Avstralija
SVET
GEOGRAFIJA ZA 2. LETNIK GIMNAZIJ Avtor dr. Jurij Senegačnik Recenzentki Ingrid Florjanc, dr. Metka Špes Strokovni pregled poglavja o Afriki dr. Janez Pirc Svetovalci Tanja Boltin, Marinka Dervarič, Alenka Dragoš, Borut Drobnjak, Tatjana Ferder Brunšek, Mária Gaál, Franc Grlica, Marjeta Hočevar, Eva Jeler Fegeš, Stojan Kos, Veronika Lazarini Filo, Maja Kmetič, Viljem Podgoršek, Dušan Rojko, Sibila Sabo, Eva Slekovec, Igor Šeruga, Marjan Veber, Nika Veronek, Marjeta Vidmar Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Aleksandra Kocmut Vsebinska zasnova zemljevidov in grafikonov dr. Jurij Senegačnik Zemljevidi in grafikoni mag. Mateja Rihtaršič Risbe Gregor Markelj Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Metod Bočko, Viki Grošelj, Branimir Nešović, Verena Štekar Vidic, Aleš Vesel, Marko Vidic, Blaž Telban, Bigstock, Can Stock Photo, Shutterstock, Wikimedia Commons (Carlos Alberto, Valter Campanato, Marco Dormino, Jens Klizing, Jonathan Rashad, Richardo Stuckert, NASA, USAID) Oprema in oblikovanje Gorazd Rogelj Prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo Maruša Dejak Naklada 500 izvodov Tisk Cicero, d. o. o. Ljubljana 2022 Enajsta izdaja Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 13. 2. 2014 s sklepom št. 013-20/2014/3 potrdil učbenik SVET, Geografija za 2. letnik gimnazij, ki ga je napisal Jurij Senegačnik, za gimnazijsko izobraževanje, srednje tehniško oz. strokovno izobraževanje, poklicno-tehniško izobraževanje, nižje poklicno izobraževanje in srednje poklicno izobraževanje.
© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911(075.3)
Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
SENEGAČNIK, Jurij, 1957– Svet : geografija za 2. letnik gimnazij / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Mateja Rihtaršič ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik … et al.]. – 11. izd. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2022 ISBN 978-961-7121-43-8 COBISS.SI-ID 112843267
KAZALO Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
AZIJA
6
10
Podnebje in rastlinstvo kot odraz reliefne izoblikovanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Azijske reke in njihov pomen .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gospodarski in družbeni razvoj azijskih držav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblike azijskega kmetijstva in zelena revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Problemi azijskega prebivalstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
12 16 22 31 34
42
AFRIKA
Naravnogeografski okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Izbrani problemi afriškega družbenega razvoja .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Kmetijstvo in rudarstvo kot značilni obliki afriškega gospodarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
LATINSKA AMERIKA
66
Družbenogeografski oris Latinske Amerike kot celote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Srednja Amerika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naravnogeografski okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Aktualni družbenogeografski problemi Srednje Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Južna Amerika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naravnogeografski okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Južno Ameriko sestavljajo štiri geografske enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
SEVERNA AMERIKA
98
Naravnogeografski okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prebivalstvo in mesta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ameriško kmetijstvo včeraj, danes in jutri .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Iz industrijske v poindustrijsko družbo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
AVSTRALIJA
68 77 77 81 85 85 88
100 104 114 118
122
Naravnogeografski okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Prebivalstvo, poselitev in posebnosti avstralskega gospodarstva .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
POLARNA OBMOČJA
138
