Geografija_2011-12

nju

a lov

al n io ic V s Nat aph z ogr ety Ge Soci e od

Šolsko leto

2011/2012 Rokusova

GEOGRAFIJA v osnovni šoli

znanje nas dela velike

Geografija4 rez.indd 1

11.1.11 10:50

Pozdravljeni!

Oglašam se vam iz Celja, od koder se pravkar odpravljam na raziskovanje Slovenije. Vabim vas, da se mi pridružite! Preden se odpravimo na pot, naj vas spomnim, da bo to že naša četrta skupna odprava. Prepotovali in spoznali smo že vesolje in naš planet od daleč, nato smo se podali na potovanja po posameznih celinah, letos pa je, kot rečeno, na vrsti raziskovanje Slovenije in nov »popotni vodnik« – Raziskujem Slovenijo.

Verjetno bodo mlajši popotniki, ki smo jih prejšnja leta vodili na najosupljivejše kraje po svetu, pomislili, da raziskovanje Slovenije ne bo enako zanimivo. Toda kmalu bodo spoznali, da je to čudovita dežela, ki ponuja številne naravne bisere in edinstvene stvaritve človeka. Poleg tega za obisk posamezne znamenitosti ne potrebujemo letalske karte in več tisoč evrov. Velikokrat sta dovolj le dobra volja in raziskovalna žilica. »Popotni vodnik« (morda zdaj recimo že kar po šolsko – učbenik) Raziskujem Slovenijo prinaša osnovne podatke o Sloveniji in njenih prebivalcih, veliko slikovnega in drugega grafičnega gradiva, kot vsako leto pa so tudi letos dodane zanimivosti, aktualne informacije in zabavne ilustracije.

Učbenik dopolnjuje delovni zvezek, ki je nekakšen popotniški dnevnik, s katerim bodo naši sopotniki lažje sledili in urejali vtise s posameznih potovanj po Sloveniji. Ob njenem raziskovanju bomo ponovili spoznanja, ki smo jih pridobili v prejšnjih letih, in Slovenijo seveda primerjali z državami v Evropi in po svetu.

Tako, poslovim se še od Alme Karlin, vzamem nahrbtnik in se odpravim na peron, kjer ravno najavljajo prihod vlaka, ki nas bo popeljal na naše novo potovanje. Pripravite svoje popotne vodnike in krenimo na pot po Sloveniji. Očarala nas bo – kot vedno!

Helena Verdev, avtorica kompletov Raziskujem …

Geografija4 rez.indd 2

11.1.11 10:50

Raziskujem ...

DI

LA

S

Učbenik Vsaka tema v učbeniku je predstavljena na dveh sosednjih straneh. Slikovno gradivo je skrbno izbrano in izdelano s poudarkom na motivaciji in informativnosti. Posebna pozornost je namenjena zemljevidom. Besedila so kratka, zanimiva, napisana v preprostem in razumljivem jeziku ter didaktično in strokovno neoporečna. Oblikovna podoba gradiva je zasnovana v skladu z zahtevnimi standardi društva National Geographic Society.

Gradivo je natisnjeno na ekološkem Certifikat zagotavlja , da za vsako drevo, papirju – posebnem papirju s certifikato posekano za predelavo v celulozo, posadijom FSC. novo.

EKOLOŠKO GRADIVO

m FSC. papirju s certifikato papirju – posebnem v celulozo, posadijo novo. na ekološkem predelavo Gradivo je natisnjenovsako drevo, posekano za , da za Certifikat zagotavlja

Gradivo je natisnjeno na ekološkem Certifikat zagotavlja , da za vsako drevo, papirju – posebnem papirju s certifikato posekano za predelavo v celulozo, posadijom FSC. novo.

Helena Verdev

Raziskujem

ZEMLJO 6

Helena Verdev

afijo Učbenik za geogr ne šole u osnov v šestem razred

XX,XX EUR

Klett, d.o.o.

Založba Rokus Ljubljana Stegne 9 b, 1000 00 46 Telefon: 01/513 46 99 Faks: 01/513 i E-pošta: rokus@rokus-klett.s www.rokus-klett.si

Delovni zvezek Delovni zvezek dopolnjuje in nadgrajuje učbenik. Dejavnosti so premišljeno izbrane, da pokrijejo vse učne cilje. Poudarek je na učenju skozi zabavo, zato so naloge raznolike, zanimive in poučne. S posebnimi temami se učenci spoznajo s tehnikami aktivnega branja in kritičnega mišljenja.

Gradivo je natisnjeno na ekološkem Certifikat zagotavlja , da za vsako drevo, papirju – posebnem papirju s certifikato posekano za predelavo v celulozo, posadijom FSC. novo.

Raziskujem

Raziskujem

16,60

-8

ISBN 978-961-209-799

STARI SVET 7 Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.s i www.rokus-klett.si

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.s i www.rokus-klett.si

Helena Verdev

NOVI SVET 8

Helena Verdev

XX,XX EUR

ISBN 978-961-209-799-8

7998 789612 09

rafijo Učbenik za geogdu osnovne šole v devetem razre

EKOLOŠKO GRADIVO

EKOLOŠKO GRADIVO

16,60 EUR

9

11 0 2

M PO

7998 789612 09

Učbenik za geogr afijo v osmem razred u osnovne šole 9

PM 2/14/08 12:23:20

Učbenik za geogr afijo v sedmem razred u osnovne šole dd 3

VSE_Naslovke.in

DI

LA

11 0 2

M PO

S Gradivo je natisnjeno na ekološkem Certifikat zagotavlja , da za vsako drevo, papirju – posebnem papirju s certifikato posekano za predelavo v celulozo, posadijom FSC. novo.

EKOLOŠKO GRADIVO m FSC. papirju s certifikato papirju – posebnem v celulozo, posadijo novo. na ekološkem predelavo Gradivo je natisnjenovsako drevo, posekano za , da za Certifikat zagotavlja

EKOLOŠKO GRADIVO

ek za geografijo Delovni zvez du osnovne šole v devetem razre

EKOLOŠKO GRADIVO

Z nakupom delovnih zvezkov prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami.

Helena Verdev Helena Verdev

Gradivo za učitelje Da bi čim bolj olajšali poučevanje geografije z našimi učbeniki in delovnimi zvezki, pripravljamo številna dodatna gradiva za učitelje.

V celoti bodo zbrana na spletni strani www.devetletka.net.

Med ta gradiva sodijo priročnik za učitelje v elektronski obliki, letne tematske priprave in dnevne učne priprave, napisane posebej za komplete Raziskujem ... Gradivo za 6., 7. in 8. razred je že na voljo, za 9. razred pa bo dostopno poleti 2011.

13,25 EUR

ISBN 978-961-209-770-7

9

789612 09 7707

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.s i www.rokus-klett.si

Raziskujem

ZEMLJO 6 XX,XX EUR

Raziskujem

Helena Verdev XX,XX EUR

Delovni zvezek za geografijo v šestem razred u osnovne šole

Raziskujem

STARI SVET

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.s i www.rokus-klett.si

NOVI SVET 8

7

Helena Verdev

16,60

-8

ISBN 978-961-209-799

Delovni zvezek za geografijo v osmem razred u osnovne šole

za geografijo Delovni zvezek osnovne šole u v sedmem razred

9

7998 789612 09

PM 2/14/08 12:23:53

Klett, d.o.o.

Založba Rokus Ljubljana Stegne 9 b, 1000 00 46 Telefon: 01/513 46 99 Faks: 01/513 i E-pošta: rokus@rokus-klett.s www.rokus-klett.si

dd 6

VSE_Naslovke.in

fije pouk geogra učitelje za Priročnik za edu osnovne šole v šestem razr

Ekološko gradivo r, ar, oga Bojan Šproga k šnik Karmen Lešnik

Raziskujem

Učbeniški kompleti so natisnjeni na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Elektronski učbenik za 7. razred E-gradivo je nadgradnja klasičnega tiskanega gradiva in je prilagojeno uporabi na spletu. Njegova orodjarna vam omogoča listanje po gradivu, pisanje in risanje po straneh, označevanje, dodajanje besedila, opomb in spletnih povezav, pripenjanje dokumentov, povečevanje delov strani ali usmerjanje pozornosti učencev s senčenjem. Gradivo bo na voljo na spletnem portalu www.irokus.si že septembra 2011.

NOVI SVET 8 fijo Priročnik za geogra ne šole u osnov v osmem razred

ŽE

RA MB TE P SE

11 0 2

Za uporabo elektronskega učbenika v razredu potrebujete računalnik s spletno povezavo in projektor. Interaktivna tabla je seveda dobrodošla, vendar ni nujna.

Geografija4 rez.indd 3

11.1.11 10:51

Didaktične prednosti gradiva 4 GOSPODARST

VO Povzetek

Avstralija in Nova Zelandija kljub od kmetijstva veliki odvisnosti sodita med gospo darsko najbo razvite držav lj e na svetu. Držav e v Tihem ocean precejšnji meri u so v odvisne od tuje pomoči.

Avstralija doživl ja na gospodarske m področju v zadnje spremembe. Vse bolj se trgajo vezi m desetletju številn z nekdanjimi »gosp e in navezujejo stiki odarji« v Evropi z bližnjimi azijski mi državami.

Ponovi

S čim se preživlja prebivalstvo Avstralije?

1. Kaj je značil no za gospodarstv o Avstralije?

2. Kaj je značil no za gospodarstv o Oceanije?

3. Katere vrste prometa so v Avstra liji in Oceaniji najpomembnejše?

Zakaj?

Avstralija je edina gospodarsko visoko ki je v veliki meri razvita država, odvisna od izvoza pridelkov, energijskih virov in rudnih bogas tev, s tem pa tudi nihanja cen na od svetovnem trgu.

Najpomembnejša gospodarska dejavn ost je industrija, Avstralci imajo sledi ji rudarstvo. visok življenjski standa razvite storitv rd in dobro ene dejavnosti.

Pri pripravi kompletov Raziskujem ... smo imeli ves čas pred očmi vedoželjnega učenca, ki se spoznava z geografijo. Hkrati smo se zavedali, kako pomembno je, da že na začetku naš čudoviti planet prikažemo tako, da ga bo učenec vzljubil, ga želel raziskovati in zanj skrbeti. Zato smo se še posebno potrudili, da bo celotno gradivo čim bolj zanimivo, zabavno, pestro, barvito in hkrati sodobno.

1. Zakaj je kmeti jstvo v Avstraliji zelo velik porab vode? nik Rudnik urana Ranger

Vinograd v Avstraliji

Kaj je značilno

V Avstraliji prevladu jejo zelo velike specializ irane kmetije. Povprečn kmetije je 3710 ha. a velikost

Česa največ prid

elajo?

74 AVSTR ALIJA IN OCEAN

IJA

v Avstraliji

Kakšno je gosp

odarstvo Ocea

nije?

Večina držav z izjemo Nove Zeland ije ima šibko razvito gospo darstvo in je vezan a predvsem na tujo pomoč.

Velik del prebiv alstva se preživ s samooskrbnim lja kmetijstvom in ribištvom.

Na tihooceansk ih otokih je najpo membnejše pridelovanje sladko rnega trsta in kokos Velik del prihod ovih orehov. kov od ribištva dobijo s proda dovolilnic za ribolo jo v v njihovih ozeme Imajo malo rudnih ljskih vodah. bogastev. Indust velikokrat v rokah rija je skromna, tujcev in vezan a na predelavo pridelkov.

Otoki so cilj številn ih turistov z vsega sta le Nauru in sveta, izjemi Papua Nova Gvine Najvišji vrh Nove Zelandije ja. Vlogo turizm zmanjšuje slaba Mount Cook in ledeniško a infrastruktura. jezero Pukaki

za industrijo?

Avstralija ima veliko rudnih bogastev in je največjih svetov ena nih izvoznic rud (železo, boksit mangan, nikelj, , zlato, baker …) in črnega Najpomembnejša gospodarska dejavn premoga. je industrija, ki ost v Avstraliji je zelo raznovrstna, namenjeni predv njeni izdelki pa so sem domačemu trgu.

Zaradi velike oddalj enosti od drugih pomen domači celin ima velik turizem. Tuje turiste Veliki koralni grebe najbolj privlačijo n, Sydney in narod notranjosti. ni parki v Zakaj so ostale države, ki so odvisn e predvsem od izvoza kmetijskih pridelkov in rudnih bogastev, slabše gospodarsko razvite kot Avstralija?

Kljub precej neugo dnim naravnim razmeram ima Avstralija dobro razvito kmetijstvo.

Kjer je dovolj padavin ter na namakalnih obmo čjih ob rekah Murray in Murru mbidgee, je razvito intenzivno kmetijstvo. Na severovzhodu pridelujejo sladko trst in tropsko rni sadje (predvsem banane in anana na obalnih obmo s), čjih na vzhodu in jugu pa krmne rastline, zelenj avo in južno sadje.

Za ostala obmo je značilno ekste čja nzivno kmetijstvo. večjo količino Na obmo čjih padavin prevla z duje pašna goved v sušnejših obmo oreja, čjih pa ovčereja.

