komplet Slovenščina za vsak dan 7 - izdaja s plusom

KOMPLET SLOVENŠČINA ZA VSAK DAN 7 – IZDAJA S PLUSOM Osnova kompleta je samostojni delovni zvezek, ki zajema vse učne cilje s povzetki učne snovi, zato ni potrebe po hkratni uporabi učbenika. Kljub temu smo za vse, ki pri pouku radi uporabljajo učbenik, pripravili tudi tega. Tako samostojni delovni zvezek kot učbenik bosta na voljo v tiskani in elektronski obliki. Znotraj elektronskega gradiva bodo na voljo tudi videoposnetki.

7. razred

Tiskana oblika

Elektronska oblika

Samostojni delovni zvezek v dveh delih*

17,90 EUR

brezplačno za uporabnike na www.irokus.si

Učbenik**

16,90 EUR

brezplačno za uporabnike na www.irokus.si

Rešitve nalog

—

brezplačno za uporabnike na www.devetletka.net

Videoposnetki

—

brezplačno za uporabnike na www.irokus.si

JA IZDUASOM

Slovenščina za vsak dan S PL

Poleg novega kompleta je še vedno na voljo tudi prejšnja različica gradiva Slovenščina za vsak dan.

Najbolj priljubljena serija za slovenščino je didaktično posodobljena!

IMATE DODATNA VPRAŠANJA?

* na voljo aprila 2015 ** na voljo poleti 2015

vsebuje videoposnetke za vse naprave

GRADIVO TUDI V ELEKTRONSKI OBLIKI Pouk v razredu lahko popestrite z vključevanjem gradiva v elektronski obliki, ki ga boste našli na www.irokus.si.

S projeciranjem e-gradiva boste laže motivirali učence in usmerjali njihove dejavnosti. Pouk bo zato privlačnejši, nazornejši in zagotovo tudi učinkovitejši.

E-oblika je prav takšna kot tiskana različica, le da ima dodano orodjarno s preprostimi, a zelo uporabnimi orodji. Vsebuje tudi videoposnetke, dodali pa bomo še interaktivne naloge za pestrejši pouk.

Kodo za brezplačen dostop do elektronske oblike na www.irokus.si prejmejo vsi uporabniki – tako učitelji kot učenci.

DODATNO GRADIVO ZA UČITELJE V pripravi je tudi dodatno gradivo; do avgusta 2015 bomo na naši spletni strani www.devetletka.net objavili: • strokovna izhodišča za učitelje, • nasvete učiteljem za izpeljavo ure, • predloge za preizkuse znanja.

Na voljo so vam naše izobraževalne svetovalke, ki vas lahko obiščejo na šoli.

Gorenjska, osrednjeslovenska in notranjsko-kraška regija Marinka Velikanje telefon: 031 725 534 e-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si Koroška, podravska, pomurska in savinjska regija Slavica Bela telefon: 031 622 751 e-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si Goriška, obalno-kraška, jugovzhodna, spodnjeposavska in zasavska regija Ava Zupančič telefon: 041 836 770 e-pošta: ava.zupancic@rokus-klett.si

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana www.rokus-klett.si telefon: 080 19 90 e-pošta: rokus@rokus-klett.si

temeljni učni cilji na naslovnih straneh enot

aktualna besedila

več tvorbnih nalog

naloge za uresničevanje različnih strategij učenja

naloge za samostojno metajezikovno povzemanje

naloge za ponavljanje in utrjevanje Ë dostop do elektronske oblike tudi za učence

J BOL NAJ LJENA B JU PRIL RIJA O SE ŠČIN VEN O O L TIČN !

ZA S IDAK A JE D OBLJEN D O S PO

KLJUČNE NOVOSTI IZDAJE S PLUSOM

Spoštovane učiteljice, spoštovani učitelji!

Z veseljem vam predstavljamo prenovljeno serijo učnega gradiva Slovenščina za vsak dan – izdaja s plusom, ki smo jo pripravili na osnovi obsežne raziskave med več kot 160 učiteljicami in učitelji slovenščine. Prenovljena izdaja vključuje številne nove elemente.

