GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 1 Učbenik za 3. letnik gimnazije Jurij Senegačnik
GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 1 Učbenik za 3. letnik gimnazije
Avtor dr. Jurij Senegačnik
Recenzenta dr. Miha Koderman, Ingrid Florjanc
Strokovni pregled družbenogeografskih poglavij dr. Jernej Zupančič
Urednik dr. Jurij Senegačnik
Lektorica
Renata Vrčkovnik
Vsebinski osnutki zemljevidov in grafikonov dr. Jurij Senegačnik, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, dr. Andrej Mihevc
Zemljevidi in grafikoni
Miha Brvar, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, dr. Andrej Mihevc
Vsebinski osnutki risb dr. Jurij Senegačnik
Risbe
Gregor Markelj
Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Borut Stojilković, Shutterstock, Gorenje, d.o.o., Podzemlje Pece, d.o.o., Premogovnik Velenje, d.o.o.
Oblikovanje naslovnice Beti Jazbec
Oblikovanje in prelom notranjosti Jasna Karnar
Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo Maruša Dejak
Prva izdaja Naklada 2000 izvodov
Tisk Bulvest Print AD Ljubljana 2022
Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Geografija sodobne Slovenije 1, Učbenik za 3. letnik gimnazije, je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 221. seji dne 16. 6. 2022 s sklepom št. 013-2/2022/63 potrdil kot učbenik za 3. letnik gimnazije.
© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.3)
Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
SENEGAČNIK, Jurij, 1957 Geografija sodobne Slovenije 1 : učbenik za 3. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Andrej Mihevc ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2022 ISBN 978-961-7121-32-2 COBISS.SI-ID 116598787
Kazalo
NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE 6
Uvod 7
Izredna raznolikost geološke zgradbe in površja 13
Podnebje v Sloveniji je odraz različnih dejavnikov 28
Raznolikost naših prsti in rastlinstva 36
Slovenija je še vedno bogata z vodnimi viri 47
Naravne nesreče in podnebne spremembe 57
DRUŽBENOGEOGRAFSKI PROCESI IN PROBLEMI 63
Kaj se dogaja s prebivalstvom Slovenije 64
Slovenska naselja so se temeljito preobrazila 81
Nekaj o našem gospodarstvu na splošno 87
Kmetijstvo in gozdarstvo imata še vedno precejšen pomen 88
Pomen rudarstva, energetike in industrije se spreminja 100
Promet in turizem sta za Slovenijo velikega pomena 109
Naša skrb za prostor in okolje 119
Predgovor
Učbenik Geografija sodobne Slovenije 1 je prvi od dveh gimnazijskih učbenikov, namenjenih obravnavi geografije Slovenije. V njem smo uporabili občegeografski pristop. To pomeni, da smo obravnavali Slovenijo kot celoto po poglavjih obče geografije, ne pa po posameznih pokrajinah, kot je to predvideno v učbeniku Geografija sodobne Slovenije 2.
Zasnova in notranja zgradba učbenika Geografija sodobne Slovenije 1 sta podobni kot v učbenikih Obča geografija, Geografija sodobnega sveta in Geografija sodobne Evrope. Morda še najbolj očitna razlika je v tem, da Geografijo sodobne Slovenije 1 sestavljata le dva velika tematska sklopa, eden je namenjen naravnogeografskim osnovam, drugi sodobnim družbenogeografskim procesom in problemom.
Pred vsakim tematskim sklopom je napovednik s tremi uvodnimi vprašanji, motivacijsko sliko in motivacijskim besedilom kot uvodom v tematski sklop ter z napovedjo vsebinskih sklopov.
Učbenik bogati skrben izbor kart, grafov in slik. Med slednjimi je veliko posnetkov iz zraka. To gradivo ni namenjeno le ponazoritvi besedila, ampak predvsem samostojnemu izgrajevanju procesnega znanja. Pri pisanju učbenika smo si prizadevali doseči različne cilje, med katerimi moramo jasno izpostaviti željo po čim bolj aktualnem in hkrati tudi čim bolj zanimivem prikazu geografske podobe naše države.
