Laški pivovarji v obdobju 1963-2003 - Jože Sadar

Jože Sadar

LAŠKI PIVOVARJI

V OBDOBJU 1963 - 2003

ali … ko pridejo novi junaki, so stari pozabljeni!

Jože Sadar

LAŠKI PIVOVARJI

V OBDOBJU 1963 - 2003

ali … ko pridejo novi junaki, so stari pozabljeni!

Polnost življenja Profesor filozofije je stal pred razredom. Pred seboj je imel nekaj stvari. Ko se je pouk začel, je brez besed vzel velik prazen kozarec od kislih kumaric. Napolnil ga je z večjimi kamni premera približno pet centimetrov. Vprašal je študente, ali je kozarec poln. Strinjali so se. Profesor je vzel posodo z manjšimi kamenčki in jo zvrnil v kozarec. Narahlo ga je pretresel. Kamenčki so se seveda skotalili v prazne prostore med kamni, ki so že bili v kozarcu. Potem je ponovno vprašal študente, ali je kozarec poln. Zasmejali so se in se strinjali. Nato je profesor z mize pobral škatlo z drobnim peskom in ga stresel v kozarec. Seveda je pesek zapolnil vse prostorčke, ki so še bili na voljo. »Zdaj,« je rekel profesor: »želim, da spoznate, da je to vaše življenje. Veliki kamni so pomembne stvari – vaša družina, vaš partner, vaše zdravje, vaši otroci, vaši prijatelji – stvari, ki ostanejo, tudi, če je vse drugo izgubljeno, vaše življenje je še vedno polno. Manjši kamenčki so druge stvari, ki štejejo, kot vaša služba, vaša hiša, vaš avto. Pesek je vse ostalo, manjše stvari. Če daste v kozarec najprej pesek, potem v njem ni prostora za manjše in večje kamne. Isto velja za vaše življenje. Če porabite ves svoj čas in energijo za majhne stvari, nikoli ne boste imeli prostora za stvari, ki so odločujoče za vašo srečo. Igrajte se s svojimi otroki. Vzemite si čas in pojdite na zdravniški pregled. Peljite partnerja na ples. Poveselite se s prijatelji. Vedno bo še dovolj časa za delo, čiščenje hiše. Najprej poskrbite za kamne – za stvari, ki resnično štejejo. Postavite si prioritete. Vse ostalo je samo pesek.«

Toda potem…

Neki študent je vzel kozarec, za katerega so se že prej študentje in profesor strinjali, da je poln, in zlil vanj kozarec piva. Pivo je zapolnilo še vse ostale prostorčke in resnično napolnilo kozarec.

Nauk te zgodbe je:

Vseeno, kako polno je vaše življenje, vedno je prostora še za kozarec piva.

Kazalo 6 Predgovor 9 Uvod 16

Rast in zorenje

24

Razvoj prodaje in širjenje tržišč

27

Novi proizvodi

36

Zunanji vplivi na poslovanje podjetij v času Federativne ljudske republike Jugoslavije in Poslovno združenje industrije piva Beograd

