Spoštovani!
V sodelovanju z National Geographicom
Z veseljem vam predstavljamo serijo novih samostojnih delovnih zvezkov za geografijo Raziskujem …, ki je nastala v sodelovanju z National Geographicom in je podprta z interaktivnim gradivom. Samostojni delovni zvezki, torej gradivo, ki nadomešča učbenike in delovne zvezke, so nastali na vašo željo in v sodelovanju z vami – učiteljicami in učitelji geografije iz vse Slovenije!
V ŽARIŠČU
KRAS V SLOVENIJI
SLOVENIJA
— N A R AV N O G E O G R A F S
K E E N OT E S LOV E N I J E—
DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE V EVROPI IN V SLOVENIJI 46°
Ko smo pred leti z National Geographicom pripravljali učbenike in delovne zvezke Raziskujem ..., smo imeli ves čas pred očmi vedoželjnega učenca, ki ga želimo usmeriti v spoznavanje našega čudovitega planeta tako, da ga bo vzljubil, ga želel raziskovati in zanj tudi skrbeti. Ob pripravi samostojnih delovnih zvezkov smo se še posebno potrudili, da bi bilo celotno gradivo čim bolj zanimivo, pestro, barvito ter hkrati posodobljeno in nadgrajeno. Vsebina je predstavljena kot potovanje po planetu Zemlja ter odkrivanje njegovih lepot in zakladov. Gradivo spodbuja pozitiven odnos do narave in različnosti, hkrati pa razvija kritičen odnos do problemov človeške družbe in ravnanja z okoljem.
Površina: Glavno mesto:
LAHKO
Najvišji vrh: Najdaljša reka:
apnenec in doV kamninski zgradbi prevladujeta pojavi (glej V lomit, na katerih so se razvili kraški 129). – 128 straneh na žarišču podoljih in na ravnikih. Prst je plitva, debelejša je le v je večina rek ponikalPovršinskih voda skoraj ni, saj sta Krka in Kolpa. nic. Edini reki, ki ne ponikneta, i leta pogoste Na kraških poljih so v hladni polovic e in hribovja segajo planot okraške poplave. Dinarsk posamezni vrhovi nad 400 metrov nadmorske višine, tudi nad 1000 metrov.
— S LOV E N I JA—
15°
— S LOV E N I JA—
Oglej si klimograme (stran
1
A) Ljubljana
26-27) in z njihovo pomočjo
B) Najvišja povprečna temperatura
kar je predvsem Slovenija je država z obiljem vode, ki so dokaj enako posledica velike količine padavin, Imamo vse oblike merno razporejene čez celo leto. voda in tudi površinskih in podzemeljskih kopenskih gosto z Evropo morje. Slovenija ima v primerjavi rečno omrežje saj je veliko oča s težavami z vodno oskrbo, onesnaženih
Kako delimo Dinarskokraške
v Portorožu je 23 °C.
v Ljubljani je v mesecu januarju. C) Najnižja povprečna temperatura kot v Ilirski Bistrici. a razlika med poletjem in zimo Č) V Celju je manjša temperaturn padavin Murska Sobota. slovenskimi kraji prejme najmanj D) Med vsemi predstavljenimi
4
je v Ratečah. E) Najnižja povprečna temperatura meseca novembra. F) Na Kredarici je največ padavin v Murski Soboti je –2 °C. G) Najnižja povprečna temperatura
2
3
S pomočjo klimogramov (stran
26-27) dopolni trditve. mi prikazanih krajev je v
mesečnimi temperatura A) Največja razlika med povprečnimi (letni čas) med posameznimi podnebji so B) Največje temperaturne razlike podnebje. C) Ljubljana ima
. .
aps/ ali v atlasu poišči eo.arso.gov.si/met/sl/climate/m Na spletni strani http://met odgovori na vprašanja. v Sloveniji in z njegovo pomočjo zemljevid količine padavin A) Katera območja v Sloveniji
B) Katera območja
2
Kaj pa vodni viri?
obkroži pravilne odgovore.
prejme več padavin kot Portorož.
prejmejo največ padavin?
pokrajine?