Le-ta je ena glavni kmetijskih dejavn h osti v Avstraliji, vendar število zelo niha in je ovac odvisno od cene volne na svetov trgu. Ribištvo kljub nem dejstvu, da Avstra morje, nima pome lijo v celoti obliva mbnejše vloge.

Kakšno je gosp Nove Zelandije odarstvo ?

Dvanajst apostolov

ob južni obali Avstralije

SLOVARČEK: ▶ ekstenz

ivno kmetijstvo –

GEO 8 RNS UCB.indd

Vsebina je predstavljena kot razburljivo potovanje po planetu Zem­lja in odkrivanje njegovih lepot ter zakladov. Gradivo spodbuja pozitiven odnos do narave, hkrati pa razvija kritičen odnos do človeške družbe in ravnanja z okoljem.

Razmisli

malo vloženega dela

Turiste na otoke v Oceaniji privabljajo toplo podnebje , bele peščene plaže potapljanje na koralnih in grebenih.

in sredstev

Nova Zelandija je gospodarsko visoko razvita država. Njeno gospodarstvo temelji predvsem na kmetijstvu, ki je specializiran o in usmerjeno v živinorejo. Pridel ki so namenjeni izvozu, zlasti volna, predvsem surovo maslo in goveje meso.

Pomembno je tudi sadjarstvo.

V obalnih obmo je pomembno čjih ribištvo. Nova Zelandija ima rudnih bogastev. malo Zaradi številnih naravnih zname nitosti ima zelo pomembno vlogo turizem. Prevla duje avanturističn turizem – planin i arjenje, kolesa rjenje, smučanje, športni ribolov.

Na čem temelji

gospodarstvo Nove

Zelandije?

AVSTR ALIJA IN

OCEAN IJA

74-75

75

rikani Tornadi in hu

V ŽARIŠČU

3/2/10 3:13 PM

zelo i. Hkrati so tudi joči vremenski pojav edati njihovo pot in in najbolj uniču ani so najhujši o, da bi znali napov sto močnejša.

Tornadi in hurik stveniki se že desetletja trudij je narava prepro nepredvidljivi. Znan pravočasen umik. Toda včasih ljudem očili s tem omog

ado … hte, viharji, torn

Nevi e, ki o – močne vetrov je že doživel neviht Vsakdo od nas n, grmenje in bliskakoličina padavi e tudi jih spremljajo velika škodo, so pogost mi povzročajo veliko nje. Nevihte, ki javi z najbolj siloviti to ni nič v primer kilometrov na v Sloveniji. Toda dosežejo več sto i vetrov viharji, pri katerih delih sveta. ajo le v določenih uro. Ti se pojavlj

• Problemski pristop Vsi podnaslovi so zapisani v obliki vprašanj, kar učenca spodbuja k samostojnemu iskanju odgovorov na podlagi dosedanjih izkušenj in k pridobivanju novih spoznanj.

Tornado spoznamo

• Kritična presoja V gradivu so nevsiljivo in brez moraliziranja zajeti številni problemi našega vsakdanjika, kar učenca spodbuja h kritični presoji in odgovornemu ravnanju. V učbeniku za 8. razred so ti problemi strnjeni na koncu poglavij. Poimenovali smo jih Izzivi.

Satelitski posnetek

hurikana Katrina

Tropski viharji

po tipični lijakasti obliki.

Posledice divjanja hurikana

Katrina, ki je leta 2005

alen toda zelo uničev adi kratkotrajen, ali zgodaj Tornado je ponav pojavi spomladi do Najpogosteje se vrtinčast veter. kjer jih naštejejo tornadov je v ZDA, kega zaliva propoleti. Največ vlažen zrak iz Mehiš , iz Kanade, 800 na leto. Topel, nje nižavje. S severa Osred v zrak »sredira proti severu hladen in topel da suh zrak. Ko se , prisili, hladen ga in prihaja topel zrak zrak spusti pod povzroča, čata«, se hladen sredini tornada Nizek pritisk v traja se le-ta dvigne. ete v lijak. Včasih prah in predm sto metrov širok da tornado vsrka in uniči le nekaj veminut t 15 le Hitros o tornad precej večje. opustošenje tudi 500 pas, lahko pa je namreč preseže tornadih lahko jajo tudi v trov pri najmočnejših občasno pojavl uro. Tornadi se se ne pojavljajo kilometrov na redki. Tornadi o izjemn nas so pri Evropi, pri nas tudi v Evropi, no se pojavljajo samo v ZDA. Občas so zelo redki.

prizadel New Orleans.

vanje tropskih

Tornado

viharjev

za tropske viharje delih sveta imajo ni, V posameznih imenujejo hurika . V Ameriki jih Aziji različna imena tajfuni, v Južni in Vzhodni Aziji ine, v Jugovzhodni uničenje pokraj so pri vseh iste: cikloni. Posledice i mrtvi. številn ter nje stavb , ki ima najrušenje in odnaša jo nad morjem razvije se Tropski viharji injata hitrost in se z višino sprem manj 27 °C in kjer jo iz toplega, vlaži dobivajo energi smer vetra. Viharj v. Ko se zrak dviga, površino oceano nega zraka nad tem se sprošča inja v vodo, ob . Najse vodna para sprem nevihtnih oblakih visokih v kopiči se ih viharjev so energija in re za nastanek tropsk 5 in ugodnejše razme območjih med ih mesecih, na v poznih poletn tropski viharji Ko širine. fske 20 stopinjami geogra moč zelo hitro oslabi. Naja njihov , poplav. dosežejo kopno vetrov, ampak zaradi zaradi umre ne visoke in več ljudi padavine na kopno obilne Viharji prinesejo vijo nižje dele obale. valove, ki prepla

Napovedo vijo le ega viharja pripra na prihod tropsk rologi Ljudje se lahko Pri tem si meteo asnega opozorila. ni več v primeru pravoč Viharjev danes nskimi sateliti. teže pa pomagajo z vreme e moči, veliko in ugotoviti njihov ti Zaradi izsledi moči. težko injanje o pot in sprem e in pretirane, je napovedati njihov napačn za o pogosto izkažej jih. tega se napovedi na ogroženih območ ljudi nost previd pred kar pa zmanjšuje kljub opozorilom or zgodi, da se ljudje Tako se pogosto ne morejo nikam ejo. Številni se tudi viharjem ne umakn je sredstev v raziska anje ljudi in vlagan umakniti. Osvešč edi, bi število žrtev napov nejših do natanč ve, ki bi vodile šalo. močno zmanj

nevihtni oblak

hladen, suh zrak

topel, vlažen zrak

tornado

tajfuni

cikloni hurikani cikloni

Območja pojavljanja

tropskih viharjev

41

tornada ki poskušajo na poti posebne mobilne ekipe, e znotraj Tornade spremljajo katerih bi spoznali dogajanj merilnike, s pomočjo namestiti posebne radarjev. e so meritve s pomočjo tornada. Najbolj učinkovit

AM 2/25/10 8:21

40

2 OSONČJE

• Aktivno branje V gradivo so vključene posebne enote V žarišču, ki v obliki časopisnega članka predstavljajo različne globalne teme.

Enote učence postopoma navajajo na aktivno branje, povezovanje in kritično presojo informacij iz različnih virov.

GEO 8 RNS UCB

40

jski naslov?

Sonce je središče našega Osončja. Sonce čisto običajna zvezda bi bilo in Zemlja le nepom planet, če ne bi na emben njem živeli mi.

Vesolje

Rimska cesta

Krajevna skupina

Osončje Zemlja

lje v vesolju?

SLOVARČEK: ▶ pritlikav planet – manjše

10 XXX OSONČ JE

DN070698 GEOGRAFIJ

Kdo so naši vesol

jski sosedi?

Sonce je Zemlji najbliž ja zvezda. Skupa z nebesnimi telesi, j ki krožijo okoli njega, sestavlja naše Osonč je. Zemlja je eden osmih planetov v izmed našem Osončju.

Zemlji najbližje vesoljsko telo je Luna.

Ponovi

1. Kje v vesolju se nahaja 2. Kaj sestavlja Osončj Zemlja? e?

3. Naštej vse planete Osončja.

4. Poimenuj in opiši Zemlji najbližje nebesn o

Razmisli

ZEMLJA ozračje s kisikom tekoča voda (oceani) temperature med –50 °C in +50 °C obstoj življenja tektonski premiki plošč številni ognjeniki sorazmerno največja luna v Osončju

kamnito telo približno okrogle

MARS ima dve majhni luni zelo redka atmosfera polarne kape (led) najvišja gora v Osončju peščeni viharji viden s prostim očesom

JUPITER največji planet Osončja ima več kot 60 lun ima zelo kratek dan je nekoliko sploščen ima zelo gosto ozračje na površju divjajo stoletja trajajoči viharji viden s prostim očesom

Okrog Sonca krožijo tudi pritlikavi planeti , asteroidi in kometi. Tudi njih prištevamo k Osončj u.

Sonce in celotno Osončj e je nastalo pred približn petimi milijardami o let iz oblaka plinov in prahu.

Ali veš?

▶ Luna je od Zemlje oddaljena malo več kot eno svetlobno sekundo (380.000 km). ▶ Sonce je od nas oddaljeno 8 svetlobnih minut (150 milijonov km). ▶ Najbližja zvezda (za Soncem) nas oddaljena 4 svetlobna je od leta. ▶ Najbližja galaksija je oddaljena 2 milijona svetlobnih let.

In kdo je naša najbl

oblike ▶ asteroid – majhno kamnito

telo nepravilne oblike

Zemlji najbližje vesoljs ko telo je Luna, njen naravni satelit. Tako edini kot planeti in drugi sateliti tudi Luna nima lastne svetlobe. Na nebu jo vidimo kot svetlečo kroglo ali krajec.

Ker nima ozračja, na njeno površje pogost meteoriti, ki ustvarj o padajo ajo številne kraterje . Je edino nebesno telo, ki ga je doslej obiskal človek.

SATURN ima številne obroče ima več kot 50 lun je redkejši od vode poznali so ga že stari Grki viden je s prostim očesom

▶ ozračje (atmosfera)

– plašč plinov, ki obdaja

telo.

1. Zakaj planeti krožijo okoli Sonca in zakaj lune okoli planetov?

2. Zakaj je Luna svetla?

ižja soseda?

Kako merimo razda

VENERA enako velika kot Zemlja za Luno najsvetlejši objekt na nočnem nebu gosto strupeno ozračje temperature okrog 500 °C ima zelo visoka gorovja številni ognjeniki vidna s prostim očesom

41

Osem planetov, ki krožijo okoli Sonca, se med seboj zelo razlikuje. Najbliž je Soncu so notran ji planeti: Merkur, Venera, Zemlja Soncem so to majhne in Mars. V primerjavi s kamnite krogle, ki imajo le tu in tam kakšno luno.

Zunanji planeti so velikan plinaste krogle, okoli katerih krožijo številne ske Prvi med njimi je lune.

Jupiter, sledijo Saturn , Uran in Neptun.

Razdalje v vesolju so tako velike, da si jih le stežka predstavljamo To je razdalja, ki jo . Še svetloba prepotuje enotami, ki jih poznam težje jih merimo z v enem letu. Ker je hitrost o svetlobe v prazne zato se v vesolju uporab iz vsakdanjega življenja, približn m prostoru o 300.000 kilometrov lja svetlobno leto. na sekundo, ta razdalja znaša okoli 10 bilijonov km.

MERKUR najmanjši planet brez ozračja temperature med –180 °C in +430 °C površje je prepredeno s kraterji Sonce obkroži v 88 dneh viden s prostim očesom

08 NOVO 05.indd

Naša vesoljska sosešči na je naše Osončj e, v središču katerega je Sonce – nam tako kot druge zvezde najbližja zvezda. Sonce oddaja svetlobo in ki omogočata življenj toploto, e na Zemlji.

Aktualno

Pluton je bil po odkritju leta 1930 le 76 let deveti planet Osončja.

Mednarodna astronom ska zveza se je leta 2006 namreč odločila, da ga po novem prištevamo k pritlikavim planetom.

GEO 8 RNS UCB

Povzetek

Številna stara ljudstva so častila Sonce in Luno kot najpomembne Postavljali so jima različna jši božanstvi. ljudstvo v Srednji Amerik svetišča in darovali številne žrtve. Azteki, staro i, ki je sicer vedelo veliko verjelo, da Sonce ne o gibanju Sonca, je bo ponovno vzšlo, celo če mu ne bodo žrtvova li ljudi.

V vesolju se galaksi je združujejo v manjše skupine. V eni od takšnih skupin galaksi in večje j se v eni od galaksij (pravim o ji Rimska cesta ali pa kar Galaksija) med milijard ami zvezd nahaja tudi naše Sonce.

• Motivacija Poglavja v učbenikih za 6., 7. in 9. razred se začnejo z veliko dvostransko fotografijo, vsako podpoglavje pa s kratkim napovednikom, kar spodbuja učence k nadaljnjemu raziskovanju. V 8. razredu dvostranske fotografije nadomestijo satelitski posnetki celine.

• Aktualnost V gradivo so vključeni tudi najnovejši dogodki (npr. poplave v letu 2010) in spoznanja, kar dela vsebino še bolj zanimivo in učenca spodbuja k sprotnemu spremljanju in presojanju dogajanja v svetu.

