9789617121339 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

mag. Jelka Miranda Razpotnik, mag. Helena Mešnjak, Nina Zupan

Potovanje skozi čas Učbenik za zgodovino za srednje tehniško/strokovno in poklicno tehniško izobraževanje

Mag. Jelka Miranda Razpotnik, mag. Helena Mešnjak, Nina Zupan

POTOVANJE SKOZI ČAS

Učbenik za zgodovino za srednje tehniško/strokovno in poklicno tehniško izobraževanje Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik Strokovni pregled: mag. Marjeta Šifrer, dr. Verena Perko, dr. Vanja Kočevar, dr. Luka Vidmar, ddr. Igor Grdina, dr. Renato Podbersič, dr. Zdenko Čepič, mag. Bernadetta Horváth, Petra Klima, prof. Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o. Ilustracije: Marina Gabor, Jaka Vukotić/Umer d. o. o. (str. 209) Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen seznam je na koncu učbenika) Jezikovni pregled: Mateja Samastur Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Grafični prelom: Danilo Frlež Tisk: Bulvest Print AD 1. izdaja Naklada: 3500 izvodov Ljubljana 2022

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Potovanje skozi čas je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 221. seji dne 16. 6. 2022 s sklepom št. 013-2/2022/60 potrdil kot učbenik za zgodovino za srednje tehniško/strokovno in poklicno tehniško izobraževanje.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 44 00 Telefonska naročila: 01 513 44 04 E-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

94(075.3) MIRANDA Razpotnik, Jelka Potovanje skozi čas : učbenik za zgodovino za srednje tehniško/strokovno in poklicno tehniško izobraževanje / Jelka Miranda Razpotnik, Helena Mešnjak, Nina Zupan ; [zemljevidi Monde Neuf ; ilustracije Marina Gabor, Jaka Vukotić ; slikovno gradivo Shutterstock et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2022 ISBN 978-961-7121-33-9 COBISS.SI-ID 102070787

KAZALO Zgodovina je ... kaj že? ...................................................................................................................................... 3 Zgodovina in zgodovinski viri ........................................................................................................................... 4 Zgodovinski čas ...................................................................................................................................................... 6 1 Zgodnje visoke kulture in antični svet ...................................................................................................... 9 Prve civilizacije in njihovi dosežki................................................................................................................... 10 Razvoj in dosežki stare Grčije ........................................................................................................................... 16 Razvoj in dosežki rimske države ..................................................................................................................... 22 Slovenski prostor v prazgodovini, času prvih civilizacij in Rimljanov ............................................... 29 2 Evropa v srednjem veku ................................................................................................................................. 33 Preseljevanje ljudstev ......................................................................................................................................... 34 Frankovska država, Bizantinsko cesarstvo, Arabska država .................................................................. 36 Fevdalizem .............................................................................................................................................................. 42 Plemiči in kmetje .................................................................................................................................................. 44 Krščanstvo in pomen samostanov ................................................................................................................. 46 Trgovina, srednjeveška mesta in meščani ................................................................................................... 48 Srednjeveška kultura ........................................................................................................................................... 51 Slovenski prostor v srednjem veku ................................................................................................................ 52 3 Evropa v novem veku: od 15. do 18. stoletja ........................................................................................ 59 Geografska odkritja in njihove posledice .................................................................................................. 60 Humanizem in renesansa/ Humanizem in renesansa na Slovenskem ............................................ 64 Reformacija/ Reformacija na Slovenskem .................................................................................................. 69 Čas turških vpadov in kmečkih uporov na Slovenskem ........................................................................ 74 Ludvik XIV. in absolutistični vladarji .............................................................................................................. 80 Razsvetljenstvo in njegov vpliv ....................................................................................................................... 83 Reforme Marije Terezije in Jožefa II. ter njihove posledice v slovenskih deželah ......................... 85 Prva industrijska revolucija ............................................................................................................................... 89 Nastanek ZDA ........................................................................................................................................................ 91 Francoska revolucija ............................................................................................................................................ 93 Napoleon in njegove vojne ............................................................................................................................. 96