Kazalo manj znanih strokovnih izrazov .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Statistični podatki po celinah in državah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nekaj uporabnih spletnih naslovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Karta podnebnih tipov .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
147 148 151 152
O UČBENIKU Učbenik Svet ni več namenjen obči geografiji, ki smo se ji posvečali v prvem letniku, ampak obravnava regionalno geografijo sveta. Pri obči geografiji smo pozornost namenjali posameznim pojavom oz. skupinam pojavov po vsem svetu, pri regionalni geografiji sveta pa bodo predmet našega zanimanja posamezne celine kot celote vseh naravnih in družbenih pojavov. Pri vsaki celini se bomo najprej seznanili z naravnogeografskim okvirom, saj brez tega družbenih procesov ne moremo razumeti. Sodobna regionalna geografija nima več enciklopedičnega značaja. To pomeni, da zaradi močno naraslega števila informacij ne obravnava več prav vseh regij (držav) in se ne posveča več vsem pojavom, procesom in problemom v njih, ampak se v posameznih delih sveta (regijah, državah) osredotoča le na nekatere najbolj osrednje oz. izstopajoče probleme. Če se vanje dobro poglobimo – najbolje je, da to storimo na najznačilnejših primerih v izbranih državah – bomo lahko s transferjem znanja dobro razumeli enake ali podobne probleme tudi v drugih državah. Vsebino učbenika, ki sledi kratkemu uvodu, smo razdelili v šest večjih tematskih sklopov. Vsak od njih obravnava eno celino oz. del sveta, ki ima neke prepoznavne skupne značilnosti. Začeli bomo z največjo celino, Azijo. Sledijo ji Afrika, Latinska Amerika, Severna Amerika in Avstralija, zadnje poglavje pa je namenjeno polarnima območjema. Notranja zgradba učbenika je zelo podobna kot v učbeniku Obča geografija. Vsak tematski sklop se začenja z dvostranskim napovednikom. Na njegovi levi strani je celostranska slika z značilnim družbenogeografskim motivom, ki je nekakšen slikovni uvod v posamezen del sveta. Na desni strani je najprej naslov tematskega sklopa, sledijo pa tri uvodna vprašanja za motivacijo. Če si iz osnovne šole prinesel vsaj nekaj geografskega znanja in znaš logično razmišljati, boš znal nanje odgovoriti brez težav. Desno od vprašanj je še druga (manjša) motivacijska slika, ki prinaša fizičnogeografski motiv iz posameznega dela sveta. Sledi krajše motivacijsko besedilo, ki nas popelje v posamezen tematski sklop, in na koncu napoved vsebinskih sklopov. Pri prebiranju besedilnega dela učbenika ti bo v pomoč logična hierarhija naslovov in podnaslovov. Vsi pomembnejši geografski pojmi so označeni polkrepko. Na koncu učbenika boš našel kazalo manj znanih strokovnih izrazov. Besedilni del učbenika dopolnjuje bogat izbor slikovnega in kartografskega gradiva. Poleg osnovnega besedila so v učbeniku še dodatne vsebine, prikazane v dveh rubrikah. Prva se imenuje »Za kanček več«. Vključuje učne vsebine, ki jih učni načrt ne predvideva, avtorju pa so se zdele tako pomembne ali zanimive, da jih ni želel izpustiti. Pogosto gre za različne zanimivosti, ki popestrijo učno snov in razbijajo monotonost razlage. Druga rubrika se imenuje »Primer«. Vključuje različne aktualne primere, ki se praviloma nanašajo na osrednje geografske probleme posameznih regij ali držav. Obe rubriki bo učitelj vključeval v pouk po lastni presoji. Vsaka je prikazana na različni barvni podlagi. Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so vprašanja, pri katerih se zahtevnost stopnjuje. Temeljitejšemu utrjevanju in preverjanju tvojega znanja je namenjen delovni zvezek. V pomoč ti utegne biti tudi ključ za uporabo učbenika na naslednji strani. Na koncu učbenika boš našel tabelarični prikaz glavnih statističnih podatkov o posameznih državah in celinah sveta ter seznam uporabnih spletnih naslovov. Avtor
KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA AZIJA
slikovna motivacija v tematski sklop naslov tematskega sklopa
l Na kaj pomisliš ob pojmu monsunska Azija? Katera gospodarska dejavnost je najtesneje povezana z monsunskim dogajanjem na tej celini?
uvodna vprašanja
Avstralija
l Zakaj je v naših trgovinah pa tudi v trgovinah drugod po svetu toliko artiklov, ki prihajajo iz Azije?
manjša motivacijska slika
l Zakaj živijo v azijskih velemestih bolj utesnjeno kot v evropskih ali severnoameriških?
