Fizika -2011-12

DAJŠI A R L

G BO I NANAJOPSIK K! ZA VR EN E ČB U

Šolsko leto

2011/2012 Rokusova

fizika v osnovni šoli

znanje nas dela velike

Fizika4 rez.indd 1

10.1.11 8:40

Zakaj elektrika grize?

To je bilo vprašanje štiriletnega fantka, ko so mu starši razložili, da se ne sme dotikati tistih dveh skrivnostnih luknjic v steni.

Odgovor, da so v luknjicah nevarne kroglice z velikimi zobmi, ga očitno ni prepričal. Z dveletno sestrico sta v tisti dve luknjici vtaknila kresničko – nočno lučko za dojenčke. Naredilo je PUF!, v lučki se je nekaj zabliskalo in – ugriznilo sestrico. Na srečo le v prstek. Luknjic sta se sicer po tem pripetljaju izogibala, toda tiste kroglice so ostale uganka, ki je fantka spremljala dolgo časa. In ga pripeljala do študija fizike.

V učbeniškem kompletu za fiziko Zakaj se dogaja sicer ni kroglic, ki grizejo, je pa veliko drugih primerov iz vsakdanjega življenja, ki jih učenci poznajo in so jih že izkusili. Življenjski primeri so namreč vedno izhodišče za ugotavljanje in razlago fizikalnih zakonitosti.

Tako smo s konceptualnim pristopom želeli učencem pokazati, da fizika ni še en težek predmet, skozi katerega se moraš prebiti z muko, ampak predmet, ki je izjemno življenjski in pri katerem že veliko vedo. To znanje in izkušnje je treba le urediti, nadgraditi in jih znati izraziti v fizikalnem jeziku. Pri tem jim pomaga učitelj, ki je njihov mentor in moderator.

Učbenik in delovni zvezek učence vodita skozi ta proces s preprosto razlago, bogatim slikovnim gradivom in duhovitimi ilustracijami, ki nagovarjajo tudi tiste učence, za katere naravoslovje morda ni najmočnejša točka. Gradivo je izbrano tako, da spodbuja radovednost in vedoželjnost, s katerima se otroci rodijo. Preprosti eksperimenti jih vodijo skozi proces raziskovanja in oblikovanja fizikalnih zakonitosti. Številne raznovrstne aktivnosti so namenjene preverjanju in utrjevanju razumevanja naravnih pojavov.

V učbeniku bodo učenci našli aktualne vsebine, kot so prenos in obdelava informacij, problematika energije v sodobnem svetu, elektronska vezja in vprašanja, na katera še nimamo odgovorov.

Kaj je temna snov? Obstajajo več kot tri dimenzije? Kje so meje človeškega telesa? In njegovega uma? Kje so meje naših učencev? Želimo si, da bi jih naše gradivo pomagalo premikati, da bi našim in vašim učencem odprlo vrata v čudovit svet – svet brez meja. mag. Đulijana Jurićić, soavtorica učbenikov Zakaj se dogaja?

DAJŠI A R L

G BO I NANAJOPSIK K! ZA VR EN E ČB U

Fizika4 rez.indd 2

Učbeniški komplet Zakaj se dogaja? Sile in energija za 8. razred je v oktobru 2010 prejel srebrno nagrado, ki jo Evropsko združenje šolskih založnikov (EEPG) in Mednarodno združenje za raziskave učbenikov in izobraževalnih medijev (IARTEM) podeljujeta za najboljše evropske učbenike.

10.1.11 8:40

koče o in tek in gostota 6 Trdn 6.1 Tla6.2 TePlakovačinnjee

Gradiv o je

Certifi

natisn kat zag 6.3 o na meotavlja, da jen za vsa ekološkem in vre ko dre pap račje vo, pos irju – pos 6.4 Oz ekano ebnem za

EKO

pap predel avo v irju s certifi celuloz katom o, pos adijo FSC. novo.

Vesolj e

D.1 Kra tka zg odovina D.2 Ra časa in pro zisko stora vanje D.3 Zv vesolja ezde in pla neti

EKOLO GRAD ŠKO IVO

ŠKO KOLOŠ EK IVO GRAD

Titanik se je dolžino ga ske bo. Z 1912 Aprila prvo plov no Ljubljan a. V vseh jo ga čas drugim na svo č in viši podal tnih igriš ladja tiste k – med h ne bi ome ečja doseže nirjev splo občutno u treh nog je bil najv nološki teh nju inže na krov štiri dni nika jem nebotičje bil izjemen se po mne , da je bilo , ki mu je m svo h h , da dno gora v vse pogledi novan tako i ni nenava st ledena nik je treh ura Tita zas tud j kot žalo ela. tančico je bil i. Zato ov. Na ni ved v nekaj man zavita v potopit lnih čoln ga tega la u na dnu smel o reši a bok, vse niki na krov dba je osta mornicami mal zgo pre pot imi pod e. ična razparalkot tisoč a. Trag s posebn očne ladj pozneje in z več Atlantik 5, ko so mog e blišču globine itin v leta 198 li razb potonil sti vse do ntika naš Atla skrivno

Učbenik Vsaka tema je predstavljena z vsakdanjimi pojavi in dogajanji, ki jih učenci poznajo ali pa si jih zlahka predstavljajo. Razlage so kratke in zanimive, napisane so v preprostem in razumljivem jeziku, hkrati pa didaktično zelo izdelane in strokovno neoporečne. Vsebine so dodatno podkrepljene s številnimi fotografijami in z zelo premišljenimi tehničnimi risbami.

9

978-96

789

612

098

339

d.o.o.

Klett, ana ba Rokus Ljublj Založ 9 b, 1000 00 e Stegn 01/513 46 n: 99 t.si Telefo 3 46 01/51 @rokus-klet Faks: ta: rokus si -klett.

E-poš rokus www.

lijana

ar, Đu

ž Demš

Grad Certifikat ivo je natisnjeno zagotavlja na , da za vsakekološkem papir ju – o drevo, posekano posebnem papir za predelavo ju s certifi katom FSC. v celulozo, posadijo novo.

in Valen

tina Mla

kar

za fiz iko v de vetem razre du os novn e šole

EK KOLOŠ Š GRADIVOKO

katom FSC. papirju s certifi novo.

– posebnem v celulozo, posadijo kem papirju avo na ekološ ano za predel natisnjeno drevo, posek Gradivo je da za vsako zagotavlja,

Ambrož

Demšar,

Đulijana

Juričić, Vasj

Sile in ener gija

Zakaj se do Sile in en gaja? ergija 8 DELOVN I ZVEZEK

Zakaj doga ja?

Založba Rokus Klett, Stegne 9 d.o.o. b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 Faks: 01/513 00 46 99 E-pošta: rokus@ro kus-klett www.rok .si us-klett.s i

EKOLOŠKO GRADIVO

za fiziko

v osmem

a Kožuh

in Valentin

a Mlakar

razredu osnovne šole

ar, Đulijana

Juričić, Vasja

r

tina Mlaka

Kožuh in Valen

gaja?

Zakaj se do ektrika 9 el in je Giban

Ambrož Demš

ZEK osnovne šole DELOVNI ZVE tem razredu za fiziko v

deve

xx EUR Klett, d.o.o.

Založba Rokus 1000 Ljubljana Stegne 9 b, 46 00 Telefon: 01/513 46 99 Faks: 01/513 us-klett.si E-pošta: rokus@rok -klett.si www.rokus

Ekološko gradivo

Z nakupom delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami.

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Gradivo za učitelje Da bi z našim gradivom čim bolj olajšali poučevanje fizike, smo pripravili tudi dodatno gradivo za učitelje. Ta trenutek so na voljo obsežena priročnika za učitelje in letni pripravi za 8. in 9. razred.

Gradivo je pripravljeno v formatu PDF in ga lahko prenesete na svoj računalnik s spletne strani www.devetletka.net.

Elektronski učbenik Elektronski učbenik je na videz enak kot klasično tiskano gradivo, le da ima dodano orodjarno. Orodjarna omogoča listanje po gradivu, pisanje in risanje po straneh, označevanje, dodajanje besedila, opomb in spletnih povezav, pripenjanje dokumentov, povečevanje delov strani ali usmerjanje pozornosti učencev s senčenjem. Gradivo bo na voljo na spletnem portalu www.irokus.si že septembra 2011.

Fizika4 rez.indd 3

Kožuh

Certifikat

9-833-9

Za uporabo elektronskega gradiva v razredu potrebujete računalnik s spletno povezavo in projektor. Interaktivna tabla je seveda dobrodošla, vendar ni nujna.

, Vasja

8

ISBN 978-961-20

9

Juričić

le vne šo

16,25 EUR

2 098 33

lijana

za fiz

Delovni zvezek Delovni zvezek dopolnjuje in nadgrajuje učbenik. Izbor različnih dejavnosti in nalog je dobro premišljen, tako da zajame vse učne cilje in taksonomske ravni ter razvija različne spretnosti.

Poudarek je na učenju skozi zabavo, zato je delovni zvezek privlačen, raznolik in zanimiv.

Na koncu vsakega poglavja se učenci srečajo še z različnimi tehnikami kreativnega in kritičnega mišljenje ter aktivnega branja.

78961

Jur

ar, Đu

osno ENIK mem razredu UČBiko v os

Učbenik je zasnovan na izhodiščih prenove učnih načrtov, tako da so tudi poglavja v učbeniku za 8. in 9. razred razvrščena »po novem«, čeprav prenova žal še ni zaživela. Da pa učitelji in učenci do uveljavitve novih učnih načrtov ne bi imeli težav, smo obema učbenikoma dodali snopiča z manjkajočima poglavjema.

9

in

ž Demš

Zakaj s Giban e dogaja? je in e UČBEN lektrik IK a9

EKO

33-9

1-209-8

ISBN

Kožuh

r

a Mlaka

tin Valen

? ogaja j se d Zaka nergija 8 e Sile in

Ambro

sja ičić, Va

EKO

EUR 16,25

Založb Stegn a Rokus Klett, e d.o.o.

Telefo 9 b, 1000 n: 01/51 Ljublj Faks: ana 01/51 3 46 00 E-poš 3 46 ta: rokus 99 www. @roku rokus s-klet -klett. t.si si

Ambro

»Seved »kje pa a smo bili vsi ko obs naj bi bili? tam,« je stisnjentajal prostor.Nihče še izjavil star ni i 'Stisnjeni kot sard Tudi čas vedel, da Qfwfq, ine, poč bi lahne: kaj uporabi i kot sard pa naj eli s bi, bilo prosl književn ine' sem rekečasom?« o vsakem tora niti prispodobo l zato, da za na vseh izmed nas stiskanje. : v resnici sem bili vsi. drugih v je sovpada Vsaka točk ni eni sam a la izvzame Skratka, i točk z vsako točkna niti ni pros m značajs nadležn i, v tisti, kjer o i pod nogtora, je nad ke posebn si nismo bili, smo vse mot osti, kajt če Pberd. ami zoprnež i kad eče, če ar a, kot je bil imaš vedno gospod Imeli smo tudi Pbert na za vzdrževa snažilko če upo – klic nje ali so Po resnštevamo, – eno sam jo Odg da o ga dela ici poveda je bil pros za vse veso ovorno, ni tor tako lje, ne prod , še prahu imela maj ji si je dajare niti najm ni bilo treb ves dan nobhen. enejavkanje la duška anjši drob a brisati, v ec z nen m.« ehnim prahu – točko zato opravlja odlomka njem in Kozmok iz knjige omične Itala Calvina

UČBENIK

Za dodatno sproščenost in duhovitost poskrbijo ilustrirani liki fizikov. Velik poudarek je tudi na sodobnosti, privlačnosti in preglednosti oblikovanja.

xx EUR

Zakaj se dog aja?

Gibanj e in ele ktrika

. om FSC tifikat novo. s cer jo posadi papirju ebnem v celulozo, – pos avo papirju za predel kem ekano ekološ o na drevo, pos isnjen ko o je nat , da za vsa div Gra otavlja kat zag Certifi

EKO

Zakaj se dogaja?

UČBE NIK

9

ŽE

RA

MB

E PT

11 0 2

SE

10.1.11 8:40

Didaktična zasnova gradiva

Učbeniška kompleta za 8. in 9. razred sta v celoti zasnovana v skladu s predlogom prenovljenega učnega načrta in z zadnjimi spoznanji fizikalne, didaktične in pedagoške stroke. Pri nastajanju gradiva smo imeli ves čas pred očmi vedoželjne učence, ki se šele dobro spoznavajo z osnovnimi zakoni narave. Hkrati smo se zavedali, da je vesolje in dogajanje v njem res treba prikazati tako, da bo učenca pritegnilo in ga bo želel spoznavati in tudi sam raziskovati. Zato smo se posebno potrudili, da bi bilo gradivo čim bolj zanimivo, zabavno, barvito, raznoliko in preprosto, po drugi strani pa tudi strokovno, sodobno, sistematično in pregledno.

veo čnaastvanae strela? pKak Kar malce Popolna tema in tišina. nje dežja zlovešče. Sliši se le škrablja nebo na strehi, ko na vsem lepem svetlo kot ob preseka blisk. Za hip je se zasliši še belem dnevu. Kmalu zatem šipe. Še sreča, grmenje in zatresejo se hišo ... da strela ni treščilo v našo

Blisk in grom

Stopničasti vodnik

Delitev naboja

temveč je za to potreben Strela ne nastane z jasnega, in z njimi povezane strele nevihtni oblak. Nevihte vlažnega zraka, ka je del nastanejo zaradi dviganja že poznamo in vemo, da vodnega kroga. Vodni krog , ki je tako tudi vir ga »poganja« sončno obsevanje vlažnega zraka A dviganje energije neviht in strel. dovolj – v oblaku se mora in nevihtni oblak, še ni a kot se mora nekaj podobneg razdeliti naboj. Dogajati Kako v veliko večjem obsegu. pri drgnjenju balona, le znano, še najbolj povsem ni še poteka delitev naboja, kateri se ob trkih vodnih verjetna pa je teorija, po prenese del naboja. Kakapljic in ledenih kristalčkov naboja, ga negativne pljice, ki imajo po trku presežek kristalčki, ki imajo ledeni se spuščajo k dnu oblaka, a naboja, pa se dvigujejo po trku presežek pozitivneg se s časom na vrhu oblaka k vrhu oblaka. Zaradi tega in na dnu oblaka negativni nabere pozitivni naboj dnu negativnega naboja na naboj. Zaradi presežka prerazporedi naboj oblaka se na tleh pod oblakom naboja. tla presežek negativnega i ko,, da imajo ko tako, tako ta

in vrv oblaku se med dnom Zaradi razdelitve naboja strel velika napetost (večina hom oblaka ustvari zelo Tudi med tlemi in dnom poteka znotraj oblakov!). tudi napetost, ki lahko znaša oblaka se ustvari velika dnu privlačijo elektrone na več milijonov voltov. Tla električne prevodnik zelo slab oblaka, vendar zrak je gibanje. A ko se na dnu ga toka in preprečuje njihovo ga naboja in napetost oblaka nabere dovolj električne zrak ne »zdrži« več voltov, naraste na nekaj milijonov tlem. Pri tem proti pot utirati in elektroni si začnejo o na poti večkrat spremenij ubirajo najlažjo pot, zato veje po kakšni desetinsmer. Strela v obliki razvejane na ta način ustvari »kanal«, ki sekunde doseže tla in tem večina naboja. Takoj za po katerem bo potovala tal proti oblaku, ki ustvari sledi povratni udarec od nebo blisk, ki preseka nočno močan blisk. To je tisti in ga povezujemo s strelo. strelo?

Kako se zavarujemo pred prihod strelo je, da predvidimo Najboljša zaščita pred na varnem v hiši ali avtu. nevihte in smo med nevihto ki strelo varno preuHiše imajo namreč strelovode, avtomobila pa strela sploh smerijo v tla, v notranjost ne more. nas nevihta ujame na Če se vendarle zgodi, da ali skriti pod osamljeno drevo prostem, se ne smemo nima strelovoda. Raje poiščikakšno manjšo lopo, ki suho vdolbino in počepnimo mo kakšno kolikor toliko , da skupaj!) ter počakajmo vanjo (noge moramo imeti

kar okoli 10.000 amperov, Ob udaru strele steče tok u. kot po žicah v stanovanj je kakšnih tisočkrat več ta močno segreje zrak, da Tolikšen električni tok tako za hip zasveti v močni svevzolž prevodnega kanala Zrak je tako močno segret, tlobi, kar vidimo kot blisk. , kar kmalu slišimo grmenje. da dobesdno eksplodira zvok ker »zamuja«, bliskom Grmenje v primerjavi z kot svetloba. Čim več časa potuje do nas počasneje je gromom, tem dlje od nas poteče med bliskom in sekunde »zamude« predstaudarila strela. Vsake tri oddaljenosti. vljajo približno en kilometer

Strela in živa bitja

v visoke objekte. V mestu Strele najpogosteje treščijo v naravi pa osamljeno drevo, bo to najvišja stolpnica, skoraj vse zgradbe zavažival ali človek. Danes so pa skednji in druge manjše rovane s strelovodi, zato strela v velikokrat zgorijo. Če zgradbe brez strelovodo razkolje. Sokovi v notranjoudari v drevo, ga pogosto strele zavrejo in drevo sti drevesa namreč ob udaru ali člo. Strela, ki udari v žival dobesedno eksplodira tla v bližini!), lahko povzroči veka (lahko udari tudi v srca. resne opekline in zastoj

+ + + + + + + + + ++ + + ++ + + + + + + + +

nevarnost mine.

• Konceptualni in problemski pristop Izhodišče razlag so vsakdanji dogodki in konkretne izkušnje učencev, kar jih dodatno motivira in jim omogoča lažje razumevanje besedila. Vsi podnaslovi so zapisani v obliki vprašanj, kar pri učencih vzbuja radovednost in spodbuja samostojno iskanje odgovorov.

− − − − − − −−−−−−−−−−−− − − − − − + +

• Radovednost in raziskovalni duh V gradivu so predstavljeni številni primeri vsakdanje uporabe in preprosti poskusi, za katere učenec najde vse potrebno doma oziroma v bližnji trgovini, kar spodbuja k samostojnemu raziskovanju in podžiga učenčevo radovednost.

++ +

+

++

Fosilna gor iva

Kako lah vsak prispeva ko k

manjši por Večina razv abi? itih držav se je že začela s prekome rno resno spop adati okolja. Prvi rabo energije in obre men rezultati so že vidni, vend jevanjem popolnega uspe ar igra pomemb ha še zelo dolga pot. je do no vlogo vsak Pri tem ravnanjem od nas, neposredno saj vplivamo kar s svojim porabljene energije. Za na polovico manjšo pora čistejše okol vse bo je − za to ni potr lahko vsak od nas nare energije in ebno biti pred di zelo velik nekaj prep o sednik drža rostih, a učin ve. Tukaj je kovitih pred • Čim več stvari logo • Ugašaj luči, opravi pri dnevni svet v: lobi. kadar zapu • Za razsvetlj stiš avo uporablja prostor.

• Kadar dela j varčne žarn š za mizo, ice. uporabljaj • Temnejš le namizno e prostore svetilko. poba • Svetilke pametno razp rvaj na svetlo. oredi po pros • Polnilec baterij vzem i iz vtičnice, toru. polna. ko je baterija • Ugašaj elek trične napr ave, ki jih • Na računaln ne uporablja iku nastavi š.

• Perilo suši varčni nači n delovanj na zraku in a.