jajo višje kraške Dinarskokraške pokrajine sestavl a in ravniki. planote in hribovja ter nižja podolj Nižje ležeča polja. kraška a Za podolja so značiln jsko in izlive. jim izvirein ravnike sestavljajo Pivka in Notran Poimenuj označene reke. Dopiši podolja polj. Najbolj sepodolje, ki ga sestavlja niz kraških njega se na od južno e, podolj sko verno je Dolenj Suha krajina. Južno obeh straneh Krke razprostira in Kočevsko polje. od Suhe krajine sta Ribniško o je Bela krajina. Hrvašk s meji ob Na jugovzhodu
1
Dinarskokraške pokrajine ravniki.
se začnejo na Dinarskokraške planote in hribovja in Banjšicami, ki ju severozahodu s Kambreškim sledijo visoke si odu jugovzh Proti loči dolina Soče. Hrušica, Nanos, dinarske planote Trnovski gozd, o od njih pa leži še Javorniki in Snežnik, vzhodn Krimskega hribovja ena veriga hribovij in planot od ob meji s Hrvaško do Kočevskega Roga. Na vzhodu ležijo Gorjanci.
pokrajin B) Kateri reki Dinarskokraških
raztapljanja apnenca in Kraški pojavi nastanejo zaradi voda sama po sebi deloma tudi dolomita v vodi. Čista navse iz zraka in prsti nav ne raztaplja teh kamnin, šele, ko ogljikospremeni v šibko ogljiko zame ogljikovega dioksida, se vo kislino. in podzemeljski kraški Za kras so značilni površinski pojave spadajo različno pojavi. Med večje površinske nekokraška polja, neko velike kotanje – največje imenujemo vrtače. Po dnu kraških liko manjše uvale, najmanjše pa značilnost ponikalnic polj tečejo ponikalnice. Osnovna podpojavijo. Njihovi pod je, da poniknejo in se drugje spet
n dovolj padavin (nad 1000 mm),
Kakšno je bilo rastlinstvo nekoč
RAZMISLI
Napisane trditve so napačne. pravilno.
1
v Portorožu z značilnostmi 1. Primerjaj značilnosti podnebja podnebja v Atenah. Kaj ugotoviš? in prouči rečno omrežje. Povej, 2. Oglej si zemljevid Slovenije z ostalo Slovenijo, manj kateri del Slovenije ima, v primerjavi zakaj. pojasni, in gosto rečno omrežje
jan
feb
mar
apr
maj
jun
… in kakšno je danes?
krčenje in spremiZ naselitvijo človeka se je začelo je danes razmerje njanje sestave gozdov, tako da Človek je named listavci in iglavci skoraj enako. predvsem smreko, mreč na izkrčenih površinah sadil bolj zanimiva. V Alki hitro raste in je gospodarsko višjih nadmorskih na ji se ki smreka, pah prevladuje pokrajinah višinah pridruži macesen. V primorskih in črni gaber, druprevladujejo graden, puhasti hrast gozdov in spregod še vedno bukev. Kljub krčenju prekrivajo okoli minjanju njihove sestave ti danes ohranjeni. 60 % površja in so po večini dobro
Popravi jih. Napačno besedo
100
10
0
0
-10
z naselitvijo človeka. Krčenje gozdov se je začelo druge polovice 19. Gozdne površine so se vse do je bila leta 1875 le stoletja hitro zmanjševale. Tako Slovenije pokrita z dobra tretjina površja današnje zaradi industrializacigozdovi. Po tem obdobju so se svetu začele je in opuščanja kmetijstva v hribovitem površine z gozdovi širiti.
200
20
jul
GOZD
300
30
J
F
avg
M
A
M
sept
temperatura [ºC]
J
J
okt
A
S
O
nov
N
D
dec
2
Napiši, kakšen je pomen gozda fotografijami.
Gozd ima v naravi zelo pomembno vlogo. in plazovi, Proizvaja kisik, ščiti tla pred erozijo je vir obnovljive zadržuje vodo, vpliva na podnebje, prostor številnih živalenergije in surovin ter naravni skih in rastlinskih vrst.
v naravi in za človeka. Pomagaš
6CO2 + 6H20 → C6H12O6 + 6O2
SLOVARČEK • burja – močan in sunkovit veter, nad 100 km/h
ki v sunkih doseže hitrost
31
ALI VEŠ?