Če bi upoštevali zgolj dejstvo, da živi v Aziji več kot 60 odstotkov svetovnega prebivalstva, bi ji morali verjetno nameniti pol tega učbenika. To žal ni mogoče, saj bi s tem bistveno okrnili pregled drugih celin. Ravno pri Aziji se bomo zato še bolj kot pri drugih delih sveta posvetili le nekaterim najbolj izstopajočim geografskim značilnostim. Na nobeni drugi celini ni življenje stotin in stotin milijonov ljudi tako tesno povezano z naravnimi dejavniki, še posebej z monsunskim dogajanjem in velikimi rekami. V Aziji imamo po eni strani države, ki se spoprijemajo z zaostalostjo in revščino, po drugi strani pa so se zlasti na vzhodnih obalah celine v zadnjih desetletjih zgodili skoraj neverjetni premiki. Zgledu Japonske so uspešno sledili tudi v vrsti držav, ki so jih še nekaj desetletij nazaj uvrščali med zaostale. Svetovna industrijska proizvodnja se je iz Evrope in Amerike že v precejšnji meri preselila v azijske države. Do velikih premikov je prišlo tudi v azijskem kmetijstvu. Posebno pozornost si zaslužijo tudi različni problemi azijskega prebivalstva. Pregled Azije bomo začeli s površjem in njegovim velikim vplivom na podnebje in rastlinstvo. Posebno poglavje bomo namenili azijskim rekam in njihovemu pomenu. Pri gospodarskem razvoju azijskih držav se bomo podrobneje seznanili z vzponom Japonske in »azijskih tigrov« ter z dogajanjem v dveh največjih državah – Kitajski in Indiji. Ogledali si bomo oblike azijskega kmetijstva in ovrednotili pomen zelene revolucije. Ko bomo že usvojili znanje o vseh premikih v azijskem gospodarstvu, bomo tudi laže razumeli vse probleme razvoja prebivalstva. Na koncu se bomo ustavili še pri verski sestavi prebivalstva.
motivacijsko besedilo kot uvod v tematski sklop
napoved vsebinskih sklopov
VSEBINSKI SKLOPI podnebje in rastlinstvo kot odraz reliefne izoblikovanosti azijske reke in njihov pomen gospodarski in družbeni razvoj azijskih držav oblike azijskega kmetijstva in zelena revolucija problemi azijskega prebivalstva
10
11
NARAVNOGEOGRAFSKI OKVIR
naslov vsebinskega sklopa podnaslov vsebinskega sklopa
Avstralija
Veliki koralni greben reliefne enote si sledijo od zahoda proti vzhodu
Zakonitosti severnoameriškega podnebja in rastlinstva pa tudi poselitve in gospodarskega razvoja ne moremo dobro razumeti, če se najprej ne ustavimo pri glavnih potezah površja. Izoblikovalo se je v različnih geoloških obdobjih. Najstarejši del celine je močno uravnan Kanadski ščit na severovzhodu, ki je nastal že v predkambriju in je danes delno potopljen pod Hudsonovim zalivom. Čez vzhodni del ZDA se v smeri jugozahod–severovzhod razteza pretežno hercinsko gorovje Apalači, ki se je dvignilo v paleozoiku in ima značaj sredogorja. Bistveno mlajšega nastanka je celoten gorati zahod, ki se je dvignil v kenozoiku, in sicer v času alpidske orogeneze. Sestavlja ga niz mladonagubanih gorstev. K današnji podobi površja je močno prispevala tudi pleistocenska poledenitev, ki je podobno kot v Evropi preoblikovala severni del kontinenta.
Bryce je eden najlepših narodnih parkov na goratem zahodu ZDA.