• Perilo peri ne v sušilnem ponoči ali stroju. v času man električnega jše obremen omrežja. itve • Pralni in pomivalni stroj • Uporablj vključi šele aj in , ko sta poln • Če prostor kupuj le energijsko varčne napr a. zapuščaš ave. za daljši čas, hlajenje za znižaj ogre vsaj pet stop vanje/ • Znižaj ogre inj. vanje/hlajen • Kupuj čim je in se raje manj glob oko zamrznje primerno obleci. skih živil. nih in nese zon• Ne zamenju j povsem upor • Na krajše razdalje pojd abnih stvari z novi mi. i peš ali s uporabljaj kolesom, za javni prevoz. daljše • Ne troši vode in drug ih dobrin po • Uporablj aj čim man nepotrebnem j stvari za • Reciklira enkratno upor . j odpadne snovi. abo.

• Opozarja j tudi drug e na pravilno ravnanje.

niso več

Predstavljaj na si, da bi ta trenutek povs zmanjkalo nafte, prem od po svet oga u avtomobili, avtobusi, letal in plina. Obstali bi nekaj elek a – morda tričnih vlak bi vozilo le ov, vendar še neznansko bi bile vozo drage. Veči vnice na gospodin imela s čim jstev se ne ogrevati. Tudi bi bilo bistveno električne energije bi manj – bila voljo le v majh bi izjemno draga in na nih količinah nebo in kaj kmalu bi zače . Cene bi poskočile v posekali in lo primanjk pokurili bi vse gozdove, ovati hrane, do spopadov verjetno bi za prišlo človeška civili vodo in hrano. Po nekaj letih zacija v seda bi Zgoraj opis nji obliki v ani scenarij se lahko zgod celoti izginila. že pred tem uničili okol i le, če ne bomo ja in življe Morda se vse nja na skupaj zdi a fosilnih goriv kot znanstve Zemlji. na Če takoj obču bo nekega dne za vedn fantastika, tno zmanjša o zmanjka takšen kone lo. mo porabo c odložimo energije, lahk za več pa bom o o morali hitro nekaj desetletij, za kaj skrbneje ravn najti nove vire energije ati z obstoječ in imi.

Nespamet no ravnanje lahko popolnega pripelje do opustošen ja.

114

Obremenjeva nje okolja

A če se zdi

61

Bodo otroc i čez 50 ali tekali po travn 100 ikih in uživa let še vedno lahko brezskrbno li v lepotah narave?

Po letih brezskrbnega ravnanja z energijo in čas streznitvenaravo je prišel . Od tega hitro in kore nito bomo , kako spremenili odnos do življenjske okolja in svoje navade, sta odvisna prihodnos t in obst edinega življe oj morda nja v vesolju.

• Razvijanje kompetenc Poleg zanimive in privlačne predstavitve vsebin je v gradivu velik pou­darek tudi na procesnem znanju, miselnih procesih in vrednotah, značilnih za naravoslovje in tudi širše, kar bo učencu omogočilo razvoj osnovnih in generičnih kompetenc.

• Pozitiven odnos do znanja in okolja V gradivu so predstavljeni številni dosežki znanosti in človeške družbe nasploh ter njihov vpliv na življenje in okolje. To učencu privzgaja pozitiven, a hkrati kritičen odnos do človekove dejavnosti ter skrb za okolje.

+

www.kvarkadabra.net s.com www.science.howstuffwork

Kakšna bo prihodnost ?

• Celostno in poglobljeno znanje Gradivo presega okvire fizike, saj zajema tudi vsebine naravoslovja, tehnike, družboslovja in drugih znanosti, kar omogoča učencem holističen pogled na svet in mu odstira povsem nove dimenzije znanja.

• Spoznavanje miselnih veščin Skozi celotno gradivo so razpredene različne tehnike kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, reševanja problemov in odločanja, s čimer gradivo učence ustrezno oboroži z znanjem in veščinami za lažje spoprijemanje z izzivi 21. stoletja.

+

pomanjk

anje fosilnih odmaknjeno goriv še v obremenjeva prihodnost, je prekome precej nje okolja rno težava, ki občutimo jo že močno po vsem svet u. Sodobni tako močno način vpliva na okol vidne že na je, da so posl življenja vsak preoblikovanj em koraku. Segrevan edice je ozračja, e površja, taljenje ledu živalskih in rastlinskih , izumiranj vrst ... e Človek že od začetka industrijske več kot 200 revolucije, leti, vseskozi pred gorenju fosil močno ones nih nažuje zrak nastajajo razli goriv, še posebej prem . Pri čne snovi. oga, namreč živa bitja (npr Nekatere so škodljive za . neškodljive spojine žvepla), drug e, na videz (npr. CO ), 2 pa povz grede. Tem ročajo učin perature na ek tople Zemlji zara a vztrajno di tega poča rastejo, kar povzroča talje si, ledu in lede nikov, pogo nje polarneg stejš pojave, spre a menjeno obna e ekstremne vremensk različnimi e šanje žival kom i onesnažuje unalnimi in industrijs ... Človek z kimi odplakam tudi tekoče vode, jeze ogroža vire i ra in morja. pitne vode S ter tem živalskih in življenjski rastlinskih prostor mno vrst. gih Da tako ne bo moglo iti v dogajanja zadnjega dese nedogled, je vidno iz tako močno tletja. Člov ek načel nara vno ravnoves je namreč že mogoče zatis je, da si ni kati oči in več odlašati z ukrepanjem.

Ponovno sož itje

z naravo Med najpome mbnejšim i koraki vzpo ponovneg a sožitja z stavitve naravo, ki izmed nas, ga lahko nare je zmanjša di vsak nje porabe smo večin energije. Z oma energijo najboljši mož preveč razsipni in je ne izrabljam ni način. o na V Sloveniji prib energije odpa ližno polovica vse pora de bljene gospodinjstva na prevoze in gosp odin za ogrevanj v Sloveniji največ ener jstva. Ker e, lahko s gije pora bijo pravilnim področju tudi ravnanje največ prihr in podstreha animo. Zuna m na tem morajo biti nje stene materialom, obložene z izolacijskim okna mora jo dobro tesn iti. Zelo pom biti večslojna in mora jo embno je, prostorov da bivalnih ne ogrevam o preveč in Znatne prihr po nepotreb anke nem. prevozih. Vsak energije lahko ustv arimo tudi pri ipd. se skor odnevnim prevozom v šolo, služ ajda bo načinom poto ne moremo izogniti, vendar lahk vanja prihr razdalje opra animo velik oz o energije. vimo peš ali Krajše poskrbimo s kole som tudi za svoj (s tem hkra e zdravje), ti odpravimo na daljše poti z javnim prev pa se ozom.

Naslednji kora porabi ener k k čistejšemu okolju gije je iska in nje novih virov zmernejši varčnejših in čistejših energije ter tehnologij. pri tem, je Kako odvi sti prihodnjih sno predvsem od znan uspešni bomo ja in iznajdljiv generacij, med katere osodiš tudi Tudi ta učben ti! ik

za vsako drevo je majhen prisp , ki je bilo posek evek k čistejšemu ano zanj, posaj okolju, saj je eno novo drevo .

4.1 Zgradba snovi

povečavo, o pod dovolj veliko Če si snovi ogledam povsem nov, neznan svet. se pred nami razgrne si fotografije s prostim očesom oglej PRED BRANJEM: je z lupo prouči fotografi MED BRANJEM: drugačen? Zakaj? svet z lupo videti PO BRANJU: je

Zvezde, sonce, živali, meglice, voda, dim, oblaki, mi sami – vse rastline in nenazadnje kot zrak, voda in je snov. Nekatere snovi, ga pomena, medtem hrana, so za nas življenjske papir služijo za lažje ko nam kamen, les, železo, da je prav vsa snov v preživetje. Nekoč so verjeli, štirih elementov: zemlje, naravi sestavljena iz s vemo, da je zraka, vode in ognja. Danes števila snov sestavljena iz velikega mikroskopsko majhnih gradnikov.

Iz česa je snov?

Atome si predstavljamo kot majhne kroglice, molekule pa kot skupino kroglic.

e iz enakih osnovnih Zamisel, da so snovi sestavljen Konec 17. stoletja stare Grčije. elementov, izvira že iz da je snov zgrajena so znanstveniki ugotovili, majhnih, med seboj iz velikega števila zelo gradnikov. To so lahko popolnoma enakih osnovnih , ki so sestavljene iz atomi, ioni ali pa molekule vrst približno sto različnih atomov. V naravi obstaja molekul skoraj brez števila. atomov, medtem ko je v zgradbi molekule je Že en sam atom razlike vode dodamo še en lahko usoden. Če molekuli v peroksid, ki ga spremeni voda se atom kisika, bil las. Če pa bi ga spili, bi uporabljamo za beljenje saj je strupen. za nas smrtno nevaren,

Navadna morska sol je sestavljena iz atomov klora (Cl) in natrija (Na). voda (H2O)

peroksid (H2O2)

i?

Kako veliki so gradnik z snovi ne vidimo. Tudi Molekule vode na teh straneh so približno 100 milijonkrat jih povečane. V eni sami kapljici 22 je več kot 10 .

S prostim očesom zgradbe ne. V resnici so gradniki običajnim mikroskopom jih je že v eni sami kapljici snovi tako majhni, da 21 00.000.000.000.000.00 rose več kot 10 (10.000.0 kot je kapljic v vseh jezerih 0). To je približno toliko, ke so manjši od milijardin in rekah skupaj. Atomi lahko tudi tisočkrat večje. metra, molekule pa so debela »nitka« iz Kljub temu bi eno molekulo dlje. zemlje do sonca in še kapljice vode segala od vode? je v kozarcu ? Približno koliko molekul

gradniki snovi ključne besede: osnovni gibanje • molekule • neurejeno

• atomi

?

Se gradniki gibljejo se gradniki v njej ves čas

Tudi če je snov pri miru, gradnikov je odvisna gibljejo. Živahnost gibanja V zraku se že pri običajnih od temperature snovi. s dušika in kisika gibljejo temperaturah molekule trkajo km/h. Pri tem nenehno hitrostmi preko 1500 je predmete. Zaradi tega med seboj in v bližnje neurejeno. njihovo gibanje povsem pa tem Pri gibljejo. ves čas Tudi v vodi se molekule proste in le počasi lezejo molekule niso povsem črnila z lepo vidi pri mešanju ena mimo druge. To se ljudje v gneči. vodo. Podobno se gibljejo se ves čas gibljejo. Pri snovi trdni v Tudi gradniki mesta, temveč le nihajo tem pa ne zapustijo svojega predstavljamo kot gledalca okoli njega. To si lahko na svojem sedežu, v operi, ki se ves čas preseda ne sme. zapustiti pa ga med predstavo ?

Zakaj gibanja gradnikov očesom?

Povzetek

sko majhnih, 115 Snov je zgrajena iz mikroskop gradnikov. To med seboj enakih osnovnih iz njih sestavljene so lahko atomi, ioni aliv snovi neprestano molekule. Gradniki se je neurejeno. Večina gibljejo – njihovo gibanje in snovi pa niso. atomov je večnih, molekule

Ponovi

atomi in 1. Kakšna je razlika med molekulami? so gradniki?

2. Približno kako veliki 3. Kakšno je gibanje gradnikov? snov večni?

4. So gradniki snovi oziroma

Razmisli

Kakšna je razlika med

živo in neživo naravo?

Molekule različnih snovi se ves čas gibljejo in se zato počasi pomešajo med seboj.

ne vidimo s prostim

Z mikroskopom ne moremo ker so opazovati gibanja molekul, premajhne. Lahko pa opazujemo se premikajo gibanje delcev dima, ki zaradi molekul.

« snovi?

Kakšen je »rok trajanja ne spreminjajo. Živa

Atomi se s časom večinoma iste atome, ki so ene in bitja ves čas reciklirajo poku ali pa nekoliko nastali kmalu po velikem li Vmes so jih uporablja kasneje v sredicah zvezd. pa rastline in živali, iz dinozavri, pred kratkim je ki jo jemo. Pravzaprav katerih je narejena hrana, snovmi nastala iz nekakšne celotna zemlja z vsemi razliko od atomov imajo Za reciklaže. vesoljske življenjske dobe. Večino molekule zelo različne živa bitja, druga živa bitja molekul, ki jih ustvarijo ali razgradimo ustvarimo lahko razgradijo. Molekule . atome pa le z jedrskimi s kemijskimi procesi, ?

Od kod molekule in atomi, dojenčka?

Tvoje telo ni isto kot včeraj, saj je medtem vanj prišlo in iz njega odšlo molekul. veliko novih atomov in ali Že z enim samim vdihom v telo drobtinico kruha vstopi 21 kakšnih 10 molekul.

potrebni za rast

delec snovi, ki ga • atom (angl. atom) – najmanjši (npr. vodik, kisik ...) kemijsko ni mogoče razstaviti – najmanjši delec snovi, • molekula (angl. molecule) ...) snovi (npr. voda, ozon ki ohranja kemijske lastnosti

89

88

Fizika4 rez.indd 4

10.1.11 8:40

Konceptualna fizika Osnovno vodilo učbenikov je konceptualni pristop, ki temelji na lastni izkušnji in povezavi z vsakdanjim življenjem. Tako učenci naravne procese najprej doživijo ter jih znajo opisati in uporabiti, šele nato pa jih v smiselni količini spoznajo tudi po teoretski in matematični plati.

Konceptualni pouk združuje problemski pristop, eksperimentiranje, uporabo različnih informacijskih tehnologij in virov ter najrazličnejše sodobne metode dela.

Gradivo spodbuja in razvija: • celostno znanje in pogled na svet • spoštovanje dosežkov človeške družbe • spoštljiv in odgovoren odnos do okolja • logično in kritično mišljenje • ustvarjalnost in domiselnost • aktivno učenje in uporabo IKT • radovednost in raziskovalnega duha

Učbeniki za 21. stoletje Učenci dandanes pridobijo več kot polovico znanja na neformalen način – z izobraževalnimi oddajami, knjigami, revijami in vsebinami na spletu, ki so ob premišljenem izboru vsebin tudi zabavne in odlično oblikovane.

V Založbi Rokus Klett smo sprejeli ta izziv in poskušali v naše učbenike vtkati številne dobre lastnosti omenjenih virov, hkrati pa ohraniti vse lastnosti kakovostnih učbenikov.

Kaj pa starši?

Starši postajajo čedalje pomembnejši člen pri šolanju otrok. Pa ne le pri zagotavljanju ustreznih razmer in moralne opore, temveč pogosto tudi kot domači inštruktorji. Zato se v Založbi Rokus Klett že nekaj časa trudimo gradiva pripravljati tako, da bi jih lahko uporabljali in razumeli tudi starši ter tako po potrebi priskočili na pomoč otrokom, kadar se ti znajdejo v učnih težavah.

Kaj zavira

Kaj prepre

ne potiskamo – omara miruje

* Nekateri trenje ob mirovanju imenujejo lepenje. ni trenja j

potisnemo z majhno silo omara še vedno miruje –

potisnemo z večjo silo – omara se začne premikati trenje prepre čuje

premik Kaj vpliva na trenje?

Naredi neka j preprosti h od česa je odvisna sila poskusov in ugotovi, navodila so trenj v DZ na stran a. Podrobna i 34.

Od česa je

trenje se upira

gib

anje? Če se vozim o s kolesom pedala, se in preneham prej o prispeva trenj ali slej ustavimo. Zaka pritiskati e, vendar telesa, ki se je glavni krive j? Nekaj gibljejo skoz c zrak. Na tekočine, i zrak, vodo delu ali druge telesa. Upor je upor (angl. drag), ki zavira giba je deluje v nasp ploskovno porazdelj nje ena sila, ki rotni smer i gibanja. česa je odvis Da bi en upor, si Na začetku oglejmo skok ugotovili, od skoka ima padalec majh s padalom. zato je tudi upor zraka no hitrost, sorazmerno padalca s časo majhen. Hitro upor, ki zavir m narašča, z njo pa st se a se upor zarad padanje. Ko padalec povečuje tudi odpre pada i velike povr poveča in lo, šine pada hitrost se la močno hitro zman torej odvis jša. Sila upor na od hitro a je sti in povr upora je tem šine telesa večja, čim – sila večji sta hitro telesa. Upor je odvisen st in površina tudi od oblik snovi, skoz i katero se e telesa in telo giblje od (voda, zrak ...).

majhna hitrost

upor se poveč uje s hitrostjo

velika hitrost upor se poveč uje s površino telesa

Kako zma njša

Od česa je odvisen upor Naredi neka ? j preprosti h od česa je odvisen upor poskusov in ugotovi, so v DZ na . Podrobna strani 35. navodila

Ponovi

1. Zakaj se 2. Kakšna telesa, ki se giblje jo, prej ali 3. Od česaje razlika med silo trenja slej ustav je odvisna in uporom? ijo?

4. Naštej neka veliko j primerov, st sile trenja? in nekaj prime ko je trenje rov, ko je trenje škodljivo, 5. Naštej neka koristno. in vsaj en j primerov, ko je upor primer, ko je koristen. škodljiv,

Razmisli

44

majhna stična površina

Fizika4 rez.indd 5

sila trenja je v obeh primerih enaka

1. Zakaj po vodnem tobog običajnem anu teče voda 2. Kako trenjepa ne? , po na vožnjo med gumami in cestiš avtomobila čem vpliva ?

velika stična

površina

Valentina Mlakar, avtorica Valentina poučuje matematiko in fiziko na Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica. Njeni učenci se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati na različnih tekmovanjih iz fizike. Zdaj ko sta njena otroka že odrasla, prosti čas namenja vrtnarjenju, sprehodom po gozdu, nabiranju gob in borovnic, v zimskih mesecih pa raje bere romane in strokovno literaturo.

Matej de Cecco, ilustrator Matej je študent vizualnih umetnosti na akademiji AVA in absolvent filozofske fakultete. Najraje riše šaljive ilustracije in stripe s fantastičnimi karakterji. Rad tudi zaigra na kitaro in vrže žogo na koš.

Doc. dr. Jurij Bajc, konzulent Dr. Bajc je zaposlen na Oddelku za fiziko in tehniko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Predava didaktiko fizike.

velika površina

mo upo Običajno posk ušamo upor r? le mogoče. zmanjšati, Pri tem kolik

je pomemb or je oblika, ki na aero je izrazita pri ribah, mors dinamična ptičih. Ljudj kih e te oblike posnemamo sesalcih in in ladij. Pom pri gradnji embno je tudi, da je letal čim bolj glad površina teles ka. a

gibanju

odvisno tren Kako močn je? o se lahko podlaga upira pogojeno s stičnima površina (kovi drsenju, je po ledu kot na lažje zdrsn guma po asfal pritiskata e tu) in s tem, povr kako močn pa trenje skorašini druga na drugo. o Presenetlj jda ni odvis ivo površin in no od veliko hitrosti. osti stičnih

Ambrož Demšar, avtor Ambrož poučuje matematiko in fiziko (in po potrebi tudi druge predmete) na Osnovni šoli Simona Kosa Podbrdo.

Z učiteljevanjem na majhni osnovni šoli v Baški grapi je nadvse zadovoljen. Prosti čas, ki ga je včasih namenjal gledališču, plavanju in muziciranju, zdaj posveča dvema majhnima hčerkama.

Jasna Karnar, oblikovalka Jasna je izkušena oblikovalka učbenikov, številnih revij in drugih izobraževalnih izdaj za otroke in mladino. Obožuje svojega mačka, kljub temu da včasih pokaže krempeljce.