38

Razvoj trgov prodaje in organizacije sektorja trženja

35

Uvajanje novih proizvodov, kvaliteta in prejeta priznanja

52

Proizvodi Pivovarne Laško

60 Voda 66

Integracije in poslovne povezave

70

Razpad skupne države Jugoslavije in obdobja po njej

77

Tranzicija in lastninsko preoblikovanje

86

Skrb za zaposlene

92

Promocije, ki so bile samo v Pivovarni Laško

97

Pivovarna Laško živi z okoljem

106

Šport in promocije Pivovarne Laško

114

Razvojni mejniki

118

Nekaj o pivu v številkah kot zanimivost

119

Spremna beseda Jože Stanič

120

Spremna beseda Tone Turnšek

122

Spremna beseda Dušan Zorko

123

Sklepna misel

xxx

Imensko kazalo

xxx Viri

Predgovor Z odločitvijo, da pričnem pisati tole knjigo, sem dolgo odlašal. Leta po upokojitvi, ko je postopno usihal stik z delovno rutino v Pivovarni Laško, sem spoznaval, da sem temu podjetju posvetil najplodnejši del svojega življenja, da sem si z delom v pivovarništvu služil za vsakdanji kruh in preživljanje svoje družine ter da sem bil ne samo navzoč pri nesluteni rasti laške pivovarne, ampak da sem k tej rasti in razvoju tudi izdatno prispeval. Želja, da to ne bi ostalo samo moje zasebno spominjanje na pretečeni del življenja, ampak da bi se ohranilo tudi kot sestavina mogočne rasti firme, v dvigu mesta Laško in v določenem smislu tudi k razvoju obeh držav, v okviru katerih sem deloval s celotnim pivovarniškim kolektivom, ta želja se je postopoma oblikovala v zamisel o knjigi, s katero – kot vemo – vse zapisano ostane. Vemo pa tudi, da je pot od zamisli do uresničitve tlakovana s težavami. Moje so bile predvsem k dvomih, ali je za kolikor toliko zaokroženo in celovito, kronološko pravilno in s primerno prepričlivostjo utemljeno knjižno publikacijo zadosti podatkov in drugega gradiva, da ne bi bilo vse zasnovano zgolj na krhkem spominu. Zato sem omahoval in tehtal možnosti, da pridobim zanesljivo in uporabno gradivo iz lastnih (nesistematičnih, priložnostnih) zapiskov, iz pivovarniškega arhiva in drugih virov, in ko sem se prepričal, da se pisanja ne bo lotil nekdo drug, da akterji odhajajo, spomini živečih pa bledijo, in kar je posebej pomembno, da se izgubljajo vrednote, ki smo se jih v laški pivovarni oprijemali poslednjih štirideset let in na njih utemljevali svojo prosperiteto, sem se – z določenim tveganjem – sklenil spustiti v pustolovščino, katere rezultat zdaj izročam bralcem.

Med oblikovanjem tega besedila je dozorevalo tudi spoznanje, da sem to dolžan vsem delovnim tovarišem, strokovnim kolegom in – mestu Laško.

Prikazovanje vsakoletnega poslovanja z »Letnim poročilom« niso ustvarila kontinuitete celotnega obdobja, tako da bi zanamci imeli obširno predstavo, kako in kaj je laško pivo pomenilo v takratni Jugoslaviji in pozneje v novi samostojni državi Sloveniji, saj smo bili z dosego največje proizvodnje in prodaje leta 1989 izmed takratnih osemindvajest pivovarn v Jugoslaviji prvi med vsemi jugoslovanskimi pivovarnami. Še posebno težko je bilo v tem odbobju v času takratne Juogoslavije urejati poslovanje in strategijo odločanja v duhu ekonomskih zakonitosti, saj je takratni centralistični sistem gospodarsva zavračal svobodne tržne usmeritve, enako tudi v kasnejšem družbenem samoupravnem sistemu. Podjetje, kot je bila Pivovarna Laško, proizvajalec končnih proizvodov, je bilo vedno pod državno kontrolo, kot na primer: prodajne cene, logistika, uvoz-izvoz, investicijsko razvojna politika, kreditiranje in še kaj. Na drugi strani pa država ni omejevala pogojev prodaje dobaviteljem reprodukcijskih materialov (kmetijska proizvodnja), brez katerih piva ni bilo mogoče narediti. Praktično je bilo nemogoče dosegati dobre finančne rezultate - profit, tudi ob kvalitetnem poslovanju. Enaka je bila gospodarska politika takratne Slovenije, ene izmed šestih republik, v Jugoslaviji, in podjetja niso imela možnosti samostojnega odločanja o vodenju poslovanja.