obvezne vsebine

4 Svet in Evropa v 19. stoletju ....................................................................................................................... 99 Dunajski kongres in predmarčna doba .................................................................................................. 100 Revolucije 1848 ............................................................................................................................................... 104 Slovensko narodno gibanje v drugi polovici 18. stoletja in predmarčni dobi .......................... 106 Slovenci v letu 1848 in nacionalni program Zedinjena Slovenija ................................................. 110 ZDA in državljanska (secesijska) vojna .................................................................................................... 112 Nastanek Kraljevine Italije in Nemškega cesarstva ............................................................................ 114 Razvoj slovenskega narodnega gibanja v drugi polovici 19. stoletja ......................................... 116 Slovenci na prehodu v 20. stoletje ........................................................................................................... 121 Druga industrijska revolucija in njene posledice ................................................................................ 126 Industrijska revolucija v slovenskih deželah ........................................................................................ 134 5 Svet in Evropa v 20. stoletju .................................................................................................................... 139 Prva svetovna vojna in Slovenci ............................................................................................................. 140 Pariška mirovna konferenca ....................................................................................................................... 150 Svet med obema Zlata dvajseta in velika gospodarska kriza ........................................................................................... 152

vojnama

Kriza demokracije v Evropi in vzpon avtokratskih in totalitarnih sistemov ............................... 155 Slovenci v prvi jugoslovanski državi ....................................................................................................... 165 Druga svetovna vojna in Slovenci ............................................................................................................. 179 Druga svetovna vojna Blokovsko razdeljen svet in hladna vojna .............................................................................................. 195 Svet po drugi svetovni Propad komunizma v Evropi ....................................................................................................................... 204 Povezovanje Evrope – Evropska unija ...................................................................................................... 206 Razvoj tehnike in tehnologije ter vpliv na okolje ................................................................................ 208 Vzpostavitev komunistične oblasti v Sloveniji po drugi svetovni vojni ............................................ 210 Zahodna in severna (slovenska) meja po koncu druge svetovne vojne .................................... 215 Slovenija, najrazvitejša jugoslovanska republika ..................................................................................... 217 Razlogi za odločitev Slovencev za ustanovitev lastne države .............................................................. 222 Pot v samostojnost Slovenije ...................................................................................................................... 226 Slovenija po osamosvojitvi ............................................................................................................................ 230

vojni

Zgodovina je ... kaj že?

Kako vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti? SPOZNAL/-A BOM • • • •

Kaj raziskuje zgodovina? Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine? Zakaj so pomembni zgodovinski viri? Kako razdelimo zgodovino človeštva?

Zgodovina in zgodovinski viri Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine?

Zgodovina

ZANIMIVO

IZBIRNA VSEBINA

Za najstarejša obdobja ne obstajajo nobeni zapisi, ampak le tu in tam kakšne posode, orodje, orožje, nakit, okostje …

Ljudi je že od nekdaj zanimala preteklost – čas, ki je minil. Pripovedovali in opisovali so dogodke, ki so jih doživeli. Tako se je razvila zgodovina – veda o preteklosti, ki: • proučuje razvoj človeštva od njegovega nastanka do danes, • dogodke iz preteklosti ne le opisuje, ampak ugotavlja tudi njihove vzroke in posledice ter jih med seboj povezuje, • nam pomaga razumeti sedanjost. Sedanjost je posledica dogajanja v preteklosti. Lahko rečemo, da ima vsaka človeška dejavnost svoje korenine v preteklosti. Če želimo razumeti sedanjost, moramo poznati preteklost!

Dvajset let od začetka vojne v BiH

Kdaj in kje se je dogodek zgodil?

05. april 2012

»Pred dvajsetimi leti se je začela vojna v Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala najvišji krvni davek na območju nekdanje Jugoslavije. Evropska unija in ZDA sta 6. aprila 1992 priznali neodvisnost BiH, srbska paravojska in JLA pa sta začeli odkrite topniške napade na obkoljeno Sarajevo. /…/ Neposredni vzrok za vojno v BiH je bil razpad SFRJ, po vsebini pa je šlo za vojno za neodvisnost, pri čemer je na eni strani sodelo-

Kaj se je zgodilo? Kdo je v dogodku sodeloval?

vala JLA kot oborožena sila SFRJ, na drugi pa zagovorniki neodvisnosti BiH, ki so pridobili legitimnost z referendumom o neodvisnosti.«

Kako je potekal dogodek?