V prenovljenem gradivu Slovenščina za vsak dan – izdaja s plusom so metajezikovni oz. jezikovnosistemski cilji smiselno zgoščeni v posebnih učnih enotah. Na naslovni strani vsake enote so pod zaporedno številko in naslovom enote navedeni temeljni učni cilji; z njimi želimo učenca motivirati za razmišljanje in raziskovanje napovedanih temeljnih pojmov. Vse učne enote se začnejo z motivacijskimi nalogami; tem v večini enot sledi izhodiščno besedilo. Izhodiščna besedila so posodobljena, nekaj je tudi novih. Tudi naloge, ki sledijo branju/poslušanju izhodiščnih besedil, so prenovljene – z njimi učence spodbujamo k različnim dejavnostim in pri njih razvijamo višje miselne procese; dodanih je več nalog za sintezo in uporabo novega znanja. Poleg tega so na koncu večine enot v posebnem podpoglavju (z naslovom Vaja dela mojstra) zbrane naloge za ponavljanje in utrjevanje znanega ter za povezovanje novega z znanim.

Delovno različico dveh enot iz samostojnega delovnega zvezka za 7. razred si lahko ogledate na naši spletni strani www.irokus.si.

Prenovo serije smo začeli z gradivom za 7. razred; to vam bo na voljo že spomladi 2015. V naslednjih dveh letih mu bosta sledili izdaji za 8. in 9. razred. Na koncu bomo prenovili še učno gradivo Gradim slovenski jezik 6, ki ga bomo preimenovali v Slovenščina za vsak dan 6 – izdaja s plusom; z njim bomo zaokrožili prenovljeno serijo za jezikovni pouk od 6. do 9. razreda.

temeljni učni cilji aktualna in daljša izhodiščna besedila

več o tv rbnih nalog

i Zgodovina nas uč

Katere besede

1.

evid na naslovnici

zemlj besedila si oglej izhodiščnega Pred branjem nalogi. vprašanja v 2. in odgovori na

GLAVNE IDEJE Makedonije Kako je uspel vzpon nder porazil Perzijo Kako je Aleksa Kaj se je zgodilo ndrovo državo z veliko Aleksa E KLJUČNE BESED Filip Makedonski Aleksander Veliki Aleksandrija

te učne enote

der Kako je Aleksanstal po i sk on ed ak M velik vladar onije grške polise. Njihov on Maked oslabile uspel vzp Kako jevojne a pr. Kr. so zelo izkoristil makekonec 5. stoletj Novo stanje je

Peloponeške zelo zmanjšal.

Grčiji, nato pa ni vpliv se je zato želel zavladati celi vojaški in politič 36 pr. Kr.), ki je II. (kralj 359–3 donski kralj Filip bje tam hladnejKer je bilo podne uničiti Perzijo. ih grških gorah. ljudje. Živeli jivi severn v vzdržl ej dežela še poseb Makedonija je bila i kot na bili Makedonci Grki so nanje gledal je veljalo, da so še kot v Grčiji, i soroden jezik. in govorili grščin ev in umetnikov. so v gorskih vaseh filozofov, kiparj e, ker niso imeli nosti: neizobražene barbar sposob ljske vojaške in vodite jših v vzhodnem je imel odlične močne od onski ena a Maked Filip II. ta je postal onsko vojsko in • Prenovil je maked vojaki v katerih so bili Sredozemlju. e, tj. strnjene čete, je organiziral falang • Po grškem zgledu i kopji. sicer v svojih oboroženi z ostrim ik Demosten je . Atenski govorn Filip je preGrčiji ga niso poslušali. l za pohod proti Filip se je odloči i. Grški nevarnost, vendar onsko končan tako maked bili na a sta Grke govorih opozarjal neodvisnost in svobod načrtoval še grško vojsko. Grška je po osvojitvi Grčije magal združeno nadoblast. Filip priznati makedonsko poroki svoje hčere. polisi so morali njim umorjen na , vendar je bil pred pohod proti Perziji

Bukefalija

Imperij Aleksandra

Perzijo ni sin Aleksander. r porazil ksandekralj 20-let postal njegov komaj Dobro je spoznal filoKako je Ale II. je makedonski Aristotelu.