6 | laški pivovarji

Pivovarna Laško je domovala v občini Laško s približno petindvajset tisoč prebivalci, samo mesto Laško pa z okoli pet tisoč, kar kot potrošniško tržišče v takratni dvajsetmilijonski državi Jugoslaviji praktično ni pomenilo nič. Proizvodnja in prodaja piva je v takratnih časih v svetu pomenila lokalni značaj, kar pomeni, da so pivo prodajali v ožjem tržnem območju proizvodnje.

Gospodarski plani takratne republike Slovenije dolgoročnega razvoja, pravzaprav obstoja pivovarstva v Laškem niso predvidevali, saj sta v Sloveniji ob pivovarni v Laškem delovali še dve pivovarni, Pivovarna Union iz Ljubljane in pivovarna Maribor v okviru podjetja Talis. V obdobju leta 1952-1963 so nosilci razvoja gospodarstva v Sloveniji predvidevali ukinitev pivovarne v Laškem z razlago, da Laško nima tržnih pogojev in da ob takratni letni potrošnji piva v Sloveniji cca. dvajset litrov na prebivalca zadostujeta dve pivovarni, v Ljubljani in Mariboru, v mestih, ki sta bili po številu prebivalcev neprimerljivo večji in s tem bogatejšim tržnim potencialom. V letu 1963 je bila proizvodnja piva v Sloveniji in deleži posamezne pivovarne naslednji:

Union

Laško

Talis

216.627 hl 50.0%

127.173 hl 33.5%

35.780 hl 9.5%

V razvojnih načrtih gospodarskega razvoja Slovenije pa naj bi pomenilo pivovarstvo v Sloveniji le dve pivovarni.

Pivovarna Union

Pivovarna Maribor

Brez pivovarne v Laškem! laški pivovarji | 7

Takratno vodstvo laške pivovarne se s takšnimi odločitvami ni strinjalo in so pod vodstvom direktorja Ivana Vodovnika in sekretarja Marjana Zora vložili ogromno truda, da pivovarna Laško ni bila izbrisana z zemljevida Slovenije. Močno zaslombo za obstoj pivovarne so imeli tudi v takratnem ministru za industrijo Luki Leskovšku.

Obdobja kasnejših štirideset let so pokazala, da tudi z malega, tržno nepomembnega mesta, kot je bilo Laško, lahko porušiš teorijo in miselnost lokalnega značaja o prodaji piva, ki pravi, da je pivo mogoče prodajati le v ožjem območju proizvodnje in to le kupcem, ki živijo na tem območju.

Potrditev tega je, da smo leta 1989 po prodaji s 1.073.946 hl piva bili izmed vseh takratnih osemindvajsetih pivovarn v Jugoslaviji na prvem mestu in leto kasneje dosegli sploh najvišjo prodajo v zgodovini laških pivovarjev, to je 1.321.690 hl ali 261.084.500 pollitrskih steklenic piva.

8 | laški pivovarji

leta 1989 smo bili v Jugoslaviji po prodaji PIVA na prvem mestu, med vsemi takratniMI osemindvajsetIMI pivovarnAMI.

Leta 1990 smo dosegli sploh najviĹĄjo prodajo v zgodovini laĹĄkih pivovarjev, to je 1.321.690 hl ali 261.084.500 pollitrskih steklenic piva.

Uvod Jaz, Jože Sadar, sem bil rojen v Laškem leta 1942. Med drugo svetovno vojno smo živeli v Hudi Jami pri Laškem. Po končani vojni smo se preselili v Laško, po letu 1950 pa smo stanovali povsem blizu takratne pivovarne. Mati je bila gospodinja, oče, takrat že upokojen, pa rudarski inženir. Kako me je pot zanesla v pivovarstvo, mi ni razumljivo, saj so sinovi običajno nadaljevali strokovno pot svojih očetov. Ko sem se kasneje po končanem šolanju oziroma nekoliko kasneje zaposlil v pivovarni, sem večkrat razmišljal, ali ta bližina pivovarne ni vplivala na mojo kasnejšo odločitev, da sem pristal v tem podjetju. Praktično vse življenje, od leta 1965 pa vse do upokojitve leta 2003. Pred prihodom v Pivovarno Laško sem bil leto dni zaposlen v železarni Štore in bil njihov štipendist. Pivovarna je štipendijo železarni odplačala in tako sem postal delavec pivovarne.