Kakšne so bile posledice? Zakaj se je dogodek zgodil?

V vojni je življenje izgubilo okoli 104.000 ljudi, od tega je bilo okoli 35 % žrtev civilistov.

(Vir: Vili Eispieler, Dvajset let od začetka vojne v BiH, https://old.delo.si/novice/svet/dvajset-let-od-zacetka-vojne-v-bih.html)

¼ Kaj si o vojni v BiH izvedel/-a iz članka?

MATERIALNI VIRI

PISNI VIRI

• Predmeti, ki jih je človek ustvaril in uporabljal v vsakdanjem življenju, • prebivališča, orodje, orožje, nakit, prevozna sredstva, obleka, posoda, pohištvo, • hranijo jih v muzejih; mnoge najdemo tudi v naravi.

• Zapisi na nagrobnikih in stenah, listine, pogodbe, župnijske knjige, knjige, časopisi, revije, letaki …, • hranijo jih v arhivih in knjižnicah.

Strokovnjak za zgodovino, ki preučuje dogajanje v preteklosti, se imenuje zgodovinar. Zgodovinske vire analizira in kritično presoja, ločuje resnična dejstva od neresničnih, jih nato postavi v pravo zaporedje ter jim da smisel. Pri svojem delu si zgodovinar postavlja številna vprašanja, kar lahko spoznaš na primeru zgornjega vira.

ZANIMIVO Za prvega zgodovinarja štejemo Herodota, starogrškega zgodovinarja, ki je živel v 5. stoletju pred Kr./pr. n. š. Prvi je gradivo sistematično zbiral, preverjal, urejal ter zapisal.

Zgodovinski viri so sledovi preteklosti Zgodovinarji preteklost proučujejo s pomočjo sledov ali ostankov, ki so povezani z dogajanjem v preteklosti. Te sledove ali ostanke imenujemo zgodovinski viri. Za mlajša, našemu času bližja dogajanja, so se ohranili številni viri. Toda bolj kot je dogajanje časovno oddaljeno, manj je virov.

Pomožne zgodovinske vede

Ob najdbi določenega zgodovinskega vira si zgodovinarji zastavljajo številna vprašanja, kot so: iz katerega obdobja je, iz česa je narejen, čemu je služil, kako so ga uporabljali …

• Sfragistika: proučuje pečate, še posebej tiste na listinah.

Vire delimo tudi na: • •

primarne vire – pričevanja očividcev zgodovinskih dogodkov (listine, kronike …) sekundarne vire – napisani na temelju ohranjenih poročil (knjige iz sodobnega časa …)

• Diplomatika: proučuje listine.

IZBIRNA VSEBINA

Poznamo različne vrste virov: materialni, pisni, ustni in avdio-vizualni viri.

• Arhivistika: ukvarja se z zbiranjem, urejanjem, hranjenjem, restavriranjem in proučevanjem arhivskega gradiva.

• Heraldika: ukvarja se z nastankom, razvojem in izdelavo grbov. • Numizmatika: proučuje stare novce oziroma denar. • Epigrafika: proučuje napise na različnih materialih, kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine … • Kronologija: proučuje dogodke v času in jih razvršča v posamezna zgodovinska obdobja. • Paleografija: proučuje stare pisave.

