Cikel razstav v Sokolskem domu - Sezona 2010/2011
Razstava kiparskih in video del
Škofja Loka, 8. – 30. april 2011
Razstava kiparskih in video del
PROGRAMSKI ODBOR: Urška Jurman, Maša Ogrizek, Simon Mlakar, Agata Pavlovec BESEDILO:
Urška Jurman
KUSTOS:
Urška Jurman
LEKTORIRANJE:
Anja Strajnar
SODELUJOČI PRI PRIPRAVI RAZSTAVE:
Tomaž Furlan, Tinka Frakelj, Urška Jurman
OBLIKOVANJE:
Simon Pavlič
TISK:
Ritmo d.o.o.
Škofja Loka, april 2011
Škofja Loka, 8. – 30. april 2011
Tomaž Furlan
se je rodil leta 1978 v Kranju. Trenutno zaključuje študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ustvarja predvsem v mediju kiparstva in videa oziroma videoperformansa. Dejaven je tudi v okviru ljubljanskega AKC Metelkova mesto, kjer ima svoj atelje in sodeluje pri metelkovski transverzali« urbanih likovnih projektov oziroma likovnih postavitev na prostem. Kot restavrator je v zadnjih letih dodobra izkusil tudi agonijo slovenskega gradbeništva, ki jo je tematiziral v nekaterih svojih družbenokritičnih umetniških delih.
To Do or Not to Do Urška Jurman
Na razstavi To Do or Not to Do se Tomaž Furlan predstavlja s štirimi kiparskimi deli (Worker 1–4) in dvema video deloma (WEAR XII in WEAR VIII). Kiparski kosi so surovi, neestetizirani stroji, za katere se zdi, da prihajajo iz davne preteklosti in da njihova funkcija služi izvajanju nekega specializiranega, banalnega ali celo absurdnega opravila. Stroji delujejo kot samostojna dela, ki vabijo gledalca/uporabnika, da jih aktivira, hkrati pa se pojavljajo tudi v video delu WEAR XII. Video ni le gola prezentacija ne/funkcionalnosti strojev, temveč – kot v drugih videih v seriji WEAR – stroji nastopajo kot bistven rekvizit in scenografski element v umetnikovi pripovedi. Video dela so pravzaprav videoperformansi (pred ali za kamero), v katerih umetnik uprizarja svoje ludistične, burleskne in družbenokritične zgodbe o razmerju med človekom in strojem, o pomenu dela, odtujenosti, množični proizvodnji in potrošnji.
V času polaganja upov v tehnološki razvoj, ki naj bi bil pomembno gonilo kapitalistične družbe, delujejo Furlanovi robustni in zbanalizirani WEARI humorno, absurdno. Njegovi stroji so podaljški telesa, pogosto neke vrste nosljive proteze (umetnik jih imenuje tudi težkonosniki«), ki naj bi v prizadevanju po večji učinkovitosti in storilnosti dopolnili pomanjkljivo, obsoletno človeško telo. Seveda pa nam Furlanovi WEARI kažejo tragikomičnost situacije, v kateri se zdi pomanjkljivo sámo brezpogojno verjetje v tehnološki napredek in njegovo dobrobit. WEAR je projekt v nastajanju, ki ga Furlan od leta 2006, ko je izdelal WEAR I, nadgrajuje z vsakim novim kosom in dopolnjujočim videoperformansom. Serialnost projekta WEAR se tako formalno odlično sklada s tematiko serialnosti množične proizvodnje, ki jo (med drugim) obravnava v svojih delih. Zazankanost videa (loop) in pogosto hiter
tempo absurdnih ponavljajočih se akcij v videoperformansih pa bi lahko aludirala na delo za tekočim trakom – paradigmatskim izumom avtomatizirane množične proizvodnje, ki pooseblja dobo in duh industrijske družbe in človeško delo reducira na specializirane in rutinizirane gibe, za opravljanje katerih niso potrebne posebne kvalifikacije, znanja in veščine, da o kakšni domišljiji niti ne izgubljamo besed. Vprašali se boste, kakšno zvezo ima to z družbo, v kateri živimo, z družbo, za katero pravijo, da je postindustrijska? Na prvi pogled se lahko zdi, da nas Furlan s svojimi nerodnimi stroji in burlesknimi video zgodbami postavlja v čas, ki smo ga že preživeli, in da so zato njegova dela anahronistična, neaktualna. K takemu zaključku bi nas lahko napeljala ideja, da živimo v t. i. postindustrijski družbi, kjer se med in mleko cedita skozi, recimo, ustvarjalno in na znanju temelječo ekonomijo. Pa vendar nas že