V tem obdobju sem odslužil enoletni obvezni vojaški rok, kasneje bil dve leti predsednik sanacije v lesnem podjetju Bor Laško, vendar obakrat z neprekinjeno zaposlitvijo v pivovarni.

V tem času so pivovarno vodili: •Ivan Vodovnik, kot direktor, •Marjan Zor, kot šef splošno kadrovskega sektorja •Maks Košar, kot šef komerciale, •Dimitrij Belančič, kot šef računovodstva in •Alojz Vale, kot šef proizvodnje.

Ivan Vodovnik

10 | laški pivovarji

Marjan Zor

Maks Košar

Dimitrij Belančić

Alojz Vale

Praksa podjetij v takratnem obdobju je bila tudi štipendiranje novih kadrov. Pivovarna je temu namenjala še poseben pomen, da bi pridobila šolane kadre, ki bodo po odhodu obstoječega vodstva, pa tudi na drugih delovnih mestih prevzeli njihova delovna mesta.

Tako so se med leti 1963 in 1966 takratni štipendisti pivovarne Laško po zaključku visokošolskega in višješolskega študija zaposlili: Jože Stanič, Tone Turnšek, Janko Remic, Franc Rojnik, Helena Vodovnik Žnidarčič in Franc Ortl, vsi v poznejšem obdobju vodilni delavci pivovarne.

Strategija kadrovanja in njih vzgoja je bila vsekakor smiselna in uspešna, saj so se pridobljena teoretična znanja s šolanjem in večletna dela v praksi, tudi v sodelovanju z obstoječimi vodilnimi kadri obrestovala s pridobitvijo kvalitetnih kadrov, ki so brez težav prevzeli vodenje podjetja. Praksa je potekala skoraj polnih deset let, saj je po odhodu takratnega direktorja Ivana Vodovnika leta 1974 njegovo mesto prevzel ing. Jože Stanič in kot šef proizvodno-tehničnega sektorja ing.Tone Turnšek, dotedanji obratovodja proizvodnje piva, dipl.ing.Franc Rojnik kot šef proizvodno raziskovalnega sektorja, Janko Remic kot obratovodja proizvodnje piva in Helena Vodovnik Žnidarčič kot vodja laboratorija in kontrole kvalitete piva. Leto kasneje, leta 1975 po odhodu Maksa Košarja v pokoj, pa sem delovno mesto šefa komercialnega sektorja prevzel Jože Sadar.

Jože Stanič

Jože Sadar

Anton Turnšek

Franc Rojnik

Janko Remic

Gorazd Šetina

Franc Ortl

Dragica Čepin

Janko Deželak

laški pivovarji | 11

Leta 1964 smo v Pivovarni Laško proizvedli in prodali 143.428hl piva in s to prodajo smo se med osemindvajsetimi pivovarnami v Jugoslaviji uvrščali na osmo mesto. Takratna poraba piva v Jugoslaviji je znašala okoli 13l na prebivalca, v Sloveniji že omenjenih 20. Za primerjavo, takrat je znašala poraba piva v Nemčiji 94,7l na prebivalca. (Vir: Podatki iz die Deutsche Brauwiertschaft in Zahlen 2000.) Po obsegu proizvodnje in prodaje so se takrat pred nas uvrščale pivovarne: Pivovarna Zagreb z letno proizvodnjo oz. prodajo 323.582 hl piva.

Pivovarna Beograd z letno proizvodnjo oz. prodajo 282.495 hl piva.

Pivovarna Union Ljubljana z letno proizvodnjo oz. prodajo 256.428 hl piva.

Pivovarna Zrenjanin z letno proizvodnjo oz. prodajo 186.995 hl piva.

Pivovarna Sarajevo z letno proizvodnjo oz. prodajo 156.824 hl piva.