2.3 Vsakdan jje sile

Prestaviti težkočuje drsenje? z majhno silo, omaro ni lahko. Najp rej nato z vse premaknit večjo, a omar potiskamo i. Kot bi se a se noče prile premikanj e je potrebna pila na tla. A tudi za precejšnja oviralo drsen sila, kot bi je. Odgovor, nekaj omaro, tiči zakaj je težko v dejstvu, premaknit da se tla upira s silo, ki delu i jo je na omar o v nasprotni drsenju omare potiskanja . Ta pojav smer i od imenujem silo pa sila o trenje (ang trenj l. frictio srečamo tudi a* (označujemo jo s Ft). Silo trenj n), pri hoji, vožn delih različ a ji, prijemanj nih naprav u, giblji vih ...

Sila trenja izvira deluje v nasp iz hrapavosti stičn ih površin rotni smer in i gibanja teles in drsenju s stalno hitro a. Pri miro vanju stjo je enak vlečna sila. vle o velika kot Sila – je ploskovno trenja deluje po celot ni sredine stičn porazdeljena sila. Rišem stični ploskvi sre e ploskve. o jo iz

Vasja Kožuh, avtor in vodja projekta Vasja je izkušen urednik in soavtor zelo uspešnih, tudi mednarodno nagrajenih učbenikov. Po izobrazbi je profesor fizike (specializacija iz didaktike fizike). Dolga leta je poučeval na gimnaziji, krajši čas pa je bil tudi ravnatelj osnovne šole. V prostem času se posveča Levu in Tanji, rad tudi bere, potuje in fotografira. mag. Đulijana Juričić, avtorica Đulijana je učiteljica fizike in računalniških predmetov na Osnovni šoli Trnovo. Ima veliko izkušenj s pripravami gradiv za učitelje in učence, z vodenjem različnih mednarodnih projektov in z izobraževanjem učiteljev.

Obožuje ples, hitro hojo, plavanje, naravo, branje, fiziko, spoznavanje novega in predvsem svojo družino, v kateri so mož in trije otroci.

Gradivo so pregledali: • univerzitetni profesorji • strokovnjaki drugih področij – didaktike, kemije in biokemije ter geografije in zgodovine • učitelji praktiki • učenci

V tem poglavju je namenoma izpuščen povzete ker ga po vzoru k, s prejšnih strani ni težko narediti PRED BRANJEM : ugotovi, kaj so . glavne teme MED BRANJEM : za vsako temo izpiši poudark PO BRANJU: iz e poudarkov oblikuj svoj povzetek Ključne besed e: • trenje • sila trenja • hrapavost • upor • aerodinami čna oblika • gibanje

Pri nastanku gradiva so sodelovali:

Odgovori 1.

Katera sila se ne sprem voziček nalož eni, če a) teža vozič imo paket ustek v nakupovalni leničene vode b) sila tal na ka ? voziček c) sila trenja č) sila vozič na voziček 2. Astronavti ka na tla sile pri temso na Luni za zabav o igrali golf. niso delov a) teža ale Katere c) sila trenjana žogico v letu? b) upor č) sila podla ge

Dr. Barbara Rovšek, konzulentka Dr. Rovšek je zaposlena na Oddelku za fiziko in tehniko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi vaje pri različnih fizikalnih predmetih, kot so fizika, fizikalni eksperimenti, didaktika fizike in moderna fizika.

Gaja, Tina, Tijana, Maša, Ivan in Domen učenci OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani

10.1.11 8:40

Učbenik EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, papirju – posebnem papirju s certifikatom posekano za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

6.2 Tekočine 6.3 Plavanje vreme

6.4 Ozračje in

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

D.1 Kratka zgodovina

Vesolje

časa in prostora D.2 Raziskova nje vesolja D.3 Zvezde in planeti

EKOLOŠKO GRADIVO

9

3.1 Električni naboj

UČBENIK

EKO

tekoče 6 Trdno in 6.1 Tlak in gostota katom FSC. papirju s certifi papirju – posebnem v celulozo, posadijo novo. na ekološkem predelavo Gradivo je natisnjenovsako drevo, posekano za da za Certifikat zagotavlja,

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjavil stari Qfwfq, »kje pa naj bi bili? Nihče še ni vedel, da bi ko obstajal prostor. lahstisnjeni kot sardine,Tudi čas ne: kaj pa naj bi, počeli s časom?« 'Stisnjeni kot sardine' sem rekel uporabil književno zato, da sem bilo prostora niti prispodobo: v resnici ni za stiskanje. Vsaka vsakem izmed točka na nas je sovpadala na vseh drugih z vsako točko v eni sami točki, v tisti, kjer smo bili vsi. Skratka, niti izvzamem značajskenadležni si nismo bili, če posebnosti, kajti ni prostora, je kadar nadvse pod nogami zoprneža, moteče, če imaš vedno kot je bil gospod Pberd.

Pbert

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

UČBENIK

za fiziko v osmem

razredu osnovne

je Titanik Aprila 1912 se dolžino prvo plovbo. Z podal na svojo Ljubljanskega igrišč in višino vseh treh nogometnih tistega časa. V bil največja ladja drugim nebotičnika je dosežek – med izjemen tehnološki inženirjev sploh ne bi pogledih je bil mnenju občutno tako, da se po da je bilo na krovu je bil zasnovan mu je štiri dni Zato tudi ni nenavadno, ledena gora, ki smel potopiti. čolnov. Na žalost je v vsem svojem premalo rešilnih ni vedela. Titanik urah bok, vsega tega manj kot treh pozneje razparala tisoč potniki na krovu v nekaj zavita v tančico kot zgodba je ostala blišču in z več na dnu xx EUR Atlantika. Tragična podmornicami potonil v globine ko so s posebnimi ladje. do leta 1985, skrivnosti vse razbitine mogočne Atlantika našli

šole

Gibanje in elektrika

Đulijana Juričić,

Zakaj se dogaja?

8 Sile in energija

Zakaj se dogaja?

Ambrož Demšar,

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Ambrož Demšar,

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

Ključne besede: • elektroskop • ampersekunda • nosilci naboja • merjenje tlaka • zakon o hranitvi električnega naboja

Imeli smo tudi snažilko – klicali so jo Odgovorna za vzdrževanje – eno samo za če upoštevamo, vse vesolje, da Po resnici povedano,je bil prostor tako majhen. ni imela ves dan ga dela, še prahu nobeneji ni bilo treba brisati, v točko ne prodre niti najmanjši drobec prahu – zato si je dajala duška z nenehnim opravljanjem javkanjem.« in

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elek trika 9 UČBENIK

odlomka iz knjige Kozmokomične Itala Calvina

za fiziko v devetem

razredu osnovne

šole

16,25 EUR ISBN 978-961-209-833-9

Klett, d.o.o.

Založba Rokus Ljubljana Stegne 9 b, 1000 46 00 Telefon: 01/513 99 Faks: 01/513 46 E-pošta: rokus@rokus-klett.si

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8 • 120 strani • 5 poglavij • 24 podpoglavij • 250 fotografij • 120 ilustracij in tehničnih risb + priloga Trdno in tekoče

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9 • 104 strani • 5 poglavij • 22 podpoglavij • 150 fotografij • 100 ilustracij in tehničnih risb + priloga Vesolje

+ + + +

skupni naboj je enak nič

+

Kot smo pravkar ugotovili, je v vsaki snovi električni naboj. Telesa, ki niso naelektrena, se od naelektrenih razlikujejo le po tem, da imajo enako količino pozitivnega in negativnega naboja. Z drgnjenjem teles ne ustvarimo naboja, temveč ga le prenesemo s telesa na telo. Ob drgnjenju balona na lase prenesemo nekaj elektronov in z njimi nekaj negativnega naboja. Lasje imajo po drgnjenju presežek negativnega naboja in so zaradi tega navzven negativno nabiti. Balon pa ob tem izgubi nekaj elektronov in s tem del negativnega naboja. Po drgnjenju ima zato presežek pozitivnega naboja in je navzven pozitivno nabit. Z drgnjenjem torej prenesemo električni naboj s telesa na telo, vendar lahko prenesemo le majhne količine naboja

+ + − −− − + −−− −− −− − − + −−

+ + +

skupni naboj je enak nič

− − − − − − − − − − −

Učbeniku za 8. razred so dodane posebne vsebine, ki učenca seznanijo z osnovnimi koraki, napotki in namigi za lažje delo in učenje. V 9. razredu pa so učbeniku dodane »povečave« zanimivih tem – kratki poljudnoznanstveni članki.

seznam V tem poglavju je namenoma izpuščen po drugih virih. besed, ki olajša iskanje ključnih različnih vrst je naštetih precej o Na teh dveh straneh čem bo govora BRANJEM: preglej, PRED v našem Osončju. ki jih najdemopoišči nebesnih teles,MED ključne besede BRANJEM: zapiši vse vrste teles v Osončju PRED BRANJEM: angleške izraze PO BRANJU: poišči ustrezneteles MED BRANJEM: opiši vse vrste nebesnih PO BRANJU: razvrsti jih po velikosti

1.4 Znanost in tehnologija

kot besedilo, Slikovno gradivo je enako pomebno slik. zato si natančno oglej središčni niz govora PRED BRANJEM: ugotovi, o čem bo MED BRANJEM: primerjaj slike in besedilo slik PO BRANJU: pojasni, kaj prikazuje niz

NAŠA GALAKSIJA 1021 m = 100.000 sv. let

Človek raziskuje svet okrog sebe, odkar se zaveda. Spoznanja o svetu so ga pripeljala do mnogih odkritij, ki so močno olajšala Povzetek življenje in spodbudila rast človeštva.

Naše Osončje sestavlja osem Na žalost pa so bilamanjših nekatera odkritja planetov in množica zlorabljena inokoli uporabljena teles, ki krožijo Sonca. tudi proti človeštvu.

Zemlja je eden izmed notranjih planetov.

Osončje Znanost je natančno določen način je nastalo Ponovi pred 5 milijardami let iz oblaka proučevanja sveta okoli nas.so Temelji 1. Kateri bili prvi vemo, človeški izumi in čemu plina in prahu.

Danes postavljanju domnev Planeti na se gibljejo so in bilinjihovem namenjeni? da v vesolju obstajajo številna po elipsah, ki so preverjanju z opazovanji.

2. KdajFizika se je začel pospešen razvoj osončja. podobne nekoliko je naravoslovna veda, ki proučuje znanosti in tehologije? sploščenim krožnicam. obnašanje in zgradbo snovi od 3. Naštej nekaj novodobnih izumov.

Ponovi najmanjših delcev do celotnega 4.

Katera je najbolj znana zloraba znanosti Naštej planete v Osončju. vesolja. Za zapis 1. količin uporabljamo v zgodovini?

2. Kakšna je razlika med desetiške predpone in eksponente. notranjimi in zunanjimi Opredeli planeti? se Ponovi jedrska energija tvojem mnenju 3. Je Kaj še sodi v naše po Osončje?

1. Na kakšem način znanost koristna aliopisuje škodljiva? Utemelji svojo svet? razlago.

Razmisli 2. Kaj proučuje fiRazm zika?

Primerjaj Primer 3. Kako zapisujemo velikatemperature in majhna površja Razmisli planetov. planet Kaj opaziš? Zakaj? števila?

1. Kateri novodobni izum se ti zdi 4. V čem se današnja najpomembnejši? znanost Zakaj? razlikuje od »znanosti« 2. Bi sevdalo preprečiti zlorabe znanosti? preteklosti?

Kako?

Povzetek

SREDIŠČE LJUBLJANE 103 m = 1 km

SREDNJA EVROPA 106 m = 1000 km

LUNINA ORBITA 109 m = 1 mio km

NOTRANJI PLANETI 1012 m = 1 mrd km

OSONČJE 1015 m = 0,1 sv. let

NAJBLIŽJE ZVEZDE 1018 m = 100 sv. let

Fizika (angl. Physics) jeZnaravoslovna znanstvena industrijsko revolucijo se je začela doba velikih veda, ki proučuje naravne pojave inodkritij zveze med različ- Kot po tekočem znanstvenih in izumov. nimi fizikalnimi količinami. količine opre- sledili elektromotor, trakuFizikalne so si z miz izumiteljev in pojavov.

Njihovo vrednost žarnica, radio, televizija, računalnik, notranji planeti deljujejo lastnosti telestelefon, m podajata mersko število in enota s ). brez katerih danes ne internet in (npr. druga2,45 odkritja, Zaradi lažjega sporazumevanja fiziki po vsem svetu znamo več živeti.

Mnoga so izboljšala izmenjavo Mars Jupiter Zemlja Venera Merkur uporabljajo enake merske enote, ki tvorijo Mednaro-hiter razvoj znanosti informacij, kar je spodbudilo • Trkalnik dni sistem enot. Fizikain secelotne predvsem ukvarja z obnadružbe. osnovnih delcev v 20 šanjem in zgradbo snovi od osnovnih gradnikov do Ženevi je največja znanstvena celotnega vesolja (glej niz slik). Ta spoznanja poskunaprava na svetu. ša strniti v zveze med fizikalnimi količinami, ki jih • Dolg je 50 km in je stal več kot 5 milijard €. imenujemo fizikalni zakoni. Pomembno vlogo v fiziki • Z njim več kot 2000 znanstvenikov imajo merjenja, s katerimi preverjamo in odkrivamo s trki osnovnih delcev proučuje omenjene zakone. razmere na začetku

1 mrd

0

100

200

300

400

zunanji planeti

vesolja.

500

600

700

800

Povzetek in ponovitev

Kratka zgodovina časa

• Vesolje je nepredstavljivo velik prostor, v katerem je vse, kar obstaja. Nastalo je pred približno 13,7 milijardami let z velikim pokom.

• Osončje je nastalo pred približno 5 milijardami let, življenje pa približno milijardo let kasneje.

Raziskovanje vesolja

• Napovedovanje letnih časov je razlog, da so ljudje že v pradavnini začeli načrtno opazovati nebo.

Nebesne pojave so zgolj napovedovali, niso pa jih znali razložiti.

• Pri načrtnem opazovanju vesolja in pojasnjevanju nebesnih pojavov so imeli pomembno vlogo Galilej, Kopernik, Kepler, Newton, Einstein in mnogi drugi.

OTROK 1 mljudi Več kot milijarda

Zvezde in planeti

• Zvezde so velike segrete plinaste krogle, ki oddajajo energijo, najpogosteje v obliki svetlobe.

Svetijo različno močno in so različnih barv.

• Ozvezdja so skupine zvezd, ki na nebu navidezno tvorijo določeno obliko, v resnici pa se zvezde združujejo v zvezdne kopice in galaksije.

• Osončje sestavljajo Sonce, planeti, njihove lune in manjša nebesna telesa: pritlikavi planeti, kometi in asteroidi. Vsa telesa v Osončju se gibljejo okoli Sonca.

• Najbližje Soncu so notranji planeti (Merkur, Venera, Zemlja in Mars), precej dlje in precej večji so zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun).

Znanost in tehnologija

• Znanost je sistematično pridobivanje novega znanja o svetu. Znanstveni način dela temelji na opazovanju in merjenju, s katerima preverjamo znanstvene domneve. Večkrat potrjene domneve postopoma prerastejo v znanstvene teorije.

• Fizika je znanstvena veda, ki proučuje zgradbo in obnašanje snovi od osnovnih delcev od celotnega vesolja, medtem ko astronomija preučuje zunajzemeljske pojave v vesolju.

• Lastnosti teles opredeljujejo fizikalne količine, ki jih zapišemo z merskim številom in enoto.

• Mnoga znanstvena odkritja, ki jih je tehnologija prenesla v vsakdanjo rabo, so močno olajšala življenje in spodbudila razvoj.

nima niti čiste pitne vode.

Izberi pravilni odgovor.

1. Kaj od naštetega ni znanstvena veda? a) fizika b) astronomija c) kemija č) astrologija

6. Koliko časa traja danes, da človeštvo narase za eno milijardo?

7. Ali lahko iz grafa sklepamo, koliko ljudi bo na Zemlji v prihodnosti?

8. Ali lahko krivulja raste v nedogled?

MRAVLJA 10-3 m = 1 mm

18

S čim se ukvarjajo ziki?

Kajfije prinesla elektrika?

planet, je manjši od na naše Lune. p

2. Kaj nadomešča desetiška predpona »mili«? a) 1000 b) 100 1 1 č) 1000 c) 10

JEDRO

16

10 0,1 0,01 0,001 0,000.001 0,000.000.001 0,000.000.000.001

Razmisli

Ali se lahko za znanstvene teorije, Pluton t – pritlikavi itlik k i planet, l v prihodnosti ki smo ga ki jihPPl poznamo danes, šteli za deveti šše do izkaže, da pred nisokratkim pravilne?

CELIČNO 10-6 m

da 101 d 10–1 c 10–2 m 10–3 μ 10–6 Sonce n 10–9 p 10–12

ATOM 10-9 m

Fizika4 rez.indd 6

Sonce je središče našega Osončja.

Tehnološka odkritja

leto

900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 1800 1900 2000

* Velikosti planetov in Sonca so v merilu, razdalje pa ne.

• jedrska energija – energija iz jedrskih reakcij (glej tudi stran 15) • Saturn kloniranje – ustvarjanje identične kopije živega bitja v laboratoriju Uran • gensko spremenjena hrana – živila, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (npr. koruza)

JEDRO

Uvodna stran

So bili že praljudje izumitelji?

in kaj tema? To so le nekatera Naši predniki so že pred več kot milijonom let upovprašanja, ki si jih zastavljamo že od rabljali kamen in ogenj. Kasneje so začeli izdelovati pradavnine.

Nekočv sinaše jih je človek razlagal Kaj vse sodi Osončje?

Kaj pa vesoljski drobir?

Radioaktivno sevanje, ki preprosta oblačila in zavetišča. Pred približno nastane pri jedrskinebesnih eksploziji, teles. zNaše nadnaravnim, danes odgovore ovesoljska svetu soseOsončje naša jepa neposredna V Osončju je tudi veliko majhnih ogroža življenje ...

10.000 leti je človek odkril, da lahko z ognjem okoli sebe iščemo ščina.

Sestavlja gasistematično.

Sonce, osem Različne planetov, vsaj Največji med njimi so pritlikavi planeti, ki so oblikuje železo, baker in druge kovine v različna računalniki in in številna trije sodobne pritlikavinaprave, planeti, več kot sto lun podobni notranjim planetom, le nekajkrat manjši orodja.

Kasneje je izdelal kolo in začel zapisovati vesoljska plovila pa nam omogočajo manjša nebesna telesa (asteroidi, kometi ...). Sonce so. Zaenkrat poznamo tri: Pluton, Ceres in Erida. znake – in razvila se je pisava, ki je omogočila ... medtem ko zelo podobno rentgensko ensko spoznavanje ustvarjanje je središče našega Osončja.

Zaradi svetlobe, ki jo V pasu med Marsom in Jupitrom so številne več ohranjanje in razširjanje znanja in zamisli. sevanje pomaga reševati življenja. ljenja. novihživljenje. svetov. Sonce je približno pet oddaja, omogoča kilometrov velike gmote, ki jim pravimo asteroidi. milijard let stara zvezda nekje na polovici svoje Okoli Sonca krožijo tudi majhna zamrznjena telesa, Prva fizikalna peterka (od leve proti desni): ? Ali je pračlovek znanje in izkušnje pridobival življenjske dobe. ki jim pravimo Albert Einstein, Galileo Galilej, kometi.

Isaac Newton, Arhimed in James Clerk Maxwell načrtno ali naključno?