Značilno ledeniško preoblikovano površje v narodnem parku Jaspers (Kanada)
Glede na razmeroma preprosto geološko zgradbo lahko razlikujemo nekaj zelo jasno izoblikovanih reliefnih enot, ki si sledijo od zahoda proti vzhodu. Čez celoten zahodni del celine se od Aljaske na severu do mehiške meje na jugu razteza ameriški gorati zahod. Včasih se zanj uporablja tudi ime Severnoameriške Kordiljere. Ne smemo ga enačiti s Skalnim gorovjem, ki je sicer najdaljše sklenjeno gorovje na kontinentu, vendar zajema le vzhodni del goratega zahoda. Ob tihooceanski obali se namreč dviguje drug niz gorovij, od Sierre Nevade na jugu prek Kaskadskega in Obalnega gorovja do najvišjega vrha celine Mount McKinleyja na Aljaski. Vrhovi v teh mladonagubanih gorstvih so pogosto zelo ostrih oblik in spominjajo na Alpe. Veliko je tudi ugaslih ognjenikov. Kalifornijsko Sierra Nevada Skalno gorovje podolje Velika kotlina
Ne gre za sklenjeno tvorbo, ampak za približno 3000 manjših ločenih grebenov in 900 koralnih otokov. Vlečejo se v plitvem (šelfnem) morju s povprečno globino 40 m vzdolž celotne severovzhodne obale v dolžini 2600 km in na površini velikosti 17 Slovenij. Ponekod se raztezajo blizu obale, drugod pa tudi več sto kilometrov stran. Koralne tvorbe so v geo loškem pogledu zelo »mlade«. Na stale so na stari geološki podlagi za radi dvigovanja morske gladine v zadnjih 18 000 letih. Večinoma se kon čajo približno v višini morske gladine. Le ponekod so se izoblikovali dovolj veliki otočki, da jih je prekrilo rastlin stvo. Turisti običajno spijo na celin skem kopnem in prihajajo na ogled grebena po morju ali z letali. Zaradi različnih dejavnikov – najpomemb nejši med njimi je toplejša oceanska voda zaradi podnebnih sprememb – je koralni greben v zadnjih treh deset letjih izgubil več kot polovico koral, ki izgubljajo nekdanje žive barve in do bivajo čedalje bolj belkasto podobo. Koralne tvorbe na Velikem koralnem grebenu se končajo približno v višini morske gladine.
osnovno besedilo
rubrika »Za kanček več«
naravne enote in vodne razmere
Površje lahko razdelimo na tri zgradbene enote. Prva je Veliko razvodno gorovje na vzhodu. Njegova privetrna pobočja so v smeri proti morju marsikje precej strma. Tamkajšnje reke so kratke, zaradi namočenosti območja pa tudi vodnate. Povsem drugačna so zavetrna pobočja, ki se polagoma spuščajo proti zahodu. Tam se začenja druga zgradbena enota – Srednjeavstralsko nižavje. Sestavljajo ga velike kotline. Ena od njih je na jugovzhodu ob največjih avstralskih rekah Murray in Darling. Čeprav imata relativno malo vode, je njun pomen zaradi namakanja in hidroenergetske izrabe precejšen. Na večini Srednjeavstralskega nižavja so reke le občasne. V najnižjem delu kotline, ki leži 16 m niže od morske gladine, je Eyrovo jezero. Dejansko ne gre za pravo jezero, ampak za nekaj metrov debelo slano skorjo, ki postane jezero le v času izrednega deževja na vsakih nekaj let. Tedaj se vanj stekajo občasne reke. Enako velja tudi za številna druga slana jezera, ki so manjša. Tretja zgradbena enota je Avstralski ščit. Gre za dvignjene puščavske ravnike in osamela hribovja, ki zavzemajo celotno zahodno polovico celine. Včasih uporabljajo zanje tudi oznako Zahodna planota ali Zahodno višavje, ven dar ne gre za enoten tip površja, ki bi povsem upravičil takšno ime. Zaradi sušnega podnebja tečejo tu le občasni vodotoki. Med dvignjenimi deli površja uživa svetovno slavo osamelec Uluru. Avstralski ščit
Srednjeavstralsko nižavje
Eyrovo jezero
poudarjeni pojmi
Veliko razvodno gorovje
Obalno gorovje v ZDA
Osrednje nižavje
Velika jezera
Apalači
Zgradbene enote Avstralije
Prerez Severne Amerike
125
100
Severna Amerika
Severna Amerika