Gradivo spodbuja in razvija:
junija 2015
junija 2015
že maja 201 5
že maja 201 5
SAMO
11,50 EUti R
za gradivo, ki vključuje lastnos učbenika in delovnega zvezka
• radovednost in raziskovalnega duha • odgovoren odnos in skrb za okolje • splošne kulturne in civilizacijske vrednote • spoštljiv odnos do drugih kultur • kritično mišljenje in presojo Helena Verdev, Verdev avtorica in urednica serije Raziskujem …
DN150065 GEO katalog_2.indd 1-3
Aktualnost Gradivo vključuje najsodobnejša spoznanja in teorije. Vanj so vključeni tudi številni aktualni dogodki in dejstva, kar dela vsebino še zanimivejšo in učenca spodbuja k sprotnemu spremljanju in presojanju dogajanja v svetu. Kritično razmišljanje V gradivu, še posebej v rubrikah V žarišču in Izzivi, so predstavljeni številni problemi našega vsakdanjika na način, ki učenca spodbuja h kritični presoji in odgovornemu ravnanju.
123
28
Že za šolsko leto 2015/16 bodo na voljo samostojni delovni zvezki za vse štiri razrede: Raziskujem Zemljo za 6. razred, Raziskujem stari svet za 7. razred, Raziskujem novi svet za 8. razred in Raziskujem Slovenijo za 9. razred.
V prepričanju, da bodo novi samostojni delovni zvezki izpolnili vaša pričakovanja, vas vabimo, da se udeležite predstavitve serije in si zagotovite svoj brezplačni izvod!
si lahko tudi z izbranimi
padavine [mm]
B KI RO KRAŠ egrada do a eg a pr Naravn vplivi zmern segajo ga podnebja. katere ske sredozem
Motivacija Poglavja v samostojnih delovnih zvezkih se začnejo z veliko dvostransko fotografijo in napovedjo učnih ciljev posamezne teme. Vedno je dodana tudi motivacijska naloga, s katero učenci preizkusijo svoje predznanje ali jih spodbudi k razmišljanju in brskanju po spletu. Problemski pristop Podnaslovi so večinoma zapisani v obliki vprašanj, kar učenca spodbuja k samostojnemu iskanju odgovorov na podlagi dosedanjih izkušenj in k pridobivanju novih spoznanj.
prečrtaj in nad njo napiši
bor. č) V Alpskih pokrajinah prevladuje desetletjih zmanjšujejo. d) Površine gozdov se v zadnjih mm
°C
Slovenije (ARSO) 1. Na spletni strani Agencije Republike /tables/normals_71_00/ http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate za izdelavo klimograma za poišči podatke, ki jih potrebuješ pokraj, za katerega najdeš po domači kraj oziroma tebi najbližji datke. za izdelavo klimograma. • Izpiši podatke, ki jih potrebuješ klimogram. nariši • S pomočjo podatkov lahko razbereš s pomočjo • Značilnosti katerega podnebja klimograma? voda v domači pokrajini. 2. Opiši značilnosti površinskih
razporeditev padavin.
— S LOV E N I JA—
prevladovali iglasti gozdovi. a) V preteklosti so v Sloveniji e drevo hrast. b) Med listavci je najpogostejš odstotkov površja Slovenije. c) Gozdovi pokrivajo okoli štirideset
MOJ DOMAČI KRAJ
podolja in
…
je gozd, ki je nekoč Naravno rastlinstvo v Sloveniji današnje Slovenije. skoraj v celoti prekrival površje gozdno mejo, v moGozdov ni bilo le nad zgornjo so listnati čvirjih in ob morski obali. Prevladovali najpogostejša bukev, gozdovi − med listavci je bila predvsem poraščala je ki smreka, pa iglavci med ohranjeno le v Alpe. Danes je naravno rastlinstvo in v gozdnih rezertežje dostopnih predelih v gorah vatih.