ATOMSKO 10-12 m

deka deci centi mili mikro nano piko

krpa po drgnjenju 10–6 As

Povzetek

ključne besede: poišči jih!

ključne besede: znanost • znanstveni način dela • teorija • merjenja • fizika • merske enote • mednarodni merski sistem • desetiške predpone * Velikosti orbit so v merilu.

• desetiški eksponenti

1450 tisk (Guttenberg) 1769 parni stroj (Watt) 1800 električna baterija (Volta) Je znanost lahko škodljiva?

Merkur ? Zakaj je Sonce tako pomembno za življenje 1831Venera električni Zemlja generator Mars Jupiter (Faraday) Saturn Uran Neptun Znanost in tehnologija sta v zadnjih stoletjih oddaljenost od na Zemlji?

Ali še kjemočno obstaja življenje?

18440,72 telegraf Sonca (aZemlje= 1) 0,39 1 (Morse) 1,52 5,20 olajšali življenje. Življenje se je izboljšalo Kaj je nadomestilo roke?

9,54 19,2 30,1 1862 pasterizacija (Pasteur) Tega v resnici ne vemo. Kljub različnim zgodbam obhodni čas 90 dni 225 dni 365¼ dni 687 na številnih področjih, še posebej se izboljšala Starodavni gradbeniki so s pridom uporabljali 1866 telefon (Bell)dni 11,9 let 29,5 let 84 let 165 let o zunajzemeljskih bitjih ga še nismo odkrili. prehrana, higiena, medicina in preskrba z vodo in klanec, vzvod in škripec (glej strani 68–71), ki so dolžina dneva 591879 Od največjega do najmanjšega: in dniNajvečje 584žarnica dni (vesolje) 24 h (Edison) Skoraj zagotovo pa je Zemlja edini planet v našem Koliko planetov je v Osončju?

24,6najh 10,2 h 17,2 h 16,1 h manjše (osnovni delci) je neločljivo povezano. Ko zremo 9,8 h energijo. Zaradi tega se je podaljšala življenjska močno zmanjšali silo, potrebno za premikanje 1882delcev, prvakadar elektrarna Osončju, na katerem obstaja življenje. Toda v Planete našega osončja delimo na notranje in v vesolje, opazujemo igro prouču- (ZDA) masa (mZemlje = 1)osnovnih 0,06 0,82 1 0,11 doba in močno narastlo prebivalstvo (spodnji graf). velikih bremen. Moč človeških mišic so najprej 318 95 15 17 jemo osnovne delce, pa spoznavamo vesolja.

1886 zgodovino avtomobil (Benz) vesolju je na milijone galaksij, v katerih je na zunanje, ki jih ločuje pas asteroidov. Notranji Žal niso vsi na svetu deležni teh izboljšav. Še huje nadomestile domače živali, kasneje pa predvsem polmer (rZemlje= 1) 0,38 0,53 11,3 18960,95radio1(Marconi) 9,45 4,0 milijarde zvezd in mnoge imajo planete. Morda planeti Merkur, Venera, Zemlja in Mars so iz 4,0 pa je, da so bila nekatera odkritja (npr. jedrska vodno kolo in mlini na veter. Industrijsko revolucijo temperatura – 1001903 °C – 50 °C (Wright) so še na katerem od njih ugodni pogoji za razvoj različnih kamninsvet? sestavljene krogle s polmerom °C + na površju + 430 °C + 480letalo Kako spoznavamo 50 °C – 20 °C – 110 °C – 180 °C – 220 °C – 230 energija) v preteklosti celo uporabljena proti ob koncu 18. stoletja je zanetil parni stroj, ki je °C Velika inštevilomajhna 1900števila rentgen (Roentgen) življenja ... nekaj tisoč kilometrov.

Zunanji planeti so Ljudje raziskujemo urejenost in smisel sveta napoganjati razlun 0 0 človeštvu. Zato so ljudje do znanstvenih odkritij kmalu po iznajdbi začel stroje ter prve 1 srečamo 2 > 60 > 50 > 27 V astronomiji in fiziki se pogosto z zelo ?

1926 raketa (Goddard) velikanske plinaste krogle majhnimi trdnimi jedri. lične načine.

Pomembna dejavnost jezznanost (angl. brez zelo gosto voda, (npr. kloniranje, gensko spremenjena hrana) včasih ladje in lokomotive.

Približno sto let kasneje sta led Za lažji daleč zapis sistem velikimi in posebnosti zelo majhnimi količinami. nagib 1927 televizija ozračja ozračje Sopredstavlja tudi več 100-krat večji od notranjih planetov. ? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za nastanek življenje na(Farnsworth) polih največji prstanov osi 90° Science), ki pridobivanje noprecej zadržani. gasistematično izpodrinila dizelski in bencinski motor, ki sta takšnih količin lahko uporabimo: 1928 penicilin (Fleming) Najbližji Soncu in največji medv svetu njimi je Jupiter, življenja, podobnega življenju na Zemlji? vega znanja z iskanjem vzorcev inrazvoj pravil okoli omogočila avtomobilov in letal.

• desetiške predpone »kilo-«, »mili-«(Zuse) in druge, ki 1936 računalnik sledijo mu Saturn, Uran inznanstvene Neptun. Okrog njih nas. Znanost sestavljajo posamezne Poišči podatke jih zapišemo pred1954 mersko enoto,elektrarna in/ali jedrska (Rusija) krožijo številne lune, Saturnnatančno pa je znan tudi po naraščanje prebivalstva na Zemlji 1. Razvrsti planete po velikosti. vede. Znanstveni način dela vključuje opa1 km presaditev 0,001 g (Barnard) 1 mg 1000 m 1967 srca Kaj vsešt.vidimo 2. Kateri planet ima dan daljši ljudi na nočnem nebu? čudovitih prstanih.

Vsi planeti se gibljejo po zovanje, ssvojih katerim preverjamo znanstvene domneve • desetiški eksponent, s katerim poenostavimo od leta?

1971 čip (Hoff) Podaj se6na sprehod po nočnem nebu. skoraj krožnih orbitah, ki ležijo v isti ravnini. Planeti, mrd 3. Za vsak planet izberi podatek, in modele. Velikokrat potrjene domneve sčasoma poAnaliziraj graf zapis merskega števila: 1978 umetna oploditev (Edwards) Navodila so v delovnem zvezku na strani 9, ki so bliže Soncu, se gibljejo hitreje in obkrožijo ki je zanj najbolj značilen.

1. Kaj prikazuje spodnji graf?

–3 103 mosebni 0,001 g 10 g in nariši stanejo zakoni, ki tvorijo teorije. Znanstveniki teorije 1000 m 1984 računalnik (Apple) kjer najdeš tudi priročno zvezdno karto.obdobje prikazuje?

4. Izberi ustrezno merilo 5 mrd Katero časovno Sonce v krajšem času in kot bolj oddaljeni planeti. ves čas preverjajo, dopolnjujejo izboljšujejo.

Za merjenje razdalj v vesolju običajno2.uporabljamo Osončje.

1990 svetovni splet (CERN) 3. Opiši krivuljo na grafu.

12 enoto svetlobno leto. To je razdalja, ki svetloba tera T 10 1.000.000.000.000 4. jo Kdaj je človeštvo štelo eno milijardo?

1996 kloniranje ovce (Roslin) 4 mrd 5. Koliko prepotuje v enem letu in znaša približno 1013 ljudi km. je na Zemlji danes? ? Kako bi ti opisal razlike med znanostjo, religijo giga G 109 1.000.000.000 2003 človeški genom (ZDA) 6 in umetnostjo pri razlaganju sveta?

1.000.000 mega M 10 3 mrd kilo k 103 1.000 ? Katere enote že poznaš in h katerim fizikalnim hekto h 102 100 količinam sodijo? 2 mrd

Imeli smo tudi snažilko – klicali so jo Odgovorna za vzdrževanje – eno samo za vse vesolje, če upoštevamo, da je bil prostor tako majhen. Po resnici povedano, ni imela ves dan nobenega dela, še prahu ji ni bilo treba brisati, v točko ne prodre niti najmanjši drobec prahu – zato si je dajala duška z nenehnim opravljanjem in javkanjem.« odlomka iz knjige Kozmokomične Itala Calvina

Znanost sistematično preučuje svet in prihaja na ta način do mnogih, Vesolje zelo pomembnih znanstvenih za človeka sestavljajo odkritij,neznanske ki jim izumitelji in inženirji zelo razsežnosti prostora –vrednost. Z uporabo hitro praznega najdejo uporabno najbližje galaksije so od nas v praktične namene znanstvenih spoznanj oddaljene nekajse milijonov svetlobnihstrojništvo, danes ukvarjajo let. Kljub temu pa je v bližini našega gradbeništvo, elektrotehnika in planeta vse polnodruge najrazličnejših tehnične panoge. nebesnih teles, ki skupaj z našim Kako planetom tvorijoZakaj naše nastane mavrica?

Osončje. je nebo modro?

Kaj je svetloba

KVARKI 10-15 m

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjavil stari Qfwfq, »kje pa naj bi bili? Nihče še ni vedel, da bi lahko obstajal prostor. Tudi čas ne: kaj pa naj bi, stisnjeni kot sardine, počeli s časom?« 'Stisnjeni kot sardine' sem rekel zato, da sem uporabil književno prispodobo: v resnici ni bilo prostora niti za stiskanje. Vsaka točka na vsakem izmed nas je sovpadala z vsako točko na vseh drugih v eni sami točki, v tisti, kjer smo bili vsi. Skratka, niti nadležni si nismo bili, če izvzamem značajske posebnosti, kajti kadar ni prostora, je nadvse moteče, če imaš vedno pod nogami zoprneža, kot je bil gospod Pbert Pberd.

spomina v enem bitu 10–13 As

Besedilo Besedilo, ki je napisano kot odgovor na podnaslov, zapisan v obliki vprašanja, je preprosto in jasno. Stavki in odstavki so kratki, besedišče preprosto, najpomembnejše besede in izjave so zapisane odebeljeno. Definicije, zakoni in pomembne zveze so še posebej poudarjeni.

1.4 Znanost in tehnologija 1.3 Zvezde in planeti 1. KORAK AKTIVNEGA BRANJA: Pred branjem na hitro preleti celotno besedilo. Pri tem posveti posebno pozornost stvarem, ki že na prvi pogled izstopajo: naslovi, slike, krepko izpisane besede, definicije …

+ − + −

54

Napotki za aktivno branje in učenje Na začetku vsake učne teme so različni napotki in dejavnosti za aktivno učenje, ki usmerjajo učenca pred in med branjem ter po njem.

Kratka zgodovina časa Raziskovanje vesolja Zvezde in planeti Znanost in tehnologija Svetloba in vid

Če tri je na na un oh Do ne se po el

Kako je mogoče, da se naelektren balon »prilepi« ob električno nevtralno steno? Odgovor se skriva v dejstvu, da so tudi v nevtralnih telesih nosilci električnega naboja. Če se steni približamo z naelektrenim balonom, se bodo nosilci iste vrste naboja v steni nekoliko oddaljili od balona. Temu pojavu pravimo polarizacija, v kovini, kjer se naboji prosto gibljejo, pa influenca.

Naboj se torej prerazporedi tako, da je bliže balonu več nasprotne vrste električnega naboja in dlje od balona več iste vrste naboja. Ko balon oddaljimo od stene, se nosilci električnega naboja v steni prerazporedijo v prvotno lego in električna sila preneha.

+ −

tron proton in elek –19 1,6 · 10 As

Dvostranski prikazi učne teme Vsebina posamezne učne teme je zasnovana in oblikovana tako, da je v celoti prikazana na dveh sosednjih straneh, kar omogoča boljši pregled nad vsebino in lažjo navigacijo. Natančno premišljeni so tudi razpored, oblika in zaporedje različnih vsebin in elementov.

1.1 1.2 1.3 1.4 1.5

La

Kaj pa privlak nevtralnih teles?

Podpoglavja so skoraj brez izjeme prikazana na štirih zaporednih straneh, pri čemer je vsaka učna tema prikazana na dveh. Učna tema se začne z opisom aktivnosti pri branju in uvodnikom, nadaljuje pa z razlago, ki je razdeljena na tri do pet vsebinskih sklopov. Učno temo sklenejo povzetek in predlogi aktivnosti (Ponovi, Razmisli, Odgovori ...).

1 Vesolje in znanost

El (A ra ve v •t 1 •m 1

Kaj se dogaja pri drgnjenju?

+ + +

+

Vsebina učbenika je razdeljena na pet poglavij. Vsako poglavje se začne z uvodno zgodbo in napovednikom, nadaljuje z različnim številom (4–6) podpoglavij ter konča s povzetkom in ponovitvijo.

STRUKTURA POGLAVJA:

Če či st la ko te sk ko

Posebej lepo se da »statično elektriko« pričarati z oblačili iz umetnih vlaken (npr. flis), če jih posušimo v sušilnem stroju. V sušilcu se namreč skoraj suhi kosi oblačila med seboj drgnejo in naelektrijo. Če tako oblačilo slečemo v popolni temi, bomo opazili majhne iskrice, naši lasje pa bodo štrleli v vse smeri.

www.rokus-klett.si

SUPERJATA GALAKSIJ 1024 m = 100 mio sv. let

8339 789612 09

CELOTNO VESOLJE 1027 m = 100 mrd sv. let

9

K

Neptun

Kaj proučujeta kemija in biologija?

21

Ugotovi, kaj proučujejo kemiki in biologi, ter poskušaj ugotoviti, ali to počnejo na enak način kot fiziki.

17

5. Katera izjava o razvoju vesolja je pravilna? a) Vesolje se ne spreminja. b) Vesolje se krči. c) Vesolje se širi. č) Vesolje se sicer spreminja, a je ves čas enako veliko.

7. Česa ni v našem Osončju? a) galaksij b) kometov c) asteroidov č) planetov

10. Na kateri sliki sta pravilno prikazana lom in odboj svetlobe na vodni gladini?

3. Kdo je v 16. stoletju objavil heliocentrično sliko vesolja? a) Nikolaj Kopernik b) Galileo Galilej c) Johannes Kepler č) Isaac Newton

6. Kateri planet so odkrili šele po odkritju teleskopa? a) Merkur b) Venero c) Jupiter č) Uran

4. Katera izjava o središču vesolja je pravilna? a) Zemlja je središče vesolja. b) Sonce je središče vesolja. c) Naša galaksija je središče vesolja. č) Vesolje nima središča.

7. Kdo je bilo prvo živo bitje, ki je z Zemlje poletelo v vesolje? a) Herman Potočnik b) psička Lajka c) Jurij Gagarin č) Neil Armstrong

19

8. Katera izjava o gibanju planetov je pravilna? a) Vsi planeti se gibljejo z enako hitrostjo. b) Bližji planeti se gibljejo hitreje kot oddaljeni. c) Oddaljeni planeti se gibljejo hitreje kot bližji. č) Ni pravila za gibanje planetov.

a

b

c

č

9. Kakšna je razlik astronomijo in a

1. Naštej tri pogoje za nastanek življenja, kot ga poznamo na Zemlji.

10. V čem se bistve ozvezdja in gala

2. Ali so znanstvene teorije večne?

3. Kako so ljudje skozi čas sprejemali nove zamisli v znanosti?

4. S čim so planeti zbudili zanimanje prvih opazovalcev vesolja?

5. Zakaj je teleskop pomenil velik korak v raziskovanju vesolja?

11. Katera smer žarka po prehodu skozi zbiralno lečo je pravilna? a b č

Odgovori in odgovore pojasni.

c

6. Ali obstaja središče vesolja?

7. Kako enostavneje zapisujemo velika in majhna števila?

11. Naštej vsaj en p »zlorabe« znano

12. Pojasni izjavo » vesolje je pogle

13. Navedi primer, s podkrepiš trdite potuje skozi pra

14. Kako se obnaša kadar naleti na

15. Kako deluje člov Razlago dopoln

16. Je vse, kar »vidim v resnici takšno

8. Naštej tri vrste nebesnih teles, ki jih vidimo na nočnem nebu.

30

Podpoglavja

Povzetek in ponovitev

10.1.11 8:40

Preverjeno!

Za običajno populacijo osnovnošolcev je učbenik sestavljen odlično. Nikjer ni dolgega besedila, ki bi lahko vodilo do popuščanja koncentracije in izgube zanimanja.

Prav nasprotno, po kratkih in vsebinsko bogatih odstavkih vedno sledi zgled, ilustracija ali provokativno vprašanje, ki povrne bralčevo koncentracijo. Zaradi vsega tega bo učenec bral učbenik kot napet roman, ki ga ne more izpustiti iz rok.

1. Zakaj so telesa po drgnjenju električno nabita?

2. Zakaj tudi nevtralna telesa čutijo električno silo?

3. V kakšnih enotah merimo električni naboj?

4. S svojimi besedami pojasni zakon o ohranitvi električnega naboja.

Razmisli

Kako bi lahko s preprostim elektroskopom ugotovil, s katero vrsto naboja je naelektreno telo?

! Električni naboj merimo z elektroskopom in podajamo v ampersekundah (As).

Dr. Barbara Rovšek, Oddelek za fiziko in tehniko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

– – –

Kako merimo električni naboj?

Naredi preprost elektroskop in z njemi meri naboj teles. Podrobna navodila najdeš v DZ na strani xx.

– –– –

ar

Lahko naboj ustvarimo iz nič?

eč a

–

o a,

–

Čeprav se zdi, kot da smo z drgnjenjem ustvarili električni naboj, to ni res. Skupnega električnega naboja je po drgnjenju namreč prav toliko kot prej. Električni naboj se je le prerazporedil oziroma prenesel s krpe na ravnilo, pri čemer se ni nič električnega naboja uničilo ali ga nastalo iz nič – električni naboj se je ohranil. To pokaže tudi elektroskop (glej sliki desno).

Do danes še nismo opazili pojava, za katerega to ne bi veljalo, zato si upamo trditi: električni naboj se ohranja pri vseh pojavih v vesolju. Temu izjemno pomembnemu spoznanju pravimo zakon o ohranitvi električnega naboja.

ga

Stoj in premisli!

Med besedilo so vtkana vprašanja, ki zahtevajo kratek oddih in premislek o pravkar prebranem. Namenjena so predvsem ozaveščanju in osmišljanju prebranega, hkrati pa razumevanju in povezovanju obravnavane vsebine.

Ilustracije in fotografije Posebna pozornost je posvečena izboru fotografij ter izdelavi ilustracij in tehničnih risb, ki poleg pojasnjevalne vloge vnašajo tudi sproščenost in zabavo. Fotografije so prispevale znane fotografske agencije.

! Zakon o ohranitvi električnega naboja: Skupni naboj se pri vseh pojavih v vesolju ohranja.

v

ejo

Učbenik prinaša svež pristop k poučevanju fizike v osnovni šoli. Dobesedno na vsaki strani ponuja primere, ki povežejo fiziko z vsakdanjimi izkušnjami in zanimanjem otrok. Vsako poglavje je uvedeno z zanimivo zgodbo, ki spominja na odlomek iz zgodbe, dnevnika ali članka iz revije. Prav kmalu pa se vsakokrat razkrije globoko fizikalno ozadje dogajanja. Bralec zares dobi občutek, da je fizika povsod in vedno okoli nas, da je koristna in uporabna.