Zanesljivost zgodovinskih virov Vsi zgodovinski viri niso enako zanesljivi. Najbolj zanesljivi so materialni viri, malo manj pisni, najmanj zanesljivi pa so ustni viri. Vsega zapisanega ne moremo vedno sprejeti za resnično. Na primer podatki v opisih so lahko pretirani, ker je pisec želel dogodek prikazati drugače. Poleg tega so isti dogodek različna ljudstva opisovala različno. Zato je pri proučevanju posameznega dogodka potrebno upoštevati različne vire, ki so na voljo. Ponaredki (ali falsifikati) so ponarejeni viri. Pojavili so se že v preteklosti, poznamo pa jih tudi danes. Vzroki za ponarejanje so največkrat povezani s pridobivanjem materialne koristi; v preteklosti so si želeli na ta način prisvojiti na primer zemljišče ali grad, danes pa je glavni cilj ponarejevalcev zaslužek. Pristnost virov ugotavljajo z različnimi napravami in metodami.

Napis iz časa rimske države, star okoli 2000 let

USTNI VIRI

AUDIO-VIZUALNI VIRI

• Pričevanja očividcev (kar nam povedo priče dogodkov), • ljudsko izročilo, ki vsebuje vsaj nekaj sledov dogajanja v preteklosti (ljudske pesmi, miti, legende, bajke), • pred iznajdbo pisave so bili edini način prenašanja sporočil, • zapisana pričevanja očividcev hranijo v arhivih in knjižnicah.

• Izdelujemo in uporabljamo jih od 20. stoletja dalje, • zvočni zapisi (na trakovih, ploščah, kasetah, zgoščenkah, USB-ključih …), filmi (na trakovih, videokasetah, zgoščenkah, DVD-jih, USB-ključih, zunanji diskih …), računalniški programi in aplikacije, • hranijo jih v arhivih in knjižnicah.

Zgodovinski čas Kako razdelimo zgodovino človeštva?

Štetje let Dogajanja v preteklosti ne moremo razumeti, če ne vemo, kdaj se je določen dogodek zgodil. Danes je v večini držav po svetu (tudi v Sloveniji) uveljavljeno krščansko štetje let. To štetje let se začenja z letom rojstva Jezusa Kristusa, začetnika krščanske vere:

ZANIMIVO

IZBIRNA VSEBINA

Različna ljudstva so v preteklosti uporabljala različna štetja let. Povezana so bila z različnimi pomembnimi dogodki v njihovi zgodovini ali z začetki vladanja posameznega vladarja.

• •

Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.

čas pred njegovim rojstvom se označuje kot čas pred Kristusom (pr. Kr.) ali pred našim štetjem (pr. n. št.), čas po rojstvu pa kot čas po Kristusu (po Kr.) ali po našem štetju/našega štetja (n. št.). Dogodke v času po Kristusu navajamo le z letnico, brez dodanega zapisa po Kr. ali n. št.

Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.

PRAZGODOVINA

STARI VEK

od 2,5 milijona let pr. Kr./pr. n. št. do 4000 pr. Kr./pr. n. št.

od 4000 pr. Kr./pr. n. št. do 476 po Kr./n. št.

Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.

SREDNJI VEK od 476 do 1492

Časovne enote Zelo naporno bi bilo, če bi vsak dogodek v preteklosti določali z letnico. Velikokrat je dovolj, če poznamo njegov približni časovni okvir. Pri tem so nam v pomoč časovne enote desetletje, stoletje in tisočletje.

1000

100

pr. Kr. pr. n. št.

10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 pr. Kr. pr. n. št.

pr. Kr. pr. n. št.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 po Kr. n. št.

po Kr. n. št.

100

1000

po Kr. n. št.

• • •

Desetletje je deset (10) let. Stoletje je sto (100) let ali deset desetletij. Tisočletje je tisoč (1000) let ali deset stoletij.

Ker leta, desetletja, stoletja in tisočletja nič (0) nikoli ni bilo, to vpliva na določanje časa v preteklosti. Ko zapisani letnici določamo desetletje, stoletje in tisočletje, prištejemo številko 1. To pravilo velja za čas pred Kristusom in čas po Kristusu.

Določena obdobja v preteklosti povezujejo nekatere skupne značilnosti.

Arheologija je veda, ki proučuje materialne ostanke človeške preteklosti. IZBIRNA VSEBINA

Zgodovinska obdobja Na osnovi teh je preteklost razdeljena na zgodovinska obdobja: prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, moderna doba (atomska doba, sodobnost).