Poleg osnovnega besedila so v učbeniku še dodatne vsebine, ki vključujejo tri rubrike, učiteljem in dijakom dobro znane že iz naših prejšnjih učbenikov. To so rubrike »Zanimivosti«, »Primeri« in »Gremo še globlje«. Prva opisuje različne zanimivosti, povezane z aktualno snovjo v osnovnem besedilu, v drugi so detajli, ki dodatno osvetljujejo različne izbrane probleme, v tretji pa vsebine, ki jih učni načrt (še) ne predvideva. Te rubrike naj učitelj vključi v pouk po lastni presoji.
Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so vprašanja, katerih zahtevnost se stopnjuje. Temeljitejšemu utrjevanju in preverjanju znanja, predvsem pa razvijanju procesnega znanja, je namenjen delovni zvezek Geografija sodobne Slovenije 1. Njegova prednost je predvsem v številnih grafikonih, ki spodbujajo dijaka k samostojnemu razmišljanju, analizi, sintezi in delanju zaključkov. Uporabniku učbenika utegne pomagati tudi ključ za njegovo uporabo, ki je na naslednji strani. Na koncu učbenika sta še kazalo manj znanih strokovnih izrazov in seznam nekaterih uporabnih spletnih naslovov.
Avtor
naslov vsebinskega sklopa (poglavja) naslov podpoglavja
POMEN RUDARSTVA, ENERGETIKE IN INDUSTRIJE SE SPREMINJA
SLOVENSKO RUDARSTVO NEKOČ IN DANES
naslov tematskega sklopa
NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE
uvodna vprašanja za motivacijo motivacijska slika
motivacijsko besedilo napoved vsebinskih sklopov rubrika »Zanimivosti«
in po vodoravnem površju speljane poti s pojasnjevalnimi tablami. Na območju izvirov je plitvo jezerce, na dnu katerega lahko opazujemo, kako se iz sipke usedline na več mestih vrtinčijo in dvigujejo proti površju prav posebni »curki« izvirske vode. Takšnega pojava drugje v Sloveniji ni. Voda iz vseh izvirov se združuje v reko, ki odteka proti notranjosti Slovenije, jezerce pa na robovih prehaja v močvirje in barje z nadvse pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Poseben čar tega edinstvenega naravnega prizorišča je posebna zelena barva, ki predvsem v toplejših
osnovno besedilo
Kraške jame so različnih oblik, od vodoravnih do navpičnih, ki jim pravimo brezna. Nemogoče je oceniti točno število vseh jam, saj se skrivajo v podzemlju. Število odkritih oz. registriranih jam, za katere jamarji vnašajo vsaj osnovne podatke v poseben , pa se vsako leto poveča za okoli 500. Leta 2021 jih je bilo v Sloveniji registriranih že skoraj 15 novih in novih jamarskih odkritjih, ampak so pripravili tudi
rubrika »Primeri«
20. stoletja se je težava oskr be s pitno vodo na krasu sicer zmanjšala, zaradi različ nih družbenogeografskih vzrokov pa ostajajo območja kraškega reliefa še naprej redko poseljena in povečini gospodarsko slabše razvita. Obalni (morski) relief je omejen le na neznaten del slovenskega površja. K njemu prištevamo le nekatere dele slovenske obale, kjer so se zaradi delovanja valov izoblikovala strma pobočja – klifi. Najbolj znan primer klifa je pri Strunjanu. (Slovensko obalo kot celoto lah
poudarjeni pojmi
vprašanja za
rubrika »Gremo še globlje«
KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA
24 Naravnogeografske osnove
Kraški relief je v primerjavi z rečnim manj primeren za poselitev. Glavna težava je pomanjkanje obdelovalnih zemljišč. Kraška južna Slovenija spada med najredkeje poseljene dele Slovenije. Medtem ko so visoke kraške planote praviloma neposeljene, je za kraška polja in nižje ravnike značilna nekoliko gostejša poselitev. Tam so bile razmere za kmetijske dejavnosti od nekdaj nekoliko ugodnejše.