Ponovi

Električni naboj pri nas izražamo v ampersekundah (As), ponekod v svetu pa s coulombi (C). Kot lahko razberemo s spodnjih slik, je ampersekunda zelo velika enota, zato električni naboj pogosto podajamo v manjših enotah: • tisočkrat manjša je miliampersekunda (1 mAs) 1mAs = 0,001 As = 10–3 As • milijonkrat manjša je mikroampersekunda (1 μAs) 1μAs = 0,000.001 As = 10–6 As

aj

e

Električni naboj merimo z elektroskopi in izražamo v ampersekundah (As). Nosilci pozitivnega električnega naboja so protoni, negativnega pa elektroni. Pri drgnjenju se del naboja prenese z enega telesa na drugo. Električni naboj se ohranja pri vseh pojavih v vesolju.

Če balon močneje podrgnemo ob lase, bo bolj privlačil papirčke. Podobno nas včasih »statična elektrika« strese enkrat bolj, drugič manj. Sklepamo, da je lahko telo bolj ali manj naelektreno – da ima različno količino električnega naboja. In koliko naboja ima telo? Za merjenje naboja lahko uporabimo elektroskop. Preprost elektroskop je lahko že prepognjen kovinski listič.

h

no

Doc. dr. Jurij Bajc, Oddelek za fiziko in tehniko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Povzetek

Kako merimo električni naboj?

strela 10 As

zemlja 106 As

baterija 104 As (~3 Ah)

Petstopenjski sistem povzemanja Učbenik še dodatno odlikuje sistem petstopenjskega povzemanja in ponavljanja, ki je zasnovan na lastnostih procesa pomnjenja in bo veliko pripomogel k trajnosti znanja. besedilo  poudarki  povzetek enot  povzetek poglavja  povzetek učbenika

55

Ponovi, odgovori, razmisli ...

Kratka in preprosta vprašanja učenca še enkrat opozorijo na bistvo učne teme, z odgovori nanje pa lahko preveri osnovno razumevanje snovi. Težja vprašanja pa naj bi učenca spodbudila, da o prebranem premisli, kaj izračuna ali pa pobrska po drugih virih.

Ključne besede in slovarček Pri vsaki učni temi so navedene ključne besede, nekatere učne teme imajo tudi slovarček. Vsi najpomembnejši izrazi so za lažjo uporabo tujih spletnih strani in virov zapisani tudi v angleščini.

Omenjeni izrazi so še dodatno pojasnjeni v slovarčku na koncu učbenika.

DODATNE POSEBNE VSEBINE: 6 Navduši občinstvo 7 Preveri rezultat in zapiši odgovor

Kako pripraviti seminarsko nalogo?

Kako rešujemo računske naloge?

1 Izberi temo in naslov

Večina računskih primerov upodablja resnične ali vsaj verjetne fizikalne situacije, zato so tudi vrednosti iskanih količin običajno smiselne.

Razmisli, ali je tudi tvoj rezultat takšen. Sproti preveri še enote! Če se ti zdi rezultat verjeten, zapiši odgovor in naloga je končana.

Znanost in tehnologija

• Znanost je sistematično pridobivanje novega znanja o svetu. Znanstveni način dela temelji na opazovanju in merjenju, s katerima preverjamo znanstvene domneve. Večkrat potrjene domneve postopoma prerastejo v znanstvene teorije.

• Fizika je znanstvena veda, ki proučuje zgradbo in obnašanje snovi od osnovnih delcev od celotnega vesolja, medtem ko astronomija preučuje zunajzemeljske pojave v vesolju.

• Lastnosti teles opredeljujejo fizikalne količine, ki jih zapišemo z merskim številom in enoto.

• Mnoga znanstvena odkritja, ki jih je tehnologija prenesla v vsakdanjo rabo, so močno olajšala življenje in spodbudila razvoj.

• Vidna svetloba je le ena od različnih vrst svetlobe.

Telesa vidimo, ker oddajajo ali odbijajo vidno svetlobo.

• Na površini teles se svetloba odbije, in sicer pod enakim kotom, kot vpade glede na površino.

• Pri prehodu v prozorno snov se svetloba lomi.

Pri prehodu iz zraka v vodo ali steklo se lomi proti vpadnici (pravokotnici na mejo snovi).

• Izbočena leča zbira svetlobo, vbočena pa jo razpršuje. Gorišče zbiralne leče je točka, v kateri se zbere vzporeden snop svetlobe, ki vpada pravokotno na lečo.

• V očesu nastane slika tega, kar gledamo. Pri tem imajo pomembo vlogo zenica, očesna leča in mrežnica. Sliko na koncu obdelajo možgani in ji dajo pomen.

Odgovori in odgovore pojasni.

9. Kakšna je razlika med astronomijo in astrologijo?

Povej svoje mnenje.

1. Naštej tri pogoje za nastanek življenja, kot ga poznamo na Zemlji.

10. V čem se bistveno razlikujejo ozvezdja in galaksije?

1. Ali je znanost prispevala k boljši kakovosti življenja ali ne?

2. Ali so znanstvene teorije večne?

11. Naštej vsaj en primer »zlorabe« znanosti.

12. Pojasni izjavo »pogled v vesolje je pogled v preteklost«.

3. Kako so ljudje skozi čas sprejemali nove zamisli v znanosti?

4. S čim so planeti zbudili zanimanje prvih opazovalcev vesolja?

5. Zakaj je teleskop pomenil velik korak v raziskovanju vesolja?

6. Ali obstaja središče vesolja?

7. Kako enostavneje zapisujemo velika in majhna števila?

Tudi če je tema določena, jo običajno lahko omejiš ali razširiš in si izbereš svoj zorni kot. Ne pretiravaj z obširnostjjo teme (npr. Astronomija), ker je ne boš mogel v celoti obdelati, hkrati pa je ne okrni preveč (npr. Sestava kamnin, ki jih je z Lune prinesla odprava Apolla 17), ker se ti lahko zgodi, da ne boš našel dovolj podatkov. Ne začni z delom, dokler učitelj ne potrdi tvojega predloga teme!

Svetloba

13. Navedi primer, s katerim lahko podkrepiš trditev, da svetloba potuje skozi prazen prostor.

14. Kako se obnaša svetloba, kadar naleti na prozorno snov?

15. Kako deluje človeško oko?

Razlago dopolni z risbo.

16. Je vse, kar »vidimo«, tudi v resnici takšno?

Avtomobil, ki vozi s hitrostjo 100 km/h, Koliko časa potrebuje za isto pot tovornjak,

2 Naredipreberi načrt dela 1 Natančno besedilo

Uspeh je v največji Počasi preberi besedilo naloge meri in si odvisen poskušajod dobrega načrta in njegovemu sledenju.

Preden začneš ustvariti fizikalno sliko dogajanja, ki ga opisuje z delom: besedilo.

Ugotovi, za kateri pojav gre in v • IzdelajPremisli, seznam kako vseh se opravil. kakšnih razmerah. boš lotil • Izdelaj časovno zaporedje vseh naloge. Dokler v celoti ne razumeš naloge, ne opravil.

• Določi skrajne datume za dokončanje nadaljuj z reševanjem! posameznih opravil, pri čemer dodaj nekaj časa za nepredvidene dogodke.

• Za vsako opravilo naredi seznam stvari, ki jih boš potreboval. Priskrbi jih čim prej.

3. Kaj meniš, na kakšen način bi se sporazumevali z drugo civilizacijo?

4. Opiši, kako si predstavljaš življenje na Zemlji, če bi prišli v stik z drugo civilizacijo.

5. Kaj misliš, kakšna bi bila fizika te civilizacije? Ali bi bili njihovi fizikalni zakoni enaki?

6. Kaj misliš, kakšen svet vidijo živali, ki ob vidni svetlobi zaznavajo tudi druge vrste svetlobe?

8. Naštej tri vrste nebesnih teles, ki jih vidimo na nočnem nebu.

31

k in ponovitev

Fizika4 rez.indd 7

???? va = 100 km/h ta = 30 min = 0,5 h vt = 75 km/h tt = ?

s = v·t avto: s = va·ta s = 100 km/h s = 50 km

Tovornjak prevozi pot od Postojne do

2. Nekateri so prepričani, da so nas »vesoljci« že obiskali.

Kaj ti meniš o tem?

2 Izpiši podatke

potrebuje od Postojne do Ljubljane 30 ki vozi s hitrostjo 75 km/h?

75 km/h Poskušaj ugotoviti, katere fizikalne količine so podane v besedilu, in jih izpiši ter označi z ustaljenimi oznakami. Če je potrebno, takoj pretvori količine v ustrezne enote. Nekateri Postojna Poišči podatki (npr. dolžina dneva) so splošno3 znani in ustrezne vire Obišči knjižnico, preglej vire na svetovnem spletu niso vedno zapisani. (preveri zanesljivost vira!). Ne črpaj podatkov le iz enciklopedij. Za pomoč se obrni na organizacije, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko. Sproti 3 Nariši skico si zapisuje podatke in vire, kjer si jih dobil.Da Vsak si boš fizikalno situacijo čim bolje pomemben podatek poskušaj preveriti z drugimi viri. predstavljal, nariši primerno veliko in Če imaš težave pri zbiranju podatkov, prosi za pomoč. enostavno skico ter na njej označi vse pomembne količine. Ni pomembno, da je skica lepa, poskrbi za to, da bo pregledna.

104

· 0,5 h

Vsaj tako pomembna kot vsebina je tudi oblika predstavitve. Zato pazi na način govorjenja (počasi, jasno in s poudarki), govorico telesa (naravna, sproščena drža, očesni stik s publiko, roke) in pojavo (urejena oblačila in e-prosojnice). Začetni pozdrav in stik s poslušalci sta ključna za dober potek predstavitve. Pri predstavitvi se čim bolj drži začrtane smeri. To pomeni, da na začetku povej, o čem bo govora, med predstavitvijo povej vse, kar je pomembno, na koncu pa povzemi povedano in naredi sklep. Če je treba, zaradi časa raje kaj manj pomembnega izpusti. Zaključi odločno in spodbudi publiko k vprašanjem.

In za konec: Uživaj in bodi kar si! Tvoja predstavitev je zanimiva in poslušalci so na tvoji strani.

minut.

tovornjak: s = vt·tt /:vt s tt = vt km tt = 50 75 km/h tt = 32 h tt = 40 min

Ljubljane v 40 minutah.

100 km/h ? min

30 min

6 Izračunaj iskane količine

S smiselnim poenostavljanjem enačb (ob upoštevanju vseh matematičnih pravil) poskušaj postopoma priti do vrednosti iskane fizikalne količine. Da bo iskana 5 zapisana Pripraviv pravih predstavitev količina enotah, ves čas Predstavitev bo čimrezultata bolj zanimiva. računaj z enotami. naj Če enote niso V primere, zgodbe, prave svoj (npr.govor v = 50vključi km·h),slikovite si se gotovo nekje zmotil!šale, zanimive podatke, ki pa morajo biti v povezavi s temo, ki jo predstavljaš. Svoj nastop dopolni z elektronskimi prosojnicami (PowerPoint predstavitvijo). V pomoč bo tebi in poslušalcem. Vanjo vključi osnovne ideje in poudarke, slike, grafe, projekcije.

Predstavitev naj bo preprosta. Pri tem je pomembno, da te dodatke uporabljaš že med vajo, da se ti med predstavitvijo ne bo zataknilo.

Izmeri čas, ki ga potrebuješ za 5 Naredi načrt reševanja predstavitev.

Predstavitev mora ustrezati Še preden se zares lotiš računanja, ti ga določi učitelj. naredičasovnemu načrt, kakookviru, se boš ki dokopal do rešitve. Preveri, ali imaš vse potrebne podatke in ali so v primerni obliki. Odloči se, katere račune boš naredil najprej, katere vmesne rezultate boš moral izračunati ...

4 Napiši besedilo Ljubljana

Dobro razmisli o uvodu in zaključku. O tem lahko razmišljaš večkrat po malem, ni nujno, da vse dobre ideje domisliš naenkrat, niti ni nujno, da je prva ideja najboljša. Pomembno je, da uvod in zaključek predstavitve sestaviš jasno in jedrnato, saj sta to 4 Poišči zveze med količinami dela ki ju ljudje najpozorneje Ta korak je ob govora, prvem koraku gotovo najtežji, poslušamo. saj zahteva dobro teoretično znanje in pravilno razumevanje fizikalne situacije. Slepo iskanje ustreznih enačb je nevarno, zato raje dobro premisli, katere zakonitosti veljajo za ta primer.

Zapiši zveze med količinami (fizikalne zakone) in premisli, ali res veljajo v določenih pogojih.

54

Pripravi sam!

Pripravi seminarsko nalogo sam!

V naslednjem poglavju poišči primerno temo za seminarsko nalogo. Najprej določi naslov naloge, nato naredi načrt dela in poišči ustrezne vire. Iz zabeležk Reši sam! oblikuj besedilo naloge, Nalogo Odgovori 1 na strani dodaj 57 ustrezno gradivonatančno in pripravi predstavireši slikovno tako, da najprej tev. Če si se zares potrudil, prebereš besedilo, nato izpišešboš s svojo predstavitvijo občinstvo! podatke in narišešnavdušil skico, poiščeš zveze med količinami in narediš načrt reševanja. Na koncu izračunaj 105 iskane količine in preveri rezultat.

pKako vepreteči ča100va metrov v manj kot 9,58 s?

Usain Bolt, najhitrejši človek na svetu, je na olimpijskih igrah v Pekingu pometel s tekmeci in postavil svetovna rekorda v teku na 100 in 200 metrov. Večina strokovnjakov je bila prepričana, da je s tem dosegel mejo človekovih zmožnosti, a na svetovnem prvenstvu v Berlinu je tekel še hitreje ...

Preprosta analiza teka

Tek v Berlinu 2009

Za dober rezultat je potrebno pri teku na 100 m kar najhitreje zapustiti štartni blok (prehiter štart se kaznuje z diskvalifikacijo!), čim hitreje pospeševati do čim večje hitrosti, ki jo je potrebno ohraniti do cilja.

Seveda so stvari v resničnosti precej bolj zapletene, a kljub temu lahko s preprosto analizo dobimo dober vpogled na dogajanje v tekaški stezi.

Tek na 100 m se pogosto odloča že na štartu. Ker je lahko na koncu odločilna vsaka stotinka, je zelo pomembno, da tekač na štartu ne »zaspi«. Večina tekačev zapusti štartni blok dobro desetinko sekunde po strelu iz pištole. Zapoznel štart tekač v močni konkurenci, kot je na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih, zelo težko nadoknadi. Tukaj ima Usain Bolt še nekaj rezerve, saj ob svetovnem rekordu ni najhitreje štartal.

Če bi Usein Bolt od štarta do cilja tekel enakomerno, bi njegova hitrost znašala: v = s = 100 m = 10 m t 10 s s

2

Največja hitrost Usaina Bolta pa je morala zagotovo biti večja, saj je ob štartu miroval in šele čez čas dosegel polno hitrost. Če domnevamo, da je polovico proge enakomerno pospeševal, drugo polovico pa tekel enakomerno, lahko približno ocenimo njegovo največjo hitrost: 100 m = spos + senak 100 m =

1 2

vk = 13,3

m s

v=

0m

5,3

m s

10 m

10, 1

m s

20 m

11, 1

30 m

m s

11, 6

40 m

Zadnjih 40 metrov, za katere porabi približno tretjino časa, je Usain Bolt pretekel s skoraj nespremenjeno hitrostjo 12,20 ms , ki je le čisto ob koncu nekoliko upadla. Ta del teka bi lahko izboljšal z vzdržljivostnim treningom, da mu hitrost ob koncu ne bi upadla (pridobil bi kakšno stotinko!), ali pa z večjo končno hitrostjo, ki smo jo že omenili v fazi pospeševanja.

Primerjava z drugimi tekači kaže, da je razen štarta Usain Bolt v vseh delih teka precej boljši od tekmecev. Tako se zdi, da sedaj še najbolj tekmuje sam s sabo oziroma svojimi preteklimi dosežki. Ali bo v tej tekmi zmagal in prestavil že tako neverjetne meje še višje, bo pokazal čas. Prav zanimivo bi bilo videti, kje je meja možnega, če sploh obstaja ...

vk·5 s + vk·5 s

Najhitrejši zemljan je torej tekel z največjo hitrostjo okrog 48 km h . V resnici je bila hitrost malce manjša (12,2 ms oziroma 44 km ) h ).

55

Napotki za učenje in raziskovanje

Usain Bolt (in drugi tekači) teče pospešeno približno prvih 60 metrov, pri čemer je pospešek največji takoj po štartu (nekaj manj kot 3 m s ) in postopno pada proti nič. Pospešeno gibanje tako skoraj neopazno preide v enakomeren tek. Prvi del teka bi bilo teoretično možno izboljšati s hitrejšim pospeševanjem, da bi tekač čim hitreje dosegel končno hitrost. Druga možnost je pospeševanje do večje končne hitrosti.

Čas teka smo zaradi enostavnosti zaokrožili na 10s, tako da je njegova povprečna hitrost nekoliko večja (10, 4 ms oziroma 37,5 km h ). Za primerjavo lahko povemo, da najhitrejši maratonci tečejo s poprečno hitrostjo okoli 20 km h .

m s

12, 1

50 m

m s

12, 2

60 m

m s

12, 4

70 m

m s

12, 2

m s

80 m

12, 0

m s

90 m

12, 0

m s

100 m

29

»Povečave« zanimivih tem

10.1.11 8:41

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

katom FSC. papirju s certifi papirju – posebnem v celulozo, posadijo novo. na ekološkem predelavo Gradivo je natisnjenovsako drevo, posekano za , da za Certifikat zagotavlja

EKOLOŠKO GRADIVO

UČBENIK

8

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem Certifikat zagotavlja , da za vsako drevo, papirju – posebnem papirju s certifikatom posekano za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

EKO

Delovni zvezek 2.1 Medsebojno j delovanje Naloge na teh dveh stranehso namenjene temu, da bi: Zakaj dogaja?

Sile in energija

Ambrož Demšar,

16,25 EUR ISBN 978-961-209-833-9

9

789612 09 8339

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.s i www.rokus-klett.si

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

Ambrož Demšar,

DELOVNI ZVEZ

za fiziko v osmem

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

drugo telo • vedel, kdaj eno telo deluje s silo na silo • znal ustrezno poimenovati določeno jo sile povzroča be spremem kakšne • vedel,

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja? ika 9 Gibanje in elektr

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

3. Sile ved Na slika

EK e šole DELOVNI ZVEZ m razredu osnovn

EK

za fiziko v devete

razredu osnovn e šole

1. Sile lahko delujejo ob dotiku ali pa tudi na daljavo.

Za spodnje pojave ugotovi, katera sila jih je povzročila, in navedi doseg te sile.

xx EUR Klett, d.o.o.

Založba Rokus Ljubljana Stegne 9 b, 1000 00 46 Telefon: 01/513 46 99 Faks: 01/513

si

E-pošta: rokus@rokus-klett. www.rokus-klett.si

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8 • 96 strani • 150 nalog • 35 preprostih poskusov • 5 strategij kreativnega mišljenja • 5 strategij kritičnega branja • 6 samoevalvacij + priloga Sprehod po nebu

Roka ud

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9 • 72 strani • 120 nalog • 25 preprostih poskusov • 5 strategij kreativnega mišljenja • 5 strategij kritičnega branja • 6 samoevalvacij

Hokejist

Delovna zvezka in učbenika za 8. in 9. razred sta neločljivo povezana. Dopolnjujeta učbenika predvsem pri nadgradnji, utrjevanju in preverjanju znanja, kjer so možnosti učbenika zaradi narave gradiva nekoliko omejene.

2. Pri določanju sil na telo izberemo opazovano telo in preverimo, katera telesa iz okolice delujejo nanj.

V spodnjih primerih so opazovano telo otroci. Naštej telesa, ki s silo delujejo nanje, in poimenuj omenjene sile.