ZANIMIVO

Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.

NOVI VEK od 1492 do 1900/1914/1918/1945

Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.

Letnica za začetek moderne dobe ni enotna oz. ni le ena, saj različni narodi različno vrednotijo pomen dogodkov v svoji zgodovini.

MODERNA DOBA (atomska doba, sodobnost) od 1900/1914/1918/1945 dalje

Ponovim in razmislim 1. Opiši delo zgodovinarja. 2. Na primeru pisnega vira na str. 4 in slikovnih virov na str. 4–6 navedi zgodovinske vire in opiši njihove značilnosti. 3. Naštej zgodovinska obdobja. Zakaj zgodovino delimo na različna obdobja? Zdaj vem • • • •

Zgodovina je veda o preteklosti. Dogajanje v preteklosti preučuje zgodovinar. Zgodovinarji preteklost proučujejo s pomočjo sledov ali ostankov, ki jih imenujemo zgodovinski viri. Poznamo različne vrste virov: materialni, pisni, ustni in avdio-vizualni viri. Danes je v večini držav po svetu (tudi v Sloveniji) uveljavljeno krščansko štetje let. Preteklost razdelimo na zgodovinska obdobja: prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, moderna doba (atomska doba, sodobnost).

1. Znam razmisliti o preteklosti

Cesarjeva listina, s katero je 16. aprila 1341 cesar Friderika Žovneškega povišal v grofa Celjskega.

a) Katere vrste vir je na sliki? Kje ga hranijo? b) Gre za primarni ali sekundarni vir? c) Pomoč katerih pomožnih zgodovinskih ved potrebuješ, da boš lahko preučil vir na sliki? č) Kdaj (tisočletje, stoletje, zgodovinsko obdobje) se je dogodek zgodil? d) Kdo je avtor vira? e) Ob kakšnem dogodku je vir nastal? f) Premisli, kako bi ocenil verodostojnost vira.

2. Znam analizirati pisni vir

UTRJUJEM

»Tako je 15. avgusta [1940] kakih sto [nemških] bombnikov pod zaščito štiridesetih lovcev ‘ME 110’ priletelo nad Tyneside. Istočasno se je pognalo nad osemsto letal, da bi vezalo naše sile na jugu /…/. Sedem oddelkov ‘hurricanov’ ali ‘spitfirov’ smo bili odpoklicali iz srdite bitke na jugu /…/. Ti oddelki so bili sposobni pripraviti napadalcem, ki so tedaj leteli čez obalo, nepričakovan sprejem. Sestrelili so trideset nemških letal, večinoma težkih bombnikov /…/, v tem ko smo mi imeli samo dva ranjena pilota.« (Vir: Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1964)

a) Kaj se je zgodilo? b) Kdaj (tisočletje, stoletje, zgodovinsko obdobje) in kje se je dogodek zgodil? c) Kdo je v dogodku sodeloval? č) Zakaj je prišlo do dogodka? d) Kako je potekal dogodek? e) Kakšne so bile posledice? f) Oceni verodostojnost vira. g) Oceni objektivnost vira.

* Winston Churchill – predsednik vlade Združenega kraljestva 1940−1945, 1951−1955

3. Znam podati odgovor in kritično razmisliti 1. Kaj nam o človeštvu pričajo zgodovinski viri? 2. Na osnovi česa kritično ovrednotimo zgodovinske vire? 3. Zakaj vsi zgodovinski viri niso zanesljivi in objektivni?

4. Moj izziv

a) Preuči pisni vir na str. 4 s pomočjo vprašanj, ki so ob njem. S pomočjo svetovnega spleta in časnikov razišči dogodek. Nato loči resnična in neresnična dejstva o dogodku ter razišči vso širino vzrokov za dogodek. Ali ti je opravljeno raziskovanje pomagalo bolje razumeti današnje stanje na opisanem območju? Svoj odgovor argumentiraj. b) S pomočjo svetovnega spleta razišči različne načine štetja let v preteklosti (npr. pri starih Grkih, Rimljanih, Judih, muslimanih …) in primerjaj, kako bi zapisali današnji dan.