Motena oskrba s pitno vodo, ki je posledica pomanjkanja površinskih vodotokov, je bila na krasu dolgo ena od ovir za gostejšo poselitev. Le redke reke, npr. Krka in Kolpa, imajo sklenjen površinski vodotok, druge pa so ponikalnice. Z izgradnjo vodovodnega omrežja v drugi polovici
prvi spletni kataster jam na svetu. V njem lahko najdemo zelo ažurne podatke o vseh odkritih jamah, tudi najdaljših in najglobljih, saj seznam jam v tem katastru posodabljajo dvakrat letno. Leta 2021 je bil s skupno dolžino 43 km na prvem mestu jamski sistem Migovec
v gorah nad Tolminom, z dolžino 24 km pa mu je sledil jamski sistem Postojnske . Najgloblje brezno z globino 1505 m je bilo brezno Čehi Koliko kraških jam je v Sloveniji?
Kraške jame (z brezni)
v
različnih delih Slovenije
Obalni
tip
reliefa
(klifi
pri Strunjanu)
100 Družbenogeografski procesi in problemi
Slovenija ima po eni strani za seboj kar bogato in pestro rudarsko tradicijo, po drugi strani pa je velik del rudar skih dejavnosti iz različnih razlogov zamrl. Pri tem se pridobivanje rud kovin precej razlikuje od pridobivanja nekovinskih mineralov in energetskih surovin. Pridobivanje rud kovin se je do danes v celoti zaustavilo. Rudniki so zaprti, o sorazmerno bogati tradiciji pa nam pričajo le še rudniški muzeji. Železovo rudo so naši predniki izkoriščali tisočletja, njeno pridobivanje pa je dokončno zamrlo že na začetku 20. stoletja. Čeprav so jo pridobivali v različnih delih Slovenije, je imela proizvodnja večinoma le lokalni (krajevni) pomen. Precej več svetovnega slovesa smo si pridobili z rudnikom živega srebra v Idriji ki se ponaša s petstoletno tradicijo (od 1490) in je po celotni količini kadarkoli pridobljenega živega srebra na drugem mestu na svetu. Proizvodnje v rudniku danes ni več, o bogati preteklosti pa priča zanimiv muzej. Na evropski ravni je bil pomemben tudi rudnik svinca in cinka v Mežici ki je nepretrgano obratoval od leta 1810, v devetdesetih letih 20. stoletja pa so ga zaprli. V istem času rudnik urana Žirovski vrh V manjših količinah smo v Sloveniji izkoriščali tudi različne druge rude kovin. Slovenija torej nima rud kovin, ki bi se jih v današnjih razmerah (še) splačalo pridobivati, ima pa možnosti za (nekovin) ter naravnega okrasnega kamna. Številni peskokopi in kamnolomi so zaradi razmaha gradbeništva v zadnjih letih celo povečali svojo proizvodnjo. Najdemo jih po vsej Sloveniji. Z izjemo rudnika lignita v Velenju se je v Sloveniji skoraj pridobivanje energetskih surovin Še v desetletjih po drugi svetovni vojni je imelo velik pomen pridobivanje rjavega premoga v premogovnikih v različnih delih Slovenije, zlasti v Posavskem hribovju, kjer so tri rudarska mesta Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Konec 20. stoletja so začeli rudnike rjavega premoga zapirati. Izkop se je v zmanjšani meri najdlje (do likvidacije leta 2020) nadaljeval v rudniku Trbovlje - Hrastnik Danes so vsi rudniki rjavega premoga v Sloveniji zaprti. Katere rude kovin smo (nekoč) pridobivali? Kamnolom