Ključne zamisli in znanja
Preizkus znanja
• Življenje organizmov je odvisno od njihove sposobnosti prilagajanja na žive in nežive dejavnike okolja. • Neživi dejavniki okolja so na primer temperatura, svetloba, voda, mineralne snovi v tleh itd. • Živi dejavniki okolja so vsi drugi organizmi, ki vplivajo na življenje nekega organizma. • Vsi organizmi, ki živijo istočasno v prostoru, in neživi dejavniki okolja, v katerih živijo, sestavljajo ekosistem (na primer gozd, travnik, reka, mlaka…). • V ekosistemih so organizmi med seboj povezani. Rastline izdelujejo hrano v procesu fotosinteze, zato jih imenujemo proizvajalci. S hrano, ki jo izdelajo rastline, se prehranjujemo vsi ostali organizmi, zato se imenujemo potrošniki. Med potrošniki imajo posebno vlogo organizmi v tleh, ki s svojim delovanjem omogočajo razkroj živalskih in rastlinskih ostankov. Imenujemo jih razkrojevalci. • Tudi človek je potrošnik in del ekosistema. Rastline so za človeka pomemben vir hrane, goriv in surovin za izdelke. • Ljudje uporabljamo veliko naravnih virov ali surovin za izdelavo izdelkov. Z njimi moramo odgovorno in trajnostno ravnati. Če porabimo več, kot lahko narava ustvari, nam bo surovin zmanjkalo. Skrbeti moramo, da varčujemo in porabimo samo toliko, kot resnično potrebujemo. • Snovi, ki jih ne potrebujemo več, so odpadki. Poznamo industrijske in komunalne odpadke. Največ komunalnih odpadkov nastane v gospodinjstvih. Odpadki so lahko nevarni. • Zmanjšanje količine odpadkov, njihova ponovna uporaba in recikliranje pomenijo ustrezno ravnanje z odpadki. S tem lahko prihranimo pri surovinah in energiji. • Vire energije, ki jih ljudje uporabljamo, delimo na neobnovljive in obnovljive. Razlika med obnovljivimi in neobnovljivimi viri energije je v razmerju med časom njihovega nastajanja in hitrostjo porabljanja.
Katere dejavnike, ki vplivajo na razmere v naravi, imenujemo neživi dejavniki? a sončna svetloba. b temperatura zraka. c deževnik, ki rahlja prst. č valovanje morja. d srna, ki objeda listje dreves.
100
Zakaj listopadnim drevesom jeseni odpade listje? A Zaradi pomanjkanja svetlobe, ker je pozimi krajši dan. B Zaradi pomanjkanja vode, ki pozimi zmrzne. C Zaradi rastlinojedih živali, ki bi pozimi objedle vso listje. D Zaradi snega, ki bi obtežil veje z listi in jih polomil. Kako se rastlina lahko zavaruje pred rastlinojedimi živalmi? a. s strupi b. s trni c. s smolami č. zbeži stran od živali Kaj so šiške? Kateri organizmi v gozdu so proizvajalci? a hrast. b jurček. c deževnik. č srna. d borovnica.
Med katero vrsto odpadkov sodijo odpadki, ki nastanejo v kuhinji? A Med nevarne odpadke. B Med komunalne odpadke. C Med industrijske odpadke. Č Med radioaktivne odpadke. Katera snov je obnovljiva? Pojasni svoj odgovor. A Lesna biomasa. B Premog. C Nafta. Č Rude za pridobivanje kovin. Kaj vemo o izdelku, na katerem je znak na sliki?
A Izdelek predstavlja po uporabi nevaren odpadek. B Izdelek je po uporabi radioaktiven odpadek. C Odpadek tega izdelka je mogoče reciklirati. Č Odpadek tega izdelka je razgradljiv v naravi.
Kako imenujemo organizme v gozdu, ki skrbijo za razkroj rastlinskih in živalskih ostankov? A. proizvajalci. B. potrošniki. C. zajedalci. Č. razkrojevalci. Kako z eno besedo imenujemo mlako, jezero, reko, morje, gozd, travnik, sadovnjak…? A celica. B organizem. C populacija. Č ekosistem. Kaj je populacija? A. Skupina živali, ki živi v ekosistemu. B. Skupina rastlin, ki istočasno živijo v ekosistemu. C. Skupina organizmov določene vrste, ki živijo v ekosistemu. Č. Skupina organizmov določene vrste, ki istočasno živijo v ekosistemu.
101