08 NOVO 05.indd

Kakšen je naš vesol

AM 2/25/10 8:21

Prvi človek na Luni je bil Američan Neil Armstrong leta 1969.

URAN odkrit leta 1781 modre barve se »kotali« okrog Sonca Sonce obkroži v 84 letih temperatura do –220 °C znanih 27 lun

NEPTUN odkrit leta 1846 30-krat dlje od Sonca kot Zemlja temperatura do –230 °C Sonce obkroži v 246 letih

planete ▶ lunin krajec – glej stran 43

A 6 UCBENIK.in

10 10

VESOLJ VESOLJ E INE ZEMLJA IN ZEMLJA11 11 1/31/08 12:29:43 PM

DN070698 GEOGRAFIJ

A 6 UCBENIK.in

11 11

1/31/08 12:30:09 PM

• Informacijska pismenost Vsebina in podatki so podani v najrazličnejših oblikah, s čimer pri učencih razvijamo informacijsko pismenost, ki je nepogrešljiva v sodobnem svetu.

Geografija4 rez.indd 4

• Jasna in pregledna zgradba Poglavja se med seboj jasno ločijo po barvi, vsaka učna enota je prikazana na dveh ali več sosednjih straneh, kar učencu omogoča lažjo navigacijo in pregled nad celotno vsebino.

11.1.11 10:51

Pri nastanku gradiva so sodelovali: Helena Verdev, avtorica Helena je izkušena avtorica, ki je sodelovala tudi pri nastajanju Rokusovih učbenikov za zgodovino. Sicer vrsto let poučuje zgodovino in geografijo na Osnovni šoli Ljubečna, kjer je tudi pomočnica ravnatelja. V prostem času uživa v naravi, bere in potuje (no ja, zadnje čase le še po Sloveniji).

Vasja Kožuh, urednik (6., 7. in 9. razred) Vasja je izkušen urednik zelo uspešnih, tudi mednarodno nagrajenih učbenikov. Po izobrazbi je profesor fizike.

Dolga leta je poučeval na gimnaziji, krajši čas pa je bil tudi ravnatelj osnovne šole. V prostem času rad bere, potuje in fotografira.

Nina Jeklič, urednica (8. razred) Nina je izkušena urednica monografij, med drugim tudi slovenskih knjižnih izdaj National Geographica. Je etnologinja in kulturna antropologinja, ki si v prostem času rada ogleda dober film, prebira knjige, želi pa si tudi še več potovati in fotografirati.

Igor Šinkovec, ilustrator Igor redno ilustrira učbenike in različne otroške revije, najraje pa dela animacije za računalniške igrice.

Beti Jazbec in Boštjan Brecelj, oblikovalca Beti in Boštjan oblikujeta slovenske izdaje revij National Geographica. Beti je tudi prejemnica prestižne nagrade za najlepšo slovensko knjigo.

Gradivo spodbuja in razvija: • odgovoren odnos in skrb za okolje • občekulturne in civilizacijske vrednote • spoštljiv odnos do drugih kultur • kritično mišljenje in presojo • računalniško pismenost • aktivno učenje in iskanje informacij • radovednost in raziskovalnega duha

Društvo National Geographic Society, eno

Gradivo so pregledali: • univerzitetni profesorji • številni učitelji praktiki • uredniki National Geographica

NATIO NAL GEOGR APHIC JANUAR 2011

WWW.NATI ONALGEOG

ØTEVILKA

R 75 • JANUA

Prerod otočja Phoenix Zgovorne pisarije iz

9

771854 485008

obrestne mere

ISSN

9

www.ose bnikredi

t.si

771581

naslovka

75.indd

SKUPAJ

POPOTNIK.ind

d 1

zem

os Buenesa Air

SANJAJT

12/13/10 1:44 PM

E. NAČRTU

JTE.

ODPOTU

JTE.

Izgubljen Venezuel i svet e Nove pogrunta vščine

SKRIVNOSTI KRETSKE VITA LNOSTI

686013

e v prosti prodaji lne naroœnik 4,20 EUR za individua naroœnike 3,70 EUR za razredne 3,40 EUR d.o.o.

Rokus Klett, poøti Zaloæba pri plaœana Poøtnina 1102 Ljubljana

ISSN 1854-7397

Kontaktni 11-10 COVER

ROMUNIJA SKO DRAKULOVE ZI OČI KUHARSKI DOP UST V ITALIJI

• NEW DELH I

Začnejo se v pravi bank omogočite z NLB Oseb i. Počitnice, večje naku nim merami. Radi pe ali izpol 01-11 COVER.indd kreditom 1 nitev želja vam bomo , ki smo vam si lahko kada prisluhnili ga približali rkoli in poiskali z ugodnimi najkrajšo pot do vaših nepo obrestnimi zabnih doživ etij.

1581-6869

HHEI M • RIO DE JANE IRO

Timbuktuja Z NLB Ose Neskončna vietnamska jama bnim kred Pozabljeno mesto Cahokia itom so nekatera KOCONOGE RE živetja KUdo nepozabn a. Ugodne

ILO DARljevid

DEŽELA NAJVEČJIH TELESKOPOV

AIRE S • BAD KLEIN KIRC

pos črnega jaguarja!

MESTA • BUEN OS

O: DARIL ter

2010 • ŠT. 16 • 8,50 EUR

ATAKAMA

PIVS KA

Koliko ljudi bo še prežive l naš planet?

PRIMERA

NOVE MBER

IC POPO TNIK

MILIJARD

REŠEVANJE

Zaščitni znak izdaj National Geographica so gotovo vrhunske fotografije, kar je pustilo pečat na oblikovni podobi naših učbenikov in delovnih zvezkov Raziskujem... : GA RE ILO TU PR VEN AD NG

7

2011

E ZA MLAD LCE RAZISKOVA E LOVC IN PUSTO

R.SI

WWW.JUNIO

RAPHIC.SI | JANUAR 2011 | ŠT. 1 | 5,49 EUR

NOVE MBER 2010 • NATIO NAL GEOG RAPH

SVETOVNO PREBIVAL STVO • OTO»JE PHOENIX • TIMBUKTU • VIETNAMS KA JAMA • CAHOKIA

NLB Kred iti

največjih neprofitnih znanstvenih in izobraževalnih združenj na svetu, je leta 1888 ustanovilo 33 zanesenjakov z namenom „rasti in širjenja zemljepisnega znanja”. V skladu s tem poslanstvom društvo vsak dan izobražuje in navdihuje milijone ljudi s svojimi revijami, knjigami, televizijskimi oddajami, videi, zemljevidi in atlasi, raziskovalnimi podporami, delavnicami za učitelje in inovativnimi učnimi materiali. Društvo se vzdržuje s članarinami, donacijami in prihodki od prodaje svojih izobraževalnih izdaj. Ta podpora je bistvenega pomena za poslanstvo National Geographica – povečati medsebojno razumevanje prebivalcev vsega sveta in prispevati k ohranjanju našega planeta z raziskovanjem, preučevanjem in izobraževanjem.

9.12.10

10:04

center: 01

9

/ 477 20 00

771854

739163

11-10

COVER ADVENTURE .indd

83

1

11/2/10

3:36 PM

Učbenik kot revija V učbeniški komplet so vtkane ideje in izkušnje, pridobljene ob ustvarjanju številnih revij, kar dela gradivo še privlačnejše in zanimivejše.

Geografija4 rez.indd 5

11.1.11 10:51

Gradivo je natisnjeno na ekološkem Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, papirju – posebnem papirju s certifikatom posekano za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

EKOLOŠKO GRADIVO

EKOLOŠKO GRADIVO papirju s certifikatom FSC. ekološkem papirju – posebnem v celulozo, posadijo novo.

Gradivo je natisnjeno na za predelavo za vsako drevo, posekano Certifikat zagotavlja, da

Učbenik za geogr afijo v devetem razred u osnovne šole

EKOLOŠKO GRADIVO

novo 2011

Helena Verdev

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Učbenik za geografijo v šestem razredu osnovne šole

Učbenik za geogra fijo v sedmem razredu XX,XX EUR osnovne šole d.o.o.

Založba Rokus Klett, Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Raziskujem Zemljo 6 • 56 strani • 5 poglavij, 25 podpoglavij • 180 fotografij • 30 grafičnih prikazov • 10 zemljevidov • zabavne ilustracije • številne zanimivosti • slovarček

Raziskujem Stari svet 7 • 104 strani • 8 poglavij, 30 podpoglavij • 8 dodatnih tem • 160 fotografij • 2 dvostranska izvlečna zemljevida • 25 zemljevidov • 30 grafičnih prikazov • številne zanimivosti • slovarček

Helena Verdev

Raziskujem

NOVI SVET 8 16,60

ISBN 978-961-209-799-8

9

Helena Verdev

789612 0979 98

Učbenik za geografijo šole v osmem razredu osnovne

VSE_Naslovke.indd

3

Raziskujem Novi svet 8 • 88 strani • 5 poglavij, 24 podpoglavij • 7 dodatnih tem • 160 fotografij • 4 dvostranski izvlečni zemljevidi • 30 zemljevidov • 30 grafičnih prikazov • številne zanimivosti • slovarček

Raziskujem Slovenijo 9 • 96 strani • 8 poglavij, 29 podpoglavij • 7 dodatnih tem • 130 fotografij • 20 zemljevidov • 20 grafičnih prikazov • številne zanimivosti • slovarček

2/14/08 12:23:20 PM

1 POVRŠJE, PODNEBJE IN RASTLINSTVO Za Predalpske pokrajine je, tako kot za vso Slovenijo značilna izredna pestrost pokrajin od sotesk do širokih dolin in kotlin, od sedimentnih do metamorfnih kamnin …V predalpskih pokrajinah najdemo tudi geometrično središče Slovenije.

Na namišljenem potovanju po Zemlji se učbenik iz navadne šolske knjige spremeni v zanimiv in poučen popotni vodnik, ki neopazno in nevsiljivo seznani učenca z vsem, kar mora vedeti o našem planetu. V njem so preprosto, nazorno, kratkočasno in zanimivo predstavljeni najpomembnejši podatki, zemljevidi, fotografije, zanimivosti in neznani pojmi. Vse to bo mlademu popotniku, željnemu dogodivščin in znanja, v pomoč pri raziskovanju in razumevanju našega planeta.

Kako delimo Predalpske pokrajine?

PREDALPSKE POKRAJINE merilo 1 : 500.000 0

Predalpske pokrajine so približno 20 do 50 kilometrov širok pas, ki obdaja slovensko visokogorje.

Sestavljajo jih Predalpska hribovja ter Predalpske doline in kotline.

10 km

15 km

20 km

25 km

Radovljica

Ko

Da bi bilo potovanje še bolj zabavno, so v učbenik vključene posebne rubrike Ali veš?, Aktualno in kratke predstavitve osebnosti.

5 km

Bled

a

ZEMLJO 6

Raziskujem

STARI SVET 7

kr

Helena Verdev

Raziskujem

XX,XX EUR

Tržiška Bistrica

papirju s certifikatom FSC. jeno na ekološkem papirju – posebnem v celulozo, posadijo novo. a za vsako drevo, posekano za predelavo

Učbenik

Tolm

Kobarid

insk

Soča

oh

Kranj

Tolmin

A2

Kamnik

o

hr

rij

sk

o

hr

ib

ibo

ov

je

vje Idrija

Vrhnika

A1

A1

Mengeš Domžale

a nišk Kam trica Bis

Cerkljansk

Id

Porezen (1630 m)

loško hribovje ofje Šk Škofja Blegoš Loka Sora (1562 m) jsko hribovje a r g lho o P Pasja ravan (1029 m)

a

j

e

Besedilo Besedilo je napisano kot odgovor na motivacijsko vprašanje, je preprosto in jasno. Odstavki so kratki in oblikovno ločeni, pomembni izrazi ali podatki pa so obarvani in napisani s krepko pisavo. Med besedilom so pogosto dodana vprašanja, zaradi katerih sta potrebna kratek premor in premislek o pravkar prebranem. Namenjena so zlasti ozaveščanju, osmišljanju in povezovanju obravnavane vsebine, tj. aktivnemu branju in kritičnemu mišljenju.

ov

Sav

rib

Ljubljanska kotlina

Sava Litija

Ljubljana

an

blj

Lju

P o s a v s k o

ica

Zahodno pred-alpsko hribovje, za katerega so značilna strma pobočja ter zelo ozke doline, se začne ob meji z Italijo in sega do Ljubljanske kotline.

Sestavljajo ga Tolminsko, Idrijsko-Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje.

Kartografija V 6. razredu učenci spoznajo prve zemljevide, ki so zelo preprosti in pregledni. Bolj premišljeni in skrbno izdelani so zemljevidi v višjih razredih, ko predstavljajo značilnosti posameznih celin oziroma geo­grafskih enot. V učbeniku za 8. razred je dodana še mreža vzpored­nikov in poldnevnikov. Odlikujeta jih pregleden in natančen relief ter zmanjšano število podatkov. Zaradi boljšega razumevanje določenih pojavov so pogosto dodani še preprosti tematski zemljevidi.

