Rokusova kemija by Založba Rokus Klett, d.o.o.

Rokusova

kemija EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certiﬁkatom FSC. Certiﬁkat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

v osnovni šoli

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Peti element

Učbenik

Tanja Cvirn, Iztok Devetak in Samo Jamšek

Peti element

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

ZA KEMIJO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA KEMIJO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

xx EUR

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certiﬁkatom FSC. Certiﬁkat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

8 Učbenik

sebnem papirju s certiﬁkatom FSC. edelavo v celulozo, posadijo novo.

šolsko leto 2010/11

Peti element

sebnem papirju s certiﬁkatom FSC. edelavo v celulozo, posadijo novo.

znanje nas dela velike

Tanja Cvirn, Iztok Devetak in Samo Jamšek

Peti element

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

ZA KEMIJO V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

PRIROČNIK ZA UČITELJE

xx EUR

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ZA KEMIJO V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Dr. Watson, opravka imava z neznano snovjo! Tako bi se lahko začela detektivska zgodba Sherlocka Holmesa ali pa – če verjamete ali ne – Peti element, novo, najsodobnejše učno gradivo za kemijo. V resnici se Peti element začne že 14 milijard let prej, z velikim pokom, in odkriva zgodbo od nastanka snovi do nanotehnologije in naprej. Najstniki se pogosto sploh ne zavedajo, da so zrak, ki ga dihajo, voda, ki jo pijejo, zvezde, ki jih vidijo na nebu, planet, na katerem živijo, in tudi oni sami – snov. Kemija je pač okoli nas in v nas ter močno kroji naša življenja! Z njo se srečamo, ko stopimo v kopalnico, si oblečemo najljubšo majico, popečemo toast, iztisnemo pomarančni sok in skuhamo kavo. In prav to je bistvo Petega elementa: kemijske razlage umestiti v vsakdanji kontekst, abstraktne razlage in pojmi namreč odvrnejo učence od spoznavanja sveta. Kljub radovednosti pogosto nikoli ne ugotovijo, kako čaroben in preprost je svet kemije. Peti element poskuša kemijo predstaviti kot znanost prihodnosti in nadobudne najstnike po najlažji in najučinkovitejši poti pripeljati do znanja in vrednot, s katerimi bodo spoštovali naš planet in ga ohranili prihodnjim rodovom. Morda so naše želje in pričakovanja velika, a naše poslanstvo bo izpolnjeno že, če bodo učenci razumeli svet okoli sebe, ga želeli raziskovati in skrbeti zanj.

Vasja Kožuh, urednik Založba Rokus Klett, d.o.o.

Devetak in Samo

Jamšek

Peti element UČBENIK

xx EUR

ZA KEMIJO V OSMEM

E ŠOLE RAZREDU OSNOVN

EKO

Tanja Cvirn, Iztok

Peti element

Tanja Cvirn, Iztok

Peti element

Vsaka tema je v učbeniku predstavljena z vsakdanjimi pojavi in s snovmi, ki jih učenci poznajo. Razlage so kratke in zanimive, napisane v preprostem in razumljivem jeziku, hkrati pa didaktično dodelane in neoporečne. Za še večjo razumljivost in predstavljivost je vsaka kemijska sprememba prikazana s fotografijami in submikroskopskimi prikazi, za dodatno sproščenost pa poskrbijo številne ilustracije. Velik poudarek je tudi na privlačnosti in sodobnosti oblikovanja.

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Učbenik

Gradivo je natisnjen o na ekološke Certiﬁkat zagotavl m papirju – posebne ja, da za vsako m papirju s certiﬁ drevo, posekan katom o za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

Učbenik

katom FSC. m papirju s certiﬁ m papirju – posebne o v celulozo, posadijo novo. o na ekološke predelav Gradivo je natisnjen vsako drevo, posekano za ja, da za Certiﬁkat zagotavl

EKO

peti element

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klet t.si www.rokus-klett .si

Devetak in Samo

Jamšek

Peti element

UČBENIK

ZA KEMIJO V DEVETE M RAZREDU OSNOVN E ŠOLE

xx EUR

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

Gradivo je natisnjen o na ekološke Certiﬁkat zagotavl m papirju – posebne ja, da za vsako m papirju s certiﬁ drevo, posekan katom o za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

Tanja Cvirn, Iztok

Devetak in Samo

EKO

katom FSC. m papirju s certiﬁ m papirju – posebne o v celulozo, posadijo novo. no na ekološke posekano za predelav a vsako drevo,

EKO

Klett, d.o.o. Založba Rokus Ljubljana Stegne 9 b, 1000 00 46 Telefon: 01/513 46 99 Faks: 01/513 t.si E-pošta: rokus@rokus-klet .si www.rokus-klett

Delovni zvezek

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Delovni zvezek v celoti dopolnjuje in nadgrajuje učbenik, še posebno pri različnih samostojnih aktivnostih (npr. poskusih), kjer so možnosti učbenika omejene. Izbor različnih dejavnosti in nalog je dobro premišljen, tako da zajame vse učne cilje in taksonomske ravni ter razvija različne spretnosti. Hkrati so naloge zasnovane tako, da je delovni zvezek privlačen, raznolik, zanimiv in poučen. Zelo pomembna komponenta delovnega zvezka so tudi navodila za izvedbo različnih poskusov.

Jamšek

Peti element EK DELOVNI ZVEZRAZRED U OSNOVNE ŠOLE ZA KEMIJO V OSMEM

Tanja Cvirn, Iztok

Devetak in Samo

Jamšek

Peti element

xx EUR

Delovnemu zvezku za 8. razred je priložena preglednica Periodni sistem elementov.

DELOVNI ZVEZEK

ZA KEMIJO V DEVETE M RAZREDU OSNOVN E ŠOLE

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klet t.si www.rokus-klett .si

Z nakupom delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami.

Gradivo za učitelje Da bi učiteljem, ki se bodo odločili za Peti element, čim bolj olajšali delo v razredu, bomo izdali tudi številna dodatna gradiva. Priročnik za učitelja in letna priprava za 8. razred bosta na voljo že avgusta 2010. Načrtujemo tudi knjižico s podrobnim opisom vseh poskusov in različna računalniška gradiva. Tanja Cvirn, Iztok

Gradiva bodo brezplačno dostopna v formatu pdf. Na svoj računalnik jih boste lahko prenesli s spletnega portala www.devetletka.net.

Serija Peti element za kemijo v osnovni šoli:

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certiﬁkatom FSC. Certiﬁkat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Cvirn,

DELO

xx EUR

Iztok

Devetak

VNI ZV

IJO V

Tanja

šek

OSMEM EK RAZRED U OSN OVNE ŠOLE

Peti element

Založba Stegne Rokus Telefon: 9 b, 1000Klett, d.o.o.

01/513 Ljubljan Faks: 01/513 a 46 00 E-pošta: 46 www.ro rokus@r99 kus-klet okus-kle tt.si t.si

Cvirn,

Iztok

Devetak

Peti e

in Sam o Jam

leme

ZA KEM Tanja Cvirn, Iztok Devetak in Samo Jamšek

Peti element

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Učbenik

Tanja

Peti e

Založba Stegne Rokus Telefon: 9 b, 1000Klett, d.o.o.

01/513 Ljubljan Faks: 01/513 a 46 00 E-pošta: 46 www.ro rokus@r99 kus-klet okus-kle tt.si t.si

DELO

VNI ZV

in Sam o Jam

šek

leme

ZA KEM Tanja Cvirn, Iztok Devetak in Samo Jamšek IJO V

Peti element

xx EUR

UČBENIK ZA KEMIJO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

DEVETE EK M RAZ REDU OSNOVN E ŠOL E

Peti element

UČBENIK ZA KEMIJO V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

xx EUR

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Že v tisku

Jamšek

Peti element UČITELJE PRIROČNIK ZARAZREDU OSNOVNE ŠOLE ZA KEMIJO V OSMEM

Tanja Cvirn, Iztok

Devetak in Samo

Jamšek

Peti element

PRIROČNIK ZA

UČITE

LJE ZA KEMIJO V DEVETE M RAZREDU OSNOVN E ŠOLE

Ekološko gradivo Učbeniški komplet je natisnjen na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EK KOL ŠKO GRADOŠ IVO

Učbenik

EKO

Certiﬁ Gradivo je kat zago natisnje no tavlja, da za na ekološke vsak o drev m papirju o, pose – kano posebnem za pred papirju elavo v celu s certiﬁkato lozo, m FSC. posa dijo novo .

EK KOL ŠKO GRADOŠ IVO

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certiﬁkatom FSC. Certiﬁkat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

Certiﬁ Gradivo je kat zago natisnje no tavlja, da za na ekološke vsak o drev m papirju o, pose – kano posebnem za pred papirju elavo v celu s certiﬁkato lozo, m FSC. posa dijo novo .

Devetak in Samo

Izide spomladi 2011

d i d a k t i č n a z a s n o va g r a d i va ttarča    ta

///////////////////////////// /////// // //////// /// / /// /////

Besedilo: Bes esed edilo: Janezz Ko Kovač ovvaač FFotografi otografije: Isto ockppphhotoo Istockphoto

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

Že takoj po prihodu v prostor je bilo forenziku jasno, da se je nekdo zelo trudil, da bi prikril vse sledove. Skrbno pospravljena soba, pobrisan prah, posesana preproga in v zraku oster vonj čistila niso obetali prav veliko sledi. Kljub temu se loti pregledovanja prostora milimeter za milimetrom. Išče sledove krvi, vlakna tkanin, prstne odtise – karkoli bi lahko izdalo storilca. Končno najde delček strganega oblačila in na njem snov, podobno strjeni krvi.

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

8 Učbenik

katom FSC. m papirju s certiﬁ m papirju – posebne o v celulozo, posadijo novo. no na ekološke predelav Gradivo je natisnje vsako drevo, posekano za ja, da za iﬁkat zagotavl

EKO

Gradivo je natisnjen o na ekološke Certiﬁkat zagotavl m papirju – posebne ja, da za vsako m papirju s certiﬁ drevo, posekan katom o za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

EKO

Skrivnosti zločinov

Forenzika nekoč

Tanja Cvirn, Iztok

Peti element

Tanja Cvirn, Iztok

Devetak in Samo

Jamšek

Peti element xx EUR

UČBENIK

E ŠOLE RAZREDU OSNOVN ZA KEMIJO V OSMEM

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klet t.si www.rokus-klett .si

Devetak in Samo

Jamšek

Peti element

DELOVNI ZVEZEK

ZA KEMIJO V OSMEM

RAZREDU OSNOVN E ŠOLE

Klett, d.o.o. Založba Rokus Ljubljana Stegne 9 b, 1000 00 46 Telefon: 01/513 46 99 Faks: 01/513 tt.si E-pošta: rokus@rokus-kle .si www.rokus-klett

Različne nesreče in kriminalna dejanja spremljajo človeka že od prazgodovine. Ljudje so že od nekdaj poskušali razumeti vzroke za nesreče in jih preprečiti, hkrati pa stopiti na prste prestopnikom in jim pošteno soditi. Nekoč so kot glavni dokaz veljale izjave prič, ki so bile velikokrat nezanesljive. Tako je mnogo prestopnikov ušlo roki pravice, hkrati pa je bila zlahka obsojena tudi povsem nedolžna oseba. Z razvojem znanosti pa so se razvijale tudi različne metode, s katerimi je bilo moč rekonstruirati dogodke in pred roko pravice pripeljati prave ljudi. A tudi kriminalci so s časom postajali vse bolj iznajdljivi in teže ulovljivi, kar je še dodatno spodbudilo razvoj forenzične znanosti. V zgodovini je veliko zanimivih resničnih in manj resničnih zgodb o odkrivanju zločincev. Velike mejnike v forenziki predstavljajo uporaba prstnih odtisov ter primerjalne analize streliva in DNK, ki so ključni dokazi v sodnih procesih.

Uspešen zaključek preiskave je v veliki meri odvisen od ostrega očesa, natančnosti, izurjenosti in znanja forenzikov na terenu.