Pivovarna Svetozarevo z letno proizvodnjo oz. prodajo 175.536 hl piva.

Pivovarna Apatin z letno proizvodnjo oz. prodajo 145.200 hl piva.

(Vir: Poslovno združenje industrije piva Jugoslavije v Beogradu.)

Podatke prikazujem za primerjavo gibanja prodaje in kasnejših investicijskih vlaganj v Pivovarni Laško v obdobju štiridesetih let, vse do leta 2004, prav tako drugih razvojnih dogodkov, kot so bili: integracijski momenti oz. strateške povezave, vlaganja v razvoj kraja Laško in raznih kulturnih ter športnih društev, podpora širši družbeni skupnosti, vse s končnim ciljem in namenom pridobivanja čim širšega kroga potrošnikov laškega piva ter dvigovanja imidža podjetja.

Verjetno je za uspešen razvoj laške pivovarne vplivalo tudi dejstvo, da so si kasnejši vodilni delavci, ki so, razen mene, prišli v Laško iz drugih krajev, ustvarili družine in dom v Laškem, kar nas je še posebej vezalo na ta kraj in pivovarno, kjer smo bili dolga leta zaposleni.

Nekoč sem bral poezijo, lahko je bila tudi proza, in stavek je bil zapisan takole: »Iz jutra v jutro te dišeči vonj po svežem kruhu spominja na toplo zavetje domačega ognjišča.« . Sosed je bil pek kruha.

Tudi pivo je tekoči kruh. Ko pivovarna v varilnici iz recepture, v kateri sta združena tradicija in znanje, zmelje visokokvalitetne surovine za pivo, kot so pivski slad, hmelj, in vodo iz izvirov, kot je laška voda, to skuha v pivskih posodah v dišečo drozgo, in ko loči pivino od pivskega tropa, tega pa odda živinorejcem za krmo, se po ožji in širši okolici po dolini Savinje ustvari prijeten vonj, tako da mimoidočega kaj hitro premami kozarec dobrega, osvežujočega laškega piva. Ta omama v pivu ostane trajna in občutek je močno podoben tistemu pri sosedu peku. Potrditev tega kažejo tudi številke o rasti porabe piva v Sloveniji v obdobjih:

leta 1964 je znašala potrošnja 20 l na prebivalca. leta 1977 je znašala potrošnja 72 l na prebivalca. leta 1990 je znašala potrošnja 100,6 l na prebivalca.

12 | laški pivovarji

Poraba piva v Sloveniji 120 l 100 l Litri piva

80 l 60l 40 l 20 l 0 1964

1977

1990

S trudom in znanjem smo znali pivce piva prepričevati in njih navade negovati, da je pivo povsem naravna pijača, brez umetnih dodatkov, zdrava ob zmernih količinah uživanja in tako primerna ob hrani kot ob druženju.

Pivovarstvo je v Laškem že od leta 1825, vedno je delovalo kot industrijsko podjetje in nikoli do danes ni spremenilo svoje osnovne dejavnosti. Verjetno je zaradi tradicije še danes pri prvotnih koreninah - proizvodnje piva. Laškemu je pivovarna v kraju, kjer je bila vedno prisotna - brez preselitve v druge kraje dala in daje sigurno nepozaben pečat. Ne samo pečat, mnogi ljudje so in še danes poznajo mesto Laško po njegovem pivu. Pa ne samo v lokalnem okolju tu živečih petindvajset tisoč prebivalcev, temveč tudi širše po svetu. Prodajo piva smo širili ob nekoč pomembnih jugoslovanskih tržiščih tudi v druge države z izvozom piva, kot so: Italija, Avstrija, Madžarska, Francija, ZDA, Nova Zelandija in še kam drugam.