Občut

Naloga: telo iz okolice, ki deluje na opazovano telo

opazovano telo

sila, s katero deluje telo iz okolice na opazovano telo

Potrebš

1. S soš 2. S kre za hi 3. Pono tretji

Oba delovna zvezka sta zasnovana tako, da navaden zvezek ne bo več potreben. V ta namen so pripravljene različne zabavne naloge: križanke, poveži, poišči vsiljivca ... Ne manjka niti resnejših in zahtevnejših nalog: razmisli, utemelji, poišči na svetovnem spletu ...

Ugotovi

4. Sile sice Na levi s

Izjemno pomembno vlogo igrajo hišni poskusi – več kot 50 jih je v obeh razredih skupaj! Z njimi učenci samostojno spoznavajo pojave in preverjajo fizikalne zakone.

Ker mora večina učencev na koncu leta učbenik vrniti, smo pri izboru nalog in aktivnosti še posebno pazili na to, da pomeni pravilno rešen zvezek kratek povzetek celotnega učbenika.

Ta učencu ostane v trajno last in mu bo v pomoč v prihodnjih letih šolanja.

26

SAMOEVALVACIJA IN UPORABA ZNANJA: Koliko res znaš?

Na koncu vsakega poglavja je posebna enota, ki je namenjena ponovitvi in samoevalvaciji znanja. Učenec mora analizirati kratek prispevek iz časopisa, revije ali enciklopedije in se pri tem seznani z različnimi tehnikami kritičnega branja. Nato mora izdelati kartice za ponavljanje, plonk listek ali miselni vzorec, na koncu pa mora izpolniti še posebno preglednico, v kateri so nanizani cilji poglavja, s čimer oceni svoje znanje in izve, katera področja bi moral še okrepiti.

Fizika4 rez.indd 8

Koliko res znaš? u

1 ašje na miim Allii sii-vo iti nit .V deell o ggaa a, kkii u. rssu i vee-a llaas u. ptu. ipt o, da o, la kala ska ivo mljljiv D.

k s tja dee, ki biitj miid m na b njjen men o ome o,, da sso sno em jjaasn ovvsseem o ega jjee povse z teg e, da jee vo je, mlljjiivo um razzu sem ra ovse o.. Pov jo mljlljo eem la Zemlj ookala kala zirro zi biisska obiskala ob ikriittii oziro prik tje pr ritj ri dkkritj no od no

t kkšš la takš Kritični bralec avtorju ne verjame kar lo poskušala zzvvaalo vlada mii izz na besedo, dm ud temveč vsako med ljlju med trditev natančno pretehta. Vsaka trditevraz ti, saj bi to me o-a vrednotiti n zggo st iin biti podkrepljena illo ost no naan del ma mora s o zn vi o vso z dokazom. Ker dokazov običajno posstavi in p ne moremo o paniko neposredno veliko baa, kkii jo jjee odb na zggod preveriti, presodimo nteligenlaž. Še een vsaj, ali so smiselni in aličloveštva v na nee s ežn bssež dovino se ujemajo ko v ob trditvijo in s tem karVvemo boko obo ti glo paati p o zapisanem.

Marsu. bližini a zakop

po as polas na las so na ki so dee, ki mid piiraami ud e ikke p ud za so ttu u 700-brraaza ob o ačeettkku teggaa j V zač te u.. Iz tega pttu im v Eggiip nee ttiissttim bn dobn do

a M. E. vlada poskuššal e. M. tje. ritj ri dkkritj o od no kšn kš uššaalla ttaakšno osskku po p daa poskušal ad vlad da je vl da

PREDNJA STRAN N (V ((VPRAŠANJE) PRAŠANJE)

prepoznati ključne zamisli Kritični bralec med branjem poskuša dogajanjem. Na ta in zakonitosti, ki se skrivajo za opisanim trditve ujemajo s tem kar način lahko presodi ali se zapisane sklepa na smiselnost sam ve o konkretnem primeru in iz tega in ustreznost besedila.

2. Izdelaj plonk listek za celotno poglavje o silah in gibanju. Pomagaš si lahko povzetki posameznih podpoglavij ali pa s pravim plonk listkom za fiziko, ki ga dobiš v vsaki bolje založeni knjigarni.

Kako je nastalo VESOLJE?

Ollie je osnova skejtanja, saj praktično vsi triki izhajajo iz njega. Tu so navodila, kako ga izvedeš.

pred približno Vesolje je nastalo 14 MILIJARDAMI LET. POKOM Začelo se je z VELIKIM ene same točke.

HITRO ŠIRILO in ohlajalo.

Vesolje se je sprva začela združevati: Snov v vesolju se je —> atomi —> galaksije osnovni delci —> jedra

Kaj že znam?

1. Pred skokom moraš imeti zadnjo nogo na repu in prednjo nogo na sredini skejta. Obe nogi naj bosta nekoliko pokrčeni. Na skejt deluje teža, sila podlage in sili obeh nog.

Sile so med seboj izravnane in skejt se giblje naravnost s stalno hitrostjo.

2. Na hitro se zravnaš in pritisneš z zadnjo nogo na rep. Rep s precejšnjo silo udariti ob tla, pri ztem pa tla delujejo z enako veliko s silo navzgor na desko. Zaradi te sile se rep in s tem cela deska odlepi od tal in začne gibati navzgor.

3. S sprednjo nogo potuj po hrapavi površini deske vse do prednjega konca. Zaradi trenja boš s tem desko potegnil še višje v zrak.

4. S sprednjo nogo začni pritiskati desko navzdol, zadnjo nogo pa pokrči, da se deska nekje v najvišji točki poravna. Na koncu teža vendarle zmaga in skupaj z desko začneš padati proti tlom. Pri doskoku pokrči kolena, da mehko pristaneš.

Kako prepoznamo sile?

Sile prepoznamo po njihovih učinkih • sprememba gibanja (zaviranje, odboj ...)

• sprememba oblike (ukrivitev, razteg ...)

Lastnosti sil

Vsaka sila ima tri lastnosti: • velikost, ki pove kako močna je sila • smer, ki pove v kateri smeri deluje sila • prijemališče, pove kje deluje sila

Vrste sil

Poznamo sile ob dotiku in sile daljavo. Sile lahko delujejo v točki ali pa so ploskovno oziroma prostorsko porazdeljene.

Kaj že znam?

Vem, da lahko telesa delujejo drugo na drugo Vem kaj so sile in kako se razlikujejo po dosegu Pri pravilno izvedenem oliju se zdi, kot bi bila deska prilepljena na noge.

Vem kako prepoznam delovanje sile Razumem bistvo zakona o vzajemnem delovanju sil Vem, katere lastnosti imajo sile Ločim med težo in maso

Vem kdaj in kako je nastalo vesolje

Vem kako merimo velikosti sil

Vem kdaj in kako je nastalo Osončje

1. Natančno preberi eberi zgornji odlomek iz najstniške revije in v njem poišči stavke, stavke k , v katerih se ke s »skrivajo« j Newtonovi zakoni (najti bi moral vse tri!). Izpiši te stavke in jih pojasni s svojimi besedami. besedami Pri tem si pomagaj z vsem, kar veš o silah.

Vem kako se je razvijalo razumevanje vesolja Vem kakšen je pomen teleskopa in poletov v vesolje

Znam brati in izdelati preglednico podatkov Znam brati in izdelati graf Vem, kaj velja za raztezek prožnih teles

Vem katera telesa vidimo na nebu in kako jih ločimo

Znam našteti najpogostejše sile

Vem zakaj so zvezde različno svetle

Poznam lastnosti teže in sile podlage

Vem kateri planeti so v Osončju

Poznam lastnosti sile trenja in upora

Vem kako “deluje “ znanost

Znam določiti sile na telo in jih narisati v merilu

Vem s čim se ukvarja fizika

Znam grafično sešteti sile

Vem kako zapisujemo velika in majhna števila

Vem kdaj je telo v ravnovesju

Znam izpeljati mini raziskavo

Razumem in znam uporabiti zakon vztrajnosti

Znam brati preproste grafe

Razumem bistvo 2. Newtonovega zakona

Vem kaj je svetloba in kakšne vrste svetlobe obstajajo

Vem kako se rešuje računske naloge

Vem kako se odbija in lomi svetloba

Vem kaj je gibanje in kdaj se telo giblje

Vem kako deluje razpršilna in zbiralna leča

Vem kako se med seboj razlikujejo gibanja

Znam narisati potek žarkov pri prehodui skozi lečo

Vem kaj je hitrost in jo znam izračunati

Vem kako deluje človeško oko 20

Telesa lahko vplivajo drugo na drugo in si na ta način spreminjajo obliko in gibanje. Takšno delovanje enega telesa na drugo opišemo s silo. Sile označujemo s črko F.

Osnove skejtanja čist' simpl

) ZADNJA STRAN (ODGOVOR

la na ala sllaala ng poossla Vikkiing lettaa 199776 ssoonndddaa Vi leta jo je le ikaa,, ki jo ennitita slslik meni ja. naam ZZnnam liligeennttnnaa biittja ela iinntteelige su živvel arsu je, ddaa so nnaa Mar je, kazzuuje ka sno ddookazu jo, jjaasn mlljo em ZZeeml

1. Natančno preberi članek iz enega od lahkotnejših časopisov in napiši svoje mnenje o njem. Pri tem bodi še posebej pozoren na različne trditve in dokaze. Pomagaj si z vsem, kar veš o znanosti in vesolju. Uporabi tudi druge vire.

Delovanje med telesi - sila

PRIMER DELČKA PLONKA

!

ZAROTA

o-ed fo 2. Med ng 2. ikiin n Vik ngg 1 iin Vikkiin ndi Vi sond teelli so vvrršš-etel ovršollet po u po deel p rssu ateerri d ottii Maarrsu na kat ja, na ja ta prro fija rafi oggra to oleettjjaa sta otog dii fot ud ega ssttol njeg šla ttu jjššnj naašl et prreeejš -let 70-l elaa,, se jjee zn nel tku 70 tk ossn po začčeetku V za a, ki sstta jjiih p šja, vršj ovr po ega p oveg j e? rsov učje Mars m mii Ma olljj naakkljljuč afijaam grafi ogr ogr o zggo tto li je to razz.. Ali obra ški ob vešk ve lovešk iti nit na člo ojjaassn po njja na a li p ali miin om uššal po oskku ja sp ja koj po devvo ttaako o zad aki sso ranjak ovnj okov nii strrok raz llee deell pra bra ob Naasiin N Nasi pa je o sniicci pa resn be. V re obe llo n svveettlobe ja, kkii so nccee iin ro seen enttaa biittja en igro igenta ig z ig ntteelllig dillaa in radi o ga zzggra so s i e k k ke , l li a a, e t s st v ve e i d me m u ud a t g o e eg s so n vn v a az daaavn d brraz nii ob žžiin liiži u.. V bli Maarrssu ega la na M u. IIzz teg u. ipttu Eggip koč žžiivveela neeko n isttiim v E bnee tis ob do o.. na laass pod mljljo de, kkii so na kallaa Zem ka miide biissska ob pirraam pi tja o bitj na bi njjeen n meenj so ome do, da so no, no odjassn ovvsseem ja uššaalla taakkššno je p o je skku oskuš po da p daa je vvllaad jud lju umlljjivvo jjee, d o meed m raazzum Povvsseem Po otiitti,i, saajj bi tto ot dnotit dn rreednot zvvre oma rraazv irom ozzir st in ost ti o no kriitti naan s o zn lo vso kkrriittjjee prriikr ttaavviilo osstavi in po iko in nik o paan da vveelliikko jo je vvllad zvvaallo veli a, ki jo ba, mi iizzzzv dba, dm d godb na zgo Še ena až. Še naa laž veeššttvva n oveš hiivvee.. rhiv ino ččllov ovvin nee arh odo ajn zzggod ne taj ežne sež bssež ko v ob ko oko o bo lob paattii glo op zakko uššaalla za posskku po

Koliko res znaš?

2. Iz tršega papirja izdelaj kartice za ponavljanje - na prednjo stran napiši vprašanje, na zadnjo pa odgovor.

Pri sestavljanju vprašanj si lahko pomagaš s spodnjo preglednico. Za lažje delo je ena kartica že narejena.

21

46

Vem kako se spreminja pot pri enakomernem gibanju

47

10.1.11 8:41

3. Sile vedno nastopajo v parih – če eno telo deluje na drugo, tudi drugo telo deluje na prvo z enako veliko silo. označe sile enega telesa na drugo. Označi tudi silo drugega telesa na prvo in jo opiši.

Na slikah so že označene

Vrv vleče zgornjo utež.

Priloga – Sprehod po nebu

Roka udari po opeki.

Glava odbije žogo.

Vsak učenec dobi z delovnim zvezkom za 8. razred zemljevid Osončja in zvezdno karto z navodili za opazovanje nočnega neba.

Spodnja utež vleče vrv.

Katera vrv je bolj obremenjena?

Zakaj?

Laks vleče ribo.

Cilji učne enote Na začetku vsakega sklenjenega sklopa nalog je zapisano, čemu so namenjene naloge. Poleg tega, da so tako osmišljene posamezne naloge, učenec tudi dobi jasno sliko, kaj je pomembno in kaj bi moral znati, ko predela določen vsebinski sklop. Učenec lahko doseganje ciljev preveri na koncu poglavja v enotah Koliko res znaš? in Uporabi znanje!

Občuti 3. Newtonov zakon

Naloga: preveri, kakšne zakonitosti veljajo za medsebojno delovanje ovanje dveh teles. rv (2 m) Potrebščine: sošolec (približno iste mase), dva para rolerjev, vrv 1. S sošolcem si obujta rolerje. Vsak naj prime za prosti konec vrvi. mo ti 2. S kredo zarišita svoj položaj, previdno napnita vrv, nato samo za hip nalahno povleci. Kaj opazita?

3. Ponovita korak 2, le da drugič povleče le sošolec, tretjič pa oba hkrati.

Ugotovitve:

Izbor in stopnjevanje nalog Izbor nalog je natančno premišljen in zajema vse učne cilje, različne aktivnosti in taksonomske ravni. Naloge si sledijo od lažjih, kjer gre za prepoznavo in ponovitev ključnih besed in zamisli, prek uporabe pravil in postopkov na znanih primerih do povezovanja in vrednotenja znanja ter uporabe v novih okoliščinah.

4. Sile sicer vedno nastopajo v nasprotno enakih parih, a le ena od obeh sil je sila na opazovano telo.

Na levi sliki označi vsaj tri pare sil, na desno sliko pa preriši le tiste sile, ki delujejo na omaro.

Preprosti poskusi V obeh delovnih zvezkih skupaj je več kot 50 preprostih poskusov, ki so na kratko predstavljeni že v učbeniku. Pri vsakem poskusu so navedeni namen, potrebna oprema in potek dela.

Poskusi so zasnovani tako, da so čim bolj preprosti in učinkoviti, posebna skrb pa je posvečena potrebščinam, ki jih v celoti najdemo doma ali v bližnji trgovini.

27

Uporabi znanje!

Vsako poglavje se konča s skupinsko nalogo, pri kateri je treba uporabiti pridobljeno znanje na konkretnem primeru – pri izdelavi mostu, varne embalaže, načrta varčne hiše, opreme za polarno odpravo ... Naloga je zasnovana tako, da pri učencu spodbuja ustvarjalnost, sodelovalno učenje, iznajdljivost, povezovanje znanja ipd. Učenec se med delom seznani tudi s tehnikami ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, odločanja in reševanja problemov.

Fizika4 rez.indd 9

Uporabi znanje!

je primerjava in vrednotePomemben del kritičnega mišljenja način je, da poiščemo nje zamisli in informacij. Najpreprostejši možnostmi in presodimo, podobnosti in razlike med različnimi naše odločitve in kako pomembe so. Na ta način postanejo rešitve veliko bolj premišljene in pretehtane.

Uporabi znanje!

Primerjava in vrednotenje zamisli: Na osnovi analize obstoječih mostov izdelajte dva osnutka vašega mostu. Primerjaj prednosti in slabosti vsake rešitve in na osnovi tega izberi najboljšo. Pri tem ne imejte v mislih le trdnosti temveč tudi zahtevnost izdelave in še kaj ... Pred gradnjo poskušaj odpraviti največje pomanjkljivosti med seboj in na koncu izberi najboljšo.

Pomagaj si s spodnjim diagramom.

njihove vrednosti sta Ustvarjanje novih zamisli in presoja in reševanju ključna procesa pri kasnejšem odločanju danajprej brez problemov. Najpreprostejši način je, Nato jih uredimo, vrednotenja nanizamo čim več zamisli. najprimernejšo. dopolnimo,ovrednotimo in izberemo

Mars Pathfinder Pristanek sonde NASA Iz sporočila za javnost, ki ga je pripravila

Pathfinder je bila v veliki meri Uspešnost vesoljske misije Mars rešitev, ki so bile neverzasluga zelo inovativnih in neobičajnih je bil štiri in pol minute trajajoč jetno preproste. Najbolj domiseln se je odprlo velkanpristanek. Po ognjenem vstopu v atmosfero sonde proti površju. Tik sko padalo, ki je upočasnilo padanje in napihnile so se številne nad površjem se je padalo odpelo Sonda se je kot žoga zračne blazine, ki so ublažile pristanek. odboji so bili visoki kot večnekajkrat odbila od površja (prvi 1 km daleč od mesta, nadstropna stavba) in ustavila približno so se spustile in ven je kjer je zadela površje. Zračne blazine Marsovega površja. pripeljalo majhno vozilo za preiskovanje

Naloga

Naloga NAJBOLJŠI MOŽNOSTI, KI STE SE JU DOMISLILI

Si član uspešnega tima gradbenih inženerjev specializiranih za gradnjo jeklenih mostov, ki se je prijavil na razpis za najbolj trdno zasnovo novega mostu. Seveda boste poskušali osvojiti prvo nagrado!

Narodna galerija bo v New Yorku pripravila razstavo slovenske obrti. Vaša naloga je, da poskrbite, da bodo čudoviti pirhi neprecenljive vrednosti varno prispeli v New York, kjer jih bodo lahko občudovali številni obiskovalci. Vodstvo muzeja je v skrbi, da bi zagotovo dobili ustrezno rešitev, enako nalogo dodelilo tudi drugim podjetjem. Zmaga skupina, ki bo izdelala najbolj varno embalažo, ki bo brez večjih posledic prenesla potovanje.

Pogoji Pogoji

– čas za pripravo načrta in prezkuse je do prihodnje ure fizike, čas izdelave je 45 minut – zaščitna embalaža, mora preprečiti razbitje pirha pri obtežitvi 5 kg in pri padcu z višine 3 m – na voljo je karton velikosti 40 x 60 cm, dva lista časopisnega papirja, kolut samolepilnega traku in 2 m tanke vrvice

– čas za pripravo načrta in prezkuse je do prihodnje ure fizike, čas izdelave je 45 minut – premostiti je potrebno prepad med dvema šolskima mizama, ki znaša 1,5 dolžine slamice – na voljo je 30 slamic, kolut samolepilnega traku, škarjice in karton velkosti 1,5 x 0,5 dolžine slamice – slamice je dovoljeno rezati in lepiti – most ne sme biti pričvrščen na podlago

Most Tacoma Narrows

Ovrednotite prvo možnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Iskanje in vrednotenje informacij: v različnih virih poišči nekaj slik jeklenih mostov. Po osnovnih značilnostih jih poskusi razvrstiti v dva tipa ju skicirati v spodnja okvirja. Zraven pripiši nekaj osnovnih značilnosti in označi najpomembnejšo.