Makedonskega der prikazan Aleksan Na mozaiku je pri Isu. Veliki med bitko

n z držav»Kadar ni bil zaposle po daroi, je niškimi zadevam odšel na zajtrk. vanju bogovom pisal je spomiNato je šel na lov, odločitve ne, sprejemal vojaške« ali se posvetil branju. er, 1. stoletje po

(Plutarh, Aleksand

Kr.)

Po smrti Filipa grškem filozofu o delih grških junaje pripravljal pri rjeve pripovedi .

Ta se je na vladan preučil je Home in poveljevanju in književnost; uporabi orožja zofijo, geografijo se je uril v ježi, vojni. Že kot deček se je na kov v trojanski a očeta. Odpravil čal načrt svojeg odločil, da bo dokon je se ander Aleks i.

Azijo). Pri reki pohod proti Perzij Anatolijo (Malo vojaki podal v Kr. se je s 35.000 porazil. ko vojsko in jo • Leta 334 pr. okoli 75.000 spopadel s perzijs vojsko, ki je štela Granik se je prvič vojska zbral velikansko Isos. Makedonska Darij III. je nato ndrom pri kraju • Perzijski kralj Aleksa z el spopad nje leto mož, in se nasled

mestu in vse obrambo le na enem prebila perzijsko zbežal skupaj je nepričakovano ta je prestrašen lijo. Darij ila v napad na kralja; svoje sile usmer il nadzor nad Anato ndru v nder si je tako pridob sporazum in je Aleksa z vojsko. Aleksa ni mirov i skušal sklenit ponudbo zavrIII. je po porazu . Aleksander je a izpod il tretjino Perzije kot osvoboditelj zameno za mir ponud so ga pozdravili tam ustanovil je Egipt; l Nila nil in je zasede faraona. V delti in ga okronali za perzijske oblasti noval Aleksandrija.

Mezopotamiji. proti podal mesto in ga poime Egipta i je po zavzetju v; ti so se z grškim • Aleksander se 250.000 vojako ki kralj je zbral vasici, ki je zrasla Obupani perzijs pri Gaugameli, androva leta 331 pr. Kr. vojaki spopadli mesta Ninive. Aleks avnega asirskega zajela panika. na ruševinah starod bo in Perzijce je a perzijsko obram o ter mesta prebil otamij je a Mezop falang zasedel osvojena. . Aleksander je Kralj je zbežal a je bila dokončno u. Prišel Perzepolis. Perzij Babilon, Suzo in eval pot proti Vzhod indijje Aleksander nadalj el z močno Po zmagi nad Perzijo l. 326 pr. Kr. spopad Po tej Bukefaliji se je , in jo premagal. je do reke Ind. Pri 200 bojnih slonov tudi bilo kot 17.000 je več ila kateri sko vojsko, v v 11 letih prehod na vojska, ki je v Babilon je izčrpa je vrnitvi mu Po . se bitki vrne domov Arabizahtevala, da se si podjarmil tudi in km, uprla in je državo l val, kako bi okrepi Aleksander načrto zbolel in umrl. ni izpeljal, ker je jo, vendar načrta

3.

uči 4 Zgodovina nas 2.

Ob zemljevidu

na naslovnici

te učne enote

anja. odgovori na vpraš

jevid? prikazuje zeml Katero državo Po čem to veš? jo puščice?

Kaj zaznamuje

ta

? prekrižana meča

Kaj zaznamuje

In kaj zaznamuje Katero mesto Kaj sklepaš o

PONOVIMO Grke? vi njihove posleniji uspelo poraziti drove bitke in predsta 1. Zakaj je Makedo pomembnejše Aleksan 2. Ob zemljevidu naštej dice. po njegovi smrti? z Aleksandrovo državo 3. Kaj se je zgodilo ila za ga ponoči navdihn knjigo Iliada, da bi je imel pod blazino – Aleksander Veliki eden od njegovih kem jezeru umoril nove zmage.