1. Kaj vpliva na podnebje v Sloveniji? v Sloveniji. 2. Naštej splošne značilnosti podnebja v domačem kraju. 3. Opiši značilnosti podnebja pri oskrbi z vodo? 4. Zakaj se Slovenija sooča s težavami
nista ponikalnici?
del naravnega okolja. To Kraško površje je zelo občutljiv močno prilagajal so območja, kjer se je človek vseskozi površje je zaradi pridobinaravnim razmeram. Kamnito in iz kamenja gradil vanja obdelovalnih zemljišč trebil parcele in preprečevali suhe zidove. Ti so razmejevali burji, da bi odnašala vstop živini, hkrati pa preprečevali prst. sta na kraških poljih ter Ravno površje in debelejša prst omogočila razvoj v drugih večjih kotanjah ter podoljih polja in podolje značilna kmetijstva. Zato sta za kraška ki pa je večinoma vezagostejša poselitev kot v okolici, na na višje, poplavno varno obrobje. tudi vrtače, saj Za kmetijstvo so bile nekoč pomembne večje vrtače hkrati pa imajo na dnu zelo rodovitno prst, nudijo zavetje pred burjo. je bila pred izgradVelik problem za ljudi na krasu vodo. V preteklosti je njo vodovoda tudi oskrba z ki so jo zbirali s streh, bil glavni vir vode deževnica, izvirih in v jamah. z vodo so se oskrbovali tudi pri
RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO
PONOVI
v Sloveniji prejmejo najmanj padavin?
C) Pojasni razloge za takšno
pojavi so najbolj znane Med podzemeljskimi kraškimi vod v podzemlju. jame, ki nastanejo zaradi pretakanja širi rove, posamezni Voda z raztapljanjem postopoma razV jamah nastanejo raz deli se širijo hitreje kot drugi. Z odtekanjem vode s ipd). ponvice lični pojavi (kapniki, nastane brezno, ki je površja navpično v globino lahko praviloma globlje kot širše.
Najvišja območja imajo V Sloveniji imamo tri tipe podnebja. skih pokrajinah prevladuje gorsko podnebje, v Obsredozem preostala Slovenija pa ima zmerno sredozemsko podnebje, zmerno celinsko podnebje.
nad gozdno Najvišji vrh Snežnika se dviga mejo. Koliko je visok?
te in hribovja ter nižja sestavljajo višje kraške plano
kraška jama
ponikalnica
brezno
vode
Ključne prednosti samostojnih delovnih zvezkov Raziskujem …
Kras in človek
POVZETEK
območju Dinarskokraških pokraji
CERKNIŠKO JEZERO dnu Cerkniškega Cerkniško jezero nastane v Cerkniščica in polja. Na polje priteka površinsko ki nato skozi poživoda iz izvirov na robu polja, v podzemlje. Kadar ralnike na dnu polja odtekajo jezero (na sliki je pritok vode prevelik, nastane leta (od jeseni do zgoraj). Del polja je večji del ne presahne. sploh pa leto pomladi) zalit, kakšno veljalo za najCerkniško jezero je nekoč v Evropi naj bi bilo omenjebolj znan kraški pojav, prvič pa no že v antiki.
vrtača
in še vedno ne povsem zemni tokovi so zelo zapleteni občasno poplavljena in poznani. Kraška polja so lahko imenujemo presihajoča takrat nastanejo jezera, ki jih
inskih voda skorajda nimajo. Dinarskokraške pokrajine površ A) Zakaj je kljub temu da je na malo?
kraško polje
Kraški pojavi
mn . Je podze orstva svetu Živi v kega g a Dinars ska žival n ena m ja goj la ja ri največ olnoma p rvič op mlju. P a ze in je p od isan ju v p življen ajdena in op n i. je bila v v Slovenij pra
kamninsko zgradbo? Kaj je značilno za površje in
e so skrajni severoDinarskokraške pokrajine Slovenij To je mlado gorstvo, zahodni del Dinarskega gorstva. jugovzhod vzdolž ki se vleče v smeri severozahod− je naravna pregrada Balkanskega polotoka. Gorstvo o nižino. med Jadranskim morjem in Panonsk jo večji del južne Dinarskokraške pokrajine zavzema ter pohribovja in planote jih ajo Slovenije. Sestavlj v smeri severodolja in ravniki. Slemenitev poteka veriga Dinarskezahod–jugovzhod, tako kot celotna ga gorstva.