V Laškem z okolico je delovalo tudi več drugih podjetji, med njimi: • Rudnik rjavega premoga, ki je obstajal že od leta 1790. Rudnik je zaposloval v času povojnega obdobja tudi do petsto delavcev. Leta 1993 so z izkopom premoga prenehali z utemeljitvijo, da zaloge premoga niso dolgoročne in da glede na ceno premoga drugih rudnikov izkop ni ekonomičen. Kvaliteta laškega premoga je bila odlična, približno tri tisoč devetsto kilokalorij.

Leta 1984 so rudnik vključili v REKEK Trbovlje »Edvarda Kardelja« in leta 1993 končali njegovo postopno zapiranje.

• Industrijsko podjetje »Volna«, kasneje »Dekorativna Ljubljana«, tovarna dekorativnih tkanin, ustanovljena leta 1932. Tovarna je zaposlovala okoli sedemstodvajset delavcev. Zaradi konkurence in neprilagajanja trgu so morali leta 1993 opustiti proizvodnjo in tovarno dokončno zapreti.

laški pivovarji | 13

• Lesna industrija »Bor«. Ustanovitev sega v predvojna leta. V povojnih letih je podjetje ob višku proizvodnje zaposlovalo tudi do dvestopetdeset delavcev. Proizvodnja je bila usmerjena v proizvodnjo kompatibilnega pohištva in žaganega lesa. Ob prodaji na domačem trgu so bili usmerjeni tudi na izvoz, predvsem v Nemčijo in Italijo. Leta 1989 je šlo podjetje v stečaj in kasneje z lastninskim preoblikovanjem ponovno delovalo v zmanjšanem obsegu.

• TIM Laško, tovarna izolacijskih materialov, je bila ustanovljena leta 1972, še v sestavi rudnika Laško. Leta 1988 je bilo v Timu zaposlenih osemstodvainsedemdeset delavcev in v letu 1990 osemsto delavcev. Vse od ustanovitve pa do leta 2006, ko se je družba dokončno integrirala in preimenovala v »Fragmat , Tim d.d. Laško«, so bili razvojni programi usmerjeni v proizvodnjo hladilnih sistemov in izolacijskih materialov. V letih 1983 so pokrivali okoli 50% vseh Jugoslovanskih potreb po termoizolacijskih materialih in 60% vseh potreb po embalaži te vrste. Tovarna deluje še danes.

• Elektrokovinar, podjetje kovinskih izdelkov, je do leta 1961 delovalo v okviru podjetja Elektro Celje, kasneje se je pripojilo podjetju Elektro Ljubljana in leta 1965 postalo del podjetja Dravske Elektrarne. V času največjega obsega proizvodnje je zaposlovalo 120 delavcev. Leta 1985 je šlo podjetje v stečaj.

Mesto Laško danes

Ob navedenih podjetjih je v Laškem delovalo še več manjših, ki pa niso imela značaj industrijskega podjetja (Kog, Kmetijska zadruga, Komunalno podjetje).

Z ustanovitvijo slovenske države leta 1991 s pričetkom tržnega gospodarstva, pravzaprav kapitalistične tržne ekonomije in neusmiljene konkurence, so se v kraju obdržali le Tim Laško in Pivovarna Laško, ostali pa ali so zaprli svoje dejavnosti ali pa prek lastninskega preoblikovanja

14 | laški pivovarji

prešli v manjša obrtna podjetja z zmanjšanim številom zaposlenih. Danes industrijska podjetja zaposlujejo 950 delavcev, kot so Pivovarna Laško 350, Fragmat - Tim 350, Paron - lesna industrija 120, Secaplast - proizvodnja plastičnih proizvodov 130, Kmetijska zadruga 96, in ostala obrtna podjetja Cajhen, Inox Verbovšek in še druga manjša, ki zaposlujejo okoli 550 delavcev.