Darija III. je ob Kaspijs – Perzijskega kralja guvernerjev. kot pa vladal. priredil osvajal nove dežele tudi tako, da je – Aleksander je raje mi, in perzijsko kulturo poročilo s Perzijka želel združiti grško – Aleksander je tisoče njegovih vojakov na kateri se je na III. množično poroko, s hčerjo kralja Darija sam pa se je poročil

?

jevidu movano na zeml

je največkrat zazna a?

izvoru tega imen

e? ovitelj te držav

Kdo je bil ustan

razne narode.

država je razpad Po smrti Aleks veliko silo v o dediščino. Velika soočile z novo seboj za njegov , ki pa so se kmalu so manjše države ijem. z rimskim imper Sredozemlju --

?

jo zeleni krogi

ALEKSANDER VELIKI (356–323 pr. Kr.) bil odličen vojak. ki konjenici • Že v mladosti je let, je poveljeval makedons • Ko je bil star 18 . silam in jih premagal v bitki proti grškim Aristotel. , njegov učitelj je bil konja, ki • Bil je zelo izobražen oče opazoval pri krotenju boš moral • Ko ga je nekoč njegov »Najti si vega, mu je rekel: neukrotlji za a.« je veljal ija je zate premajhn novo kraljestvo, Makedon malarijo. za • Verjetno je umrl (Aleksandrija). al vsaj ducat mest • Po sebi je poimenov širil tudi kulturo; z njo je združeval je • V osvojenih deželah

Kaj se je zgodilo ovo državo ksandr se njegovi generali spopadli med z veliko Ale so la in nastale andra Velikega

bar?

ede Kako so te bes

edo povezane z bes

Poved in stavek pod

barbar?

pod 14 Poved in stavek

našim Ali je živel pred

štetjem ali po

njem?

aš?

ki so mu se zahvalil tistim, »Vzel je vodo in očmi vse Potem jo je pred pretrejo prinesli /…/. /…/. Vojaki so bili jak je armade zlil proč ljeni, vsak voseni, a hrati opogum je popil ravno toliko kot da namreč občutil, der zlil stran /…/.« Aleksan je jo vode, kot o Aleksandru,

Po čem tako sklep

alni pohod?

je začel svoj osvaj V katerem kraju aš?

Po čem tako sklep

Arrian, zapisi (Lucius Flavius 1. stoletje po Kr.)

Do katere reke

so si razdelili Aleksandrovo državo : njegovi generali

Kje in kdaj so

ali na spletu?

Ali je imela ta NE DA

pisne novice,

imivost o Izberi katero zan . govorni nastop

dila. iščnega bese temeljni del izhod ve naslove.

Pozorno si oglej je iz treh delov; prepiši njiho dilo Temeljno bese

d?

DA

a osvajalni poho

ji bitki nadaljeval

vojska po zadn

ala pot tega Kje se je konč

5.

?

velikega poveljnika

aš?

Po čem tako sklep

jevida napoveš,

in zeml 5 51 va učne enote NE Ali lahko iz naslo DA ga boš prebral?

Napiši, kaj bo

ju

po tvojem mnen

dila.

ga bese tema izhodiščne

ki

6.

je najpomembnejš Rekli smo, da preberi.

Podrobno ga

i.

besedilo v 1. nalog

k pomen, kot

ikega ena Aleksandra Vel

ri

Drugi del govo

ri

Tretji del govo

. . ve. je prestopila brego spreminja.

Ozračje se

.

ni olonaslednik hrepe

r.

p. d.

pov.

oseb.

pr.

pov.

oseb.

pr.

p. d.

pov.

oseb.

pr.

p. d.

pov.

oseb.

pr.

p. d.

pov.

oseb.

pr.

p. d.

pov.

oseb.

pr.

p. d.

t, nekulturnost.

enki za surovos

Napiši sopom

Razloži poved

Včeraj zvečer

so neznanci

barizem nad zagrešili nov bar

Kateri podatek

nosi?