pri Sežani Črni revir je območje treh rudarskih mest v Zasavju, kjer se je intenzivno izkoriščanje rjavega premoga začelo v drugi polovici 19. stoletja. Temu je sledilo veliko priseljevanje prebivalstva, izkop pa je v svoje roke prevzela Trboveljska premogokopna družba. Potrebe po premogu so se še posebej povečale po drugi svetovni vojni, ko so se ob pospeševani industrializaciji v rudarskih mestih razvile tudi številne spremljajoče industrijske dejavnosti. Črni revir je tako postal najbolj industrializirano območje v Sloveniji, na katerem so poleg številnih tovarn zgradili tudi veliko termoelektrarno. Zaradi preusmeritve na okolju prijaznejše energijske vire je rjavi premog konec sedemdesetih let pri nas začel izgubljati svojo vlogo v energetski oskrbi. Proizvodnja je začela upadati, s prehodom na tržno gospodarstvo po osamosvojitvi pa so šla v stečaj tudi nekatera industrijska podjetja. Zato so se v devetdesetih letih gospodarske in socialne razmere v Črnem revirju zelo poslabšale. Na nekoč mogočno rudarsko dejavnost danes opozarjajo tudi številni okoljski problemi, kot so opuščeni dnevni kopi, sesedanja tal, nasutja jalovine ipd. V nekaterih delih Črnega revirja je zunanji videz pokrajine popolnoma spremenjen. Leta 2022 je bila sprejeta posebna nacionalna strategija za izstop iz premoga, ki je v skladu z načeli pravičnega prehoda predvidela tudi nadaljnje prestrukturiranje (nekdaj) premogovne regije Zasavje. Spremenjena pokrajina jugovzhodno od Trbovelj (desno)
ponavljanje
in
utrjevanje
6 Naravnogeografske Slovenijo v naravnem pogledu delimo na pet geografskih enot oziroma makroregij. Katera od njih te najbolj spominja na Italijo? • Na katerih naravnogeografskih elementih (površje, podnebje, prst, rastlinstvo in vodovje) se v Sloveniji po tvojem mnenju najbolj kaže vpliv človekovega delovanja? Katere naravnogeografske značilnosti bi po tvojem mnenju kazalo izpostaviti, če bi želeli tujcu kratko in jedrnato predstaviti našo državo?
VSEBINSKI SKLOPI
Zakaj so Zelenci nekaj tako posebnega? V nasprotju z nekaterimi drugimi slikovitimi izviri slovenskih rek, kjer voda prihaja na plan iz strmih pobočij in do izvirov vodijo strme poti, so Zelenci talni izvir Save Dolinke, kjer voda prihaja na dan iz ploskega dolinskega dna v bližini turistične Kranjske Gore. S parkirišč ob glavni cesti vodijo do samih izvirov, kjer je razgledni mostovž s stolpom, urejene
mesecih kar nekako »seva« iz vodnih površin in je temu kraju tudi dala ime. No, na koncu pa moramo še »priznati«, da so Zelenci pravzaprav šele drugi izvir Save Dolinke, ki prvič v resnici izvira že kot potok Nadiža v dolini Planica, a potem hitro ponikne v njeno gruščnato in prodnato dno, na plan pa znova pride šele v Zelencih. Uvod Izredna raznolikost geološke zgradbe in površja Podnebje v Sloveniji je odraz različnih dejavnikov Raznolikost naših prsti in rastlinstva Slovenija je še vedno bogata z vodnimi viri Naravne nesreče in podnebne spremembe
Slikoviti Zelenci so zavarovani kot naravni rezervat.