Vzhodno predalpsko hribovje (tudi Posavsko hribovje) se razteza od Ljubljanske kotline do hrvaške meje. Hribovje, ki ga Sava deli na dva dela, sestavlja več vzporednih slemen in vmesnih dolin. Na dnu tukajšnjih kotlin so terciarne usedline v katerih je tudi premog.

Severovzhodno predalpsko hribovje se razteza od Celjske kotline do meje z Avstrijo. Na severu so hribovja Pohorje, Strojna in Kozjak, med katera so globoko vrezane Dravska, Mislinjska in Mežiška dolina. Na zahodu leži Zgornja Savinjska dolina.

Od juga proti severu si sledijo Celjska kotlina, Šaleška kotlina in Slovenjgraška kotlina. Posamezni deli Severovzhodnega predalpskega hribovja so bolj gričevnati kot hriboviti.

Slikovno gradivo Fotografije, zemljevidi, tehnične risbe in sheme so natančno domišljeni, skrbno izbrani in izdelani. Slikovno gradivo je usklajeno z zahtevnimi standardi National Geographica.

V čem se razlikujejo Predalpske in Alpske pokrajine.

60

Predalpske pokrajine obdajajo Alpe.

Ljubljanska kotlina je največja sklenjena ravnina v Sloveniji. Sestavljajo jo Blejski kot, Dobrave, KranjskoSorško polje, Bistriška ravan, Ljubljansko polje in Ljubljansko barje (glej strani 64-65).

PREDALPSKE POKRAJINE

Izzivi Afrike V ŽARIŠ ČU

Vsebino učbenika za 6. razred smo si zamislili kot medgalaktično potovanje z daljšim postankom na planetu Zemlja. Ker gre šele za prvi stik z modro-zelenim planetom, so ogledi omejeni le na najpomembnejše in najzanimivejše stvari.

Vesolje in Zemlja Geografija 1 VESOLJE

Že v prazgodovini je nočno Pojavov, ki so jih opazovali, nebo vznemirjalo ljudi. si niso znali razložiti in so jih povezovali z bogovi. Na podlagi tega so nastali številni miti o začetku vesolja. So pa stara ljudstva kljub temu prišla do mnogih koristnih znanj. O tem pričajo številna stara svetišča, zapletene zvezdne karte in koledarji.

Kaj je vesolje?

Že praljudje so vedeli, da si velja zapomniti, kje je dober ulov. Ko pa so sami začeli gojitida rastline in vzrejati živali, so se ves čas spopadali z Danes vemo, se Zemlja v velikanske različnimi naravnimi nadlogami.nahaja Nekatere so se z opazovanjem narave prostoru, m ki mu pravimo sčasoma napovedovati.vesolje.

PridelkeVesolje in različne skorajnaučili si jepredmete, nemogoče predstavljati in ga opisati ki sozjih izdelovali,Sestavlja so začeli menjavati z drugimi besedami. ga poti ogromno praznega ljudstvi.

Pri tem spoznavali do neznanih prostora in so številna nebesna dežel tamkajšnje navade ljudi. telesa. Nekatera odinnjih lahko v jasnih nočeh opazimo na Večina astronomo nebu. v je prepričanih, da je vesolje nastalo pred približno 13 Kako danes spoznavamo Zemljo? milijardami let z velikim pokom.

Danes planet, na katerem živimo, proučuje geografija. Beseda izhaja iz grščine in pomeni pisati o Zemlji (gea = Zemlja in grafein = pisati).

Najprej so Zemljo le opisovali. Danes jo proučujejo.

Iščejo vzroke in posledice posameznih pojavov in še vedno prihajajo do novih spoznanj. Geografija načrtno proučuje naravne in družbene pojave na Zemlji. Na različnih izletih in potovanjih pa jih iz vedoželjnosti spoznavamo tudi mi.

Kaj vse najdemo v vesolju?

Zvezde

so velike, zelo segrete plinaste krogle. Oddajajo Če v jasni noči s prostim očesom svetlobo in energijo, pogledamo v nebo, ki se v vidimo na njihovi notranjost tisoče zvezd, nekaj i sprošča planetov, tu ob jedrskih reakcijah. in tam kakšen meteor Na in redko nebu so vidne kot tudi kakšen komet. različno svetle pike.

Z dobrim daljnogled om ali Z naravnimi pojavi se ukvarja teleskopom pa lahko vidimo tudi FIZIČNA GEOGRAFIJA. Nam najbližja meglice, galaksije in najsvetlejš in še marsikaj.

Njena področja proučevanja so relief,a zvezda je Sonce. kamninska zgradba, prst, podnebje, vodovje, rastlinstvo in živalstvo.

SLOVARČEK: ▶ astronom – znanstvenik,

8 VESOLJE

DN070698 GEOGRAFIJA

6 UCBENIK.in8

ki se ukvarja s proučevanjem

Galaksije sestavlja tudi po več milijard zvezd. V vesolju naj bi bilo na milijarde galaksij različnih oblik in velikosti.

Mi živimo v galaksiji Rimska cesta. Vidimo jo kot svetel pas, ki se razteza čez celotno nebo.

vesolja ▶ meglice – oblaki prašne

Povzetek

Ali veš?

▶ Pred 65 milijoni let Eratosten je na Zemljo padel meteorit ▶ Grški matematik in povzročil izumrtje dinozavrov. in geograf. ▶ Prah je za več let zasenčil ▶ Živel je v 3. stoletju pr. n. š.

Sonce. ▶ Poleg dinozavrov bi upravitelj ▶ naj Bil je izumrlo največje knjižnice približno 70 % vseh živih bitij.sveta, v Aleksandriji. takratnega ▶ K sreči se takšen ▶ dogodek Prvi je začel uporabljati izraz zgodi le približno vsakih geografija.

100 milijonov let. ▶ Zelo natančno je izmeril in izračunal obseg Zemlje.

in plinaste snovi v vesolju

Razmisli

Razmisli

1. Naštej nekaj znanj o Zemlji, ki lahko koristijo sodobnemu človeku.

Planeti obkrožajo marsikater o zvezdo. So plinaste ali kamnite krogle, ki pa ne oddajajo lastne svetlobe.

Nekateri planeti so obdani s prstani ali pa okrog njih krožijo manjša telesa – sateliti ali lune.

V vesolju najdemo

še številna druga

▶ jedrska reakcija – reakcija

DN070698 GEOGRAFIJA

6 UCBENIK.in9

Pojave, povezane s človekom in njegovimi dejavnostmi, proučuje DRUŽBENA Kometi GEOGRAFIJA. Ta raziskuje naselja, so eniprebivalstvo, najveličast nejših gospodarstvo in promet. pojavov na nebu.

Komet ali zvezda repatica je majhno zamrznjeno nebesno telo. Ko zaidejo v bližino Sonca, jih vidimo kot svetle krogle z repom. Nekateri se vračajo, drugi nas obiščejo le enkrat.

9

Meteorji

so manjša telesa, ki zaidejo v bližino Zemlje in ob vstopu v ozračje zažarijo.

Večinoma v ozračju razpadejo in zgorijo, včasih pa ostanki padejo na tla.

Kose, ki dosežejo površje, imenujemo meteoriti . Večji kosi ustvarijo krater.

Kakšne koristi prinaša geografija?

Osnovni namen geografov je pojasniti posamezne pojave na Zemlji in povezave čemer se sprosti veliko energije med njimi. To počnejo z namenom, da bi ▶ krater – krožna jama, nastane ob padcu ljudje spoznali in boljekirazumeli svet,meteorita v katerem živimo. Poznavanje pojavov in zakonitosti, ki vladajo v naravi in v človeški družbi, človeku VESOLJE IN ZEMLJA 9 omogoča boljše sožitje z naravo ter učinkovito in uravnoteženo rabo naravnega okolja.

nebesna telesa.

med atomskimi jedri, pri

1/31/08 12:29:35 PM

SLOVARČEK: ▶ relief – glej stran 18 ▶ podnebje (klima) – glej stran 45

▶ gospodarstvo – organizirano proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin

6

Za večino ljudi je Afrika celina revščine, lakote, bolezni, visoke rodnosti, nerazvitosti in številnih medetničnih spopadov . Toda Afrika je tudi vse kaj drugega. To je celina priložnosti, v kateri ljudje živijo podobno kot v razvitih državah po svetu, s hitro razvijajoč imi se mesti ... Celina, ki je v zadnjih desetletjih doživela napredek na marsikaterem področju.

A problemi Grškegakljub bogatemu morja Pozejdona soštevilni imenovali tudi Potresnik. V preteklosti so si p ostajajo.

V ŽARIŠČU

Potresi in cunam

Zemljo nosijo velikanski sloni. Kadar se je kateri izmed njih utrudil, je sklonil g se je stresla. Japonci so za tresenje tal krivili velikega soma, ki je z repom stres V številnih afriških državah je daleč najpomemb nejša voda. Ljudje, predvsem ženske in otroci,

jo hodijo iskat tudi več kilometrov daleč. plošč Premiki litosferskih Več kot četrtina ljudi

Ponovi

1. Kakšne predstave 1. Izokakšnih vesoljurazlogov so imeli ljudje v preteklosti? so ljudje nekoč 2. Kakšna je razlika spoznavali Zemljo? med planetom in zvezdo?

2. Kaj proučuje geografija?

3. Ali v današnjem času proučujemo Zemljo le zaradi vedoželjnosti?

8

1/31/08 12:29:19 PM

Povzetek

Vesolje je velikansk i prostor, v katerem nahajajo različna Človeku poznavanje in se nebesna telesa. Galaksije sestavljene iz razumevanje so zvezd. Okrog pojavov na nekaterih krožijo planetiZemljinem – manjše inpovršju že odzvezd hladnejše plinaste ali kamnite krogle, pradavnine zeloobdane koristi. ki so pogosto z lunami.

Danes te pojave proučuje geografija, ki se deli 1. Kaj je vesolje?na fizično in družbeno 2. Kako si predstavlj geografi jo. aš Sonce?

Ponovi

Vsebina učbenika za 7. razred ima več­ji obseg, velike zemljevide, osem posebnih tem V žarišču in vprašanja, ki spodbujajo aktivno branje.

GEOGRAFIJA

7

nima dostopa do

Novost v strukturi učbenika za 8. raz­red je rubrika Izzivi in starosti učencev primerna podrobnejša predstavitev celin.

pitne vode in so prisiljeni

uporabljati oporečno Zemljina skorjavodo ni enotna. je na sedem iz rek in Razdeljena jezer. velikih in več kot deset manjših litosferskih plošč.

Plošče ne mirujejo, ampak se premikajo v različne in širjenje smeri,Lakota pri čemer se lahko: puščav sta največji težavi afriške celine. Suše • razmikajo, oziroma ena od druge, niso leoddaljujejo posledica premalo in nerednih padavinpri v določenih • podrivajo, čemer ena ploščaampak tone pod drugo, območjih, tudi nepravih oblik • drsijo enapoljedelstva mimo druge. in namakanja. Da bi zaustavili širjenje puščave, so v Sudanuplošč Posledice premikanja v daljšem časovnem in ponekod na območju Sahela začeliso na nastanek meji s puščavo obdobju oceanskih hrbtov, gorstev, saditi hitro rastoča drevesa. otokov in ognjenikov; trenutne posledice pa so potresi in z njimi povezani cunamiji.

Kmetijstvo je v Afriki najpomembnejša gospodarska dejavnost. Toda večina pridelkov ni namenjena prehrani domačega prebivalstva , temveč izvozu. je Razmikan

Večina afriških držav je odvisna od izvoza posameznih pridelkov in rud, katerih cene se na svetovnih trgih dnevno spreminjajo . Zato je pomembno uvajanje različnih dejavnosti, predelovaln e industrijenje srednje velikih podjetij. Podriva in razvoj malih in

Mnogi Afričani skušajo v upanju na boljše življenje prečkati Sredozemsk Drsenje o morje kar v majhnih in prenatrpanih čolnih.

Mnoge izmed tistih, ki jim uspe, oblasti evropskih držav vrnejo nazaj.

Druge pa pogosto čaka življenje na obrobju evropske družbe.

Zaznavanje potresov

Potresi so vsako nenadno in sunkovito tresenje tal.

Vsak dan je na Zemlji okoli 10.000 potresov. Večina 30 AFRIKA je prešibkih, da bi povzročili večjo škodo. Potres se vedno začne v notranjosti Zemlje. Nato se energija v obliki potresnih valov širi v vse smeri. Najmočneje čutimo potres v epicentru, ki je navpično nad žariščem potresa v notranjosti.

GEO 8 RNS UCB.indd Jakost 30-31 potresov merimo s pomočjo seizmografov.

Učinke potresa na zgradbah, predmetih, ljudeh in v naravi merimo s posebnimi jakostnimi lestvicami.