Kaj nastopa v

rtamo?

2.

njem?

Kako ga podč

lno? Odpravi

rtani pravi ih povedih podč dnjih enostavčn ni členi v nasle 11. Ali so stavč potrebno. napake, kjer je Vrhniki. na rodil je se Ivan Cankar dih. se zbirali po razre Nastopajoči so pri gozdarski koči.

Medveda so videli na Krasu. val o počitnicah vedo pripo Matic je sošolcem marca. e enaindvajsetega Pomlad se začn e. tekm arske i koles zaprli cesto zarad Cestarji bodo

ek iz SSKJ. Oglej si odlom

Včeraj je lilo

kot iz škafa.

Vprašalnica Pomen

+ povedek

OSEBEK Oblika Oznaka

samostalnik (in

pridevnik) ;

v čen včasih je izpuš

49 125

ljno besedilo.

Poveži. ljnega besedila? kih vojnah.

1 o peloponeš imperiju.

2 o rimskem e Makedonije.

3 o razcvetu Velik književnosti. ji in 4 o grški filozofi e Makedonije.

5 o začetku Velik Makedonije. e 6 o razpadu Velik

48 124

Iz katere 9 53

Kaj pomeni v

ga, latinskega

bar – iz nemške

beseda bar ga jezika izvira

8 52

tem jeziku?

ka?

a jezi osredno iz teg

nep slovenski jezik

ali grškega?

DA

NE

15 59

14 58

na voljo spomladi 2016

amo po njem?

Kako se vpraš

POVEDEK

spomenikom.

en in njen prvotni pom ar. bar, kaj je bil etimološki slov ra beseda bar o v Slovenski deti, od kod izvi odu, pogledam Če želimo izve sor v je mi mi beseda besed. kih ens slov s katerimi tuji imivo zgodovino Ta razkriva zan

Ali je prišla v

na voljo aprila 2015

ednici.

lna vzorca in pregl

h? Dopolni mise

el o stavčnih členi

Po čem neki hrepeni naš ik? prestolonasledn

n novec?

Kaj je barbarizira

I STAVČNI ČLEN

In kaj si izved Mogoče si želi prigrizka. !

Grem peč torto

barbar? ska oblika od

žen Kako se glasi

i deli teme rijo posamezn

O čem govo

Kostanj dozori

ga ima danes?

kega, njegova andra Makedons donije? zunanjost Aleks e Make ljnega besedila: i ali razvoj Velik vi veliki držav Kaj je tema teme življenje v njego življenjska pot,

Prvi del govori

50 4

Preleti izhodiščno

rilo besedilo,

o čem bo govo

1.

vodo.

Kaktusi zadržujejo

si spoz

člena.

Prest

Pojasni odgovo

za kratek

ga stavčnega

ime vstavljene

14 povečevalnim steklom

imeni. lni z njihovimi

lni vzorec dopo

člene. Mise naval stavčne

ga besedila teme

i del izhodiščne

aš?

Po čem tako sklep

jo ter povej,

je na rdeči podla Pod zadnjim delom in kaj vsebuje. njena čemu je name

NE

napiši besedilo

beseda v času

Nato obkroži

Rastline

je barbar?

Vaja dela mojstra

jši spopadi? vimo; preberi gi rubrika Pono

ečji dosežek in njej ali njen najv

se zgodovine ter slovenščine in elju/učiteljici dovine. lji po e-pošti učit za govorni nastop pri uri zgo poš ali aži pok dogovori Besedilo ljico zgodovine slovenščine. z učiteljem/učite abi tudi učitelja/učiteljico tvoril ev pov Na predstavit kako si iz njih si uporabil in vire ere kat j o tem, nastopu poroča Po govornem svoje besedilo. učni enoti. se naučili v tej , kaj novega ste pogovorite o tem in sošolkami se 17. S sošolci

bili pomembne

Ali je njegova

ali POJMI ovanje za manj razvita in BARBAR – poimen Grki ; izraz so uporabljali nepoznana ljudstva tudi Rimljani