Lega v Evropi:
TOLE JE
uvala
začePisana z malo zače Beseda kras ima več pomenov. površinz značilnimi površin tnico pomeni poseben tip površja z veliko začetnico pa skimi in podzemeljskimi oblikami, preučese je začelo preuče Obsredozemsko pokrajino, kjer je kras dobil ime po vanje kraških pojavov. Kot pojem svetu za opis vsem po uporablja se in pokrajini Kras Takšna je več kot kraškega površja (angleško karst). tretjina površja Slovenije.
, Suha Krajina, Ribniško polje, jsko podolje, Dolenjsko podolje ki, Snežnik, A) Na zemljevid vpiši imena: Notran i gozd, Hrušica, Nanos, Javorni Kambreško, Banjščice, Trnovsk Kočevsko polje, Bela krajina, Gorjanci. n. naselja Dinarskokraških pokraji EŠKA B) Na zemljevidu poimenuj večja ČLOV A reke Dinarskokraških pokrajin. RIBIC ih vodah C) Na zemljevidu poimenuj večje
DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE
lege geografsko lego Slovenije in pomen • in svetu prepoznavnost Slovenije v Evropi • e organizacije vključenost Slovenije v mednarodn • a pomen mednarodnega vključevanj • preteklosti v dogajanje na ozemlju Slovenije • naravne značilnosti Slovenije
Geografska lega:
Nova oblika gradiva učencem omogoča preprostejše in privlačnejše usvajanje znanja ter hkrati sprotno utrjevanje in ponavljanje. V samostojnih delovnih zvezkih se prepletajo vsebinski opisi, slikovni in grafični prikazi ter naloge, značilne za delovne zvezke. Da bo pouk še pestrejši, smo vsakemu samostojnemu delovnemu zvezku dodali kodo za dostop do bogate elektronske oblike na spletu.
K E E N OT E S LOV E N I J E—
dežela. ost krasa imenovali tudi kraška Slovenijo bi lahko glede na razširjen Vajkard Slovenskem je v svet ponesel Janez Prve zapise o kraških pojavih na njegovih najpomembnejših Eden stoletja. 17. polovici Valvasor že v drugi je anje Cerkniškega jezera, kar mu znanstvenih desežkov je bilo raziskov Kraljevi družbi. prineslo tudi članstvo v ugledni angleški Kras
— N A R AV N O G E O G R A F S
RAZISKALI BOMO
Samostojni delovni zvezki vsebinsko in oblikovno izhajajo iz priljubljenih učbenikov in delovnih zvezkov z istim naslovom. Ob pripravi novih izdaj smo nadgradili, prevetrili in ponekod precej razširili dosedanjo vsebino ter serijo obogatili tudi z elektronskim gradivom za učitelje in vse učence.
Z uporabo kompleta Raziskujem … prispevate k uresničevanju poslanstva društva National Geographic Society. Društvo je ena največjih znanstvenih in izobraževalnih organizacij na svetu, ki že od leta 1888 podpira znanstvene raziskave, pomembne za človeštvo, financira odprave v še neraziskane kraje in kulture sveta, spodbuja skrb za ohranjanje in zaščito okolja ter skrbi za izobraževanje novih in novih generacij.
Z DOSTOPOM DO ELEKTRONSKE OBLIKE
V vsakem samostojnem delovnem zvezku najdejo učenci kodo za dostop do gradiva v elektronski obliki.
Aktivno branje Posebne enote V žarišču, ki v obliki časopisnih člankov predstavljajo različne globalne teme, učence postopoma navajajo na aktivno branje, povezovanje in kritično presojanje informacij iz različnih virov. Informacijska pismenost Vsebina in podatki so podani v najrazličnejših oblikah, s čimer pri učencih razvijamo informacijsko pismenost, ki je v sodobnem svetu nepogrešljiva. Gradivo učenca pogosto napotuje na uporabo svetovnega spleta in ga navaja na uporabo tam dostopnih podatkov.
• računalniško pismenost • aktivno učenje in iskanje informacij
13/02/15 15:53