---- - - - - - - - - - - PRVI TIP - - - - - - -

Most Tacoma Narrows (Tacoma Narrows Bridge) je bil 1.600 metrov dolg viseči most preko morske ožine Tacoma Narrows med Tacomo in Gig Harborjem v zvezni državi Washington.

Odprli so ga 1. julija 1940.

Kmalu po odprtju so odkrili, da most v vetrovnem vremenu nekoliko niha, vendar je kazalo, da most lahko prenese take obremenitve.

7. novembra 1940 je most ob zmernem začel nihati močneje ter se kmalu porušil.

Leta 1950 so na istem mestu zgradili nov most, ki stoji še danes.

Ovrednotite drugo možnost

Ustvarjanje zamisli: Pri ustvarjanju zamisli naj sodeluje čim več ljudi. Zamisli naj se v začetni fazi zgolj niza in ureja, vsakršno vrednotenje zamisli (tudi z govorico telesa) lahko le škoduje nastajanju novih zamisli. Posebno skrb namenite nenavadnim zamislim. Pri beleženju s spodnjim j in urejanju j j zamisli si lahko pomagate p g p j diagramom. g

----------- - - - - - - - - - - - - VSE ZAMISLI - -

Izberite boljšo možnost in jo še dodatno izboljšajte Narrows

- - - - - - - - - - - SKICA - - - - - - - - - -

utemeljitev:

Razvstite R tit zamisli i li v različne ličč kategorije k t ij ZAMISLI RAZVRŠČENE PO TIPIH

osnovne značilnosti

Ko ste nabrali dovolj različnih zamislim, je čas, da ji ovrednotite in izberete najprimernejšo. Da si olajšamo delo naredimo ožji izbor zamisli, v katerega ne pozabimo vključiti nenavadnih zamisli. Običajno mora končna zamisel ustrezati večim kriterijem, ki so različno pomembni. Odločite se, kateri kriteriji za vas najpomembnejši. Pri vrednotenju si lahko pomagate s spodnjo preglednico.

KRITERIJI (razvrščeni po pomembnosti)

Zrušenje mostu Tacoma

- - - - - - - - - - - PRVI TIP - - - - - - - - - - -

1.tip:

osnovne značilnosti

Vrednotenje zamisli:

Postopek izdelave: Preden začnete z izdelavo določite v kakšnem zaporedju bo potekala gradnja. Za vsako fazo predvidite koliko časa bo trajala. Pri tem upoštevajte začetne pogoje. Določite kdo je vodja gradbišča in kdo je zadolžen za katero opravilo. Med gradnjo se čim bolj držite postopka!

2.tip:

3.tip:

4.tip:

NAJBOLJŠE ZAMISLI

Hokejist odrine nasprotnika.

Izberite najbolj nenavadne zamisli

NENAVADNE ZAMISLI

Izberite najboljšo zamisel oziroma kombinacijo zamisli

NAJBOLJŠA ZAMISEL

Končna analiza:

22

Ko je delo opravljeno in naloga uspešno zaključena, je čas za pogovor o tem kako ste opravili nalogo. Pogovorite se predvsem o tem kakšen je bil vaš načrt, kako je potekalo delo, kako se je vsak počutil pri delu in kaj ste se pri tem naučili. Pogovor sklenite s tem, kako bi se podobne naloge lotili prihodnjič.

23

48

49

10.1.11 8:42

Gradivo za učitelje

Čeprav sta učbenik in delovni zvezek namenjena v prvi vrsti učencem, pa nismo pri razvoju učbeniškega kompleta pozabili učiteljev in njihovega vsakdanjega dela z učenci.

Na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva najdete obsežna priročnika za učitelje in letni pripravi za 8. in 9. razred v formatu PDF. Na svoj računalnik jih lahko prenesete z nekaj kliki.

Letna učna priprava – Fizika 8

Učna tema: Sile in gibanje ETAPNI UČNI CILJI: učenci spoznajo, kako lahko aktivno berejo različna besedila Letna učna priprava – Fizika 8 učenci širijo svojo radovednost, veselje do znanja in splošno izobrazbo učenci se naučijo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja informacij Vesolje znanost učenci se naučijoUčna izvajatitema: preproste poskuse inin interpretirati rezultate učenci se naučijo izražati svoje misli in spoznanja na različne načine učenci se naučijoETAPNI uporabljati strokovne izraze in natančno izražati UČNI CILJI: učenci se naučijo reševati preprosteosnovne računske primere metode učenci spoznajo raziskovalne učenci spoznajo, da lahkospoštujejo zveze med količinami različne njenega informacije učinkovito predstavimo tudi v grafični obliki učenci znanost in seinzavedali pomena učenci pridobijo znanje, in spretnosti, s pomočjo učencisposobnosti spoznajo, kako lahko aktivno berejo katerih različnarazumejo besedilaožje in širše življenjsko okolje učenci širijo svojo radovednost, veselje do znanja in splošno izobrazbo učenci se naučijo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja informacij UČNA ENOTA UČNI CILJI NOVI POJMI MEDPREDMETNE POVEZAVE učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje fizikalnih tem učenci pridobijo sposobnosti in spretnosti, katerih ožje in širše življenjsko delovanje medrazumejo telesi, sprememba ŠV: športne igre okolje učenec ve, daznanje, spremembo na telesu povzroči drugo telo s pomočjo 5. ura

MEDSEBOJNO DELOVANJE

učenec opiše delovanje dveh teles, ki delujeta druga na drugo učenec poimenuje silo in opiše njeno delovanje z glagoli

oblike, sprememba gibanja, sila

UČNA ENOTA UČNInaCILJI učenec pojasni, kako je sprememba, ki jo sila povzroči telesu,

KEM: zgradba snovi

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

odvisna od smeri in velikosti sile fizika, kemija, biologija BIO: skupne oz. sorodne vsebine učenec izve, kaj bomo obravnavali pri predmetu nasploh in letos KEM: skupne oz. sorodne vsebine učenec spozna učna ki gradiva in izve, kako sesile jih ob uporablja GEO: osončje dotiku, sile na daljavo, učenec razume 3. Newtonov zakon za telesi, delujeta ob dotiku MAT: skupne oz. sorodne vsebine učenec izve, kako bo samo potekalo delo priinpredmetu UVODNA URAzna razlikovati med ŠV: borilne veščine, športi z žogo 3. Newtonov zakon, zakon o učenec silami, ki delujejo ob dotiku vzajemnem delovanju sil, silami, ki delujejo ob dotiku in na daljavo VRSTE SIL IN BIO: nastanek in razvoj življenja učenec ve,življenja da je vesolje vse kar je ki in da smoopazovano tudi mi deltelo, njegaokolica Vesolje (universe), veliki pok (Big 2. ura učenec na primeru iz vsakdanjega poimenuje sile, bang), osnovni delci, atomska jedra, KEM: nastanek in zgradba snovi učenec ve, kdaj in kako je nastalo vesolje in naše osončje NJIHOVE LASTNOSTI delujejo na opazovano telo GEO: nastanek Osončja in Zemlje elektroni, nevtroni, protoni, primati,

učence zna okvirno opisati, kako se je razvijalo življenje na Zemlji KRATKA ZGO: pojav in razvoj človeške vretenčarji dobi pregled in občutek masa, obdobja teža, newton, prožna telesa, MAT: merjenje, premo sorazmerje učenecČASA imenuje enoto zaučenec silo in pozna dogovor zanjo za daljša časovna 7. ura ZGODOVINA civilizacije neprožna telesa TIT: prevozna sredstva učenec razlikuje težo in maso GEO: Osončje učenec določi težo telesa pri dani masi telesa VELIKOSTI učenec ve, kaj jeprepozna znanost in kakooddeluje znanost (Science), 3. ura učenec med dvema konkretnima ZGO:znanstvena geografska odkritjaBIO: kaj proučuje biologija silama večjo obeh KEM: kaj proučuje kemija učenec ve, kaj proučuje fizika domneva, znanstven način dela, SIL ZGO: razvoj znanosti učenec ve, kaj so fizikalne količine in fizikalni zakoni teorija, zakon, fizika (Physics) ZNANOST IN MAT: desetiške potence, učenec zna zapisovati velika in majhna števila fizikalna količina, mersko število, TEHNOLOGIJA pretvarjanje enot merska enota, desetiške predpone, desetiški eksponenti, svetlobno leto

1. ura

6. ura

4. ura

ZNANSTVENI NAČIN DELA

učenec ve, kateri so najpomembnejši izumi in odkritja 4 učenec ve, da je bil del človekove raziskovalne dejavnosti usmerjen v iskanjem pogonskih sredstev in virov energije učenec ve, da je odkritje elektrike spodbudilo razvoj številnih naprav učenec se zaveda, da je moč znanstvena odkritja tudi zlorabiti

tehnologija, izumi, tehnološka odkritja, parni stroj, motor z notranjim izgorevanjem, kloniranje, gensko spremenjena hrana, jedrska energija, radioaktivno sevanje

Ambrož Demša

r, Đulijana Juričić

BIO: razvoj vrst, pasterizacija, penicilin, DNA KEM: dinamit, umetne snovi ZGO: industrializacija

, Vasja Kožuh in

r, Đulijana Juričić

Ambrož Demša

?

Zakaj se dogaja 8 ja gi er en in Sile

3

, Vasja Kožuh in

Valentina Mlaka

Zakaj se dogaja ?

Gibanje in elek trika 9

r

Valentina Mlaka

PRIROČNIK ZA

r

UČITELJE

TELJE

UČI PRIROČNIK ZA

3.1 Sp rem in delo embe

Fizika4 rez.indd 10

Napove dnik

Poglavje ključnih o delu in energiji v zače fizikalnih koncept vsebuje ene tku obravnav poudari mo pom ov, zato že ga energija ane snov embnost i. pojavljaj niso le fizik Delo, moč in družbos o v biologij alni pojmi, amp i, kem lovnih iji, tehn ak se vedah ičnih ... in

dvig zvezka

milijarde milijard

dvig

James

Joule

vzlet letala 1000 MJ

Zapisan a sila JE/NI povzroč Pojasni ila spreme lo: mbo in sila:

65

sponk e za papir

mJ vzlet muhe

pol

sekund. fizikalno • Vesolje je pojmov torej približno desko, miljardokrat starejše anje dela žaga DA/NE DA/NE od tebe.

1. Prikazan je časovni Zakaj?

Zakaj?

3. V trak in naštetih nekaj najpomembnejših Razporedi dogodke dogodkov zgodovine vesolja. fiziki v pravilnem časovnem zaporedju.

Za vsakoje delo natančn DA/NE sliko zapiši o oprede silo, s ljeno Zakaj? nastanek življenja in katero deluje je povezan prva mnogocelična prvi sodobni človek bitja telo, opiši s spreme spreme mbo, ki jo povzroč mbo in sila: razmisl prve galaksije nastanek Osončja i, ali jei sila.

Veliki pok ta sila spreme povzroč mba: ila spreme mbo.

Zapisan a sila JE/NI povzroč Pojasni ila spreme lo: mbo in JE/NI opravila delo/de la. sila: 2. Na spodnji sliki je prikazana današnja podoba spreme Osončja. Na kratko opiši nastanek Osončja. mba:

ki jo oče

1J

posame npr. 100 znih dvigih, g za 1 m.predmet s silo In ga ustrezn 1 N dvignem o označi o telo za 1 v pregled nici. m. dvig zaboja pomaran dvig č šolske torbe

s tal

kJ

dvig pralneg a stroja

MJ GJ

5. Količino Za vse opravlje opisane nega dela primere lahko izračun izračun dogajan aj, koliko amo, če je dela je poznam opravila o velikos uprasn t sile sila. in premik jenje sila vžigalic . e premik met snežne 1N kepe delo 1 cm dvig šolske 50 N torbe s tal na 50 cm vleka rame sani v 100 N hrib 1m 20 N 100 m

TJ vzlet rakete

»delo«.

njem primeraživljenju zapiši, pojmujemo ali opravlja delo š delo drugače kot ali ne, v fiziki. in pojasni • Tvoja vsakda zakaj starost je okoli pol tako misliš. nje pojmov milijarde sekund. • Starost anje dela vesolja je približno

na tej strani so zanamenjene temu, da bi: mizo rešuješ in • dobil predstavo, kako je nastalo tole nalogovesolje DA/NE • vedel, kako je nastalo naše Osončje • poznal zgradbo snovi pomaga Zakaj?

• razlikoval živo in neživo š držati

met papirnate ga letala

Za oba

1.1 Kratka zgodovina dogajan je časa Naloge sediš

vzlet športneg a letala

ob besedi

delovni zvezek 2. V str. 5 vsakda

vzlet potniške ga letala

misel

Dife

renciaci Višja rave ja pomoči n: Učenci zastavlje(predvsem samostojno v in kako nih vprašanj obliki prob ali z malo lemsko ) ugo Nižja peljejo je odvisno rave delo. tovijo, od česa delo pove n: Učenci Samosto dela. in predlaga Lahk mor jo obra jno izzano je odv problem o rešijo s spre ajo vede isno bolj zaplzec za raču . izračuna delo, kako membam ti, da je eten fizik nanje i, od česa za delo mo, ter kate ga označimo alni Nižja raven: posameznih dogodkov (še problem. Znajo rešit ro enoto upo in posebej manj pomembnih!) i enostav e. rabl podrobno ne fizik jamo ne opisujemo in časovno alne opredeljujemo.

Kljub temu pa zahtevamo osnovno pozna4. Delo vanje pomembnejših dogodkov, Oceni,merimo njihovev joulih kolikšn ga sosledja in vzročnih o delo (J). 1 J dela opravim opravim povezav. o pri o, kadar

vzlet vodenegradijsko a modela

Rešimo

Izračuna skupaj delavec jmo, koliko škatle pri dvigu dela je s tal do 10-kilog opravil višine ramske A=F 1 m? ·s A = 100 N·1m A = 100 Nm A = 100 J

3.1a Višja raven: Spre mem sebe spustimo in delolahko natančnejšo obravnavo Naloge razmer na poznal tej strani so namenjene ob začetku razliko vesolja (npr. Kaj••so med »vsakdanj temu, vedel, osnovni kdaj da bi: • znal oceniti sila opravlja delci? im« ), delo in in fizikalnim količino spregovorimo o •osnovnih znal za kdaj ne delom vsakdanje opravljene ga dela silah primere in/ali izračunati 1. Ljudje podrobneje delo obdelamo razvoj življenja Zapiši pogosto kaj in nekaj ga poskušamo besed,delamo in povezati govorim ki ti pridejo z biologijo. o o tem. na

danes

1 meter

Temo je mogoče obravnavati na različnih ravneh. Brez dvoma zelo je zanimiva, a v podrobnostih mnogo prezapletena, tako da je morda najbolje učence po osnovni obravnavi spodbuditi in napotiti na samostojno iskanje po različnih virih.

del. zve zek str.

50−51 Diferenciacija

pred 5 mrd let

JANUAR

•1 2 3 4 5 6 7 FEBRUAR 8 9 10 11 12 13 • 2 14 1 3 4 5 6 7 nastanek našega Osončja MAREC 15 16 17 18 19 20 8 9 21 10 11 12 13 14 1 2 3 4 5 6 22 23 24 25 26 27 7 15 16 28 17 18 19 20 21APRIL • 9 10 11 12 13 8 29 30 31 1 2 3 4 145 6 22 23 24 25 26 27 MAJ 7 15 16 28 178 189 19 20 21JUNIJ 10 11 12 13 5 6 22 23 24 25 26 127 2 13 4 14 15 16 17 182819 20 2 3 4 57 6 7 začetek vesolja 8 9 10 11 21 12 JULIJ 13 14 29 30 31 8 9 10 11 22 23 24 25 26 12 13 15 16 17 27 18 28 19 120 221 3 14 nastanek prvih galaksij 15 16 5 6 7 29 30 18 19 20 4 AVGUST 22 23 24 25 17 26 827 928 10 21 DECEMBER Zgodovina vesolja, za lažjo 111 122 133 14 22 23 24 25 26 27 28 4 5 SEPTEMBER 29 30 31 6 7 leto. Vesolje že do začetka predstavo skrčena v eno 1 2 15 16 17 18 19 20 3 4 podobo. Proti koncu poletjapomladi dobi skoraj sedanjo 5 29 30 6 8 9 102111 121 13 7 prvi sesalci zažari Sonce. Kmalu 2 143 4 5 6 7 začetku šolskega leta se 8 9 na Zemlji pojavi življenje.po 22 23 24 25 26 27 10 11 12 13 stotink sekunde pred novim Nekaj 15 16 172818 198 20 14 letom se pojaviš ti.

9 2110 11 12 13 14OKTOBER 15 16 17 29 30 31 17 18 19 20 22 23 24 25 261527 21 162817 18 19 20 211 2 3 4 22 23 24 25 5 6 7NOVEMBER 26 27 28 29 30 31 22 23 24 25 26 27 1 2 3 4 5 6 29 30 31 • 11 12 13 14 288 9 10 7 29 29 30 Veliki škrip • 15 16 17 18 19 20 8 Kaj je bilo na začetku?

21 9 10 11 12 13 14 Nekatere teorije razvoja 22 23 24 25 26 27 15 16 17 18 19 20 vesolja napovedujejo, da Pred 13,7 milijardami let se 21 28 se je vesolje, veliko kot bo vesolje v prihodnosti pika na koncu tega stavka, začelo 22 23 24 25 26 27 29 30 31 krčiti in se na koncu skrčilo začelo širiti z ogromno 28 v točko. hitrostjo. Vse skupaj je To dogajanje, ki naj bi spominjalo 29 30 bilo še najbolj podobno velikanski eksploziji, zato na veliki pok, zavrten nazaj v začetek vesolja imenuječasu, slikovito imenujejo mo veliki pok (angl. Big prve zapletene celice Zadnjih šest ur Bang). Zgodnje vesolje prvi primati veliki škrip (angl. Big je 21.00 prvi človečnjaki bilo nekakšna zelo gosta in vroča kaša svetlobe nastanek življenja na Zemlji Crunch).

22.30 prvi človek ter osnovnih delcev, ki se 23.50 prvi sodobni človek je s širjenjem hitro ohlajala. prve človeku podobne Iz osnovnih delcev so začeli opice 23.59 ljudje poselijo ves nastajati prvi protoni in svet nevtroni, ki so se kmalu Kdaj se razvije življenje? začeli združevati v atomska Zadnje pol minute jedra. Po dolgotrajnem Planeti so se postopno zatišju se 23:59:30 konec zadnje ohlajali in vsaj na enem • vesolje (angl. Universe) liko znižala, da so se atomska je temperatura toledene dobe od njih so se ustvarile ravno – vse, 23:59:37 začetek poljedelstva jedra začela obdajati pravšnje razmere • veliki pok – začetek vesolja kar je z elektroni in nastali so 23:59:45 prve civilizacije za čudež brez primere – prvi atomi. Ti so se na ne• osnovni delci – najmanjši nastanek življenja. Sprva 23:59:59 novi vek katerih mestih zgostili delci snovi zelo preprosta živa bitja • protoni, nevtroni – delci, v oblake plinov, iz katerih so sčasoma postajala ki sestavljajo atomska jedra so nastale prve zvezde in • atomi – najmanjši delci vse bolj zapletena in nekega galaksije. Vesolje je tako kemijskega elementa Zadnje pol sekunde dne po približno milijardi let postalo • primati – rod sesalcev, v zvezdno nebo in se spraševati: so začela strmeti med katere sodi tudi človek 23:59:59.50 izum parnega podobno današnjemu. »Kako je vse stroja 23:59:59.75 prvi polet skupaj nastalo?« 23:59:59.90 pristanek z letalom ? Kaj se je dogajalo v vesolju, na Luni 8 medtem ko se je 23:59:59.99 tvoj 10. rojstni hitro širilo? dan ? Zakaj pravimo, da je nastanek življenja čudež?