niku leksikonu, učbe

časo h besedil, npr. rjaj z obliko drugi ugotovil? si obliko in jo prime lirske pesmi. Kaj Opazuj njegovo vka, epske ali i? slovarskega sesta dilo na vsaki stran bese ljeno razde ičnih pasov je Na koliko navp ? Poveži. acije vsebujeta Katere inform vsebuje notranjem robu uje Navpični pas ob njem robu vseb zuna ob pas Navpični mi, dilo (s pomembni i 2 temeljno bese tki o obravnavan manj , eljno temeljnimi poda 1 dodatno, netem vo (npr. fotografije, temi). gradi pomembno vprašanja). rček, slova , i: zanimivosti acije o učni snov inform ene bistv biš besedila prido izhodiščnega Iz katerega dela ljnega besedila? dela ali iz teme iz obrobnega ali temeljnega? ej: obrobnega prebrati najpr Kateri del je treba dodatni del? pa preberemo delu.

Kdaj in čemu ljnem in obrobnem teme ost črk v st in oblikovan Primerjaj še veliko Kaj si ugotovil?

4.

u?

va vojska na vzhod je prodrla njego

makedonski kralj, • Antigonid je postal i kralj in • Ptolemej egiptovsk kralj.

• Selevkid perzijski

ALI VEŠ?

Kje je bilo

dilo: v časopisu,

iščno bese objavljeno izhod

enoti 12. V tej učni

povečevalnim steklom

manjka.

10. Vstavi, kar

4 Zgodovina nas uči

nder Makedonski Kako je Aleksa postal velik vladar

4

eg besede bar

so razložene pol

rečemo, da Za koga danes

4 Zgodovina nas uči

uči 4 Zgodovina nas

tem, Razmišljali bomo o besedil v učbeniku.

• kako se učimo iz

Nana Cajhen Nevenka Drusany Dragica Kapko dr. Martina Križaj dr. Marja Bešter Turk

Zgodovina nas uči

r. o i osebnosti (np znani zgodovinsk eziji, Napoleonu …). šči podatke o Ter ali na spletu poi arju, Kleopatri, Samu, Mariji gah knji V 16. , Hanibalu, Cez Tutankamonu

4

• • • • •

naloge za ponavljanje in utrjevanje

uči 4 Zgodovina nas

V prepričanju, da bo prenovljena serija izpolnila vaša pričakovanja, vas vabim k pregledu predstavitvene brošure.

Andreja Ponikvar, urednica za slovenščino Založba Rokus Klett

naloge za spoznavanje, uzaveščanje in različnih uresničevanje strategij učenja ih iz pisnih in ustn virov

PRIZNANA IN UVELJAVLJENA AVTORSKA EKIPA

na voljo spomladi 2017

naloge za samostojno metajezikovno povzemanje

PREDNOSTI SERIJE SLOVENŠČINA ZA VSAK DAN – IZDAJA S PLUSOM

na voljo spomladi 2018

• nova

razvrstitev učnih ciljev in vsebine • didaktična posodobitev gradiva • naloge spodbujajo učenca k opazovanju, večplastnemu razčlenjevanju ter

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZKI SLOVENŠČINA ZA VSAK DAN − IZDAJA S PLUSOM

Z DOSTOPOM DO ELEKTRONSKE OBLIKE

v dveh delih

v dveh delih

v dveh delih

v dveh delih

V vsakem samostojnem delovnem zvezku najdejo učenci kodo za dostop do gradiva v elektronski obliki.

vrednotenju sporazumevanja in besedil, k utemeljevanju lastnega mnenja, k povzemanju spoznanj in k uporabi novega znanja v vsakdanjem življenju, h kritičnemu presojanju lastne sporazumevalne zmožnosti in zmožnosti učenja iz ustnih in pisnih virov ter k njenemu izboljšanju • naloge sooblikujejo učenčevo identiteto, njegov miselni, spoznavni, čustveni in vrednotenjski svet • osvežena oblikovna podoba gradiva in duhovite ilustracije