Moderna forenzika Namen forenzične znanosti je identifikacija oseb in proučevanje sledi, povezanih s kaznivimi dejanji (vlomi, ropi, umori, ipd.), prometnimi in drugimi nesrečami (požari, utopitve, potresi ...). Na terenu forenziki pregledajo mesto dogodka in zberejo sledi, ki jih kasneje analizirajo v laboratoriju. Prizorišče fotografirajo in skicirajo ter poskušajo renkonstruirati dogajanje. Forenzika je interdisciplinarna veda, ki temelji na znanju kemije, biologije, fizike, psihologije, računalništva in številnih drugih ved. V Sloveniji opravlja to-

vrstne naloge Center za forenzične preiskave, ki ima laboratorije za ﬁzikalne, kemijske in biološke preiskave ter oddelka za preiskave prstnih odtisov in dokumentov.

Forenzični laboratoriji V oddelku za ﬁzikalne preiskave preiskujejo sledi iz prometnih nesreč, streljanj, ugotavljajo vzroke požarov in eksplozij ter ugotavljajo varnost blagajn. V oddelku za kemijske preiskave preučujejo sledi iz požarov in kaznivih dejanj na okoljevarstvenem področju ter poskušajo v sledeh določiti strupe,

1 8 tarča- 01

Pri nastajanju gradiva smo imeli ves čas pred očmi vedoželjne učence, ki se šele dobro spoznavajo z osnovnimi zakoni narave. Posebno smo se potrudili, da bi bilo gradivo čim bolj zanimivo, zabavno, barvito, raznoliko in preprosto, po drugi strani pa tudi strokovno, sodobno, sistematično in pregledno. Učbenik sledi razporedu snovi in učnim ciljem obstoječega učnega načrta, hkrati pa je v celoti zasnovana v skladu s smernicami prenovljenega učnega načrta in z zadnjimi spoznanji kemijske, didaktične in pedagoške stroke. S takšno zasnovo smo vam želeli omogočiti poučevanje z učbeniškim kompletom po sedanjem učnem načrtu in preprost prehod na posodobljeni učni načrt.

Kontekstualni pristop Osnovno vodilo učbenika je kontekstualni pristop, ki temelji na resničnih primerih, izkušnjah in problemih iz vsakdanjega življenja. Tako učenci gradijo svoje znanje na stvarnih temeljih, saj različne pojave in procese že poznajo ter jih znajo opisati. Na takšni podlagi ni težko v smiselni količini vključiti tudi kakšne težje predstavljive in bolj teoretsko obarvane vsebine.

• Celostno in poglobljeno znanje Gradivo presega navadne okvire tovrstnih gradiv, saj sega tudi na področje astronomije, fizike, biologije in celotnega družboslovja, kar omogoča učencu celosten pogled na svet in mu razkriva povsem nove dimenzije znanja. • Razvijanje kompetenc Poleg zanimivih in privlačnih vsebin je velik poudarek tudi na procesnih znanjih, uporabi sodobnih tehnologij, miselnih in spoznavnih procesih ter vrednotah, kar bo učencu omogočilo razvoj osnovnih in generičnih kompetenc. • Pozitiven odnos do znanja in okolja V gradivo so namerno vtkani številni dosežki znanosti in celotne človeške družbe ter njihov vpliv na življenje in okolje. To učencu privzgaja skrb za okolje, pozitiven odnos do znanosti, hkrati pa kritičen odnos do človekovega ravnanja z okoljem. • Radovednost in raziskovalni duh Gradivo je zasnovano tako, da z različnimi dejavnostmi in zanimivostmi spodbuja učenčevo radovednost in raziskovalnega duha, kar je najboljša popotnica za uspešno poklicno pot in s tem povezano vseživljenjsko učenje.

Uporabljeni kontekstualni pristop združuje problemski pristop, opazovanje in eksperimentiranje, uporabo različnih informacijskih tehnologij ter povezovanje različnih (tudi neformalnih) virov.

Pri nastanku gradiva so sodelovali:

Vasja Kožuh, urednik Vasja je izkušen urednik in soavtor zelo uspešnih, tudi mednarodno nagrajenih učbenikov. Opravil je specializacijo iz didaktike fizike, vendar njegovo strokovno znanje zajema celotno naravoslovje. Dolga leta je poučeval na gimnaziji, krajši čas pa je bil tudi ravnatelj osnovne šole. V prostem času se posveča Levu in Tanji, rad tudi bere, potuje in fotografira.

Tanja Cvirn Pavlin, avtorica Tanja poučuje kemijo in študij okolja na Gimnaziji Vič v Ljubljani. Je tajnica Šolske maturitetne komisije in članica skupine za kakovost dela na šoli, hkrati pa sodeluje pri številnih drugih projektih. Zaradi dobrih in vedoželjnih dijakov ima svoje delo za zanimivo in zelo prijetno. V prostem času se trenutno posveča predvsem družini, kjer ji z njenima fantoma ni nikoli dolgčas.

Dr. Iztok Devetak, avtor Iztok je profesor biologije in kemije ter docent za kemijsko izobraževanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Raziskuje vpliv različnih didaktičnih pristopov in motivacije na razumevanje naravoslovja in kemije pri učencih, dijakih in študentih. Če bi imel več prostega časa, bi ga z ženo preživel v naravi, si ogledal kakšen film ali se družil s prijatelji.

Samo Jamšek, avtor Samo je učitelj kemije in naravoslovja na Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani. Poleg poučevanja skrbi še za šolsko računalniško omrežje in sodeluje pri različnih projektih v Sloveniji in tujini. Prosti čas namenja predvsem kolesarjenju ter rolanju, branju in krajšim izletom z družino. Obožuje filme in glasbo ter je redni obiskovalec najrazličnejših koncertov.

droge, vnetljive in eksplozivne snovi, barvila in avtomobilske lake. V biološkem oddelku izvajajo preiskave vzorcev las, dlak, krvi, sline, tkiv, semena rastlin, lesa ipd. Prstne odtise, odtise dlani in odtise obuval preučujejo v oddelku za daktiloskopijo, v oddelku za preiskavo rokopisov in dokumentov pa preiskujejo podpise, rokopise, dokumente, črnila, papir, rekonstruirajo poškodovane dokumente ipd.

1.2 V ČEM JE SKRIVNOST ŽIVLJENJA?

Detektivi v belih haljah Ena izmed znanosti, ki je veliko prispevala k razvoju forenzične znanosti, je kemija. Raziskovalci so na osnovni kemijskega znanja razvili celo vrsto tehnik za analizo krvi, prstnih odtisov, vzorcev DNK, zdravil, drog, streliva, dokumentov, prsti, ostankov požarov, mikrobov ipd. Eden prvih primerov, ko so kemiki uspešno razvozlali primer kaznivega dejanja, sega v leto 1851 v Belgijo, ko sta bila grof de Bocarmé in njegova žena osumljena zastrupitve ženinega brata. Takrat je sodišče ukazalo kemiku Jeanu Servaisu Stasu, da preuči posmrtne ostanke nesrečnika. Stat je posumil, da je

Ključne besede:

Natančno delo forenzikov se nadaljuje v laboratoriju. Sledi so pogosto tako neznatne, da ponovitev raziskave ni možna, zato si • zmes forenziki ne smejo privoščiti napake.

• čista snov • lastnosti snovi

bil zastrupljen z nikotinom, • agregatnavendar stanja našajo prah na površine in iščejo prnjegove prisotnosti v telesu lastnosti takrat stne odtise. Obstajajo pa tudi kemij• kemijske še niso znali dokazati. S pomočjo • kemijska reakcija ski testi, ki so precej bolj občutljivi. kemijska znanja je razvil postopek, Pri takih testih uporabljajo npr. sres katerim je tudi dokazal prisotnost brov nitrat, jod, cianoakrilate ipd. nikotina v truplu. Test se še dandaPoleg prstnih odtisov je analiza nes občasno uporablja, čeprav so ga DNK eden najbolj natančnih posedaj večinoma nadomestili precej stopkov za prepoznavanje oseb, saj hitrejši in bolj natančni testi. ima vsak človek nekoliko drugačen Zelo pomembni pri iskanju storilcev genetski zapis. Zaradi napredka kekaznivih dejanj so tudi prstni odtisi. mije in postopkov pri analizi DNK V televizijskih nanizankah pogosto iz vesolja je osupljiv. so bili oproščeni številni ljudje, ki so Koprenavidimo forenzike, kako s Pogled čopiči na-na Zemljo bili pred tem po krivem obsojeni. sti oblaki zakrivajo modre oceane in zelene celine.

Planetu dajeNajvečja edinstven pečat tekoča voda, ki prekriva moč kemije v forenziki se skoraj tri četrtine Ko seprisotnosti spustimo na površkaže pripovršja. ugotavljanju in strupenih snovi – terza prirazliko preje, opazimo drog še eno posebnost do drugih iskavah požarov in eksplozij. Danes planetov se obstaja je tu razvilo življenje. Toda zakaj prav cela vrsta testov in zapletena Zemlji? Odgovor je v vodi, eni najbolj nih inštrumentov, s katerimi lahko nenavadnih zaznamo zelo katerih majhne je voda v snovi v vesolju, in in v analiziramo pogojih, pri količine snovi. Z uporabo zmogljivih tekočem stanju. računalnikov te analize potekajo zelo hitro.

Kaj je skrivnost življenja?

Ponovi • Naštej nekaj primerov čistih snovi in zmesi. • Navedi nekaj lastnosti vode. • Navedi nekaj kemijskih sprememb, ki potekajo v naravi. Razmisli • Zakaj voda na višjih nadmorskih višinah zavre pri nižji temperaturi? • Zakaj jeklo ni čista snov?

Je tudi drugod v vesolju voda?

Vodo najdemo tudi drugod v vesolju (npr. na Marsu), vendar je zaradi nizkih temperatur pretežno v trdnem stanju (led). Pogojem na Zemlji, pri katerih voda obstaja tudi kot tekočina (tekoča voda) in plin (vodni hlapi), se lahko zahvalimo za nastanek življenja in lasten obstoj. Led, tekoča voda in vodni hlapi so namreč le različna agregatna stanja vode, ki se razlikujejo po urejenosti in gibanju delcev (glej okvir desno spodaj). V katerem agregatnem stanju je snov, je odvisno predvsem od temperature in tlaka v okolici. ? Naštej nekaj snovi, ki so pri običajnih pogojih v trdnem, tekočem oziroma plinastem stanju.

? V lanskem zvezku ali učbeniku za naravoslovje poišči razlage pojmov zmes in čista snov.

Seveda se led in tekoča voda razlikujeta, saj sta že na videz povsem drugačna. A treba se je vprašati, kaj v resnici primerjamo. Če nas zanimajo lastnosti ledu in vode, kot sta npr. gostota in barva, bomo našli kar precej razlik. Primerjava zgradbe molekul in reaktivnosti pa nudi druagčno sliko. Ugotovimo, da sta led in tekoča voda ista snov, saj ju gradijo molekule vode. ? V čem se razlikujeta diamant in graﬁt?

Kako se spreminjajo snovi?

Voda, ki jo najdemo na Zemlji in drugod po vesolju je po predvidevanjih astronomov nastala ob nastanku zvezd. Na drugi strani se manjše količine vode porabljajo pri fotosintezi, pri čemer nastaja kisik in sladkor. Takšnemu procesu, pri katerih se spreminjajo snovi, pravimo kemijska sprememba ali kemijska reakcija. ? V lanskem zvezku ali učbeniku za naravoslovje

poišči kakšno kemijsko reakcijo.

agregatna stanja snovi Vsaka snov je v enem od treh agregatnih stanj, ki jih krajše označimo: trdno (s), tekoče (l) in plinasto (g). Snovi lahko s segrevanjem in ohlajanjem (ali spremembo tlaka)prehajajo iz enega stanja v drugo. ? Ugotovi izvor oznak s, l in g za agregatna stanja. Delci so blizu skupaj in urejeno razporejeni. Imajo točno določene lege in lahko le nihajo okrog njih. Zaradi tega snov ohranja svojo obliko.

Delci so blizu skupaj, a niso urejeno razporejeni. Delci se se lahko gibljejo drug mimo drugega ter se pri tem vrtijo in nihajo. Snov zavzame obliko posode in tvori gladino.

pesek je zmes kremena in apnenca

Ali je zelena barva na spodnji sliki povezana s kemijsko spremembo?

Delci so oddaljeni drug od drugega in neurejeno razporejeni. Se prosto gibljejo, vrtijo in nihajo. Snov zavzame celotno prostornino, ki ji je na voljo.

izparevanje

voda je spojina vodika in kisika

kapljevinasta snov

utekočinjanje

zlata zrna, voda, pesek ...

zlata zrnca vsebujejo le elementarno zlato

trdna snov

taljenje

dz Loči zmes. Podrobnejša navodila so v delovnem zvezku na str. 9.