Ali je res?

Diferenc na pod iacijo lahk o ročj izpeljeva u samostoizvajamo pred jneg nja zakl vsem jučkov. a ugotavlj anja in

Povzet ek

Delo je zročajo povezan

kateregasile. Silao z velikost jo spremem in premikadeluje. opravlja delo, Delo je b, ki jih vzpored . Pri tem opredelkadar premika povenaka en s premikomoramo jeno kot telo, na 1 N·m. zmnože m. Enotaupoštevati za delo le del sile,k sile Ponovi je joule ki 1. Naštej (J) in je je nekaj 2. Od primerov 3. Kaj česa je odvisno , ko pove , kolikosila opravlja delo o sila? velikost dela opravi delo. i spremem sila?

Razmis b, ki jih li Kako povzroč bi ugotovil Pomaga i , koliko j si s kuhinjsk dela opraviš Odgov o tehtnico pri rezanju ori 1. Plavalec . kruha? pri kravlu dela opravi, premagu (50m)? ko preplava je silo 2. Kdo olimpijs 110 N. opravi pianino več dela: ki bazen Koliko Ana, po dolžini omaro za 2 m, za 3 m? ali Tina, ki s silo ki s silo 400 N 250 N premakn prestavi e

pred 13,7 mrd let

nastanek Rimske ceste

1 meter

Vsebina priročnika: • učni cilji • učna motivacija • metode in oblike dela • diferenciacija • dodatne vsebine • medpredmetne povezave • seznam dodatnih gradiv • spletne povezave • rešitve nalog iz delovnega zvezka

100 N

100 J

Vse skupaj se začne z Velikim pokom.

Vesolje, skrčeno v eni sami točki, se začne z velikansko hitrostjo širiti.

Nastaja prostor. Temperatura pada, osnovni delci se pretvarjajo v težje delce, 100 Nti še v težje.

Nastanejo zvezde, galaksije in jate galaksij.

Vse skupaj se počasi umiri, in ko že izgleda, da je vsega dogajanja konec, se zgodi največje presenečenje – življenje. In vesolje 100 J začne opazovati samo sebe in se spraševati, kako je nastalo ...

64

1 meter

1.1 Kratka zgodovina časa Da bi besedilo res

razumel, moraš brati počasi ter biti pri tem aktiven in zbran. Glej tudi slike!

PRED BRANJEM: ugotovi, o čem govori poglavje MED BRANJEM: sproti odgovarjaj na vprašanja PO BRANJU: na kratko ponovi celotno vsebino

Kaj pa višina vrhnje dviga? police Če manjša namest s tal dvignem o škatlo tolikšn dviga nadom o do polovic im. Na do e, estili dvigom z enim smo s tem ta način samim, dva opravlj opravili dvojno smo v primerj dvakrat eno delo avi s polovič delo.

Iz obeh premos Iz tega nim sklepam ugotov primerov lahko orazme itev: opravlj izluščimrno s premik o, da je je sila om. eno in čim o večji je delo je tem preprosto premik večje, prijema čim večja lišča Koliko sile.

Spozna dela smo li smo, oprav delo opravlj da je ili? delo premos Definicija a, in premos v najprep dela vsebuje orazme orazmerno sili, ki rno premik rostejši obliki: obe premos premiku a, orazme telesa. delo je premik če sta sila rnosti zmnože ki kaže nista vzporedin premik vzpored k sile in krajše: v smeri premikna, upošte na. Če trudu amo ali ne? ni bilo pravega smo klavir vamo sila in nikakor a. To le tisti V vsakda lahko ne potiska na različne zapišem del sile, njem učinka. Smo li z vso delo = življenj o načine, torej tudi oprede sila · u lahko delali premik v fiziki ljeno to razlaga premik zelo natanč pa je ali Če poznam a telo, mo no: sila delo (angl. lege, A=F o velikos work) gibanja na katereg premik · s. opravlj 2 × 100 Kakor , lahko t sile ali oblike a deluje. a delo, N v smeri Ko pomno koli opravlj Če ni kadar telesa, jih povzroč že, delo newton žimo silo eno delo premika in je poveza sila ni spremembe opravil sila, tem ajo sile in dolžino zares izračun no s spreme ki jih -metrih. To – čim a dela. , dobimo uporab amo. nadom večjo označim več dela je opravil spreme mbami, toplote ljamo estimo rezulta o z A. ki za merjen . z jouli tv a na telesu.mbo povzroč (izg. je dela, Povzetek Delo krajše i energij džul), Vesolje je nastalo ! pred Delo13,7 e in Od česa (A) jemilijardami let z velikim pokom. Naše Osončje enako pred je ki ga Delo lahko je odvis približno 5 milijardami zmnožk povzroč nastalo no in u sile presoja plina. Na Zemlji se je oblet iz oblaka i prahu povzroč sila. Merimo ustreznihtapogojih in premik 1 J je mo po delo? ila sila. razvilo življenje.

200 J enak res primerj spreme Paziti ga v joulih a, 1 N·m, zvezek mbi, ki povzroč amo sile moramo (J).

A=F Ponovi dela. in ga damo a koliko je in spreme le, da med jo je ·s ile.

Ker je Če dvignem na klop, to? Ko s 1. Koliko je po naših seboj ocenah mbe, enota staro vesolje? opravim tal pobere 2. Kdaj seenote: ki so 100 N o dve je na Zemlji pojavilomala, škatle jih te življenje? o približn mo škatli, večkrat o za 3. Poišči•kakšno tisočkra sile bajko ali mit o nastanku je v gom ene to potrebn uporab o t večja sveta. 1 a dvojna primerjavi ljamo 1 J škatle kJ = 1000 enota s tem 4. Primerjaj bajko večje z dvigom smo čje sila. je o stvarjenju tudi dvojno • J = 10 3sveta,kilojou opravil V primerj ki si jo le ene našel, zmilijon znanstveno Kako jedelo J krat večja razlago nastanka (kJ) nastalo premos Osončje? avi delo. ? i dvojno in razvoja1 vesolja.

MJ = 1.000.0 spreme z dviSklepa enota orazme Pred približno 5 milijardami mo, da mbo in rnose let 00 J = je megajo je začel z velikos nek je Razmisli oblak plina in prahu, ki ule (MJ) 10 6 J tjo sile. opravljeno je nastal po eksploziji Zakaj bolj zaupamo znanstveni velike stare zvezde, obračanje v eni od galaksij krčiti in razvoja vesolja kot različnim razlagi strani vrteti. Zaradi bajkam in vrtenja se je mitom?

–3 10postopno sploščil v disku podobno J obliko. Na sredini se je zbrala večina snovi Surfaj in ko se je dovolj segrela, Na www.kvarkadabra.si je zažarela kot majhna met puščice v področju 200 J zvezda – naše Sonce. V astronomija poišči podrobnejši istem času se je tudi v opis nastanka bolj 1 J vesolja in ga preberi. oddaljenih delih oblaka začela kopičiti snov in nastali so zametki planetov. servis pri tenisu 1 kJ ? Kaj se je v začetku dogajalo prvi vretenčarji prva mnogocelična bitja z oblakom plina in prahu, iz katerega je nastalo Osončje? dvig zabojnika 1 MJ pojav fotosinteze Hiša zgrajen a in na je To je velika vrsti je

učbenik str. 8−9

Ključne besede: • nastanek vesolja • veliki pok • osnovni delci • atomska jedra • atomi • nastanek Osončja • razvoj življenja

Delo je pojem, ki ga v uporabljam o, v fiziki vsakdanjem PRED BRANJEM: življenju pa je pogosto MED BRANJEM: razmisli, natančno določeno.

PO BRANJU: ugotovi, kaj tebi pomeni pojem primerjaj kako fizika opredeljuje delo obe »defi niciji«. delo Kaj ugotoviš?

meter

1 šolska ura

Ključne besede: • spremem • premik ba • sila • delo • joule

družino selitev. . Običajnsprememba Ta učna enota je namenjena temu, da bi učenci: čeprav o se selitve za vso ni prav stvari nič zabavn zložiti veselim • vedeli, da je vesolje vse kar je in da smo tudi minadel v škatle, o, o, ko je dvorišč njega jih odnesti treba raztovo e, zložiti vse na tovornja po stopnic riti. A • vedeli, kdaj in kako je nastalo vesolje in naše osončje to težke omare, bi še šlo, kaj k in ponovn ah pa pohištv o delati, postelje?

• vedeli, kako se je razvijalo življenje na Zemlji za zabavo Ves čas o je treba – pa na koncu • dobili pregled in občutek za daljša časovna obdobja zmanjka energije .

Kaj je delo? * spoznali, kako lahko aktivno berejo različna Pri selitvi besedila je skoraj ni vse le silah. vse poveza * širili radovednost, veselje do znanja in splošno prestav vizobrazbo Kaj lahko no iti s silami. klavir, uspe pa nam se zgodi, Vendar premak * izboljšali svojo informacijsko pismenost silo, da poskuš niti. Čeprav ga kljub žal

2×1

Priročnik, dostopen v elektronski obliki, je odlična zasnova za izdelavo učnih priprav za izvedbo posameznih ur.

1.1 Kratka zgodovina časa

Ta učna enota je • vedeli, namenjena da temu povzročaj je delo pove zano z , da bi učenci: • vedeli, o sile velikostjo da sila sprememb, • vede opravlja li, da ki jih delo, kada * razumeli je delo zmno r premika žek razliko telo, na * znali upor med »delo sile (v smer kater i prem * znali zapisabiti pojem prem m« v vsakdanje ika) in prem o deluje ati ugoto ika m o vitev v sorazmernosti življenju in v matematič fiziki pri ni oblik povezovanju i količin

pred 4 mrd let

64−65

3.1 Spre in delo membe

pred 1 mrd let

1 šolsk a ura učbenik str.

pred 12 mrd let

Več o priročniku

Kako

Naloga naporni so nakup (jeman : ugotovi, koliko teoretičje živil s police, dela si i? ne osnove potiska opravil pri nje vozička vseh opravili in na osnovi h, ki so tega priprav, nošenje opis merjen i ustrezn vrečk ...). povezana z ja: o pregled Pred nakupi nakupo nico. izpiši vanjem potrebn e

Kratek JE/NI

opravila

delo/de la.

Meritve

in izračun Delo je i: spreme opravilo jemanje mba: Obravn Z razli povezano s police živil Zapisan s spre 50 čnim ava nov potiska a sila sila (N) JE/NI membam pritiskan i preprost vozička nje povzroč e snovi Pojasni ila spreme lo: nošenje pot (m) mbo in na mizo je nezašilje imi poskusi i. vrečke JE/NI 3. Pri kemiji prav zdaj opravila govorite delo (J) delo/de V levi stolpec zapiši, kako o zgradbi snovi, pri biologiji pa o živem in višine knjig, , pisanje po nega konca (npr. neživem. je zgrajena snov, v desnega la. ali vleč pa, kaj je značilno za živa priti bitja. škatle enje razli tenke…) skanje ob papirju, dvigsvinčnika Kratek koment po ar naloge: Uvodna čno obte skupaj vodorav delo in ugotavljamo steno, stisk ovanje snov ni motivac žene anje plas lastnosti živega , kdaj delo. ugotovimo, podlagi. Iz Utrjeva kako kdaj ne. Z Učencem ija opra Pou poskuso lahko učen od česa nje & nad razmnoževanje ponenta darimo, ugotovim ci se pog vljamo večje njihovem zastavim da delo je odvisno v grad delo Utrje ovor sile, o o, nja kdo vanj Učence imo dejstvo, . Učenci ki je vzpo opravlja erjamo mnenju vprašanje, menjena u in poglabl naj na je opravil , dela kdaj po le kom redn zapisa vodimo do povzroči da je več koncu vimo učenje z naku jo in kda matema a s premikom dela opra izračuna na stra vprašanj janj vpra izluščijo j jedrou inznan Krit mat a je fizik l večjo spre ja ni in tičn določili, šanje: kako povanjem ne. Primično miš dela ema . so naega na stra 65 ter nalo naloge v alna ozna membo.vil tisti, ki . povezavotični pojem, . Opozorimo ljenje da pa učb ni 50 Lahko koliko dela bi v obeh PostaPovemo, je ka za Celoten 9 v in 51. ge v delovnem eniku s kate jih izve primerih – prem delo (angl. svetu upo rim opiš na odpiran demo tudije bilo opra o sora zvezku mišljenj potek ure rabljajo v Slovenij da work).

Učence vljen emo to jem vrat zmerje. prep spo Enota tudi ozna i A, temu e. Učence 5 dbuja kriti za (vlečemo rost pos o? življenja lahko nap Drugi ko W tudi z lahk učenec delo. Izrač Delo je kljuko, kus z in dela otimo na dodatni o spodbu čno viri • Kako razis pa nič!)

Jamesa v učiln opravil pri unamo delo dolo mi dimo demo odvisno od Napovednik www.you dvig . ici. , k Joula. kovanje nekaj premika ljenega čiti (izmeritivprašanji, ugotovij Pri reševanj anju neke ki ga je prep ganje tube.com kot in sile. ) velik Kritičnem dela?

Obravnava različneg rost ga nove u nalo ih snovi Naravoslovje se je v letošnjem ost opraje: (Eureka jasnimo o, da osta ge učen telesa a štev poskusov, Izveletu neta naloga u mišljenj v8) Napoved celotnega poglavja. ila knji razdelilo na biologijo, kemijo npr. ci z joul , da njun zmn enoti N Utrjevanje e Zaključ v delo & nadgradnja Na začetku g na razli dviin om. Ob in m. vnem je namenje Mit o nastanku je gotovo smiselno na kratko ek fiziko − predmete, pri katerih sveta in znanstvena PoKritično mišljenje z učen teorija. sekvenci ožek nadome čne zvezku. na predstaviti bomo v ci Za Preberemo pog V vsebino delovnem 50 stim kratek mit o nastanku Drugi viri tudi 2. in namen celotnega poglavja naslednjih dveh letih na zvezku so naloge,kon različnihvesolja ovorimo slik v učb ec jihure različne načine lahko o eniku o za pojmki (zelo lep in zanimiv je tudi lahko Učence lahko spodbudimo Akti o prim Vesolju in znanosti. Poudarimo spoznavali svet okoli nas. e in utrjevanje nadgradnjo se h kritičnemu povzame slovenski miterov opra velikostnuporabimo vno bran dejstvo, Pri fiziki www.kvarkadabra.si ih redi Zelo pomembna in vzorca. ugotovitve razmišljanju − Mengeška zgodba). Za snovi. da je vesolje vse kar obstaja vljen mo z naslednjimi bomo letos spoznali vesolje, je h tem vprašanji: ključne je zadnja naloga, v obli ega dela predstavimo Medpred okoli nas in Pozo gibanje in www.youtube.com ki mise • Zakaj nastanek vesolja, kot ga ki zahteva da smo vse kar vemo o si upamo rnost . medsebojno delovanje povezovanje znanja fizike, metno je vesolje opisuje standardlnega trditi, dain njem spoznali z usmerim teles v vesolju in Strnad, J.: Prapok prasnovMAT razu res ni model vesolja. Učence nastalo na takšen kemije in biologije. Izkoristimo opazovanjem − v zadnjih o pred najpomembnejši koncept v tek: prem način?najp mevanje požene spodbudimo k nekaj sto letih lahko – energijo. vsem tudi o slik. Pri ŠV: • Zakaj so skoraj vsa ljudstva rej sam razmišljanju, v čem se priljubljenost vsebine in to na sistematičen način na bran ti dve zgodbi med delo pri sorazmerje v preteklosti učence spodbutem počne znanost. i ogle katerih je ZG: seboj razlikujeta. imela svoj mit o nastanku dimo k uporabi drugih Pri tem lahko omenimo je nave dajo slike si učenci industriametanju na virov − enciklopetudi svetlobo, ki je pogvesolja? den v ovor AN: učb • koš Ali obstajajo dij, TV oddaj in spletnih naš glavni vir informacij enik tudi drugasitu ali gol strokovn lizacija in vesolja?u prenesej velikostni Uvodna motivacija vsebin. o svetu okoli nas. acije v izum red dela u, ob Pogovor o fenomenu življenja. i izraz življenju o vsebino i v ang i delo.

Učence .V Medpredmetno leščini spodbudimo, da sami povedo, , v kate slik na drug Že običajna obravnava Tekmovanje kdo seže dlje nastanka vesolja kar že v preteklost? rih e vedo o nastanku in razvoju učencev ne bo pustila ravnodušnih.

Učence pozovemo, da se vljam in razvoj BIO:opra Aktivno branje nastanek Zaključek življenja. domislijo o življenja Kljub Predvidoma bi moralo zadostovati, temu si oglejmo video o časovno čim bolj oddaljenih KEM: nastanek in zgradba vesolju z www. dogodkov. da snovi Učenci imajo v učbeniku nanizane stvari zgolj uredimo youtube.com (big bang Učencem pojasnimo, da Njihove predloge lahko GEO: nastanek Osončja Zapom splošno 51 uneverse), učenci zapisujemo na obravnavana in nekoliko in Zemlje za aktivno branje. Predlagamo, navodilo dopolnimo. Vsekakor pa že prej dobijo nalogo, da tema ni ozko vezana na tablo in jih na koncu časovno ZGO: pojav in razvoj človeške sprememDelo je pove nili si bom spregovorimo poiščejo različne fiziko, temveč vseda se z uredimo. civilizacijeb, zano z opra učenci na kratko se pogovorite tudi o edinstvenosti in mite o nastanku sveta ipd. buje različna področja Zelo verjetno bo kdo omenil opredelj vlja delo ki jih povz velikostjoo neponovljivosti in je del splošne o smiselveliki pok in s , kada roča nosti aktivnega učenja življenja na Zemlji in to eno kot izobrazbe. Prav tako naj tem prispeval iztočnico in jih spodbudite, povežimo z nasse zavedajo, da je za nadaljevanje. zmnožek r premika jo sile. Sila da opravijo kar od njih tankom Osončja in Zemlje. naše znanje o vesolju še telo in sile (v premika. zahteva navodilo. . Delo zelo nepopolno sme je Podobno aktivnost lahko Enota in se sproti dopolnjuje Zapomnili si bomo izvedete tudi na in spreminja. za delo ri premika) 6 članku iz poljudoznanstve je joul Vesolje je nastalo pred ne revije. e (J). približno 14 milijardami let z velikim pokom. Naše Osončje je staro 5 milijard let − nastalo je 7 iz oblaka prahu in plina.

Kmalu zatem se je na Zemlji začelo razvijati življenje. sestavljajo

sestavljajo

sestavljajo

51

10.1.11 8:42

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.knjigarna.com

I z obr a ž ev a l n i sve t ov a lki Z a l o ž b e R o k u s K l e tt

Zahodna Slovenija Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Vzhodna Slovenija Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Podpora kupcem Slađana Pepić, tel.: 01 513 46 46 sladzana.pepic@rokus-klett.si

Naročila in informacije Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Prodaja vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si

Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 79

DN11/0007

Fizika4 rez.indd 11

10.1.11 8:42

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si

Fizika4 rez.indd 12

10.1.11 8:42