88

GEOGRAFIJA 7 UCB 10.indd 88 DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in6 6

6. razred

Geografija4 rez.indd 6

1/31/08 12:29:06 PM

DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in7 7

1/31/08 12:29:13 PM

7. in 8. razred

11.1.11 10:51

»Bil sem še dojenček, ko se je v državi zače je bilo hrane zelo malo ali nič. Ob eksploziji

poškodovan. Takrat smo pobegnili na sever v na pol porušeno hišo. Danes sem star 14 le ribič. Številni moji prijatelji so izginili – najv vojskam. Tudi meni občasno ponujajo denar

Leta 1984 je države Sahela zaradi s Najmočneje je prizadela Etiopijo, k pomoči iz tujine umrlo več sto tisoč potem, ko se je svet zganil, so se tis srečevali s številnimi težavami, kot s in korupcija.

Leta 2009 je število prebivalstva v Af milijardo. Prebivalstvo v Afriki narašč koli drugi celini. Rast prebivalstva so nekatere gospodarsk o bolj razvite drž

Nastanek Himala

Johannesburg je najhitreje Himalaja je najmlajše gorstvo, k rastoče me je to mesto z največ nasilja zaradi trka Indijske in inEvrazijsk hitro ras naselji na obrobju mesta. se dviga – letno se dvigne do 4 m

Preverjeno!

Branje besedila mi je bilo v užitek, saj je zelo dobro napisano in razumljivo. Še posebej moram pohvaliti barvitost učbenika in slikovno gradivo, ki je izredno lepo in kakovostno. Prav tako so tudi zemljevidi ravno pravšnji, saj prikazujejo le tisto, kar je v danem trenutku pomembno.

Suzana Deutsch, ravnateljica ter profesorica zgodovine in geografije na Osnovni šoli Fokovci

Z metodično-didaktičnega vidika je učbenik zelo dobro zastavljen, saj učencu že v uvodu predstavi učenje geografije kot izjemno razburljivo popotovanje skozi prostor in čas. Kombinacija grafične vsebine (karte, risbe, fotografije, ikone) in kratkih besedil v ločenih okvirjih omogočajo učencu postopno in večkratno seznanjanje z geografskimi vsebinami.

Skladno z najnovejšo strokovno potrjeno regionalizacijo Slovenije!

Izr. prof. dr. Karel Natek, oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

K

z

j

Drava

Strojna

ije.

o

Ravne na Koroškem

P

o h Črni vrh (1543 m)

Mi

Slovenj Gradec

sl

inj

INE 25 km

Velenje

a

a

o

Povzetek Predalpske pokrajine delimo na Predalpska hribovja (Zahodno, Vzhodno in Severovzhodno) ter Predalpske doline in kotline, med katerimi je največja Ljubljanska kotlina. Za Predalpske pokrajine je značilna pestra kamninska sestava, razčlenjeno površje in zmerno celinsko podnebje.

k

r

j

ka

Pa

Sa

ja

Zgornja Savinjska dolina C e l j s k a

Ponovi 1. Na zemljevidu poimenuj in pokaži posamezne dele Predalpskih pokrajin?

2. Kaj je značilno za kamninsko zgradbo Predalpskih pokrajin in kako ta vpliva na relief?

3. Kaj je značilno za podnebje Predalpskih pokrajin?

Razmisli Zakaj bi lahko Predalpske in Alpske pokrajine obravnavali skupaj?

Slovenske Konjice

vin

e

Celje

k o t l i n a

Trbovlje

ška

Kum (1543 m)

Litija

P o s a v s k o

V žarišču Učbenikom za 7., 8. in 9. razred so dodane posebne teme, poimenovane V žarišču. V obliki poljudnoznanstvenega članka podrobneje prikazujejo različne globalne in aktualne teme, kot so potresi, ognjeniki, razlike med revnim in bogatim svetom ipd. Tako učenci pridobivajo spretnosti aktivnega branja in presojanja.

a

Kaj je značilno za površje in kamninsko zgradbo?

Hrastnik

Zagorje ob Savi

Sava

Dravinj

Savinja

A1

Zanimivosti Osnovnemu besedilu so dodane posebne rubrike, v katerih so na kratko predstavljene različne zanimivosti, povezane z obravnavano temo.

Sa

va

h r i b o v j e

Pohorska visoka barja Pohorska barja so se razvila na nepropustnih glinah in peskih in so v celoti odvisna od padavin. Na barjih so različno velika jezera, med njimi so najbolj znana Lovrenška barja, Ribniško barje in Črno jezero. Zanje je značilen edinstven ekološki sistem. Prištevamo jih k najjužnejšim visoko ležečim barjem v Evropi.

nina v anjskoin

Višje dele Predalpskih pokrajin sestavljata apnenec in dolomit. V nižjih in bolj uravnanih delih pa prevladujejo neprepustne sedimentne kamnine, na severovzhodu pa tudi magmatske in metamorfne kamnine (glej zemljevid na straneh 16-17). Površje je zelo raznoliko in razgibano, kar je posledica prej omenjene pestre kamninske sestave in različne odpornosti kamnin. Zaradi delovanja rek so hribovja zelo razčlenjena. Kotline so tektonske udorine, ki so jo jih reke na debelo zasule s prodom in peskom, ponekod tudi z glino in ilovico. Reke so te nanose kasneje razrezale v terase, na katerih so se razvile rodovitne prsti. Največje reke v Predalpskih pokrajinah so Sava, Savinja in Drava, ki izvirajo v Alpah.

Kakšna sta podnebje in rastlinstvo?

V večjem delu Predalpskih pokrajin prevladuje zmerno celinsko podnebje, z izjemo najvišjih delov Pohorja, ki imajo gorsko podnebje. Količina padavin se od zahoda (2000 mm) proti vzhodu zmanjšuje (1200 mm). Največ padavin je poleti. Zaradi raznolikega površja so med posameznimi kraji precejšnje razlike. V kotlinah in dolinah je v hladni polovici leta podobno kot v Alpskih pokrajinah pogost temperaturni obrat. Hribovja so do vrhov porasla z gozdovi, ki pa so v dolinah in kotlinah zaradi industrializacije in gostejše poselitve večinoma izkrčeni. V nižje ležečih gozdovih prevladujejo listavci (hrast, beli gaber in bukev), višje pa iglavci (smreka in macesen).

PREDALPSKE POKRAJINE

61

9. razred

Izzivi Učbeniku za 8. razred so na koncu obravnavanih celin dodane teme, poimenovane Izzivi. S kratkimi opisi predstavljajo probleme, s katerimi se na okoljskem ali družbenem področju spopadajo prebivalci celin. Izzivi se lahko uporabijo kot dobra izhodišča za pogovor ali samostojno raziskovanje.

Povzetek Na koncu vsakega tematskega podpoglavja je povzetek z zbranimi najpomembnejšimi spoznanji tega dela.

Ponovi S kratkimi in preprostimi vprašanji lahko učenec preveri, ali pozna in razume najpomembnejše vsebine posameznega podpoglavja.

Slovarček Vsi novi pojmi so posebej razloženi na dnu strani.

Razmisli Težja vprašanja naj bi učenca spodbudila, da o temi premisli in se o njej pogovori s sošolci, pobrska po svetovnem spletu ali pa poseže po dodatni literaturi.

Izzivi Afrike V ŽARIŠ ČU

Za večino ljudi je Afrika celina revščine, lakote, bolezni, visoke rodnosti, nerazvitosti in številnih medetničnih spopadov . Toda Afrika je tudi vse kaj drugega. To je celina priložnosti, v kateri ljudje živijo podobno kot v razvitih državah po svetu, s hitro razvijajoč imi se mesti ... Celina, ki je v zadnjih desetletjih doživela napredek na marsikaterem področju.

A problemi kegakljub bogatemu morja Pozejdona soštevilni imenovali tudi Potresnik. V preteklosti so si predstavljali, da ostajajo.

IŠČU

Potresi in cunamiji

mljo nosijo velikanski sloni. Kadar se je kateri izmed njih utrudil, je sklonil glavo in Zemlja e stresla. Japonci so za tresenje tal krivili velikega soma, ki je z repom stresal Zemljo.

V številnih afriških državah je daleč najpomemb nejša voda. Ljudje, predvsem ženske in otroci,

jo hodijo iskat tudi več kilometrov daleč. plošč Premiki litosferskih Več kot četrtina ljudi

nima dostopa do pitne vode in so prisiljeni uporabljati oporečno mljina skorjavodo ni enotna. je na sedem iz rek in Razdeljena jezer.

kih in več kot deset manjših litosferskih plošč. če ne mirujejo, ampak se premikajo v različne in širjenje ri,Lakota pri čemer se lahko: puščav sta največji težavi afriške celine. Suše zmikajo, oziroma ena od druge, niso leoddaljujejo posledica premalo in nerednih padavinpri v določenih drivajo, čemer ena ploščaampak tone pod drugo, območjih, tudi nepravih oblik sijo enapoljedelstva mimo druge. in namakanja. Da bi zaustavili širjenje puščave, so v Sudanuplošč edice premikanja v daljšem časovnem in ponekod na območju Sahela začeliso na nastanek meji s puščavo obju oceanskih hrbtov, gorstev, saditi hitro rastoča drevesa. kov in ognjenikov; trenutne posledice pa so esi in z njimi povezani cunamiji.

Kmetijstvo je v Afriki najpomembnejša gospodarska dejavnost. Toda večina pridelkov ni namenjena prehrani domačega prebivalstva , temveč izvozu. je Razmikan ečina afriških držav je odvisna od izvoza posameznih ridelkov in rud, katerih cene se na svetovnih trgih nevno spreminjajo . Zato je pomembno uvajanje različnih ejavnosti, predelovaln e industrijenje ednje velikih podjetij. Podriva in razvoj malih in

nogi Afričani skušajo v upanju na boljše življenje ečkati Sredozemsk Drsenje o morje kar v majhnih in natrpanih čolnih.

Mnoge izmed tistih, ki jim uspe, asti evropskih držav vrnejo nazaj. Druge pa pogosto a življenje na obrobju evropske družbe.

Zaznavanje potresov

esi so vsako nenadno in sunkovito tresenje tal. k dan je na Zemlji okoli 10.000 potresov. Večina AFRIKA ešibkih, da bi povzročili večjo škodo. Potres se no začne v notranjosti Zemlje. Nato se energija v ki potresnih valov širi v vse smeri. Najmočneje mo potres v epicentru, ki je navpično nad ščem potresa v notranjosti. st -31 potresov merimo s pomočjo seizmografov. nke potresa na zgradbah, predmetih, ljudeh in v vi merimo s posebnimi jakostnimi lestvicami.

indd 88

»Bil sem še dojenček, ko se je v državi začela državljanska vojna. Takrat je bilo hrane zelo malo ali nič. Ob eksploziji granate je bil oče hudo poškodovan. Takrat smo pobegnili na sever države.

Kasneje smo se vrnili v na pol porušeno hišo. Danes sem star 14 let in družino preživljam kot ribič. Številni moji prijatelji so izginili – največ se jih je pridružilo različnim vojskam. Tudi meni občasno ponujajo denar, če se jim pridružim.« Leta 1984 je države Sahela zaradi suše prizadela lakota.

Najmočneje je prizadela Etiopijo, kjer je zaradi prepozne pomoči iz tujine umrlo več sto tisoč ljudi.

Toda tudi potem, ko se je svet zganil, so se tisti, ki so želeli pomagati, srečevali s številnimi težavami, kot so težka dostopnost in korupcija.

Leta 2009 je število prebivalstva v Afriki preseglo eno milijardo. Prebivalstvo v Afriki narašča hitreje, kot na kateri koli drugi celini. Rast prebivalstva so uspele omejiti le nekatere gospodarsk o bolj razvite države.

Nastanek Himalaje

Johannesburg je najhitreje Himalaja je najmlajše gorstvo, ki je začelo rastoče mesto v Afriki. nastajati je to mesto z največ Hkrati nasilja zaradi trka Indijske in inEvrazijske plošče. Še vedno hitro rastočimi barakarskimi naselji na obrobju mesta. se dviga – letno se dvigne do 4 milimetre.

Resno težavo predstavljaj o industrijska območja v bližini velikih mest, Odgovori in odgovor ki ne upoštevajo sodobnih e pojasni ekoloških smernic. Še bolj pereč pa je problem ekološkega 1. Kaj najbolj vpliva kolonializma – nekateri na podnebje v Afriki? posamezniki ali podjetja 2. Opiši vzroke za odvažajo izredno strupene nastanek puščave odpadke v Afriko, Namib. kjer jih odlagajo stopnja kraj3. Opišileto letoza kraj / regija stopnja pogoje povsem nezaščitene življenje . v posameznem podnebju.

9,5 Čile4. Na zemljevidu 1960 1348 pokaži na Koroškem 6,5 največje afriške 9,2 Aljaskanjihov 1964 1511 na Idrijskem 6,8 reke in opiši pomen.

5. Na zemljevidu Kljub temu, da je 9,1 Sumatra 2004 1895 v Ljubljani 6,1 pokaži potek Velikega Afrika na zdravstvene m področju dosegla velik napredek, 9,1 Aljaskajarka in 1957opiši1917 v Brežicah 5,7 tektonskega vzroke za njegov nastanek. je zdravstveno stanje 6. Kateri1952 prebivalstva v nekaterih območjih so vzroki 9,0 Kamčatka 1956 zaprizelo Ilirski Bistrici neenakom5,1 še vedno slabo. Zagotovljen erno poselitev Afrike?1906 1963 pri Litiji niso niti osnovni higienski i 8,8 Ekvador 4,9 pogoji, osnovno cepljenje 7.