Ali med ledom in vodo res ni razlike?

strjevanje

Življenje na///////////////////////////////////////////////////// Zemlji se je razvilo v vodi in še danes dz bitja zaPoišči življenje potrebujemo vodo. Človek bi storilca na osnovni analize sledi. Podrobnejša Prvi podatki o uporabi prstnih odtisov za prepoznavanje oseb izvirajo iz 3. stoletja p. n. št. iz Kitajske. Niti dva človeka živa nimata enakih prstnih odtisov. Ti se dokončno oblikujejo že pri zarodku v maternici in se s staranjem ne spreminjajo. v delovnem zvezeku na str. xx. brez vode ženavodila po sonekaj dneh umrl. A čeprav je vode 1 9 človek pije, 01 -tarča na Zemlji v izobilju, je vode, ki jo lahko manj kot en odstotek. Tekoča voda na Zemlji je zmes različnih čistih snovi, pri čemer je največ vode. Pitna voda sme vsebovati le določene snovi v manjših količinah, hkrati pa v njej ne sme biti prisotnih mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni. Zmesi ločujemo z različnimi postopki, ki jih že poznaš, npr. s sejanjem, ﬁltriranjem ali s kromatograﬁjo.

led tekoča voda

Povzetek Voda je eden izmed osnovnih pogojev za življenje na Zemlji. Voda in druge snovi so lahko nahajajo v treh agregatnih stanjih: trdnem, tekočem in plinastem. Agregatno stanje snovi je odvisno od tlaka v okolici in temperature snovi. Snovi se med seboj razlikujejo v lastnostih. Pojav, ko se snov kemijsko spremeni, imenujemo kemijska reakcija.

plinasta snov

Gradivo spodbuja razvija: gradivo spodbuja in in razvija:

Učbeniki za 21. stoletje

• celostno znanje in pogled • celostno znanje in pogled na na svetsvet • spoštovanje dosežkov človeške družbe • spoštovanje dosežkov človeške družbe • spoštljiv in odgovoren odnos okolja • spoštljiv in odgovoren odnos do do okolja • logično in kritično mišljenje • logično in kritično mišljenje • ustvarjalnost in domiselnost • ustvarjalnost in domiselnost • aktivno učenje in uporabo • aktivno učenje in uporabo IKTIKT • radovednost in raziskovalnega duha • radovednost in raziskovalnega duha

Učbenik in učitelj že dolgo nista edina vira znanja, česar se v Založbi Rokus Klett zavedamo že nekaj časa. Sprejeli smo izziv 21. stoletja in poskušali v svoja gradiva vtkati dobre lastnosti poljudnoznanstvenih oddaj in člankov, hkrati pa ohraniti vse odlike kakovostnih učbenikov. Učence ves čas spodbujamo k uporabi drugih virov, iskanju in presojanju informacij ter k njihovemu povezovanju, nadgrajevanju formalnega znanja z neformalnim ... Vse to so namreč nujne veščine za uspešno življenje in delo v 21. stoletju.

Gradivo so pregledali: • univerzitetni profesorji • učitelji praktiki • učenci

Kaj pa starši? Starši postajajo čedalje pomembnejši člen pri šolanju otrok. Pa ne le pri zagotavljanju ustreznih razmer in moralne opore, temveč pogosto tudi kot domači inštruktorji. Zato se v Založbi Rokus Klett že nekaj časa trudimo gradiva pripravljati tako, da bi jih lahko uporabljali in razumeli tudi starši ter tako po potrebi priskočili na pomoč otrokom, kadar se ti znajdejo v učnih težavah.

Matej de Cecco, ilustrator Matej je študent vizualnih umetnosti na Akademiji za vizualne umetnosti A.V.A. in absolvent Filozofske fakultete v Ljubljani. Najraje riše šaljive ilustracije in stripe s fantastičnimi karakterji. Rad tudi zaigra na kitaro in vrže žogo na koš. Jasna Karnar, oblikovalka Jasna je izkušena oblikovalka učbenikov, številnih revij in drugih izobraževalnih izdaj za otroke in mladino. Obožuje svojega mačka, kljub temu da včasih pokaže krempeljce.

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

3.2 ZAKAJ JE OB OGNJU TOPLO?

8 Učbenik

katom FSC. papirju s certiﬁ m papirju – posebnem v celulozo, posadijo novo. o na ekološke predelavo Gradivo je natisnjen vsako drevo, posekano za a, da za Certiﬁkat zagotavlj

EKO

učbenik

Ključne besede: • eksotermna reakcija • endotermna reakcija • energijski diagram • popolno in nepopolno gorenje

1 Peti element

Tanja Cvirn, Iztok

Devetak in Samo

Jamšek

Peti element UČBENIK

ZA KEMIJO V OSMEM

E ŠOLE RAZREDU OSNOVN

xx EUR

Kaj se dogaja z energijo pri eksotermnih reakcijah ...

Klett, d.o.o. Založba Rokus Ljubljana Stegne 9 b, 1000 00 46 Telefon: 01/513 46 99 Faks: 01/513 .si E-pošta: rokus@rokus-klett i www.rokus-klett.s

<V b 72[ P` T]TaVXYP aTPZcP]c^e T]TaVXYP bT b_a^bcX e ^Z^[XR^

Ali se pri kemijskih reakcijah poleg zgradbe snovi spreminja še kaj?

Spoznal si že, da so kemijske reakcije snovne spremembe. Za človeka pa je poleg nastanka novih snovi pomembna tudi izmenjava energije z okolico. Z energijskega stališča ločimo dve vrsti kemijskih reakcij – reakcije, pri katerih se energija sprošča, in reakcije, pri katerih se energija veže. Reakcijam, pri katerih se energija sprošča v okolico, pravimo eksotermne reakcije. Primer takšne reakcije je gorenje. Kemijske reakcije, pri katerih se energija iz okolice veže, pa imenujemo endotermne reakcije. Primer takšne reakcije je fotosinteza.

<V2[! P` 7! V T]TaVXYP _a^SdZc^e

Pri reakciji magnezija (Mg) s klorovodikovo kislino (HCl) se sprosti energija. Zaradi tega s termometrom izmerimo povišanje temperature vsebine v čaši. Za to eksotermno kemijsko reakcijo lahko narišemo energijski diagram. Iz njega razberemo, da iz energijsko bogatih reaktantov nastanejo energijsko revnejši produkti. Razlika v energiji produktov in reaktantov se sprosti kot toplota v okolico, kar zazna termometer.

? Poznaš še kakšno reakcijo, ko se snov segreje?

energija

en er gi ja

ja gi er en

energija

en er gi ja

energija

Pri oblikovanju smo strani povezali z belim trakom, ki ločuje ključne vsebine (znotraj traku) od spremljevalnih vsebin in zanimivostmi (zunaj traku).

ja gi er en

en er gi ja

energija

ja gi er en

energija

Gorenje je eksotermna reakcija, saj se sprošča energija v okolico.

ja gi er en

Vsaka učna tema se začne s ključnimi besedami 1 in uvodnikom 2 , nadaljuje pa z razlago 3 . Ta je razdeljena na tri do pet vsebinskih sklopov, ki se vedno začenjajo s podnaslovom v obliki vprašanja in pogosto vsebujejo tudi kakšno vprašanje »stoj in premisli« 4 . Razlago podpirajo in dopolnjujejo fotografije, ilustracije in tehnične risbe. Učno temo sklenejo povzetek 5 in predlogi aktivnosti (ponovi, razmisli …) 6 .

energija

Vsebina učbenika je razdeljena na pet poglavij, ki nosijo imena petih elementov, v njih pa so zajeti snov, delci snovi, kemijske reakcije, elementi in ogljikovodiki. Posamezna podpoglavja so prikazana na dveh oziroma štirih straneh. Pri tem je vsaka sklenjena učna tema zaradi boljše preglednosti prikazana na dveh sosednjih straneh. Tako ima učenec, ko odpre učbenik, pred seboj vse, kar se nanaša na določeno vsebino.

energija

Učbenik prinaša: 104 strani • 5 poglavij • 21 podpoglavij • 5 dodatnih vsebin • 130 fotografij • 120 ilustracij in tehničnih risb

Sodobna človeška družba ima zelo velike potrebe po energiji, zato so za človeka eksotermne reakcije zelo pomembne. Energija se pri eksotermnih reakcijah lahko sprošča kot toplota, svetloba, električna energija, kinetična energija delcev (posledica je lahko zvok) …

Alpinist mora zaradi slabega vremena že drugo noč preživeti visoko v himalajski steni. Tega ni načrtoval in počasi mu zmanjkuje plina, s katerim se greje in kuha čaj. Tudi hrane skoraj ni več. Ko mu bo obojega dokončno zmanjkalo, ne bo več mogel dolgo zdržati v ledenem okolju. Toplota, ki se sprošča ob gorenju plina, in energija, ki jo dobi iz hrane, sta njegovi edini vezi z življenjem ...

Fotosinteza je endotermna reakcija, saj se energija veže iz okolice.

4.3 IZ ČESA JE NAŠE TELO? Ključne besede:

• nekovine • elementi našega telesa • kisel dež • kroženje elementov v naravi

Struktura poglavja:

4.2 IZ ČESA SO NAREJENI STROJI?

Naštej deset predmetov, ki niso sestavljeni iz kovin. Je težko? Morda si pomislil na vodo v plastenki, stekleno okno, ohišje računalnika, tole knjigo… Nekovine so pomembni elementi življenja na Zemlji, čeprav jih je bistveno manj kot kovin. Sestavljajo naše ozračje, v obliki spojin jih najdemo tako v vodi kot v zemeljski skorji. Sestavljajo tudi naše telo.

Ključne besede: • področja periodnega sistema • kovine, nekovine, polkovine • lastnosti kovin • zlitine

Ali naše življenje spremljajo tudi nekovine?

4.1 OD KOD PRIDOBIMO RAZLIČNE SNOVI?

Kovine predstavljajo največji delež elementov periodnega sistema – od 118 elementov periodnega sistema namreč kar 94 elementov uvrščamo med Rakovica ki jih je izdelal človek, Meglica kovine. Večina predmetov, je ostanek vsebuje kovine. Prevozna sredstva in različni stroji eksplozije ki v sodobne zgradbe so vgrajene supernove, imajo kovinska ohišja, so jo leta 1054 kovinske armature, žice in stebri daljnovodov so iz opazovali na kovin ... NeKitajskem. nazadnje so nekatere kovine v majhnih količinah nepogrešljive tudi v našem telesu.

Ključne besede: • viri elementov v naravi • zgradba zemlje • rude • samorodni elementi

Zakaj je nekaterih elementov na zemlji veliko, drugi pa so zelo redki? Za odgovor na ta vprašanja moramo pogledati v zvezde. Snov v vesolju je nastala v eksploziji, ki jo imenujemo veliki pok. Prva elementa v vesolju sta bila vodik in helij. Drugi lažji elementi (do železa) so nastali z jedrskimi reakcijami v zvezdah. Težji elementi, na primer uran, pa so nastali pri eksplozijah supernov.

4 KOLIKO SNOVI JE NA ZEMLJI? V tem poglavju, ki obravnava elemente, boš izvedel: • od kod pridobivajo različne snovi • v katere skupine združujemo elemente • kaj je značilno za kovine in nekovine • za kakšne namene uporabljamo različne elemente

Ljudje že od vsega začetka uporabljamo različne snovi, ki jih najdemo v naravi. Pred več tisoč leti je človek uporabljal predvsem kamen, les, rastline, kosti in kožo. S časom je pričel uporabljati tudi druge snovi npr. baker, bron, železo in druge. Pravi razmah uporabe različnih snovi pa se je začel z industrijSkorja (debelina 5-50 km) prevladujeta kisik in silicij

H Ne le, da ga spremljajo, temveč ga omogočajo. Čeprav je nekovin mnogo manj kot kovin, je med deLi Povzetek setimi najpogostejšimi elementi, ki tvorijo naše telo Viri elementov in spojin so zrak, voda in zemeljska Na kar sedem nekovin. Ali Všezemeljski drugače,skorji kar 98 % našega skorja. je večina elementov vezanih K v spojine, nekateri pa so tudi samorodni elementi. V telesa je iz nekovin.

zemeljski skorji je največ kisika, sledita mu silicij in aluminij.