Nove industrijske panoge niso več temeljile toliko na surovinah in energiji, ampak predvsem na zna nju, informacijah ter možnostih nji hove uporabe. Pomemben dejavnik so postale tudi tuje investicije. Nove panoge proizvajajo predvsem zah tevnejše proizvode in zahtevajo vi soko tehnološko raven proizvodnje. Mednje spadajo letalska in vesoljska industrija, proizvodnja medicinske opreme, telekomunikacij in računalniške opreme ter razvoj biotehnologije. Razvoj takih panog industrije visoke tehnologije je marsikje močno povezan z univerzi tetnimi središči in drugimi razisko valnimi ustanovami, zato industrijski Stara in nova industrijska območja obrati nastajajo v prijetnejšem oko lju zunaj večjih mest. Tudi za preostalo novejšo industrijo je značilno, da se širi v predmestjih v obliki industrijskih parkov, to je zaključenih območij, ki imajo na voljo vso potrebno infrastrukturo. Razvoj novih panog in spremenjene vrednote glede bivalnega okolja so povzročile velike selitve prebivalstva iz »pasu rje« v »sončni pas«. Vzporedno s tem so se razvijale še nekatere druge oblike gospodarstva, ki jih Američani tudi označujejo z izrazom industrija, čeprav ne proizva jajo industrijskih izdelkov v tradicionalnem pomenu be sede. Taka je npr. filmska industrija v Hollywoodu ali pa zabaviščna industrija v velikih zabaviščnih parkih, kot je Disneyland. Ločnico med industrijo kot sekundarno de javnostjo in storitvenimi (terciarnimi) dejavnostmi, ki so temelj sodobnega ameriškega poindustrijskega gos podarstva, je tako čedalje teže potegniti. Ameriški »sončni pas« je postal v gospodarskem, kulturnem in tudi političnem pogledu nekakšna protiutež staremu industrijskemu severovzhodu. Razcvet tega pasu simbo lizirajo vesoljsko središče Cape Canaveral na Floridi, Dis neyland v Los Angelesu in Silicijeva dolina v Kaliforniji. Del vesoljskega središča Cape Canaveral je odprt za javnost.
jih izrabljajo že dlje časa (Mehiški zaliv, Teksas, Aljaska), se je v zadnjih letih nesluteno razmahnilo izkoriščanje oljnih skrilavcev v kanadski Alberti. Tam so njihove največje svetovne rezerve, zaloge nafte v njih pa se lahko pri merjajo s tistimi v Saudovi Arabiji. Alberta je zato postala najhitreje razvijajoča se kanadska provinca. Povsod po ZDA in večini Kanade so vidna znamenja poindustrijske dobe, ki jo mnogi imenujejo kar »doba računalnikov« ali pa »nova ekonomija«. Njene glavne značilnosti so visoka tehnologija ter dejavnosti, ki se opra vljajo v pisarnah. Večino ljudi v industriji so namreč že nadomestili stroji in računalniki, večji del zaposlenih pa dela v storitvenih dejavnostih, kot so trgovina, promet, bančništvo, izobraževanje, zdravstvo in podobno. Delovni pro ces ne poteka več kot vzajemno delovanje med človekom in proizvodom ali človekom in okoljem, ampak kot odnos med človekom in človekom. Take dejavnosti zahtevajo čedalje boljšo usposobljenost oz. izobrazbo in ne nehno strokovno izpopolnjevanje. Tako v ZDA kot v Kanadi je pri tem potekal zelo podoben razvoj. Najprej se je močno zmanjšal delež zaposlenih v primarnih dejavnostih. Podoben razvoj so potem doživele tudi sekundarne dejavnosti z industrijo na čelu, pri njih je delež zaposlenih padel na dobro petino prebivalstva. Zelo podobna so tudi razmerja pri ustvarjenem BDP v obeh državah.
Delež zaposlenih v primarnih, sekundarnih in terciarnih dejavnostih v ZDA v obdobju 1910–2010
Delež zaposlenih po sektorjih dejavnosti v ZDA in Kanadi
Gospodarstvi obeh držav sta zelo podobni, seveda pa so med njima tudi razlike, povezane predvsem z narav nimi razmerami in velikostjo države. ZDA so danes prva gospodarska velesila, ki je v svetu vodilna tako v kmetijstvu kot v industriji in večini drugih dejavnosti. Kanada je po številu prebivalcev sicer neprimerljivo manjša, vendar relativno gledano za ZDA skoraj v ničemer ne zaostaja. Ravno tako je ena najpomembnejših svetovnih izvoznic hrane in spada med sedem svetovnih industrijskih ve lesil. V primerjavi z ZDA je Kanada pomembnejša pred vsem pri izrabi svojih naravnih bogastev, kot so veli kanske gozdne površine ter neizmerne zaloge rudnih bogastev in energijskih virov. Pomen primarnih dejav nosti, rudarstva in energetike je zato v Kanadi nekoliko višji kot v ZDA. BDP na prebivalca je v ZDA običajno nekoliko višji kot v Kanadi, nekoliko nižja pa je stopnja brezposelnosti. Sicer pa velja, da je življenje v Kanadi nekako bolj umir jeno kot v ZDA, predvsem pa je bistveno manj kriminala. Zato ne preseneča, da je Kanada ponavadi na samem vrhu držav, kjer bi si ljudje z vsega sveta želeli živeti, če Pomen primarnih dejavnosti je v Kanadi nekoliko večji kot bi lahko izbirali. v ZDA. Ena takih je gozdarstvo.