Kateri podobno. Vse skupaj so vzroki 1965 1974zanapogoste Kozjanskem 5,1 in 8,7 Aljaska se je še poslabšalo vojne in vojaške zaradi aidsa, spopade vendar se je število 8,6 Indija-Tibet 1950v Afriki?

1976 v Posočju 6,5 okuženih z virusom 8. Kaj je značilno HIV začelo zmanjševati tudi v 8,5 Kamčatka 1923 1977 pod Storžičem za afriška Afriki. mesta? 4,6 9. Zakaj v1963 Afriki 1982 8,5 Kurili dolini 3,5 ljudjev Savinjski še vedno umirajo zaradi ki so 1995 pri Ilirski bistrici 4,7 Najhujši potresbolezni, je bil leta 1556 v razvitem svetu ozdravljive 10. koS naj ? katerimi na Kitajskem, bi po problemi V Serengeti in v druge 1998 v Zgornjem Posočju 5,6 se spopada narodne parke se prebivalstvo zgrinjajo številnitakratnih ocenah umrlo Sahela? turisti. Tamkajšnjem 2004 v Zgornjem Posočju 4,9 u prebivalstvu in državam skoraj milijon 11. ljudi.

Kako so evropske sicer prinašajo velik del države vplivale na prihodkov, toda povzročajo gospodarstvo v Afriki? tudi gnečo, vznemirjajo živali in porabljajo skromne 12. Pojasni vire vode.

Najmočnejši potresi v svetu in v Sloveniji

vpliv plantažnega

pokrajino. potresov Posledice

poljedelstva na

13. Katere

Gospodarska rast so najpomembnejše afriških držav je v gospodarske primerjavi z državami Potresi sodejavnosti najhujše vnaravne Običajno se na drugih celinah Severni nesreče.

Afriki? majhna, vendar se postopno povečuje.

14.nenadoma Kateri so vzroki zgodijo in trajajo le nekaj sekund, tako Povečujejo se tudi in posledice tuje naložbe. izgradnje

Asuanskega jezu na reki da ljudje nimajo dovolj Nil?časa, da bi se zavarovali ali 15. Kaj umaknili na jevarno.

Posledice močnejših potresov značilno za države Tropske Afrike?

16. Razloži, so porušene stavbe, mostovi in druga infrastruktura kako nadmorska

Velika težava Afrike so velike socialne višina vpliva življenje razlike med majhnoter zemeljski ljudi ob plazovi.

Pogosto so ogroženanatudi skupino bogatih in ekvatorju. revno večino. Velik del prebivalstva, življenja ljudi, še posebej na revnih območjih zaradi predvsem na podeželju in predmestjih velikih Povej svoje mest, živi slabe pod pragom revščine, gradnje.

Potresov ne znamo napovedovati mnenje torej z manj kot enim evrom na dan.vnaprej, kljub temu pa lahko na podlagi prejšnjih 1. Kakšna

je bila vloga evropskih potresov določimo, katera območjadržav so potresno 2. Zakaj je v Afriki največ gospodars v Afriki?

Stopnja nepismenos bolj ogrožena od drugih. Poleg tegakovemo, da najslabše razvitih držav? ti je še vedno velika, toda vpis v osnovne šole se je močnemu potresu običajno sledijo številni šibkejši 3. Kakšne zelo povečal in v nekaterih so možnosti za gospodars državah že popotresni sunki. skoraj vsi otroci hodijo ki razvoj Afrike? posledicami potresov se 4. Kako bi lahkoPred v osnovno šolo. Velik v Afriki preprečili problem je najbolj zavarujemo, tudi, da Afriko vsako širjenje ogroženih aidsa in drugih nalezljivihče na potresno leto zapusti 20.000 bolezni? izobraženih ljudi. območjih prije gradnji objektov spoštujemo stroge 5. Zakaj znanje ključen dejavnik za razvoj predpise o potresnovarni gradnji, imamo potresno Afrike?

6. Kako naj gospodarsko visoko Svetovni splet osvaja razvite države zavarovano premoženje in vemo, kako ravnati v pomagajo Afriki? tudi Afriko. Največ uporabnikov interneta (kar 70 %) primeru potresa.

7. Zakaj je v Južnoafriški republiki je plantažno poljedelstv in v Egiptu. Oktobra 2009 o povezano z velikim zadolževanjem držav?

Svetovna banka Močan potres na jemorskem dnusporočila, premakne bo

Cunami prispevala

da

skorajgmoto 150 milijonov velikansko vodno – na gladini zaradi tega evrov v širokopasov dostop do interneta ni v Tropski Afriki. ki se premika na nastane skoraj neopazna motnja, vse strani s hitrostjo potniškega letala. Ko doseže obalo, nastane iz nje visok val, ki poplavi obalo in povzroči veliko opustošenje. Cunamijev ne moremo preprečiti, lahko pa ljudi s pomočjo opazovalnih sistemov pravočasno opozorimo na prihajajoči val.

Decembra 2004 je cunami v Jugovzhodni in Južni Aziji povzročil okoli 240 000 mrtvih tudi zaradi tega, ker ljudje na prihod visokega vala niso bilo opozorjeni.

AFRIKA

31

89 3/2/10 3:12 PM

2/11/09 12:08:01 PM

GEOGRAFIJA 7 UCB 10.indd 89

8. razred

Učbenik za 9. razred prinaša nov način spoznavanja Slovenije. Razdeljen je v dva dela: splošni (Slovenija, Prebivalstvo in Gospodarstvo) in regionalni del (vseh pet naravnih enot). V prvem delu se seznanimo z geološko, družbeno in politično zgodovino ter državno ureditvijo in delitvijo Slovenije. Spoznamo naravna in selitvena gibanja prebivalstva ter gostoto poselitve in tipe naselij, pa tudi gospodarstvo v preteklosti in danes, njegovo strukturo in posamezne veje. V drugem delu si podrobneje ogledamo naravnogeografske enote: Alpske, Predalpske, Obpanonske, Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajine.

7 DELITEV SLOVENIJE Pri delitvi celin oziroma držav na pokrajine se opiramo na različne skupne značilnosti.

V Sloveniji, kjer se številni pojavi prepletajo in to v zelo različni meri, je to vse prej kot lahka naloga.

Predalpske pokrajine (str. 62)

Povzetek Slovenijo razdelimo na pet geografskih enot: Alpske pokrajine, Predalpske pokrajine, Obpanonske pokrajine, Obsredozemske pokrajine in Dinarskokraške pokrajine.

Ali veš?

Slovenija je bila v letu 2010 razdeljena na 210 občin. Najmanjša občina je Hodoš s 320 prebivalci, največja Ljubljana z nekaj več kot 278.000 prebivalcev.

Predalpska hribovja ter Predalpske doline in kotline

Ponovi 1. Na stenskem zemljevidu v razredu pokaži geografske enote Slovenije.

2. V kateri geografski enoti živiš ti?

Razmisli Zakaj so zgodovinske dežele med ljudmi še vedno zelo prisotne?

Alpske pokrajine (str. 54) Visokogorja in Alpske kraške planote ter Alpske doline in kotline Murska Sobota

Obpanonske pokrajine (str. 70) Obpanonske ravnine in Obpanonske gričevja

Maribor

Obpanonske

Jesenice Velenje

pokrajine

Alpske pokrajine Kranj

Celje

Predalpske pokrajine Ljubljana Nova Gorica

Dinarsko Postojna

Kako delimo Slovenijo?

Spoznali smo že, da je Slovenija v marsikaterem pogledu zelo raznolika država in kot taka težavna za delitev na posamezne pokrajine. Prav zaradi tega obstaja več delitev Slovenije, ki temeljijo na različnih pojavih oziroma značilnostih. Vsem delitvam so skupne tudi težko določljive meje, ki bolj ustrezajo nekakšnim prehodnim pokrajinam.

Mi bomo razdelili Slovenijo glede na naravne značilnosti na pet geografskih enot: • Alpske pokrajine, ki ležijo na večjih nadmorskih višinah • Predalpske pokrajine, kjer prevladujejo hribovje in široke kotline • Obsredozemske pokrajine, ki imajo toplejše podnebje kot drugi deli • Obpanonske pokrajine, kjer se menjujejo nižine in gričevja • Dinarsko kraške pokrajine, za katere so značilni kraški pojavi

22

SLOVENIJA

Obsredozemske

kraške

Novo Mesto

pokrajine

pokrajine Koper

Obsredozemske pokrajine (str. 86) Flišna gričevja, hribovja in doline, Kraški ravniki, podolja in hribovja ter Jadransko morje

Dinarsko kraške pokrajine (str. 78) Dinarskokraške planote in hribovja ter Dinarskokraška podolja in ravniki

Kako v vsakdanjem življenju delimo Slovenijo?

V vsakdanjem življenju je najbolj prisotna delitev Slovenije na zgodovinske dežele, ki so se oblikovale že v srednjem veku. To so Kranjska, Koroška, Štajerska, Goriška in Istra. Kranjsko, ki je največja, sestavljajo Gorenjska, Notranjska in Dolenjska. Z nastankom dežel se je postopno oblikovala tudi zavest o pripadnosti posamezni deželi, ki je živa še danes.

V kateri od naštetih dežel živiš ti?

SLOVENIJA

23

2/11/09 12:08:05 PM

9. razred

Geografija4 rez.indd 7

11.1.11 10:51

FSC. papirju s certifikatom papirju – posebnem v celulozo, posadijo novo. atisnjeno na ekološkem za predelavo drevo, posekano ja, da za vsako

Delovni zvezek Gradivo je natisnjeno na ekološkem Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, papirju – posebnem papirju s certifikatom posekano za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

EKOLOŠKO GRADIVO

Delovni zvezek za v devetem razre geografijo du osnovne šole

EKOLOŠKO GRADIVO katom FSC. u s certifi novo. nem papirj zo, posadijo – poseb papirju lavo v celulo za prede ekološkem jeno na drevo, posekano je natisn Gradivo vlja, da za vsako zagota Certifikat

EKOLOŠKO GRADIVO

AFRIKA Helena Verdev

Raziskujem

ZEMLJO 6 XX,XX EUR

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

za geografijo Delovni zvezek osnovne šole v šestem razredu

Helena Verdev

Raziskujem

STARI SVET 7 Delovni zvezek za v sedmem razredu geografijo osnovne šole

em Raziskuj

N VSE_Naslovke.indd

d.o.o. bljana 0

Domovina sodobnega človeka in številnih naravnih virov.

Prebivalstvo, katerega število hitro narašča in se spopada s številnimi problemi.

ev Helena Verd

T8 OVI SVE 9

16,60

ISBN 978-961-209-799-8

Helena Verdev

789612 097 998

ijo za geografšole zvezek e osnovn Delovni razredu v osmem

6

s-klett.si

XX,XX EUR Klett, d.o.o.

Rokus Založba b, 1000 Ljubljana 9 46 00 Stegne 01/513 Telefon: 46 99 s-klett.si Faks: 01/513 rokus@roku E-pošta: -klett.si www.rokus

Raziskujem Zemljo 6 • 36 strani • 25 delovnih listov • 20 različnih tipov nalog • 30 grafičnih prikazov • 10 zemljevidov • 20 celostranskih fotografij + nalepke

Raziskujem Stari svet 7 • 60 strani • 30 delovnih listov • 15 različnih tipov nalog • 20 zemljevidov • 15 grafičnih prikazov • 8 strategij aktivnega branja in kritičnega mišljenja + nalepke

1

Skoraj vsak dan slišimo novice iz Afrike.

V časopisih, reklamnih prospektih ali na svetovnem spletu poišči različne fotografije in podatke o Afriki. Na osnovi zbranega gradiva nanizaj nekaj besed, ki so povezane s to celino.

2

Površje Afrike je raznoliko. Menjavajo se gorstva, višavja, uravnave in kotline.

A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva, kotline ... (lahko si pomagaš z velikim zemljevidom v učbeniku, v zavihku strani 9).

B) Na zemljevidu označi oceane, morja, zalive in otoke.

C) Na zemljevidu označi velike naravne enote in večje reke (pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11).

2/14/08 12:23:53 PM

Raziskujem Novi svet 8 • 64 strani • 30 delovnih listov • 15 različnih tipov nalog • 15 zemljevidov • 15 grafičnih prikazov • 7 strategij aktivnega branja in kritičnega mišljenja + nalepke

Raziskujem Slovenijo 9 • 60 strani • 29 delovnih listov • 15 različnih tipov nalog • 20 zemljevidov • 15 grafičnih prikazov • 7 strategij aktivnega branja in kritičnega mišljenja

Med potovanjem po našem planetu se delovni zvezek prelevi v popotniški dnevnik, ki spominja na ugankarsko revijo. V njem učenci preverijo poznavanje in razumevanje snovi, jo nadgradijo in se ob tem tudi zabavajo.