12 Naravnogeografske Vrstni red evropskih držav glede na indeks človekovega razvoja leta 2019 Tako kot v drugih razvitih državah je pozornost javnosti tudi pri nas vse prevečkrat usmerjena v najrazličnejše probleme, ki jih tudi mediji še posebej radi izpostavljajo. Vse prema lo pa se zavedamo, da v Sloveniji – v primerjavi z večino preostalega sveta – živimo v precejšnji materialni blaginji. Če k temu prištejemo še dober bivalni standard v prijetnem okolju in čudovito naravo, je Slovenija ena od držav, kjer so vsesplošne razmere za bivanje med najprivlačnejšimi na svetu. Materialna blaginja ni enakomerno porazdeljena med vse prebivalce Slovenije. Lahko pa se pohvalimo, da je naša država (skupaj s Slovaško in Češko) prav na vrhu svetovne lestvice držav, ki se ponašajo z najmanjšo neenakostjo v porazdelitvi prihodkov. Stopnja te neenakosti se meri z Ginijevim količnikom. Manjši ko je ta količnik, manjša je do hodkovna neenakost oz. večja je dohodkovna enakost. Leta 2018 je bila Slovenija glede tega na prvem, leta 2019 pa na drugem mestu na svetu. Naša država se zelo dobro uvršča tudi na lestvici indeksa blaginje ki jo vsako leto objavlja inštitut Legatum. Ta lestvica upošteva več kot 100 spremenljivk in je precej boljši kazalnik resničnega stanja v neki državi kot BDP na prebivalca. Leta 2020 je bila Slovenija po indeksu blaginje na 26. mestu na svetu. Znotraj EU je zasedla 14. mesto, in sicer pred Italijo, med nekdanjimi socialističnimi državami pa jo je za nekaj mest prehitela Estonija. Slovenija se na svetovni lestvici uvršča zelo visoko, praviloma kar med prvo deseterico, tudi glede varnosti, odnosa do okolja, trajnosti in blaginje otrok. Že vrsto let se tako uvršča zelo visoko na lestvici globalnega indeksa miru ki z desetimi kazalniki ocenjuje vpletenost držav v medn arodne in domače konflikte ter stopnjo notranje harmonije in varnosti. Visoko mesto Slovenije na nekaterih pomembnih svetovnih lestvicah Vrstni red evropskih držav glede na Ginijev količnik leta 2019 1. Ob katerem vzporedniku leži naša država? 2. Zakaj je kulturni pečat Srednje Evrope v Sloveniji izrazitejši od pečata Jugovzhodne Evrope? 3. Zakaj lahko tujcu mirno zagotovimo, da bo videl v Sloveniji v enem dnevu toliko različnih stvari kot npr. v Franciji v nekaj dneh?
NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE
• Slovenijo v naravnem pogledu delimo na pet geografskih enot oziroma makroregij. Katera od njih te najbolj spominja na Italijo?
• Na katerih naravnogeografskih elementih (površje, podnebje, prst, rastlinstvo in vodovje) se v Sloveniji po tvojem mnenju najbolj kaže vpliv človekovega delovanja?
• Katere naravnogeografske značilnosti bi po tvojem mnenju kazalo izpostaviti, če bi želeli tujcu kratko in jedrnato predstaviti našo državo?
Zakaj so Zelenci nekaj tako posebnega?
V nasprotju z nekaterimi drugimi slikovitimi izviri slovenskih rek, kjer voda prihaja na plan iz strmih pobočij in do izvirov vodijo strme poti, so Zelenci talni izvir Save Dolinke, kjer voda prihaja na dan iz ploskega dolinskega dna v bližini turistične Kranjske Gore. S parkirišč ob glavni cesti vodijo do samih izvirov, kjer je razgledni mostovž s stolpom, urejene in po vodoravnem površju speljane poti s pojasnjevalnimi tablami. Na območju izvirov je plitvo jezerce, na dnu katerega lahko opazujemo, kako se iz sipke usedline na več mestih vrtinčijo in dvigujejo proti površju prav posebni »curki« izvirske vode. Takšnega pojava drugje v Sloveniji ni. Voda iz vseh izvirov se združuje v reko, ki odteka proti notranjosti Slovenije, jezerce pa na robovih prehaja v močvirje in barje z nadvse pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Poseben čar tega edinstvenega naravnega prizorišča je neobičajna zelena barva, ki predvsem v toplejših mesecih kar »seva« iz vodnih površin in je temu kraju tudi dala ime. No, na koncu pa moramo še »priznati«, da so Zelenci pravzaprav šele drugi izvir Save Dolinke, ki prvič v resnici izvira že kot potok Nadiža v dolini Planica, a potem hitro ponikne v njeno gruščnato in prodnato dno, na plan pa znova pride šele v Zelencih.