Zakaj so kovine

nekovina pomembne ime za elementa človeka? Razmisli da/ne

delež v telesu

Kako se vežejo nekovine?

III IV

prehodni elementi

Mg Ca

Ba La

Cr Mn Fe

Zr Nb Mo

Re Os

Zakaj lahko kovine kujemo? Fr Ra Ac Rf Db Sg Bh

Al Ni

C Si

V N P

Cu Zn Ga Ge As

Ru Rh Pd Ag Cd Au Hg

sklepanje.

VI VII He O S Se

FRazmisli Ne

Sn Sb

At Rn

Oglejmo si dva primera kemijskih reakcij med nekovi-

• Ali imajo vse kovine visoko temperaturo nami, kitališča? potekata v ozračju. Produkti teh reakcij povAr Pomagaj si s periodnim sistemom na str. kisli 26. dež. Pri gorenju fosilnih goriv, v katerih zročajo Kr spletu poišči kovino z najvišjim in najnižjim Na je žveplo (S), nastaja žveplov dioksid (SO2): tališčem. Xe

S(s) + O2(g)  SO2(g)

Hs Mt Da Re Uub Uut Uuq Uup Uuh Uus Uuo

Pomembne fizikalne lastnosti kovin sokisik njihova trdoKovnost in tanljivost kovin sta posledica vezi med • Kaj so rude? 65 % (O) Ta v ozračju reagira s kisikom in vodo in nastane • V kakšnih oblikah se v naravi najpogosteje nahajajo ta, visoko tališče in vrelišče, kovnost ter tanljivost. atomi v kovini. Kovine namreč tvorijo atomi in oblak žveplova kislina (H2SO4), ki z dežjem pade na tla. lantanoidi Ce Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho Er Tm Yb Lu elementi? ogljik (C) 18 %  Zaradi trdote in visokega tališča jih uporabljamo za prostih elektronov (vsak atom prispeva enega), ki so • Kaj so samorodni elementi? akitinoidi Th Pa U Np Pu Am Cm Bk Cf Es Fm Md No Lr 10 zapis %  • Napiši besedni enačbe reakcije pridobivanja različne konstrukcije in ohišja, saj so vodik precej(H)odporne razporejeni med atomi. Ti elektroni so skupni vsem 2SO2(g) + O2 (g) + 2H2O(l)  2H2SO4(aq) silicija iz silikatnih mineralov. atomom v kovini in jih vežejo. Takšni vezi pravimo na zunanje vplive. Zaradi tehnoloških dušik in ekonomZakaj nekatere kovine oksidirajo? (N) 3%  skih razlogov v ta namen najpogosteje uporabljamo kovinska vez. Ko pri kovanju udarimo s kladivom po Kateri elementi sodijo med kovine? Oglejmo si še kemijsko lastnost kovin – reaktivnost. Razmisli Posledice za okolje so hude. V nekaterih jezerih na Nekovine tvorijo skupino elementov, ki so po lastnokalcij (Ca) 2% aluminijevega železo (oziroma zlitino jeklo) in aluminij. Kovnost• Če in je eden od produktov elektrolize kovini, se ploskve v njej zamaknejo, vendar prosti Če na primer prerežemo kos litija, lahko opazimo V drugem poglavju smo ugotovili, da imajo elementi severu Evrope je življenje že povsem izumrlo, poškostih med seboj zelo različni, za vse pa je značilno, Koliko snovi dobimo zemlje? aluminij, (P) 1 % kaj je drugi produkt?  tanljivostizkovin omogočata, da kovinefosfor oblikujemo voksida elektroni atome tudi v novi postavitvi vežejo skupaj. kovinski sijaj, ki pa ga kmalu zakrije plast oksida, iste skupine v periodnem sistemu podobne lastnosti. dovani so tudi številni gozdovi. Pri nas vpliv kislega da nimajo tipičnih kovinskih lastnosti, ki si jih že • V drugih virih poišči opis pridobivanje železa iz rude Zemeljska skorja je zgornja trdnaMed plastdrugim našegajihplanekalij (K) v žicebogate z železovim < 1 % oksidom hematitiom. želeno obliko. lahko vlečemo saj kovina hitro reagira s kisikom v zraku. (Na tem je pravzaprav zasnovan periodni sistem!) spoznal. Nekovin ne moremo oblikovati, trdne se pradežja blažijo apnenčasta tla (več o tem v 9. razredu). ta. V zemeljski skorji 92 in elementov, (npr.najdemo jeklenice) valjamo vvendar pločevinožveplo (npr.(S)alumini- Tako velja za elemente VIII. skupine, da so nereakskupni elektroni <1% viloma zdrobijo in nimajo kovinskega sijaja. Pravilosko revolucijo, ko so predvsem potrebe po železu in v zelo različnih deležih. Prevladujejo kisik, silicij, jasta folija). Litij in kovine prve skupine periodnega sistema so tivni, elementi I. skupine (z izjemo vodika) pa burno ma imajo nekovine nizko tališče in vrelišče ter slabo Rastline za svojo rast poleg ogljika in kisika v večjih <1%  premogu iz dneva v dan naraščale. Kmalu je začel aluminij, železo, kalcij, natrij, kalij, magnezij; vseh klor (Cl) najbolj reaktivne kovine – reagirajo tako z zrakom reagirajo z vodo. Periodni sistem delimo na tri velika prevajajo elektriko in toploto. Obstajajo tudi izjekoličinah potrebujejo tudi dušik, fosfor in kalij. Zaradi človek izdelovati tudi različne umetne snovi in odkridrugih elementovPomembni je malo (glej spodnji graf). kovin stanatrij <1% fizikalni lastnosti tudi(Na) toplotna kot z vodo. Reaktivnost kovin od prve skupine po področja: kovine, nekovine in polkovine. Kovine me – ogljik v obliki diamanta in grafita ima visoko intenzivnega kmetijstva so tla osiromašena in ji movati redke snovi s posebnimi lastnostmi. A najsi gre in električna prevodnost. Večina kovin zelo dobro periodnem sistemu pada proti desni – zlato (Au), predstavljajo največjo skupino elementov in jih najtališče, kot diamant je najbolj trda snov, kot grafit pa ramo te elemente dodajati v obliki različnih spojin z Silicij (Si) je za kisikom najbolj pogost element v za umetne ali naravne snovi, vse, kar potrebujemo, kisik prevaja toploto in električni tok, zato kovine uporaplatina (Pt) in krom (Cr) na primer niso reaktivni. demo v levem in osrednjem delu periodnega sistema dober električni prevodnik. NPK umetnimi gnojili. atomi zemljini skorji. Pridobivamo ga s segrevanjem silicilahko dobimo le na Zemlji. bljamo v električnih napeljavah, za posodo in grelna Zato predmeti iz zlata ne izgubijo leska, s kromom pa (obarvani del periodnega sistema). jevega dioksida pri visoki temperaturi v prisotnosti silicij telesa. Nekatere kovine imajo magnetne lastnosti – lahko zaščitimo železo pred rjavenjem. Skupni elektroni se lahko prosto gibljejo po kovini. ? Razmisli, kaj pomeni kratica NPK. ogljika (ta se veže s kisikom iz minerala). V naravi so elementi in spojine, kiI jih izkoriščamo VIII lahko jih npr. namagnetimo. Če kos kovine (npr. bakreno žico) priključimo na vir aluminij kot surovine za različne izdelke ali kot vir energije. H II III IV V VI VII He električne napetosti, se bodo ti elektroni začeli gibaŽelezo (Fe) je gotovo najbolj uporabljana kovina Različne snovi pridobivamo iz zraka, vode in zemeljdz Katere kovine privlači magnet? Podrobnejša proti pozitivnemu polu vira napetosti, kar zaznamo Li Be B C N železo O F Ne najdemo Žveplotiga v zgodovini človeštva. Večinoma pridobivamo s ske skorje, medtem ko so nam snovi v zemeljskem Je ob ognjenikih. kot električni tok. Zato so kovine dobri električni navodila so v delovnem zvezku na str. 54. Na Mg Al Si P S Cl Ar prehodni elementi barve. segrevanjem železove rude pri visokih temperaturi plašču in sredici še nedostopne. rumene kalcij prevodniki. K Ca Sc Ti V Cr Mn Fe Co Ni Cu Zn Ga Ge As Se Br Kr v prisotnosti ogljika. Železo je zelo pomembno v Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd Ag Cd In Sn Sb ostalo Te I Xe gradbeništvu, strojništvu ... V Sloveniji sta železarni Ozračje (debelina 100 km) na Jesenicah in v Ravnah na Koroškem. Cs Ba La Hf Ta W Re Os Ir Pt Au Hg Tl Pb Bi Po At Rn 0% 10 % 20% 30 % 40 % 50 % prevladujeta dušikFrin Ra kisik Ac

Rf Db Sg Bh Hs Mt Da Re Uub Uut Uuq Uup Uuh Uus Uuo

lantanoidi

Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho

akitinoidi

Np Pu Am Cm Bk

Elementi se večinoma nahajajo v spojinah v obliki mineralov. Minerali so zelo neenakomerno razporejeni 72 kam soditaskupaj bron in medenina? kopo zemeljski skorji. Minerale s kamninami Lr pljemo v rudnikih. Kamnine bogate zlastnosti določeno vrstokovine vine Zaradi izboljšanja različne ne. v zmesi, ki jim so pravimo zlitine. minerala imenujemo»mešamo« rude. Pogosti minerali oksidi, Ker to niso elementi, jih v periodnem sistemu iz katerih pridobivamo želene elemente seveda ne bomo našli. s segrevanjem pri visokih temperaturah v prisotnosti ogljika zlitina sestava npr: (oglje). Pri tem se kisik veže z ogljikom,

Er Tm Yb Lu

Es Fm Md No

jeklo

Aluminij (Al) je tretji najbolj pogost element v zemeljski skorji. Pridobivamo ga z elektrolizo rude bogate z aluminijevim oksidom. Pri tem se porabi veliko električne energije, zato je recikliranje aluminija zelo pomembno. Aluminij pogosto nadomešča železo. V Sloveniji ga pridobivamo v Kidričevem. V Sloveniji je pogost mineral kalcit, ki vsebuje

železo in drugi elementi (npr. npr. ogljik)kalcijev karbonat (CaCO3). Najdemo ga v različnih baker, kositer kamninah, najpogosteje v apnencu, pa tudi v kredi in medenina baker, cink marmorju. Kalcijev karbonat uporabljamo pri proiz-

sveže odrezan kos litija

in po nekaj minutah

Iz kovin (običajno iz bakra) izdelujemo električne vodnike.

SiO2 + C  Si + CO2 bron

Vse oblike življenja, kot ga poznamo na Zemlji, temeljijo na ogljiku in vodi. Takšne naj bi bile po vsej verjetnosti oblike življenja tudi na drugih svetovih v vesolju (če seveda obstajajo!). A tudi osnovo za življenje – silicij, ki podobno kot ogljik tvori štiri vezi, predstavlja najboljšo drugo možnost življenju.

Sredica in plašč (6300 km)

Oceani (globina do 10 km)

prevladujeta nikelj in železo

prevladujeta kisik in vodik 66

zlato,elementi baker, nikelj, cink, paladij V zemeljski skorji so belo tudi zlato samorodni – elementi, ki niso vezani v spojine. Samorodni so npr. ogljik (v obliki graﬁta in diamanta), žveplo, zlato, živo srebro in še nekatere druge kovine. Ker so že v elementarni obliki, jih ni potrebno predelovati.

snovi iz vesolja Na Zemljo v povprečju pade vsak dan za 60 ton različnih meteoritov. Večina meteoritov je kamnitih (vsebujejo predvsem silicijeve spojine) in le peščica je iz železa (s primesmi niklja). Nekateri meteoriti vsebujejo tudi manjše količine organskih spojin. 62

Uvodna zgodba in napovednik

Povzetek

Kovine so največja skupina elementov periodnega sis-nekovine pri spajanju s kovinami Spomnimo se, da tema. Uporabo določajo njihove ﬁzikalne in kemijske običajno tvorijo negativne ione (anione) in se z njimi Kovine lahko lastnosti, kot so trdota, visoko tališče, kovnost in tanv povezujejo z ionsko vezjo. Nekovine pa reagirajo tudi V čem so nekovine kujemo drugačne od kovin? ljivost, toplotna in električna prevodnost, reaktivnost poljubne oblike Nekovin je nekaj več kot(tudi 10 % vseh se Te lastnosti so posledica kovinske med vezi. seboj. Najbolj reaktivni elementi so elementi tankeelementov inipd. zelo lističe). nahajajo v desnem delu periodnega sistema. Od koVII. skupine (predvsem ﬂuor in klor), in vodik. Na Ponovi vin jih ločuje stopničasti pas polkovin (spoznali smo drugizastrani so zelo nereaktivni elementi VIII. sku• Katere lastnosti kovin so pomembne njihovo uporabo? jih na prejšnji strani). pine periodnega sistema, kot so helij, neon, argon, • Kaj pomeni, da so kovine kovne? kripton, ksenon in radon, ki so prav zaradi tega dobili • Kaj je zlitina? I VIII • Katere kovine so najbolj reaktivne? imePojasni žlahtnisvoje plini.