V ta namen so pripravljene različne zabavne naloge, kot so križanka, rebus, poišči vsiljivca, spravi v red, prilepi, poveži, pobarvaj ... Ne manjka niti resnejših in zahtevnejših nalog: razmisli, utemelji, poišči na svetovnem spletu ali v atlasu ... Tudi tu, podobno kot v učbeniku, najdemo številne zanimivosti.

Delovni zvezek je zasnovan tako, da dopolnjuje učbenik in hkrati odpira številne nove možnosti raziskovanja in nadgrajevanja znanja. Ob uporabi delovnega zvezka navaden zvezek ne bo več potreben.

Kratka ponovitev Na začetku vsake učne teme je zelo strnjen povzetek vsebine učbenika.

6

AFRIKA

C3 ZEMLJEVIDI

Delovni zvezek za 6. razred je zasnovan tako, da kar najbolj združuje zabavo in učenje. Učenci pogosto utrjujejo in nadgrajujejo znanje z risanjem, s povezovanjem, z lepljenjem nalepk, barvanjem, reševanjem ugank ipd. Delovni zvezek tako vsebuje več kot 20 različnih vrst nalog, kot so: križanka, rebus, zmeš­njava črk, poišči vsiljivca …, seveda pa nismo pozabili niti na naloge, ki zahtevajo bolj poglobljeno znanje in razmišljanje, na primer pojasni, ugotovi, razmisli, povej svoje mnenje …

Današnji zemljevi di so zapletene upodobitve, ki Zemljevidi zato jih je treba znati vsebujejo dodatna »brati«. pojasnila.

1. Nekateri elemen

2. Zemljevidi vsebuje

ti so nepogrešljiv A) Na črte pod del vsakega zemljev slike ida.

B) Prepiši oštevilče zapiši, kaj prikazujejo, in razkrili ne črke na ustrezna se bodo trije element mesta in razkril se bo še en elementi zemljevida. zemljevida.

V spodnji pregled jo tudi legendo, v kateri so pojasnjeni nici dopolni manjka joče znake oziroma znaki, uporabljeni na zemljev idu. opise.

B2 OSONČJE

URAN

Zemlja

SK

MERKUR

3 METEORIT

SEVERNICA

MARS

SONCE

si ga oglej in

METEOR

VENERA LUNA

NEPTUN

3. Spodnji zemljev

2

A) Z rdečo barvo obkroži Zemlji najbližje vesoljsko telo.

B) Z modro barvo obkroži planete.

KOMET

1

ZEMLJA

JUPITER

4

3

id ima vse elemen te, ki jih mora izpolni pregled imeti zemljev nico. id,

Katero območj

e je prikazano

življenje

4

G ZVEZDA

2

železniška proga

cesta

Od vseh vesoljskih teles ima na Zemljo največji vpliv Sonce – povsem običajna zvezda, ki je središče našega osončja.

1

1. Našteta so različna vesoljska telesa.

Kako je na zemljev

D

Koliko km v naravi 5

RIMSKA CESTA

da je »berljiv«.

Natančno

na zemljevidu?

idu prikazan

V kolikšnem merilu

5

relief?

je narisan zemljev

id?

je 1 cm na zemljev

idu?

Anaksimander

▶ Starogrški filozof, ki je živel v 6 stoletju pr. n. š. ▶ Velja za prvega kartografa. ▶ Na njegovih zemljevidih prikazana kot okrogla je Zemlja plošča, ki jo obdaja morje. ▶ Merilo je bilo podano v dneh plovbe oziroma ježe.

C) Kateri planet manjka?

2. Oglej si sliko na desni in reši nalogi.

Pomagaj si z učbenikom na strani 10 in 11.

A) Zapiši imena planetov v okvirček ob planetu.

B) V drug okvirček zapiši lastnost planeta, ki se ti zdi najbolj zanimiva ali nenavadna.

SLOVENIJA

3. Staršem pošlji razglednico iz oddaljene galaksije.

Ali veš?

Pravilno zapiši svoj vesoljski naslov.

▶ Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn so vidni s prostim očesom. ▶ Teh pet planetov ljudje poznajo že iz pradavnine. ▶ Stari Grki so jih imenovali potujoče zvezde in jim nadeli imena bogov.

4. »Zemlja ima poseben položaj v Osončju. Od Sonca je oddaljena toliko, da prejema ravno prav (ne preveč, ne premalo) življenjsko pomembne svetlobe in toplote. «

Na podlagi zgornjega besedila pojasni, kaj in na kakšen način omogoča življenje na Zemlji.

DN080496-GE

OGRAFIJA 6

DZ.indd 20

7/21/08 10:12:07 AM

DN080496-GE

OGRAFIJA 6

DZ.indd 21

6

DN080496-GEOGRAFIJA 6 DZ.indd 6

Geografija4 rez.indd 8

7

7/21/08 10:09:20 AM

DN080496-GEOGRAFIJA 6 DZ.indd 7

7/21/08 10:14:01 AM

7/21/08 10:09:31 AM

11.1.11 10:52

Preverjeno!

Učencem bodo pri raziskovanju z delovnim zvezkom oziroma popotniškim dnevnikom, kot ga je v uvodu poimenovala avtorica, v pomoč barvite in nazorne fotografije, različne skice in modeli ter metodično ustrezno pripravljene karte. Zaradi njih bo usvajanje, utrjevanje ali ponavljanje učne snovi lažje. Vsebinska pestrost nalog od učencev zahteva različne aktivnosti in razvija različne spretnosti. Ni se torej bati, da bi delovni zvezek ostal prazen.

Karmen Simonič Mervic, Osnovna šola Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo

3

Vse čestitke za zanimiv delovni zvezek. Menim, da ne bo več treba uporabljati navadnega zvezka, saj bosta učbenik in delovni zvezek z vso goro pripomočkov, ki jih imamo na voljo, razširila in utrdila znanje učencev. Navadili se bodo tudi raziskovalnega dela. Učbenika in delovnega zvezka se že zelo veselim.

Afriške reke imajo največji hidroenergetski potencial na svetu.

A) S pomočjo atlasa ali zemljevida Afrike v učbeniku, v zavihku strani 9, poišči največje reke v Afriki in poišči njihov izvir, izliv ter poimenuj države, skozi katere tečejo.

Izvir

odatke o

Izliv

Jožica Razbornik-Kukovičič, Osnovna šola Šoštanj, Šoštanj

Države, skozi katere teče

Nil Kongo Niger Oranje

si pomagaš

Atlantski ocean

Naloge Obravnava teme se vedno začne s preprosto nalogo za ogrevanje, ki ji sledijo nekoliko težje naloge. Naloge so jasne, poučne in raz­nolike.

Zambezi straneh

B) Zakaj misliš, da na afriških rekah ni zgrajenih veliko hidroelektrarn?

C) Reke seveda niso pomembne samo zaradi pridobivanja električne energije. Zakaj so še pomembne?

4

Zanimivosti Podobno kot v učbeniku so nalogam dodane zanimivosti za vse tiste, ki bi želeli vedeti več ali pa so pred drugimi rešili naloge.

V razmislek Ker mora večina učencev konec leta učbenik vrniti, smo delovni zvezek pri izbiri tem in nalog zasnovali kot kratek povzetek snovi celotnega učbenika. Ta učencu ostane v trajno last in mu bo v pomoč v prihodnjih letih.

Afrika je celina velike naravne pestrosti.

Pravilno dopolni naslednje trditve. Pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11.

1. Ekvator deli Afriko skoraj po ________________________.

2. Glede na nadmorsko višino delimo Afriko na ________________ in _______________ Afriko.

3. Afrika ima malo otokov in polotokov, torej je _______________________________________.

4. Najvišji vrh Afrike je ____________________________________, ki meri _______________.

V žarišču Podobno kot v učbeniku so tudi v delovnem zvezku za 7. in 8. razred dodane teme V žarišču. Namenjene so predvsem urjenju tehnik aktivnega branja in mišljenja ter s tem povezani analizi, vrednotenju in povezovanju dejstev ter odločanju in reševanju problemov.

5. Največja puščava na svetu je ____________________.

6. Večje nižine v Afriki so samo ob __________________ in ob __________________.

AFRIKA

Delovni zvezek za 7., 8. in 9. razred imajo večji obseg in večje število zahtevnejših nalog ter vsebujejo dodatne teme V žarišču. Poleg nalog, ki so namenjene predvsem utrjevanju znanja, je velik poudarek predvsem na razumevanju, povezovanju in vrednotenju informacij ter osebnem opredeljevanju.

Zabava Naloge so zastavljene tako, da izpolnjujejo natančno določene učne cilje in so hkrati čim bolj zanimive in zabavne.

7

V ŽARIŠČU

B2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE V Evropi so podnebja povezana z geografsko lego in oddaljenostjo od morja.

Rastlinstvo je prilagojeno podnebju.

3

PRED

1

Na Zemlji je več toplotnih pasov, v nekatere med njimi sega tudi Evropa. mrzli pas

A) V katere toplotne pasove sega Evropa?

zmerno topli pas

vroči pas

Za vse, ki živimo v razvitem svetu, je samoumevno, da odpremo pipo in priteče voda.

Oblikuj miselni vzorec. Da boš zajel vse, si pomagaj z vprašanji.

A) Iz katerega vodnega zajetja je napeljana voda v dom tvoje družine?

B) Kdo skrbi, da je voda, ki priteče iz pipe, čista (pitna)?

C) Kako so se z vodo v tvojem kraju oskrbovali v preteklosti?

D) Na kakšen način bi lahko zmanjšali porabo vode v vašem gospodinjstvu?

PO

Eden od problemov sodobnega sveta je tudi širjenje puščav.

Ena od televizijskih hiš te kot strokovnjaka povabi na razgovor, da gledalcem pojasniš nekaj osnovnih dejstev v zvezi s širjenjem puščave. Novinar ti med pogovorom zastavlja naslednja vprašanja: A) Kaj vpliva na širjenje puščav?

B) Katera območja na Zemlji se srečujejo s pojavom širjenja puščav?

C) Zakaj, kadar govorimo o širjenju puščav, izpostavljamo Sahel? Č) Razviti svet pomaga odpravljati posledice suš v Afriki s humanitarnimi akcijami. Razloži, zakaj tovrstna pomoč ni dovolj uspešna.

B) Ustrezno dopolnii preglednico. prreg egle led dn nic ico

B) V katerem toplotnem pasu leži večji del Evrope?

rastlinstvo

opis rastlinstva

območje rasti v Evropi

iglavci, listavci

Zahodna in Srednja Evropa

VODA D) S pomočjo grafičnega prikaza opiši vzroke in posledice širjenja puščave v Sahelu.

jugovzhod Evrope

mahovi, lišaji, nizko grmičevje

mrzli pas

2

Sahel

tajga

zmerno topli pas

4

Na podnebje na posameznem območju vpliva več dejavnikov.

A) Za navedene kraje poišči v učbeniku podatek o povprečni mesečni temperaturi v januarju in juliju. januar

julij

London (str. 50)

skrajni sever Evrope

MED V Evropi je naravno rastlinstvo večinoma izkrčeno.

Preberi spodnje besedilo in reši nalogo.

Med branjem izpiši besede, ki bi po tvojem mnenju morale biti izpostavljene.

A) Besedam in pojmom, ki so ti bili do sedaj neznani, dodaj kratke razlage (uredi slovarček).

A) Napiši vsaj eno prilagoditev rastlin na naravne pogoje.

Moskva (str. 66)

B) S pomočjo atlasa poišči naštete kraje in njihovo lego označi na zgornjem zemljevidu.

C) Iz lege naštetih krajev sklepaj kateri dejavniki vplivajo na podnebje posameznega kraja.

8

EVROPA

Podnebne spremembe

Posledice

Posledice

B) Po zgledu učbenika oblikuj povzetek in vprašanja za ponovitev ter dodaj vprašanje za razmislek.

Napiši vprašanja, s pomočjo katerih boste s sošolci lahko obnovili obravnavano snov.

Povzetek

Atene (str. 41)

Ljubljana (str. 22)

Naraščanje prebivalstva

dezertifikacija – širjenje puščave

Naravno rastlinstvo je prilagojeno naravnemu okolju, v katerem raste; prilagojeno je na pomanjkanje padavin, vročino, malo prsti, nizke temperature ... Naravno rastlinstvo je človek v veliki meri izkrčil in posadil rastline, ki hitreje rastejo in imajo večji pridelek, seveda pa so manj prilagojene na podnebje.

Širjenje puščave

Helsinki (str. 59)

Geografija4 rez.indd 9

VODA IN ŠIRJENJE PUŠČAV V

Potrebe po vodi se zaradi hitre rasti prebivalstva in drugačnega načina življenja zelo hitro povečujejo. Pomanjkanje vode občuti več milijonov ljudi.

Rastlinstvo je prilagojeno podnebju in je značilno za to podnebje.

A) Poimenuj rastlinstvo na slikah.

A

Ponovi

B) Kateri so glavni razlogi, da je človek izkrčil večji del naravnega rastlinstva?

Razmisli

EVROPA

9

12

VODA IN ŠIRJENJE PUŠČAV

– Ali se v Sloveniji srečujemo s pomanjkanjem vode?

– Katere celine so v veliki meri odvisne od arteške vode in zakaj?