Uvod
Izredna raznolikost geološke zgradbe in površja Podnebje v Sloveniji je odraz različnih dejavnikov Raznolikost naših prsti in rastlinstva Slovenija je še vedno bogata z vodnimi viri Naravne nesreče in podnebne spremembe
6 | Naravnogeografske osnove
VSEBINSKI SKLOPI
Slikoviti Zelenci so zavarovani kot naravni rezervat.
UVOD
KAKŠNA STA GEOGRAFSKA LEGA IN GEOGRAFSKI POLOŽAJ NAŠE DRŽAVE?
Geografski prikaz kake države ponavadi začnemo z obravnavo njene geografske lege . Ta večinoma močno ali celo odločilno vpliva na naravne, posledično pa velikokrat tudi na družbene značilnosti te države. Slovenija leži ob 46. vzporedniku, to je približno na polovici razdalje med ekvatorjem in severnim polom. Zato spada (z izjemo svojega obsredozemskega dela) v zmerno topli pas in ima za človeka razmeroma ugodno podnebje.
Z geografsko lego pa nimamo v mislih le položaja znotraj stopinjske mreže, ampak tudi lego države glede na sosedstvo, kar dostikrat opre deljujemo z izrazom geografski položaj. Prav Slovenija ima znot raj Evrope edinstven geografski položaj, ki ji določa nekatere značilnosti oz. posebnosti, po katerih se pomembno razlikuje od drugih držav. Zaradi izrazito prehodne lege na stiku različnih evropskih geografskih enot je bila v zgodovini na stalnem »prepihu« med različnimi kulturnimi vplivi ter gospodarskimi in političnimi po vezavami oz. skupnostmi. Takšna geostrateška lega je v preteklosti večkrat povzročala apetite drugih držav po našem ozemlju, v sodob ni združeni Evropi pa imamo od nje predvsem številne prednosti. Ena od njih je prometno-tranzitna lega med različnimi deli Evrope, zaradi česar potekajo skozi našo državo pomembni prometni koridorji.
Naravnogeografske
osnove | 7
Lega Slovenije ob 46. vzporedniku ter geografska širina in dolžina skrajnih točk njenega ozemlja
Avtocesta pred Kozino na V. koridorju med Italijo in Madžarsko
DRŽAVA NA STIKU RAZLIČNIH EVROPSKIH NARAVNIH ENOT
Glavni vzrok za izredno naravnogeografsko pestrost slovenskih pokrajin je lega naše države na stiku štirih evropskih naravnih enot – Alp, Panonske kotline , Dinarskega gorstva in Sredozemske kotline . Prav lega na stičnem prostoru tako različnih naravnih enot je ena najpomembnejših naravnih značilnosti Slovenije. Pos ledica takšne lege je izrazita raznolikost slovenskega površja. Čeprav se tudi v nekaterih drugih evropskih državah stika več zelo različnih naravnih enot, je po sebnost Slovenije v tem, da je ta raznolikost prisotna na precej majhnem ozemlju. Z avtom lahko le v nekaj urah obiščemo štiri povsem različne evropske naravne enote in doživimo izjemno raznolikost površja, za kar bi drugod v Evropi potrebovali nekaj dni. Seveda pa meje med temi naravnimi enotami v Sloveniji še zdaleč niso izrazite, ampak prehajajo druga v drugo postopno oz. s počasnimi prehodi. Izrazita prehodnost je tako naslednja značilnost našega površja.
V Sloveniji zaradi stične lege naravnih enot nimamo »pravih« oz. tipičnih panonskih pokrajin (kot so npr. sredi Madžarske) ali tipičnih sredozemskih pokrajin (kot so npr. na jugu Italije), ampak netipične panonske pokrajine, ki jih imenujemo obpanonske , ter netipične sredozemske pokrajine, ki jih imenujemo obsredozemske . Poleg vi sokih Alp bomo razlikovali tudi netipične alpske, to je predalpske pokrajine, namesto o dinarskih pa bomo govo rili o dinarskokraških pokrajinah. Kadar imamo pri poimenovanju takšne skupine pokrajin v mislih (makro)regije, jih pišemo z veliko začetnico.