branje etikete na novo kupljenih hlačah oblikovano v Franciji, narejeno na Kitajskem« nemudoma postavi v globalno sliko tega problema. Živimo v družbi, kjer se je industrija v želji po maksimiranju dobičkov zgolj preselila iz enega (t. i. razvitega) v drug (t. i. razvijajoči se) svet. Živimo v svetu, v katerem na eni strani vse več delavstva in na drugi strani še vedno večina delavstva ne dosegata niti tistih minimalnih fordističnih standardov, v skladu s katerimi naj bi bil vsak delavec plačan primerno« do meje, da lahko postane tudi sam potrošnik množičnih proizvodov, ki jih proizvaja. Množično potrošnjo kot maksimo sodobne družbe pa umetnik pripelje do absurda v delu WEAR VIII. Video prikazuje umetnikov dom in njegovo vsakdanjo rutino, ki pa je motena. Za vsako dejavnost – pisanje na računalnik, kuhanje kave, umivanje zob … mora avtomatu odšteti denar. Vprašanje To Do or Not to Do? se pokaže kot vprašanje lažne izbire.
HILDA 1, videoinstalacija, 2011
WEAR VIII, videoperformans, 2010
WEAR VII, videoperformans, 2009
WEAR IV-X, videoperformans, 2011
WEAR VI, videoperformans, 2009
WEAR V, videoperformans, 2009
WEAR IV, videoperformans, 2008 Samostojne razstave (izbor) - 2011 – WEAR IX–XII, Running to Stand Still, Center in Galerija P74, Ljubljana - 2009 – WEAR I–IV, Center in Galerija P74, Ljubljana
Skupinske razstave (izbor)
WEAR III, videoperformans, 2006
WEAR II, videoperformans, 2006 WEAR I, videoperformans, 2006
- 2010 – In the Loop: Contemporary EU Video Art, Washington, ZDA – 2009 – Paralelni svetovi, Metelkova mesto, Ljubljana – 2009 – Limited Access II, Parkingallery, Teheran, Iran - 2008 – Videospotting in Videodokument, Gallery 3,14, Bergen, Norveška - 2008 – Dobre pedagoške prakse, Center in Galerija P74, Ljubljana – 2008 – Paralelni svetovi, Metelkova mesto, Ljubljana – 2007 – VizualSi, Mestoumetnosti, Knežji Dvor, Celje – 2006 – The One Minute Festival, Amsterdam – 2006 – Paralelni svetovi, Metelkova mesto, Ljubljana – 2006 – VizualSi, Mestoumetnosti, Knežji Dvor, Celje – 2006 – Metelkova mesto, Galerija Kresija, Ljubljana - 2005 – 11. mednarodni festival računalniških umetnosti, Maribor – 2005 – Umetniki Metelkove, Galerija Alkatraz, Ljubljana - 2005 – Exordium, Face to Face, mednarodna študentska razstava, Udine – Padova, Italija – 2004 – Hostel Celica, Na mestu, Ljubljana
PROGRAM GALERIJE ZA LETO 2010/2011 oktober
MARJAN PREVODNIK, slike Termin Združenja umetnikov Škofja Loka
november
TOMAŽ TOMAŽIN, fotografije
v okviru festivala Fotonični trenutki - Mesec fotografije
december
METKA KRAŠOVEC, akvareli
februar
RADO DAGARIN, slike
Termin Združenja umetnikov Škofja Loka
marec
MIGITACIJE, skupinska razstava
Boštjan Plesničar, Maja Pučl in Huiqin Wang, Petra Varl, Sašo Vrabič
april TOMAŽ FURLAN, video in kipi Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa. Sokolski dom v času razstav odprt: - od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, - ob ponedeljkih in nedeljah - zaprto, - za organizirane skupine tudi po dogovoru. Informacije: Tel. št. 04 51 12 344, 041 724 163 Email: sokolskidom@skofjaloka.si Spletna stran: www.sokolskidom.si