– Kateri so glavni onesnaževalci vode?

– Kako bi lahko najrevnejšim pomagali, da ne bi umirali zaradi pomanjkanja vode ali zaradi njene onesnaženosti?

VODA IN ŠIRJENJE PUŠČAV

13

11.1.11 10:52

Gradivo za učitelje Pri razvoju učbeniškega kompleta smo poleg učencev imeli v mislih tudi učitelje in njihovo vsakdanje delo v razredu.

Učiteljem smo želeli čim bolj olajšati delo z našimi učbeniškimi kompleti, še posebno v začetni fazi, ki terja ogromno časa in truda. Zato smo v sodelovanju z izkušenimi učitelji praktiki razvili številna dodatna gradiva za učitelje, ki so v celoti zbrana na spletni strani www.devetletka.net.

Spletna stran www.devetletka.net Vsa našteta gradiva za učitelje bodo postopoma obja­vljena na splet­ni strani. Gradivo za 6., 7. in 8. razred je že dostopno, za 9. razred pa bo na voljo že poleti 2011.

Priročnik za učitelje Priročniki, objavljeni na spletni strani www.devetletka.net, so odlična osnova za izdelavo lastnih ali prilagoditev ponujenih učnih priprav za izvedbo posamezne ure.

Vsebina priročnikov: • učni cilji • učna motivacija • metode in oblike dela • dodatne vsebine • medpredmetne povezave • seznam dodatnih gradiv • spletne povezave • rešitve nalog iz delovnega zvezka

Razširitev teme

enake. Tako kot ljudje Zvezde niso ves čas umrejo, le da je njihov se rodijo, razvijajo in daljši. Merimo ga v življenjski cikel precej milijardah let. na nebu, je odvisno Katere zvezde vidimo dela Zemlje in v katerem od tega, s katerega o. Če bi živeli na ekvaopazujem jih leta delu vsa ozvezdja vidna torju, bi skozi leto videli , je severno od ekvatorja iz Zemlje. Ker živimo , ki je vedno pod na jugu določeno območje polobli. na južni obzorjem. Enako je j so si izmislili Grki in Prva imena ozvezdi jšimi najsvetle med črte Babilonci. Zarisali so z namenom, da bi na zvezdami. To so storili telesa. nebu lažje iskali vesoljska teles v, za vesoljskih h kraterje vrste spozna, kaj je vesolje, največji različne izmed Eden Učni cilji: ▶ učenec s pomočjo slikovnega gradiva razlikuje je povzročil padec Luna, Rimska da gacesta), , Sonce, so dokazali, ▶ učenec katerega ali satelit, meteor, meteorit državi Arizona. (zvezda, planet, luna a, je v ameriški zvezni . meteorit galaksija pojme vesolje, od nas ▶ učenec razlikuje vidimo v vesolju, je Večina zvezd, ki jih a leta, zato jih ne vidimo oddaljena svetlobn takšne, kot so ampak danes, takšnih, kot so Učbenik str. 8-9 bile v preteklosti. ton pade več milijonov Vsak dan na Zemljo meteoritskega prahu. i telesi in pojavi je Med vsemi vesoljskim . tire in prihode kometov najtežje napovedati zunanjega dela Osončja.

Prihajajo namreč iz vrača se ki v komet, Najbolj znan je Halleye viden leta 2061. ič bo vsakih 76 let. Naslednj ni leta 1986. Nepovrat Nazadnje nas je obiskal le enkrat. kometi nas obiščejo

k str. 5

Delovni zveze

B1

Priročnik za učitel je za pouk geografije v šestem razredu osnovne šole

VESOLJE

Medpredmetne e raziskovanje luči na kolesu in baterijsk s pomočjo zadnje odbojne posvetimo v odbojno luč.

Naredimo preizkus temi. Z baterijsko svetilko je tudi z Luno. ▶ Zakaj je Luna svetla? narediti ponoči ali v Enako svetilke. Poskus moramo sama ne sveti, temveč le odbija svetlobo. luč Ugotovimo, da odbojna

Ustvarjanje in

Bojan Šproga oga ar, r, Karmen Lešnik šnik k

Raziskujem

NOVI SVET 8 Priročnik za geografijo v osmem razredu osnovne šole

nje

Kritično mišlje

nalogo, da Učitelj da učencem izmed narišejo zvezdo. Eden tablo. učencev jo nariše na ti na Učenci poskušajo odgovori vprašanje: e zvezde ▶ Zakaj rišemo zvezdast so v resnici? kot okrogle, in ne

Ponovitev

v učbeniku. vprašanja ponovi Učenci odgovorijo na ja: dodatna vprašan Učenci odgovorijo na planeti? ▶ Kaj so zvezde in kaj ? razlikujejo od planetov ▶ V čem se zvezde Zemlja? nahaja se kateri galaksiji ▶ Kaj je galaksija? V v vesolju? nebesna telesa še najdemo ▶ Katera Od prejšnjič ... ti na poskušajo odgovori Zemlji z učiteljevo pomočjo ki zbira spoznanja o Učenci Geografija je veda,v učbeniku. v katerem svet, ja razmisli razumeti vprašan pomaga in nam 15 živimo.

acija Uvodna motiv

besedo VESOLJE. Učitelj napiše na tablo da povedo vse, o čemer Naloga učencev je, na vesolje. Vse, kar razmišljajo, ko pomislijo zapiše na tablo. V tej učenci povedo, učitelj ega in zapisanega fazi komentarji povedan niso dobrodošli! lja u z učenci predstav Učitelj nato v razgovor zapisane na tabli in posamezne besede napove novo temo.

Povzetek snovi

prostor, Vesolje je velikanski različna v katerem se nahajajo so nebesna telesa. Galaksije Okrog nekaterih sestavljene iz zvezd.

– manjše zvezd krožijo planeti ali kamnite in hladnejše plinaste obdane z krogle, ki so pogosto lunami.

povezave

MAT: merske enote ja SLO: grška mitologi (visoke civilizacije) ZGO: stare kulture

Sprehod po spletu Na spletni strani astrofoto.htm www.vesolje.net/astro/ je različnih si učenci ogledajo fotografi pojavov. vesoljskih teles in vesoljskih i spletne enciklopedije Na slovenski podstran pojem vesolje. wikipedia učenci vpišejo

slike različnih ozvezdij.

Učitelj pokaže učencem na vprašanja: besedilo k poglavju Učenci odgovarjajo Učenci preberejo uvodno učbeniku. ▶ Kaj prikazujejo slike?

Vesolje na strani 8 v od teh ozvezdij ali e starih ljudstev ▶ Ali poznate ime kakšnega Učitelj jim prikaže predstav Npr. predstava katerega drugega? virov. imena posameznih izvirajo s pomočjo slik in pisnih so kod od ▶ Ali veste, Starodavni Egipčani Egipčanov o vesolju: ozvezdij? boči njihova boginja z zgodbo, povezano verjeli, da se nad Zemljo ▶ Ali poznate kakšno narejeno iz zvezd, na Nut. Njeno telo je bilo × Nut imeni teh ozvezdij? kot pot Rimske ceste. nebu pa se je kazalo njima svetlobe in zraka. Pod iz dokumentarnega je podpiral Šu, bog Učenci si ogledajo odlomek 3. × × vesolja dija pa je bil Geb, bog Zemlje.

Enciklope filma: obiščejo najbližji naslednje vprašanje: Učenci skupaj z učiteljem zvečer in z daljnoUčitelj učencem postavi o v vesolje? observatorij ali se sestanejo × ▶ Kaj vidimo, ko pogledam o gledi ali teleskopom opazujejo nebo. vse vidimo, ko pogledam Učenci naštevajo, kaj v vesolje. ×

Aktivnosti

14

Letne in dnevne priprave Za čim lažjo uporabo novega gradiva vam ponujamo priprave za posamezne učne ure, napisane posebej za učbeniške komplete Raziskujem ..., ki jih lahko brez težav poljubno dopolnite oz. spremenite. Priprave v formatih pdf in doc so objavljene na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva.

Priprave za 9. razred bodo objavljene poleti 2011, da se boste lahko pravočasno pripravili na pouk v novem šolskem letu.

Geografija4 rez.indd 10

11.1.11 10:52

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.knjigarna.com

I z o br a ž e v a l ni s v e t o v a l k i Z a l o ž b e R o k u s K l e tt

Zahodna Slovenija Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Vzhodna Slovenija Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Podpora kupcem Slađana Pepić, tel.: 01 513 46 46 sladzana.pepic@rokus-klett.si

Naročila in informacije Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Prodaja vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si

Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 79

DN11/0006

Geografija4 rez.indd 11

11.1.11 10:52

Priporočamo WWW.JUNIOR.SI

ØTEVILKA 75 • JANUAR 2011

8 –14 let

ZA MLADE RAZISKOVALCE IN PUSTOLOVCE

National Geographic Junior

Revija za mlade raziskovalce in pustolovce Revija povezuje različna področja zanimanja vsakega mladega radovedneža, pritegne pozornost z nenavadnimi podatki in rekordi ter očara z odličnimi fotografijami iz Slovenije in sveta! Mladi radovedneži se s prebiranjem revije tako imenitno zabavajo, da se sploh ne zavedo, kako ves čas pridobivajo nova znanja in hkrati urijo svoje bralne navade.

REŠEVANJE

PRIMERA

DARILO:

poster črnega jaguarja!

KOCONOGE

KURE

52 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 10 številk na leto ISSN 1581-6869

9

Več o reviji na www.junior.si

771581 686013

4,20 EUR v prosti prodaji 3,70 EUR za individualne naroœnike 3,40 EUR za razredne naroœnike Zaloæba Rokus Klett, d.o.o.

Poøtnina plaœana pri poøti 1102 Ljubljana

naslovka 75.indd 1

9.12.10 10:04

NATIONAL GEOGRAPHIC JANUAR 2011

WWW.NATIONALGEOGRAPHIC.SI | JANUAR 2011 | ŠT. 1 | 5,49 EUR

National Geographic Slovenija Najbolj brana poljudnoznanstvena revija

Stopite v svet revije National Geographic Slovenija – revije za vse, ki se želite učiti, širiti svoja obzorja, odkrivati čudežni svet rastlin in živali, spoznavati daljne in neznane kraje, ljudi in običaje, pa tudi Slovenijo.

Kar v reviji najbolj navdušuje, so gotovo vrhunske fotografije, ki pripovedujejo zgodbe, kot jih je videl objektiv priznanih fotografov z vsega sveta.

Revija pokriva širok spekter znanosti, opisuje zanimiva potovanja, dogodke in pojave. Članki so napisani v poljudnem jeziku in so dostopni bralcem najrazličnejših poklicev in starosti.

SVETOVNO PREBIVALSTVO • OTO»JE PHOENIX • TIMBUKTU • VIETNAMSKA JAMA • CAHOKIA

7

MILIJARD Koliko ljudi bo še preživel naš planet?

Najmanj 132 barvnih strani, format 17,5 x 25,5 cm, 12 številk na leto

Več o reviji na www.ngm.si

Prerod otočja Phoenix Zgovorne pisarije iz Timbuktuja Neskončna vietnamska jama Pozabljeno mesto Cahokia 9

771854 485008

01-11 COVER.indd 1

12/13/10 1:44 PM

A

: E GA UR ILO NT PR DVE

Ugodne e obrestn mere

National Geographic Popotnik Revija za popotnike, turiste in avanturiste

O RIL DA ljevid

ATAKAMA

PIVSKA MESTA • BUENOS AIRES • BAD KLEINKIRCHHEIM • RIO DE JANEIRO • NEW DELHI

upe ali izpolnitev želja si lahko kadarkoli vam ga približali z ugodnimi obrestnimi ajkrajšo pot do vaših nepozabnih doživetij.

NG

NOVEMBER 2010 • NATIONAL GEOGRAPHIC POPOTNIK

kreditom so tja nepozabna.

NOVEMBER 2010 • ŠT. 16 • 8,50 EUR

Revija National Geographic Popotnik je najbolj brana popotniška revija na svetu. Je izčrpen vir podatkov za aktivne in radovedne popotnike. Njeno poslanstvo je navdihniti bralce k potovanjem s pomočjo skrbno napisanih besedil in vrhunskih fotografij ter priskrbeti zanesljive, bralcu koristne informacije, ki omogočajo, da se odpravi v nove kraje preudarno in dobro pripravljen.

V vsaki številki revije najdete še dodatno prilogo NG Adventure.

zem enos

Bu iresa A

DEŽELA NAJVEČJIH TELESKOPOV ROMUNIJA SKOZI DRAKULOVE OČI

SANJAJTE.

KUHARSKI DOPUST V ITALIJI

NAČRTUJTE.

ODPOTUJTE.

Izgubljeni svet Venezuele Nove pogruntavščine

Najmanj 112 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 4 številke na leto

SKRIVNOSTI KRETSKE VITALNOSTI

Več o reviji na www.ng-popotnik.si

ISSN 1854-7397

11-10 COVER

ADVENTURE.indd 83

9

771854 739163

Kontaktni center: 01 / 477 20 00

11/2/10 3:36 PM

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si

Geografija4 rez.indd 12

11.1.11 10:52