Podpoglavja (3–6)

Samorodno žveplo v kristalni obliki.

vodnji apna. Največji cementarni v Sloveniji sta v Trbovljah in Anhovem. 67

Dve za človeka zelo pomembni snovi, ki ju najdemo v zemeljski skorji, sta tudi nafta in zemeljski plin. Sta zmesi različnih spojin ogljika in vodika (več v zadnjem poglavju). Uporabljamo ju kot vira energije, nafto oziroma snovi iz nje pa tudi kot surovino za različne izdelke (npr. plastične vrečke).

(S)

Preverjeno!

Povzetek Pri vsaki kemijski reakciji pride do izmenjave energije z okolico. Pri eksotermnih reakcijah se energija sproĹĄÄ?a v okolico, pri endotermnih pa se energija iz okolice veĹže. Primer eksotermne reakcije je gorenje, endotermne pa fotosinteza.

Ponovi â&#x20AC;˘ Ovrednoti trditve kot pravilne (P) ali napaÄ?ne (N): a) Pri eksotermni reakciji se energija sproĹĄÄ?a v okolico. b) Gorenje lesa je primer eksotermne reakcije. c) Epruveta, v kateri poteka endotermna reakcija, se ohlaja. Ä?) Pri nepopolnem gorenju premoga nastaneta le ogljikov dioksid in voda.

... in kaj pri endotermnih reakcijah?

Endotermne reakcije za potek potrebujejo energijo iz okolice (npr. elektriÄ?na energija, svetloba). Energija se ne sproĹĄÄ?a, temveÄ? veĹže v nastale produkte. Za vsa Ĺživa bitja zelo pomembna endotermna reakcija je fotosinteza. Reaktante in produkte si Ĺže spoznal. Za njen potek pa je potrebna tudi energija v obliki svetlobe, ki jo vpije kloroďŹ l (listno zelenilo). Za razliko od eksotermnih reakcij morajo torej endotermne reakcije energijo prejeti iz okolice. 1P2[! =7" 7!> T]TaVXYP _a^SdZc^e T]TaVXYP bT eT T Xi ^Z^[XRT 1P >7 ! =7#2[ T]TaVXYP aTPZcP]c^e

Pri reakciji amonijevega klorida (NH4Cl) z barijevim hidroksidom (Ba(OH)2) se energija veĹže iz okolice. Zaradi tega s termometrom izmerimo zniĹžanje temperature vsebine v Ä?aĹĄi. Iz energijskega diagrama te endotermne reakcije lahko razberemo, da iz energijsko revnejĹĄih reaktantov nastanejo energijsko bogatejĹĄi produkti. Razlika v energiji produktov in reaktantov se veĹže kot toplota iz okolice.

ÂťAvtorje Ĺželim pohvaliti za pripravo modernega uÄ?benika, ki bo pomagal pri popularizaciji kemije v osnovnih ĹĄolah. S tem ne mislim le na slikovno gradivo, temveÄ? predvsem na koncept zastavljanja vpraĹĄanj o vsakodnevnih pojavih in podajanja odgovorov nanje. Menim, da je to ustrezen naÄ?in pribliĹževanja vÄ?asih suhoparnih ved najstnikom.ÂŤ dr. Igor Vilfan, Pacific Biosciences, San Francisco

Razmisli â&#x20AC;˘ Je eksplozija dinamita eksotermna ali endotermna reakcija?

ÂťAvtorji za razlago snovi v vsakem poglavju uporabijo primere iz vsakdanjega Ĺživljenja in jih razloĹžijo s kemijskega staliĹĄÄ?a, pri tem pa poskrbijo, da pokrijejo cilje predpisane z uÄ?nim naÄ?rtom. Tak pristop je novost med obstojeÄ?imi uÄ?beniki. Z razlago na konkretnih primerih se bistveno izboljĹĄa motivacija in pouk kemije postane bolj osmiĹĄljen.ÂŤ

Kako izkoriĹĄÄ?amo energijo, ki se sprosti pri gorenju?

Ker je gorenje za Ä?loveka ena najpomembnjeĹĄih kemijskih reakcij, si oglejmo podrobneje gorenje goriv, ki vsebujejo ogljik in vodik (npr. premog, les, zemeljski plin, kurilno olje ...). Gorenje je kemijska reakcija goriva s kisikom (O2), pri Ä?emer pri popolnem gorenju v dovolj veliki koliÄ?ini kisika nastaneta ogljikov dioksid (CO2) in vodna para (H2O). Ä&#x152;e kisika ni dovolj, lahko nastajata tudi ogljikov oksid (CO) in saje (trden ogljik). Ogljikov oksid je zelo strupen, ker se bolje veĹže na hemoglobin v rdeÄ?ih krvniÄ?kah kot kisik, kar onemogoÄ?i prenos kisika v telesu. Posledica tega je lahko tudi smrt. Nadzorovana kemijska reakcija gorenja se uporablja predvsem za ogrevanje, pogon razliÄ?nih strojev (npr. izgorevanje bencina v avtomobilskem motorju) in proizvodnjo elektriÄ?ne energije (gorenje premoga v termoelektrarni). Nenadzorovano reakcijo gorenja pa poznamo kot razliÄ?ne vrste poĹžarov.

Bernarda Moravec, profesorica biologije in kemije, Osnovna ĹĄola Belokranjskega odreda SemiÄ?

ÂťUÄ?benik je izjemno atraktivno in sodobno oblikovan. Naslovi poglavij in podpoglavij so sveĹži, ustvarjalni in kaĹžejo na drugaÄ?no razmiĹĄljanje avtorjev v primerjavi z uÄ?beniki, ki so Ĺže na trĹžiĹĄÄ?u. UÄ?ne teme so ponazorjene z modelnimi razlagami na ravni delcev, dobro izbranimi slikami poskusov, z grafi, tabelami, fotografijami ter zanimivostmi iz naĹĄega Ĺživljenja.ÂŤ Alenka Mozer, profesorica kemije, Gimnazija ViÄ?, Ljubljana

redi ali ne? Na embalaĹži hrane in pijaÄ?e mora biti zapisana tudi njena energijska vrednost. Ta se navaja v dveh enotah: kJ in kcal (kilokalorijah) na 100 g izdelka. endotermna reakcija

eksotermna reakcija

? Koliko kJ je ena kilokalorija? sladoled (100 g) 722 kJ/172 kcal

sir (100 g) 1365 kJ/325 kcal

mleko 3,5 (100 g) 260 kJ/62 kcal

maslo (100 g) 1676 kJ/399 kcal

tarÄ?a ď&#x192;&#x153;ď&#x201A;Ľ ď&#x201A;Ľ tta

//////////////////////////// / / / /////

Besedilo: Janez KovaÄ? vaÄ? photoo Fotografije: Istockphoto

teĹžko jedro

Jedrska energija

Povzetek Nekovine so pomemben del tako naĹĄega telesa kot naĹĄega planeta. Za nekovine praviloma veljajo ravno nasprotne lastnosti kot za kovine â&#x20AC;&#x201C; nimajo kovinskega sijaja, ne moremo jih oblikovati, ne prevajajo elektriÄ?nega toka, temperature taliĹĄÄ? so nizke. Tudi nekovine (z izjemo Ĺžlahtnih plinov) so reaktivne.

Kaj se dogaja v jedrskih reaktorjih? Pri radioaktivnem razpadu se sicer sproĹĄÄ?a precej energije, a ne dovolj za resno izkoriĹĄÄ?anje energije. Vendar so znanstveniki v 30-tih letih prejĹĄnjega stoletja ugotovili, da atomska jedra spodbudimo k razpadu, Ä?e vanje "dregnemo" z nevtroni. Ker se pri tem teĹžko jedro (npr. jedro urana 235) razcepi na dve laĹžji jedri, pravimo tej jedrski reakciji cepitev jeder. Na tem principu temelji veriĹžna reakcija, ki kontrolirano poteka v jedrskih elektrarnah (in nekontrolirano v jedrskih bombah!). Ä&#x152;e veriĹžna reakcija poteka kontrolirano, se sproĹĄÄ?a ravno toliko energije, kot je lahko varno odvedemo in porabimo. Pri nekontrolirani veriĹžni reakcij pa se v hipu sprosti ogromna koliÄ?ina energije, kar privede do eksplozije. LaĹžja jedra, ki nastanejo pri razcepu, so glavni vir radioaktivnih odpadkov. In to je del jedrske energije, ki se je ljudje bojimo, saj so radioaktivni odpadki vir radioaktivnega sevanja. Hkrati se ljudje, ĹĄe posebej po dogodkih v Ä&#x152;ernobilu, bojimo tudi jedrskih nesreÄ? in zlorabe jedrske tehnologije v uniÄ?evalne namene.

tarÄ?a ď&#x192;&#x153;ď&#x201A;Ľ ď&#x201A;Ľ tta

//////////////////////////// / / / /////

Besedilo: Janez KovaÄ? vaaÄ? phhotoo Fotografije: Istockphoto

Ponovi â&#x20AC;˘ Kje v periodnem sistemu se nahajajo nekovine? â&#x20AC;˘ Katerega elementa je najveÄ? v naĹĄem telesu? â&#x20AC;˘ Katere so lastnosti nekovin? â&#x20AC;˘ Pojasni, kako lahko nastane kisli deĹž. â&#x20AC;˘ Pojasni kroĹženje snovi v naravi.

Kemija in zdravje ljudi Na prelomu 19. stoletja so znanstveniki odkrili, da nekatere snovi oddajajo dotlej neznano radioaktivno sevanje. Izkazalo se je, da gre pri tem za jedrske reakcije, ki sproĹĄÄ?ajo ogromne koliÄ?ine energije. S tem so se odprle nove priloĹžnosti za razvoj Ä?loveĹĄke druĹžbe, a tudi nevarnosti ...

Razmisli, poiĹĄÄ?i â&#x20AC;˘ V literaturi poiĹĄÄ?i temperaturo taliĹĄÄ?a ogljika, Ĺžvepla in fosforja. â&#x20AC;˘ V izpuĹĄnih plinih so prisotni duĹĄikovi oksidi. Tudi ti povzroÄ?ajo kisel deĹž. Razmisli, zakaj.

Katere snovi povezujejo Ĺživo in neĹživo?

Povezavo med Ĺživo in neĹživo naravo predstavlja izmenjava elementov in spojin oziroma kroĹženje snovi na Zemlji. Pri tem organizmi iz okolja sprejemajo razliÄ?ne snovi, ki jih v zapletenih kemijskih reakcijah v njihovih celicah pretvarjajo v druge. Nekatere od teh snovi, ki za organizme niso uporabne, izloÄ?ijo v okolje. Ko organizem odmre se vse snovi, ki sestavljajo njegovo telo s pomoÄ?jo razkrojevalcev vrnejo v neĹživi del narave. Organizmi si z neĹživim delom narave (atmosfera, voda, tla) izmenjujejo npr. kisik, duĹĄik, ogljikov dioksid, vodo, razliÄ?ne v vodi raztopljene ione kovin in nekovin ter druge bolj zapletene spojine, ki jih boĹĄ spoznal pri kemiji v 9. razredu. Pravimo, da imajo ti elementi in njihove spojine razliÄ?ne poti kroĹženja na Zemlji.

