatere glasove lahko v posameznih besedah izgovarjamo nekoliko drugače kot v drugih. To niso posebni glasovi, ki bi vplivali na pomen, ampak so le njihove različice (variante fonemov).
Najbolj zanimive različice ima glas v.
arhivar [v], bova [v]
arhiv [u ], arhivski [u ]
vzeti [w], vlada [w], v reme [w]
vsak [ʍ], predvsem [ʍ], v predavalnici [ʍ], v zvezku [w]
navadni v (zgornje zobe položimo na spodnjo ustnico)
v skupaj s predhodnim samoglasnikom izgovorimo kot nekakšen dvoglasnik
v izgovorimo z obema ustnicama: ob tem lahko glasilke zvenijo [w] ali pa ne [ʍ]
Različice pa imajo tudi nekateri drugi glasovi.
n: Ana, Anka, konj m: mama, simfonija
t: tablica, tnalo, tla d: dan, dno, dleto
pred samoglasnikom
za samoglasnikom (če ne sledi samoglasnik)
pred soglasnikom (če je v na začetku besede ali za soglasnikom)