Alpskepokrajine
Predalpskepokrajine
8 | Naravnogeografske osnove
Slovenija na stiku štirih evropskih naravnih enot
JADRANSKO MORJE Kr{ko Ilirska Bistrica Tolmin ^rnomelj Ko~evje Postojna Idrija Bled Litija
Kamnik
Slovenj Gradec
Slovenska Bistrica
Celje Jesenice Koper Kranj
Murska Sobota
Nova Gorica Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Maribor Ljubljana Reka Mirna Pivka Idrijca Sotla S a v inj a Dravinja Dragonja Vipava Me`a Pesnica [~avnica Ledava Sora Ljubljanica Savinja Kolpa Krka So~a Sava Sava Drava Mura
Dinarskokra{kepokrajine Obsredozemskepokrajine Obpanonskepokrajine Geografski in{titut AM ZRC SAZU© Avtorji: Drago Natek, Darko Ogrin, Igor @iberna 0102030km Naravna členitev naše države na pet makroregij: Alpske, Predalpske, Dinarskokraške, Obsredozemske in Obpanonske pokrajine
Vir: I. Gams: Geografske
značilnosti Slovenije, Ljubljana 1996
DRŽAVA NA STIKU RAZLIČNIH JEZIKOVNIH SKUPIN IN KULTURNIH VPLIVOV
Slovenski narod je eden najmanjših evropskih in slovanskih narodov. Slovenski jezik spada v skupino južnoslo vanskih jezikov. Med južnoslovanskimi narodi poseljujejo Slovenci ozemlje, ki v Evropi sega najdlje proti severo zahodu, med vsemi slovanskimi narodi pa imajo le še Čehi ozemlje, ki sega tako daleč proti zahodu. Posebnost slovenskega ozemlja je v tem, da leži na stiku štirih jezikovnih skupin (slovanske, romanske, germanske in ugrofinske) oziroma na nekakšnem presečišču glavnih evropskih jezikov in kultur. Kljub križanju interesnih sfer večjih sosednjih narodov je Slovencem uspelo skozi zgodovino na relativno majhnem ozemlju ohrani ti svoj jezik in razviti svojo lastno kulturo.
Bolj kot na jezikovnem pa je vpliv sosedov opazen na kulturnem področju. Vsi so številčno večji narodi od Slovencev, na širjenje njihove kulture na naše ozemlje pa je vplivalo predvsem dejstvo, da pred letom 1991 nismo imeli samostojne države, ampak smo pripadali državam s središči v različnih delih Evrope. Zato smo bili stalno podvrženi kulturni, civilizacijski, gospodar ski in politični prevladi iz središč zunaj slovenskega etničnega ozemlja.
Obeležje na Tromeji v Karavankah ponazarja točko na stiku treh jezikovnih skupin in kultur: slovanske, germanske in romanske.
V rimski dobi je ozemlje današnje Slovenije pripadalo državi s središčem v Južni Evropi oz. Sredozemlju . Močni sredozemski kulturni vplivi so k nam prihajali tudi v srednjem in novem veku in so se do danes ohra nili predvsem v jugozahodni Sloveniji, in sicer večino ma v stavbarstvu, pa tudi v gospodarski usmerjenosti, načinu življenja in mentaliteti prebivalstva.
Strnjena naselja na Primorskem z ozkimi ulicami in značilno arhitekturo spominjajo na sosednjo Italijo in kažejo izrazit sredozemski vpliv (Vipavska dolina).
Samotne kmetije v severovzhodnem delu predalpskih pokrajin (Pohorje).
Takšna oblika poselitve je sicer značilna za nemško govoreče dežele v Srednji Evropi.