Novi vir energije

4 POVZETEK & PONOVITEV PoiĹĄÄ?i ustrezno reĹĄitev! ozraÄ?je â&#x20AC;&#x201C; plast plinov, ki obdajajo Zemljo zemeljska skorja â&#x20AC;&#x201C; zgornja plast Zemlje mineral â&#x20AC;&#x201C; Ä?ista snov (element ali spojina) kamnina â&#x20AC;&#x201C; zmes mineralov ruda â&#x20AC;&#x201C; kamnine bogate z doloÄ?enim mineralom frakcionirna destilacija â&#x20AC;&#x201C; postopek za loÄ?evanje zmesi na osnovi razliÄ?nih vreliĹĄÄ? snovi v zmesi elektroliza â&#x20AC;&#x201C; postopek razkroja spojine z elektriÄ?nim tokom polkovina â&#x20AC;&#x201C; kemijski element, ki ima nekatere lastnosti kovin alkalijske kovine â&#x20AC;&#x201C; elementi I. skupine periodnega sistema zemeljskoalkalijske kovine â&#x20AC;&#x201C; elementi II. skupine periodnega sistema prehodni elementi â&#x20AC;&#x201C; elementi od 3. do 12. stolpca periodnega sistema Ĺžlahtne kovine â&#x20AC;&#x201C; kovine, ki so izrazito nereaktivne (npr. Au, Ag, Pt) Ĺžlahtni plini â&#x20AC;&#x201C; elementi VIII. skupine periodnega sistema halogeni â&#x20AC;&#x201C; elementi VII. skupine periodnega sistema

KljuÄ?ne zamisli 73

1. V periodnem sistemu najveÄ?ji deleĹž elementov predstavljajo: A kovine B nekovine C polkovine Ä&#x152; niÄ? od naĹĄtetega

KljuÄ?ni pojmi

Vse elemente lahko razvrstimo v eno od velikih skupin: kovine, nekovine, polkovine. H Li

He Be

Cu Zn Ga Ge As

At Rn

Zr Nb Mo Tc

Ba La

Ra Ac

Cr Mn Fe

Ru Rh Pd Ag Cd

Re Os

Au Hg

Sn Sb

Polkovine imajo nekatere lastnosti podobne kovinam, nekatere pa nekovinam. NajpomembnejĹĄa tehnoloĹĄka lastnost polkovin je elektriÄ?na polprevodnost, element pa silicij. Nekovine imajo praviloma nizko taliĹĄÄ?e, ne moremo jih oblikovati kot kovine in slabo prevajajo elektriÄ?ni tok. Najmanj reaktivni med nekovinami so Ĺžlahtni plini, zelo reaktivni pa so halogeni.

Izberi pravilni odgovor!

Od kod pridobivamo razliÄ?ne snovi? Vir katerih snovi je zemeljska skorja? Vir katerih snovi je zrak? Vir katerih snovi je morska voda? V katere veÄ?je skupine zdruĹžujemo elemente? V katerem delu periodnega sistema so kovine? V katerem delu periodnega sistema so nekovine?

Viri snovi so zrak, voda in zemeljska skorja. Zrak je zmes plinov, iz katere pridobivamo duĹĄik, kisik in argon. V morski vodi so raztopljene razliÄ?ne soli, najpomembnejĹĄa med njimi je natrijev klorid. V zemeljski skorji se nahajajo ĹĄtevilni minerali, iz katerih pridobivamo elemente.

Na Mg

Kovine imajo veÄ?inoma visoko taliĹĄÄ?e, so trde (razen Hg), kovne in tanljive. So dobri prevodniki elektriÄ?nega toka in toplote. Reaktivnost kovin je zelo razliÄ?na. Prave kovinske lastnosti imajo prehodni elementi.

Ne Ar

Kaj je znaÄ?ilno za kovine in kaj za nekovine? V katero skupino sodijo Ĺželezo, aluminij, baker, zlato, natrij in magnezij? V katero skupino snovi sodijo kisik, duĹĄik, ogljik, Ĺžveplo in fosfor? V katero skupino sodi silicij? Kaj je znaÄ?ilno za Ĺžlahtne kovine in Ĺžlahtne pline? Za katere namene uporabljamo razliÄ?ne elemente? Za katere namene uporabljamo Ĺželezo in aluminij? Za kaj sta pomembna natrij in kalij? Za kaj sta pomembna kalcij in magnezij? Za kaj sta pomembna jod in ďŹ&#x201A;uor?

Rf Db Sg Bh Hs Mt Da Re Uub Uut Uuq Uup Uuh Uus Uuo

Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho

Np Pu Am Cm Bk

Er Tm Yb Lu

Es Fm Md No

Povzetek in ponovitev

2. Nek element ima v prvi lupini 2, v drugi 8 in v tretji 7 elektronov. V katero skupino elementov sodi? A kovine B nekovine C polkovine Ä&#x152; nobene od naĹĄtetih 3. KakĹĄne ione tvorijo kovine I. skupine periodnega sistema? A katione z nabojem 2+ B katione z nabojem 1+ C anione z nabojem 1+ Ä&#x152; anione z nabojem 1â&#x20AC;&#x201C; 4. Kateri element ima v Ä?etrti lupini dva elektrona? A natrij B magnezij C aluminij Ä&#x152; kalcij 5. Zaradi prisotnosti katerih snovi pravimo, da je voda trda? A elementarni kalcij in magnezij B kalcijevi in magnezijevi in hidrogen karbonatni ioni C natrijev klorid Ä&#x152; kalcijev karbonat

Odgovori in odgovore utemelji!

1. Katere elemente pridobivamo iz zraka in kako? 2. Je morska voda edini vir kuhinjske soli? Kako jo ĹĄe pridobivamo? 3. V 4. tisoÄ?letju pred naĹĄim ĹĄtetjem so na BliĹžnjem vzhodu zaÄ?eli uporabljati bron in zaÄ?ela se je bronasta doba. Je bron element? 4. Je tudi deĹževnica lahko trda? 5. Element je nekovina z visoko temperaturo taliĹĄÄ?a (3700Â°C), je zelo trda, ne prevaja elektriÄ?nega toka, to samorodno pojavno obliko elementa lahko brusimo v dragocene briljante. Za katero nekovino gre? 6. Korozija je reakcija kovin z zraÄ?nim kisikom. Zakaj predstavlja v gradbeniĹĄtvu korozija Ĺželeza (rjavenje) teĹžavo?

Ä&#x152;lovek za svoj razvoj potrebuje vedno veÄ?je koliÄ?ine energije, vendar je veÄ?ina virov energije omejenih. Zalog fosilnih goriv, ki so najbolj uporabljan vir energije, je iz dneva v

ReĹĄi in komentiraj reĹĄitev!

1. V Sloveniji je poraba soli za posipanje cestiĹĄÄ? preko 30000 ton natrijevega klorida na leto. IzraÄ?unaj: Ä?e je v morski vodi deleĹž natrijevega klorida pribliĹžno 3%, koliko kg morske vode bi bilo potrebno za zagotovitev tolikĹĄne mase natrijevega klorida (masni deleĹž smo spoznali v 1. poglavju)? 2. Natrij je kovina prve skupine periodnega sistema. Natrij z vodo burno reagira. Ä&#x152;e vrĹžemo koĹĄÄ?ek natrija v vodo, bo pri reakciji nastala vodna raztopina natrijevega hidroksida (NaOH), iz raztopine pa bo izhajal vodik (H2). ZapiĹĄi urejeno enaÄ?bo te kemijske reakcije. 3. Iz opisa snovi sklepaj ali gre za kovino, nekovino ali polkovino. a) Snov je trdna, sive barve brez leska. Ä&#x152;e jo potopimo v destilirano vodo, ni opaznih sprememb. Prevaja elektriÄ?ni tok, pri segrevanju s ĹĄpiritnim gorilnikom se ne spremeni. b) Snov je v obliki rumenih kristalov, ki so se v destilirani vodi ne raztapljajo. Ne prevajajo elektriÄ?nega toka, pri segrevanju nad ĹĄpiritnim gorilnikom pa se stalijo. c) Snov je v obliki sivih svetlikajoÄ?ih se kristalov, ki ne prevajajo elektriÄ?nega toka. Pri segrevanju iz nje izhajajo vijoliÄ?ne pare. 4. Oglej si spodnjo preglednico in odgovori na spodnja vpraĹĄanja.

dan manj. Kljub temu pa ta trenutek zelo malo energije dobivamo iz obnovljivih virov, kot so reÄ?na energija in biomasa. Ĺ e manj pa iz alternativnih virov, ki predstavljajo manj kot en odstotek vse energije.

Energija iz atomskih jeder Podobno kot se pri kemijski reakciji spremeni sestava delcev snovi, se pri jedrskih reakcijah spremeni sestava atomskih jeder. V naravi je kar nekaj elementov, katerih jedra sama od sebe razpadajo. Pri tem se v obliki radiaktivnega sevanja sprosti velika koliÄ?ina energije. Sevanje je zelo nevarno, saj lahko poĹĄkoduje naĹĄa tkiva in dedni zapis, a ob primerni zaĹĄÄ?iti ga lahko koristno uporabimo.

Kaj se dogaja v notranjosti Zemlje? V zemeljski skorji najdemo radij, uran in ĹĄe nekatere radioaktivne elemente, ki Ĺže milijone let postopoma radiaktivno razpadajo in oddajajo energijo. Tako smo ves Ä?as "bombardirani" z radiaktivnim sevanjem, ki mu pravimo naravno ozadje in v obiÄ?ajnih razmerah ni ĹĄkodljivo. Pri tem gre veÄ?inoma za razpad radija v plin radon. Zaradi radiaktivnega razpada ima notranjost zemlje nekoliko viĹĄjo temperaturo, kot bi jo imela sicer (podobno opazimo tudi na drugih planetih). To energijo v nekaterih drĹžavah, kot je npr. Islandija, posredno izkoriĹĄÄ?ajo kot geotermalno energijo.

dve laĹžji jedri

V jedrskem reaktorju potekajo enake jedrske reakcije kot pri eksploziji jedrske bombe.

Kljub nekaterim pomislekom je jedrska energija aktualna predvsem zaradi segrevanja ozraÄ?ja. Jedrske elektrarne (in hidroelektrarne) v ozraÄ?je namreÄ? ne sproĹĄÄ?ajo toplogrednih plinov. Danes jedrske elektrarne proizvedejo pribliĹžno ĹĄestino vse elektriÄ?ne energije, ki je porabi Ä?loveĹĄtvo. V Evropi je ta deleĹž dvakrat viĹĄji in dosega tretjino elektriÄ?ne energije. V Sloveniji smo nad evropskim povpreÄ?jem, saj naĹĄa edina jedrska elektrarna v KrĹĄkem prispeva skoraj 40 % vse elektriÄ?ne energije.

vodik 1 dve laĹžji jedri

Kaj se dogaja v zvezdah? Pri zelo visokih temperaturah, ki vladajo v sredicah zvezd, poteka zlivanje jeder â&#x20AC;&#x201C; vrsta jedrskih reakcij, pri kateri se lahka jedra zdruĹžujejo v teĹžja. V sredici Sonca se tako vsako sekundo zlije 1038 vodikovih jeder v jedra helija. V nekoliko starejĹĄih zvezdah se helijeva jedra zlivajo v ogljikova, ta v magnezijeva in tako naprej do Ĺželeza. Na ta naÄ?in so nastali vsi elementi razen vodika in delno helija. Pri zlivanju jeder se sproĹĄÄ?a ĹĄe veÄ? energije kot pri cepitvi. Fiziki sicer znajo sproĹžiti zlivanje jeder, vendar tehnologija ĹĄe ne omogoÄ?a izrabe energije, ki pri tem nastane. A to je le vpraĹĄanje Ä?asa, tako da bodo te reakcije v prihodnosti gotovo igrale pomembno vlogo pri preskrbi z energijo â&#x20AC;&#x201C; tako bomo v prihodnosti zelo verjetno kot gorivo namesto premoga uporabljali vodo oziroma devterij v njej. ď&#x201A;Ľ

teĹžje jedro vodik 2

energija

Zlivanje jeder v Soncu je glavni energijski vir za Ä?loveka in druga Ĺživa bitja na Zemlji.

helij 3

/////////////////////////////////////////////////////

5 6 tarÄ?a- 00

Ĺ˝e grĹĄki zdravilec Hipokrat je v 5. stoletju pred naĹĄim ĹĄtetjem za lajĹĄanje boleÄ?in in zniĹževanje telesne temperature uporabljal praĹĄek, ki ge je pripravil iz vrbovega lubja. Zdravila NemĹĄki farmacevt Felix Hoffman, ki je delal v malem podjetju Bayer, je leta 1899 pripravo acetilsalicilne kisline zaĹĄÄ?itil s patentom in acetilsalicilno kislino poimenoval s trĹžnim imenom AspirinÂŽ. Danes je aspirin najpogosteje uporabljano sredstvo proti poviĹĄanji temperaturi in boleÄ?inam.