Nastanek in razvoj znamenite Silicijeve doline Silicijeva dolina je približno 70 km dolga in 15 km široka dolina jugovzhodno od San Francisca. Na tem območju se je razvilo najpomembnejše ameriško središče mikroelektronike, pri čemer so imeli pomembno vlogo že obstoječi obrati elektrotehnične industrije, univerzi Stanford v kraju Palo Alto in kalifornijska univerza v Berkeleyju s svojim raziskovalnim potencialom ter številne vojaške in letalske ustanove. Zato nagel vzpon Silicijeve doline pripisujejo predvsem nenavadno veliki zgostitvi raziskovalcev in pro izvajalcev, kar je omogočalo njihove neposredne stike in izredno intenzivne raziskave ter uporabo silicijevih čipov. Po njih je dolina po letu 1970 tudi dobila svoje ime. Brez stalnega dotoka kapitala ameriškega vojaškega kom pleksa Pentagona in vesoljske agencije NASA razvoj za gotovo ne bi bil tako zelo intenziven. Silicijeva dolina je postala primer edinstvene zgostitve podjetij za mikro elektroniko, proizvodnjo računalniške opreme in nekate rih drugih spremljajočih dejavnosti v svetu. Silicijeva dolina na območju San Joseja
rubrika »Primer«
1. Zakaj se je manufacturing belt razvil prav na severovzhodu ZDA in jugovzhodu Kanade? 2. Zakaj so se nove industrijske panoge začele razvijati predvsem zunaj severovzhoda ZDA? 3. Zakaj obrati industrije visoke tehnologije pogosto nastajajo zunaj večjih mest?
119
121
vprašanja za ponavljanje in utrjevanje
UVOD svet lahko delimo na gospodarsko bolj in gospodarsko manj razvite države
V novejši človeški zgodovini, vključno s precejšnjim delom 20. stoletja, so gonilo svetovnega gospodarskega razvoja predstavljale Evropa, Severna Amerika in Japonska. Zaradi njihove lege na severni polobli so začeli svet deliti na razviti svetovni Sever in manj razviti svetovni Jug. Za države Severa so uporabljali tudi oznake, kot so razvite države, razviti, bogate države in podobno, države iz drugih delov sveta pa so označevali kot države v razvoju, nerazvite države, nerazviti, revne države, države tretjega sveta in podobno. Proti koncu 20. stoletja in na začetku 21. stoletja so se zaradi razpada blokovske delitve sveta (na kapitalistične in socialistične države) in z razmahom globalizacije taka »enostavna« razmerja na svetovnem prizorišču precej spremenila. V sorazmerno kratkem času so nekatere (predvsem azijske) države, kot sta Singapur in Južna Koreja, doživele bliskovit gospodarski razvoj, izstopile iz kroga držav v razvoju in vstopile med najrazvitejše države sveta. Tempo dogajanja na svetovnem gospodarskem prizorišču so začele v veliko večji meri narekovati nekatere druge velike države, ki ne spadajo med najbogatejše, so pa izredno povečale svojo gospodarsko moč. Med njimi je na prvem mestu Kitajska. Po drugi strani pa sta se dve nekdanji glavni gonili svetovnega gospodarstva, ZDA in Evropska unija, po letu 2007 znašli v hudi gospodarski krizi, iz katere so se ZDA izvlekle prej kot evropske države.