Naravnogeografske osnove | 9
NASTAJANJE SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE NA JUGU SREDNJE EVROPE
Najdaljše obdobje, to je kar 11 stoletij, je ozemlje današnje Slovenije pripadalo državam, ki so imele sedež v Srednji in deloma tudi v Zahodni Evropi. Še posebej izrazit srednjeevropski pečat nam je dalo skupno bivanje z drugimi srednjeevropskimi narodi v okviru habsburške monarhije. Nekdanje avstrijske dežele Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška, Trst in Istra so se v zavesti ljudi marsikje obdržale do danes. Na osnovi izrazitega srednjeevrop skega pečata Slovenijo uvrščamo v Srednjo Evropo, čeprav ima njen jugozahodni del sredozemski oz. južnoevrop ski značaj, naša država pa ima za seboj tudi sedem desetletij dolgo balkansko izkušnjo.
Po prvi svetovni vojni se je večina našega ozemlja (z izjemo Primorske) zaradi obrambe pred stalno grožnjo germanizacije s severa prostovoljno pridružila na novo nastali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasnejši Jugoslaviji. Prej ni nikoli pripadala državam tega kulturno-civilizacijskega območja, ki ga označujemo kot Jugovzhodna Evropa oz. Balkan. Tedaj so se v upravno-politično enoto z imenom Slovenija prvič združile nekdanja avstrijska dežela Kranjska ter del Štajerske in Koroške, od ogrskega dela monarhije pa Prekmurje. Avstrijske de žele Goriška, Trst in Istra ter manjši del Kranjske so bile priključene Italiji in v času fašizma izpostavljene močnim raznarodovalnim pritiskom. Slovenija je v okviru Jugoslavije ostala sedem desetletij in predstavljala tako v kra ljevini kot v socialistični Jugoslaviji po drugi svetovni vojni njen najbolj razviti del, ki je z izjemo obdobja takoj po drugi svetovni vojni vseskozi obdržal stike z najbolj razvitimi deli Evrope severno in zahodno od našega ozemlja. Po smrti jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita se je gospodarska in politična kriza v Jugoslaviji čeda lje bolj stopnjevala. Prebivalci Slovenije so se v takšni državi čutili čedalje bolj utesnjeno. Leta 1990, še pred krvavim razpadom Jugoslavije, je zato Slovenija izvedla plebiscit za samostojno državo in se naslednje leto tudi osamosvojila. Z nastankom samostojne države se je odlepila od Jugovzhodne in se znova vrnila v okvir Srednje Evrope. S kasnejšo vključitvijo v Evropsko unijo leta 2004 je vstopila v t. i. združeno Evropo. Leta 2007 je s spre jemom evra kot plačilnega sredstva najprej vstopila v evroobmočje , potem pa še v schengensko območje. Po umiritvi vojn in kriznih razmer na območju nekdanje Jugoslavije je ponovno okrepila vezi s tamkajšnjimi na novo nastalimi državami. Leta 2021 se je pridružila skupini sredozemskih in južnoevropskih držav, članic EU (EuroMed 9), s čimer je nekako tudi formalno opa zneje izpostavila svojo vlogo v Sredozemlju.
Na osnovi vsega tega lahko rečemo, da je Slove nija srednjeevropska država, v kateri se zaradi lege na izrazito stičnem ozemlju na jugu Srednje Evrope in zgodovinskih razlogov stikajo oziroma prepletajo tri različno močne identitete. Najmočnejša je srednjeevropska , drugi dve pa sta sredozemska (mediteran ska) in balkanska identiteta
KOLIKŠNI SMO IN KAJ POMENIMO V EVROPSKEM MERILU?
Slovenija meri 20 271 km2, leta 2021 pa je v njej živelo 2,1 milijona prebivalcev (2 108 977 dne 1. 1. 2021). Tako po površini kot po številu prebivalcev smo ena najmanjših držav v Evropi in tudi na svetu. Prav to je tudi eden glavnih razlogov, da smo v Evropi in svetu slabo prepoznavni, da na splošno vedo o nas zelo malo in da nas po gosto ponesrečeno zamenjujejo s Slovaško. To pa seveda ne pomeni, da je naša država zaradi svoje majhnosti kakorkoli ovirana v svojem gospodarskem in družbenem razvoju.
Vrstni red evropskih držav glede na površino leta 2021
10 | Naravnogeografske osnove
Položaj Slovenije na jugu Srednje Evrope
Vir: I. Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Ljubljana 1996