00 -tarÄ?a 5 7

Hrana Zdravila potrebujemo, kadar zbolimo. Hrano pa potrebujemo vsak dan. In zdrava prehrana je ena od osnov naĹĄega zdravja. S kemijskimi analiznimi metodami so ugotovili, katera hrana vsebuje doloÄ?ene elemente in spojine, ki jih naĹĄe telo potrebuje za normalno delovanje. Tako vemo, da je veliko kalcija v razliÄ?nih Ĺžitih, zeleni listni zelenjavi ter oreĹĄÄ?kih in semenih. Jetrca, rozine in zelena listna zelenjava vsebujejo veliko Ĺželeza, v morskih sadeĹžih in Ä?ebuli je jod, v bananah kalij, vitamin C v kiviju, agrumih, jagodiÄ?ju, provitamin A v korenju, temnozeleni in oranĹžni

zelenjavi, jajcih, mleku in mleÄ?nih izdelkih, ribjem olju. Toplotna obdelava nekaterih vrst hrane, na primer mesa, krompirja, testenin, pretvori snovi, tako da hrana postane za nas uĹžitna. Ä&#x152;e jemo premalo peÄ?eno ali kuhano meso, se lahko okuĹžimo s paraziti. Ena znanih okuĹžb je toksoplazmoza.

Dodatki v hrani Hrana ima doloÄ?en rok trajanja. Da bi podaljĹĄali Ä?as, v katerem je hrana ĹĄe dobra, ji dodajajo razliÄ?ne kemijske snovi, ki podaljĹĄajo njeno obstojnost. Konzervansi so na Ĺživilih oznaÄ?eni s Ä?rko E in ĹĄtevilko od

200 do 299. Dolgo znana "naravna" konzervansa sta sladkor in kis. Poleg konzervansov se v hrano dodajajo tudi barvila, antioksidanti (sredstva, ki prepreÄ?ujejo kemijsko reakcijo oksidacije), emulgatorji, sladila, ojaÄ?evalci okusa.

PijaÄ?a NaĹĄe telo vsebuje pribliĹžno 75% vode. Iz telesa jo izloÄ?amo z urinom, znojem in izdihanim zrakom. Za nadomestitev naj bi odrasel Ä?lovek na dan popil pribliĹžno 2 litra vode. Pitna voda dandanes ne pomeni veÄ? voda neposredno iz potoka. V Sloveniji je glavni vir pitne vode podtalnica, ki jo pred uporabo tudi

kemijsko obdelajo s klorom in kisikom, obogatenim z ozonom.

Kozmetika Pomemben del naĹĄega zdravja je ustrezna higiena. In spet je tu kemija. Z mili, ĹĄamponi, zobnimi pastami, ustnimi vodami in tudi drugimi, vÄ?asih ne nujno potrebnimi izdelki. Mila so kemijsko natrijeve ali kalijeve soli maĹĄÄ?obnih kislin.

Ä&#x152;istila in podobno Ä&#x152;e Ä?istimo kopalnico, v straniĹĄÄ?no ĹĄkoljko nalijemo posebno Ä?istilo, s Ä?istilom proti vodnemu kamnu Ä?istimo ploĹĄÄ?ice in pipe, oÄ?istimo ogledalo, pomijemo tla in kopalnico odi-

ĹĄavimo. Pomislite, koliko razliÄ?nih kemikalij uporabimo. Doma poleg Ä?istil uporabljamo tudi lake, premaze in barve, topila in razredÄ?ila, alkohole, kemiÄ?na sredstva za zaĹĄÄ?ito rastlin, repelente in ĹĄe ĹĄtevilne druge snovi. Tako bi lahko naĹĄli ĹĄe vrsto primerov, ko kemija spremlja in izboljĹĄuje naĹĄe zdravje in Ĺživljenje. Seveda pa obstajajo tudi negativne posledice uporabe kemikalij in razliÄ?nih kemijskih reakcij, ki jih prinaĹĄa. ď&#x201A;Ľ

/////////////////////////////////////////////////////

Element

TaliĹĄÄ?e (Â°C)

VreliĹĄÄ?e (Â°C)

Vodik (H2)

â&#x20AC;&#x201C; 259,2

â&#x20AC;&#x201C; 252,2

Neon (Ne)

â&#x20AC;&#x201C; 248,6

â&#x20AC;&#x201C; 246,1

Fluor (F2)

â&#x20AC;&#x201C; 219,6

â&#x20AC;&#x201C; 187,5

Kisik (O2)

â&#x20AC;&#x201C; 219,0

â&#x20AC;&#x201C; 183,0

Klor (Cl2)

â&#x20AC;&#x201C; 102,0

â&#x20AC;&#x201C; 34,1

Brom (Br2)

â&#x20AC;&#x201C; 7,3

58,8

Fosfor (P)

44,1

280

Jod (I2)

113,5

185,2

Ĺ˝veplo (S)

119,0

445

7 6 tarÄ?a- 05

a) Kateri element ima najniĹžjo temperaturo taliĹĄÄ?a? b) Kateri elementi so pri sobni temperaturi (20Â°C) trdni? c) Kateri elementi so pri sobni temperaturi v plinastem agregatnem stanju? Ä?) Kateri elementi so trdni pri temperaturi 100Â°C?

05 -tarÄ?a 7 7

UÄ?beniku so dodane t. i. tarÄ?e â&#x20AC;&#x201C; posebne vsebine, predstavljene kot kratki poljudnoznanstveni Ä?lanki, ki uÄ?ence spodbujajo k povezovanju in osmiĹĄljanju neformalnega znanja, ki ga dobijo (pogosto celo nevede!) na televiziji, v revijah, na svetovnem spletu ipd.

katom FSC. papirju s certiﬁ m papirju – posebnem v celulozo, posadijo novo. o na ekološke predelavo Gradivo je natisnjen vsako drevo, posekano za a, da za Certiﬁkat zagotavlj

EKO

delovni zvezek

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

X.X XSO ATOMI RES 2.2 NEDELJIVI? Tanja Cvirn, Iztok

Devetak in Samo

Jamšek

Peti element K DELOVNI ZVEZE E ŠOLE RAZREDU OSNOVN

1. Za atom je dolgo veljalo prepričanje, da je najmanjši delec snovi in da ni sestavljen – od tod tudi izvira njegovo ime (gr. atomos – nedeljiv). Danes vemo, da so atomi sestavljeni iz manjših delcev. Izpolni preglednico za delce, ki gradijo atom.

ZA KEMIJO V OSMEM

xx EUR Klett, d.o.o. Založba Rokus Ljubljana Stegne 9 b, 1000 00 46 Telefon: 01/513 46 99 Faks: 01/513 .si E-pošta: rokus@rokus-klett i www.rokus-klett.s

ime delca

oznaka delca

električni naboj delca

mesto v atomu

Delovni zvezek prinaša: 80 strani • 120 nalog • 25 navodil za poskuse • 5 samoevalvacij • 5 strategij skupinskega učenja • prilogo Periodni sistem elementov 2. V znanosti si za lažjo predstavo pomagamo z modeli. Tako tudi atome pogosto prikazujemo kot raznobarvne kroglice (barve so dogovorjene), molekule pa kot združbe takšnih kroglic. Kaj predstavljata spodnja modela?

Delovni zvezek in učbenik sta neločljivo povezana, saj sta nastajala kot celovito gradivo. Delovni zvezek dopolnjuje učbenik predvsem pri poskusih ter nadgradnji, utrjevanju in preverjanju znanja, kjer so možnosti učbenika že zaradi lastnosti gradiva omejene.

Model A predstavlja molekulo

model B pa molekulo

3. Atomi se lahko povezujejo v molekule, ki jih lahko tvori različno število atomov. Iz formule elementa oziroma spojine lahko razberemo, koliko atomov posameznega elementa je v molekuli. A) Dopolni stavke.

Delovni zvezek je zasnovan tako, da učenec ne potrebuje navadnega zvezka z zapiski. Naloge so namreč tako izbrane, da z njihovim reševanjem učenec hkrati ustvarja tudi neke vrste zapiske in povzetke. To je še posebno pomembno, saj mora večina učencev na koncu leta učbenik vrniti.

V molekuli propana, ki ima formulo C3H8, so V

atomi ogljika in 8 atomov

elementa dušika s formulo

Molekula vode je sestavljena iz

sta 2

atomov vodika in

. dušika.

atomov

B) Nariši model molekule dušika in molekule vode.

Da bi bilo reševanje delovnega zvezka kar se da poučno in zabavno, smo pripravili zelo različne naloge, ki zahtevajo različno znanje in veščine ter vključujejo vse taksonomske ravni. Tako se paleta aktivnosti razteza od preprostih zabavnih nalog (križanka, poišči vsiljivca …) do resnejših in zahtevnejših nalog (razmisli, utemelji, primerjaj …).

molekula dušika

molekula vode

Izjemno pomembno vlogo igrajo številna navodila za izvedbo in opazovanje poskusov. Z njimi učenci samostojno spoznavajo pojave in preverjajo nekatere zakonitosti ter se učijo metod znanstvenega dela. 22

1.1 IZ ČESA JE VESOLJE? POSKUS: Vpliv temperature na hitrost difuzije 1. Izmed spodaj naštetih snovi izpiši zmesi, spojine in elemente. Mineralna voda, sladkor, kisik, voda, bron, zrak, magnezij, pesek, živo srebro, ogljikov dioksidi. zmesi: spojine: elementi: 2. Kakšna je razlika med zmesjo in spojino?

7. S pomočjo drugih virov dopolni spodnjo preglednico in odgovori na vprašanja. Snov

Tališče [°C]

Ključni pojmi difuzija, temperatura, delci snovi Kaj se boš naučil? Naučil se boš, kaj je difuzija in kako vpliva temperatura na hitrost difuzije. Uvod Difuzija je mešanje delcev različnih tekočin oziroma plinov med seboj. Difuzijo lahko opazujemo, če kanemo kapljico črnila v vodo. Črnilo čez nekaj časa obarva vodo, saj se delci črnila razširijo po celotni prostornini vode. Na hitrost difuzije vplivajo temperatura, tlak, agregatno stanje snovi in jakost sil med posameznimi delci snovi. Naloga V tej vaji boš preučeval učinek temperature na hitrost difuzije tekočin (npr. črnila ali jedilnih barvil v vodi). Potrebščine 3 čaše 150 mL, črnilo ali jedilno barvilo, led, voda Vprašanja: 1. Kaj je difuzija?

Vrelišče [°C]

Helij Živo srebro Volfram Natrijev klorid V kakšnem agregatnem stanju sta helij in volfram pri 20 °C?

3. Navedi po en primer zmesi, ki jo lahko ločiš z naštetimi postopki ločevanja zmesi: destilacija:

Zakaj je živo srebro pri sobni temperaturi v tekočem agragatnem stanju, volfram pa trdna snov? 2. Naštej nekaj primerov difuzije.

ﬁltracija: papirna kromatograﬁja:

V kakšen agregatnem stanju je natrijev klorid pri temperaturi 1600 °C? 3. Kateri dejavniki vplivajo na hitrost difuzije?

4. Dopolni shemo in poimenuj prehode med agregatnimi stanji snovi, označenimi od A do E. Volfram uporabljajo za izdelavo žarilnih nitk v navadnih žarnicah. Pojasni, na kateri ﬁzikalni lastnosti volframa temelji ta odločitev.