Seul je prestolnica naglo razvijajoče se Južne Koreje.
Velike razlike v gospodarski razvi tosti pa ne ostajajo še naprej le med različnimi deli sveta, ampak tudi znotraj posameznih držav. Zaradi čedalje večje prepletenosti svetovnega gospodarstva postaja nekdanja enostavna delitev sveta vse bolj zapletena. Namesto o Severu in Jugu ali o razvitih in nerazvitih zato danes rajši govorimo le o gospodarsko bolj razvitih državah na eni in gospodarsko manj razvitih državah na drugi strani, še vedno pa radi uporabljamo delitev na razvite države na eni ter države v razvoju na drugi strani.
6
Razdelitev sveta po številu prebivalcev. Velikost celin ustreza velikosti števila prebivalcev na prelomu tisočletja.
Uvod
Razlogov za razlike v gospodarski razvitosti po svetu je veliko. Ponekod so za zaostajanje v razvoju odločilni naravni vzroki, kot so neugodno podnebje, gorato površje, pomanjkanje naravnih bogastev, katastrofalne poplave, širjenje puščav in podobno. Večinoma pa so razlike posledica družbenih vzrokov. Med njimi sta zelo pomembna različen zgodovinski razvoj in različna učinkovitost gospodarskih sistemov. Države, ki so si izborile gospodarsko in politično premoč, v veliki meri narekujejo razvoj vsem drugim. Poleg sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta, znanih kot skupina G 7, se v tem pogledu vse bolj uveljavljajo tudi države iz skupine BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Velika podjetja, ki imajo v rokah najpomembnejše dele svetovnega gospodarstva, izhajajo v glavnem iz prav teh gospodarsko najpomembnejših držav sveta. Ker poslujejo v več državah, jih imenujemo mul tinacionalne družbe ali multina cionalke. Svoje delovanje usmerjajo tja, kjer se jim obeta največji dobiček. Takšno združevanje zasebnega kapitala oz. proizvodnje na svetovni ravni poteka v okviru svetovnega procesa, ki ga imenujemo imenujemo globalizacija. V manj razvitih državah so razvoj blokirali neučinkoviti gospodarski sistemi, politična nestabilnost, vojne, avtoritarni režimi in od bolj razvitih držav vsiljen podrejeni položaj. Rev ščina in zaostalost se tu pogosto vrtita v začaranem krogu, saj demografska eksplozija še povečuje nji- Razdelitev sveta po gospodarski moči. Velikost celin ustreza velikosti njihovega bruto hovo zaostajanje za razvitim svetom. nacionalnega proizvoda na prelomu tisočletja.
Skupina G 7 in države BRIC Skupina G 7 je oznaka za skupino sedmih najbogatejših in industrijsko najrazvitejših držav sveta (ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in Kanada). Srečanja predstavnikov najrazvitejših držav so se začela že v času naftne krize leta 1973. Leta 1975 se jih je udeležilo že 6 držav – skupina je dobila oznako G 6 – naslednje leto pa se jim je pridružila še Kanada. Leta 1997 so zaradi politične računice medse sprejeli še Rusijo, čeprav ni spadala med najrazvitejše države, in skupina je dobila ime G 8. Ne glede na to je ostala še naprej aktivna tudi skupina G 7 brez Rusije. Srečanja njenih voditeljev redno spremljajo protesti različnih gibanj, ki v gospodarski politiki teh držav vidijo glavnega krivca za nepravično svetovno ureditev in neenakomerno porazdelitev dobrin. Zaradi hude zaostritve odnosov med Zahodom in Rusijo leta 2014 skupine G 8, ki bi vključevala tudi Rusijo, ni več. Kot nekakšen simbol premika globalne gospodarske moči od skupine G 7 proti gospodarsko manj razvitim državam se je leta 2006 začela povezovati skupina držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Gre za štiri največja hitro razvijajoča se tržišča na svetu. Leta 2009 so v Rusiji tudi sklicale svoj prvi uradni vrh. To so države, ki se šele razvijajo, vendar so zaradi hitrega razvoja na začetku novega tisočletja postale simbol svetovnega borznega in gospodarskega razcveta. Predstavljajo četrtino površja in več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Leta 2010 se jim je pridružila še Južna Afrika in skupina je dobila oznako BRICS. V svetu veljajo za sile, ki konkurirajo Zahodu, to je ZDA in njenim zaveznikom. Po nekaterih ocenah naj bi celoten BDP držav BRIC leta 2040 prehitel BDP šestih gospodarsko najmočnejših držav G 6. Bruto domači proizvod (BDP) držav skupine G 6 in držav BRIC v obdobju 2000–2050
7
kriteriji za določanje stopnje gospodarske razvitosti
Teh kriterijev je veliko, nobeden izmed njih pa ne zajema vseh vidikov gospodarske razvitosti. V statističnih prikazih sta največkrat uporabljena bruto domači proizvod (BDP) v USD na prebivalca za določeno leto oziroma njemu zelo soroden bruto nacionalni proizvod. (Ta vključuje še dodano vrednost, ki jo ustvarja domači kapital v tujini.)
Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v USD po državah sveta za leto 2015
Višina BDP ni vedno najboljši kazalnik razvitosti. V državah z visokim BDP so namreč tudi stroški življenja praviloma višji. Zato se uporabljajo še številni drugi kriteriji. Med njimi so hektarski donos, delež brezposelnih, delež zaposlenih v različnih sektorjih gospodarstva, stopnja prehranjenosti, število avtomobilov na 1000 prebivalcev, število zdravnikov na 1000 prebivalcev, pričakovana življenjska doba, stopnja izobrazbe, delež pismenih, delež urbanega prebivalstva in drugo.
Indeks človekovega razvoja po državah sveta za leto 2013
8
Uvod
Ravno zaradi pomanjkljivosti BDP je OZN razvila poseben kriterij – indeks človekovega razvoja. Združuje štiri kriterije, in sicer BDP, delež pismenih, stopnjo izobrazbe in pričakovano življenjsko dobo. Najvišji možni indeks je 1 ali 100 odstotkov. Najrazvitejše države imajo indeks nad 9 oz. 90 odstotkov, najmanj razvite pa pod 3 oz. 30 odstotkov.
okoljska protislovja sodobnega sveta
Svet se srečuje z globalnimi okoljskimi problemi, ki smo jih spoznali že pri obči geografiji. Dolgoročno gledano je največji problem globalno segrevanje ozračja zaradi učinka tople grede. S tem so bolj ali manj povezani tudi drugi veliki okoljski problemi, kot so dezertifikacija (širjenje puščav), erozija tal, onesnaženost zraka, vodovja in tal ter vse večje pomanjkanje pitne vode. Bogate države so glavni porabniki svetovnih naravnih virov in med glavnimi povzročitelji globalnih okoljskih problemov. Ker so zase že vzpostavile visoke okoljske standarde, »umazano« industrijo in čezmerno izkoriščanje naravnih virov (prsti, rud, energijskih virov, gozdov) selijo v manj razvite države. Med glavne svetovne porabnike naravnih virov in povzročitelje Razporeditev 1,1 milijarde ljudi, ki nimajo okoljskih problemov so se tako že uvrstile tudi nekatere naglo razvijajoče dostopa do čiste pitne vode, po celinah. se države s Kitajsko na čelu. Večina svetovnih držav je leta 1997 podpisala Kjotski protokol, s katerim so k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov zavezali predvsem razvite države, ne pa tudi nekaterih velikih držav, kot sta Kitajska in Indija. ZDA niso sporazuma nikoli ratificirale, skupaj s Kitajsko pa prispevajo kar 40 odstotkov svetovnih izpustov ogljikovega dioksida. Leta 2012 so Kjotski protokol sicer podaljšali do leta 2020, vendar se je njegova učinkovitost še zmanjšala, saj so iz njega izstopile Kanada, Japonska, Nova Zelandija in Rusija. Za učinkovito zmanjševanje segrevanja ozračja je tako potreben nov skupni dogovor, s katerim se bodo k zmanjšanju izpustov zavezale tako ZDA kot tudi velike države v razvoju z največ izpusti. Rast emisij ogljikovega dioksida se namreč v naglo razvijajoči Naraščanje izpustov ogljikovega dioksida v različnih delih sveta se Kitajski vsako leto še vedno poveča za okoli desetino. v obdobju 1965–2011
9
10