Navodila 1. V dve čaši nalij vrelo in hladno vodo do iste višine. V tretjo čašo daj eno ali dve kocki ledu ter dolij toliko hladne vode, da bo gladina segala do iste višine kot voda v prvih dveh čašah. Preden nadaljuješ s poskusom, odgovori na 1. vprašanje. 2. S termometrom izmeri temperaturo v vseh treh čašah in jih zapiši v preglednico. 3. V vsako čašo dodaj kapljico črnila (barvila) in opazuj, kako črnilo obarva vodo. 4. V preglednici označi vrstni red obarvanja vod z različnimi temperaturami. Meritve:

8. Dopolni shemo ločevanja zmesi mivke, sladkorja in kamenčkov.

Temperatura vode [°C]

5. Pod sheme napiši, katero agregatno stanje snovi predstavljajo posamezne sheme.

Vrstni red obarvanja vode

1. čaša

6. Spodnje sheme dopolni tako, da bodo predstavljale model zmesi elementa in spojine, zmes elementov ter zmes spojin.

2. čaša 3. čaša Vprašanja: 1. V kateri čaši se voda najhitreje obarva? 2. Naštej še nekaj načinov, s katerimi lahko povečamo hitrost difuzije. Razmisli Pojasni odvisnost hitrosti difuzije od temperature s pomočjo gibanja delcev. Razišči Poišči nekatere naravne procese, pri katerih ima difuzija pomembno vlogo.

Koliko res znam? Vsako poglavje se v delovnem zvezku zaključi s posebnim razdelkom Koliko res znam?, v katerem je vsakokrat predstavljena ena vodena aktivna metoda učenja kemije (VAUK). Učenci v skupinah iščejo in analizirajo različne pisne vire, iz katerih morajo izluščiti vsebine, povezane z obravnavanim poglavjem. S pridobljenim in nadgrajenim znanjem poskušajo odgovoriti na zastavljena vprašanja, debatirajo o določeni temi ipd. Pri tem poleg utrjevanja in nadgradnje znanja razvijajo tudi različne kompetence in vrednote. 9

Cilji učne enote Na začetku vsake učne enote je jasno zapisano, čemu so namenjene naloge v tem sklopu. Gre za predstavitev vsebinskih in procesnih ciljev na način, ki učencu osmisli njegovo delo in mu da hkrati jasno sliko, kaj je pomembno in kaj bo moral znati. Učenec lahko doseganje ciljev sam preveri na koncu vsakega poglavja v enoti Koliko res znam?

4. V povezavi z elementi in spojinami je kar nekaj izrazov, ki jih moramo poznati in razumeti. Pojmom v levem stolpcu pripiši črko, ki označuje ustrezen opis pojma, zapisan v desnem stolpcu. pojem

opis pojma

Izbor in stopnjevanje nalog

formula spojine

A Oznaka, ki predstavlja določen element.

formula elementa

B Simbolni zapis delca, ki je sestavljen iz več različnih atomov elementov.

simbol

C Simbolni zapis delca, ki je sestavljen iz več enakih atomov elementov.

Izbor nalog je natančno premišljen in zajema vse cilje, različne aktivnosti in taksonomske ravni. Naloge si sledijo od lažjih nalog za prepoznavo ključnih besed in zamisli ter uporabe pravil in postopkov na znanih primerih in v novih okoliščinah do povezovanja in vrednotenja znanja.

E. Z balonom preveri električni privlak

Navodila za poskuse

Namen: Ugotoviti, da snov lahko naelektrimo zato, ker je sestavljena iz delcev, ki imajo različen električni naboj. Potrebščine: balon, koščki papirja, sintetična krpa Potek dela: 1 Napihni balon in ga zaveži, da zrak ne more uhajati iz njega. 2. Z balonom podrgni po sintetični krpi. 3. Z balonom se približaj papirčkom, ki si jih potresel po mizi. 4. Zapiši opažanja in sklepe.

V delovnem zvezku je predstavljenih več kot dvajset preprostih poskusov, ki so izbrani tako, da motivirajo učence in jim pomagajo pri razumevanju učne snovi. Pri preprostih poskusih, ki jih učenci izvajajo samostojno, so jasna navodila za izvedbo poskusov, pri zahtevnejših, ki jih izvaja učitelj, pa natančna navodila za opazovanje.

Opažanja

Sklepi

Odgovori: a) Kaj se je zgodilo z balonom, ko si ga podrgnil ob sintetično krpo? b) Kaj se je zgodilo s papirčki, ko si se jim približal z balonom? c) Ko se z naelektrenim balonom približaš papirčkom, se v papirčkih električni naboj prerazporedi. Kakšne vrste naboj morajo pridobiti papirčki v primerjavi z nabojem na površini balona, da se zgodi to, kar si opazil pri poskusu? č) Ali lahko iz rezultatov poskusa sklepaš, kakšen naboj imajo delci, ki sestavljajo atome v balonu in papirčkih? Odgovor utemelji.

KOLIKO RES ZNAM? Že znam

• vem, da v naravi prevladujejo zmesi • znam deﬁnirati razliko med zmesmi in čistimi snovmi

Znal bom • razlikoval bom med heterogenimi in homogenimi zmesmi • poznal bom primere heterogenih in homogenih zmesi

Ključna vprašanja

1. Kakšna je razlika med kamninami in minerali?

uvod

2. Naštej nekaj čistih snovi, ki so v naravi.

Svet okoli nas je iz snovi, ki imajo različne lastnosti. V naravi so čiste snovi, to so elementi in spojine, redke, zato se pogosteje srečamo z mešanicami snovi, ki jih imenujemo zmesi. Običajno s prostim očesom opazimo, da so v zmesi različne snovi. Taka zmes je heterogena zmes, na primer kamnina granit. V nekaterih zmeseh pa ne opazimo različnih snovi. Taka zmes je homogena zmes.

3. Zakaj je zrak zmes?

podatki in modeli

Kamnine so heterogene zmesi Kamnine v zemeljski skorji so zmesi različnih mineralov. V kamninah pogosto že z prostim očesom opazimo, da vsebujejo različne snovi. Količina teh snovi se v kamnini spreminja, zato se spreminja tudi sestava kamnine. Takšna zmes je heterogena zmes. Za heterogene snovi je značilno, da vsebujejo različne snovi in da se njihova sestava spreminja. Poznamo več kot tri tisoč mineralov. Najbolj razširjen je kremen, ki je silicijev dioksid SiO2. Minerali so čiste snovi. Kadar so minerali nakopičeni na enem mestu, so to rude. Iz njih pridobivamo elemente in spojine, ki so čiste snovi. V naravi le redko najdemo večje količine posameznih čistih snovi. V kamninah najdemo žile zlata, srebra, bakra, kapljice živega srebra in nekatere druge kovine. Ob robovih vulkanov je pogosto žveplo, ki je tudi globoko v zemljini skorji. V nekaterih predelih na Zemlji najdemo tudi diamante, ki so iz ogljika. V rudnikih kamene soli kopljemo kameno sol, ki je spojina natrija in klora. Natrijev klorid NaCl je čista snov. Elementi in spojine so čiste snovi, ki so v naravi redko v večjih količinah.

4. Katerega plina je največ v zraku?

Zrak je homogena zmes Lastnosti zmesi so odvisne od snovi, ki so v zmesi pomešane, in od tega, koliko je teh snovi. Zrak je zmes plinov, v kateri so določeni prostorninski odstotki elementov dušika N2, kisika O2, žlahtnih plinov argona Ar, neona Ne, helija He, kriptona Kr in ksenona Xe ter spojine ogljikovega dioksida CO2. Količina teh plinov se v zraku ne spreminja, zato je zrak homogena zmes. V zraku je tudi vodna para; njena količina v zraku pa se spreminja. Zrak je homogena zmes. Homogene snovi vsebujejo različne snovi, vendar se njihova sestava ne spreminja.

1. Katerih snovi je največ v naravi?

5. Ali je v zraku tudi ogljikov dioksid?

Brezplačna priloga

6. Zrak je pomembna surovina. Kako dobimo posamezne pline, ki so v zraku?

Naloge za vajo

Delovnemu zvezku za 8. razred je priložena preglednica Periodni sistem elementov, ki tako kot ostalo gradivo temelji na kontekstualnem pristopu, saj poleg običajnih informacij vsebuje tudi slike vseh elementov. Na hrbtni strani je dodan kratek pregled osnovnih kemijskih pojmov.

2. Ali je sladkor čista snov ali zmes?

Model 1. Preglednica sestave zraka. 3. Kateri plin izhaja najprej iz tekočega zraka in zakaj? Sestavina dušik kisik argon ogljikov dioksid neon helij kripton ksenon

Prostorninski procent % 78,9 20,95 0,93 0,04 1,6.10-3 4,6.10-4 1,1.10-4 8,0.10-6

Zrak je surovina za dušik, kisik in žlahtne pline. Posamezne pline pridobivamo tako, da iz zraka najprej odstranimo ogljikov dioksid, nato pa ga utekočinimo. Utekočinjen zrak nato postopno segrevamo. Najprej izhaja iz tekočega zraka dušik, ki ima najnižje vrelišče pri – 196 °C, sledi kisik z vreliščem pri – 183 °C in nato še žlahtni plini. 10

Ali razumem

1. Med naštetimi snovmi izberi zmesi in čiste snovi. Snovi: granit, pesek, kapljice živega srebra, nafta, baker. 2. Ali je morska voda čista snov ali zmes?

3. Ali izhaja iz tekočega zraka najprej kisik?

4. Razloži, zakaj lahko dobimo posamezne sestavine iz tekočega zraka.

gradivo za učitelje

Kljub temu da sta učbenik in delovni zvezek zasnovana tako, da sta namenjena predvsem učencem, nismo pozabili na učitelje. Učiteljem bodo na voljo: • priročnik za učitelje (z dodanimi navodili za preprosto izdelavo lastnih dnevnih priprav), • letna priprava, • knjižica s podrobnim opisom vseh poskusov, • različna računalniška gradiva. Gradivo za učitelje bo brezplačno in ga bomo sproti dopolnjevali in nadgrajevali. Da se boste lahko pravočasno pripravili na novo šolsko leto, boste priročnik za učitelje in letno pripravo gradiv za 8. razred našli na spletnem portalu www.devetletka.net že avgusta 2010.

Priročnik za učitelje Posebej za vas pripravljamo obširen in uporaben priročnik, ki bo še posebno dobrodošel v prvem letu poučevanja s kompletom Peti element. Priročnik pa ni knjiga receptov za poučevanje (učitelji in naši avtorji dobro vedo, da ti ne obstajajo!), temveč zbirka različnih izkušenj, zamisli, napotkov in predlogov, ki jih lahko vtkete v svoje vsakdanje delo v razredu.

Tanja Cvirn, Iztok

Devetak in Samo

Jamšek

Peti element UČITELJE ŠOLE PRIROČNIK ZA VNE M RAZREDU OSNO ZA KEMIJO V OSME

Priročnik bo izdan v formatu pdf, da ga bomo lahko sproti nadgrajevali z novimi spoznanji in izkušnjami. Vseboval bo naslednje teme: • učni cilji, • uvodna motivacija, • metode in oblike dela, • diferenciacija, • aktivnosti za kritično mišljenje, • tehnike aktivnega branja, • drugi viri, • medpredmetne povezave, • kratek povzetek. Priročnik bo zasnovan tako, da lahko na računalniku z ukazi kopiraj/prilepi v nekaj minutah naredite osnutek svoje učne priprave za izvedbo posamezne učne ure.

Letna priprava Ob priročniku bo na voljo tudi letna priprava oziroma letna razporeditev učne snovi, kot so si jo zamislili avtorji. Čeprav je ta kar najbolje prilagojena zasnovi učbeniškega kompleta, se lahko brez težav odločite tudi za lastno zasnovo dela, ki upošteva vaše izkušnje, metode dela in vaš osebni stil.

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.knjigarna.com

šolski Zastopniki Založbe Rokus Klett

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Naročila in informacije

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Prekmurje in Maribor

Prodaja

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Koroška in Zasavje

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si podpora kupcem Anja Potočnik, tel.: 01 513 46 46 anja.potocnik@rokus-klett.si

Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si

Skladišče

Bela krajina in Dolenjska

vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si

Primorska Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 99

DN100161

priporočamo

OSNOVNOŠOLSKI PLONK KEMIJA Plastificirana preglednica

Preglednica je namenjena osnovnošolcem za utrjevanje in hitro iskanje podatkov, ki jih je dobro imeti pri roki pri pouku kemije. Izdaja strnjeno obravnava naslednje teme: • zgradba snovi, • kemijske reakcije, • atom in periodni sistem, • elemetni v periodnem sistemu, • povezovanje delcev, • družina ogljikovodikov, • kisline, • baze, • soli, • kisikova družina organskih spojin, • dušikova družina organskih spojin. 6 plastificiranih strani, zložljivih na format A4

www.knjigarna.com | 080 19 22

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

svoje sposobnosti.