V primerjavi z obdobjem 1963 do 1990, ko so industrijska podjetja zaposlovala okoli 3200 delavcev, in obdobja v času samostojne države Slovenije je zaslediti močan upad zaposlenosti. V odvisnosti od zaposlenosti je nedvomno tudi upočasnjen razvoj območja laške občine, pravzaprav stagnacija, ki se odraža predvsem v slabem razvoju gospodarstva in neinteresa kapitalskih vlaganj, vlagateljev od drugod. Če še ostanemo v Laškem, v kraju že od leta 1854 obstaja zdraviliška tradicija. Takrat so zgradili zdravilišče z zdravilno termalno vodo. V vseh obdobjih so toplice večkrat preurejali, dograjevali in opremljali različni lastniki vse do danes, ko so toplice pod vodstvom direktorja mag. Romana Matka z novogradnjo hotela in bazenskih kompleksov pred nekaj leti zaključili nov turistični center in s tem ločili turistični del od obstoječega, v katerem je bil in je še vedno poudarek na nudenju zdravstvenih storitev. Zdravilišče »Thermana Laško« zaposluje danes 450 delavcev in je vsekakor ponos Laškega.

Trgovske storitve v kraju ponuja trgovsko podjetje Tuš Celje, ki je leta 2004 odkupil d.d. »Izbira Laško«, takratno trgovsko družbo.

laški pivovarji | 15

rast in zorenje

Rast in zorenje Pivovarstvo je specifična panoga. Potrošnja piva je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so: kupna moč, pivske navade, geografska značilnost države, demografski pogoji. Vsekakor pa je med najpomembnejšimi dejavniki klimatska značilnost območja, v katerem živimo, in pa letne spremembe vremenskih obdobij. Pivovarji smo takšnim različnostim vremena dejali »sezonski značaj porabe piva«. Pomembnost tega značaja je v tem, da ljudje mnogo več konzumirajo pivo v toplejših dnevih, ko so temperature zraka okoli 30°C, kot pa v hladnih dnevih, ko so temperature pod 0°C, ali celo na primer - 10°C. Proizvajalci piva smo temu primerno morali znati oceniti porabo piva za obdobja sezone in časa nesezone – zime, saj so nakupi proizvodnih naprav in njihove kapacitete za proizvodnjo piva morale biti programirane za daljša časovna razdobja, za deset ali tudi več let. Pivo je proizvod dolgotrajnega tehnološkega postopka, za dosego vrhunske kvalitete tudi do sto dni in več. Proizvodnja se prične v sladarni s proizvodnjo slada, ki je osnovna surovina za izdelavo piva, nadaljuje v varilnici, kjer se pripravi pivina, naprej v kleti, kjer pivo nastaja in zori, filtracijske naprave ga spremenijo v čisto zlatorumeno pijačo in v polnilnicah napolnijo v steklenice, pločevinke in nerjaveče sode, vse opremljeno z ustreznim oblačilom – etiketo, tako da se mu potrošnik težko odreče.

Tehnološki postopek proizvodnje piva

16 | laški pivovarji

• točne dolgoročne tržne projekcije porabe piva, •visoka strokovna znanja ustreznih kadrov, različnih strok in •in pa seveda denar, denar in še denar.

Tehnično in tehnološko izpopolnjena polnilna linija, npr. s kapaciteto 50.000 pollitrskih steklenic na uro, odtehta vrednosti približno 15 mio EUR in je uporabna šele takrat, ko je pritrjen zadnji strojni del, sicer polnitev ni možna. Navedena kompatibilnost zahteva pri investicijskih naložbah temu primerna visoka finančna sredstva.

Z rastjo prodaje po letu 1963 - v tem letu smo prodali 127.000 hl piva - so se nenehno vlagala finančna sredstva v obnovo ali novogradnjo proizvodnih naprav. In tako so vlaganja s širitvijo kapacitet proizvodnih naprav spremljala in omogočala prodajo laškega piva in širila prodajo na tržišča ne samo v Sloveniji in nekdanjih republikah Jugoslavije, temveč tudi izven njenih meja.

Obdobja, v katerih smo dosegali zastavljene razvojne programe, štejemo med pomembnejša finančna vlaganja, ki so bila: • Leta 1963 pričetek izgradnje nove sladarne z letno kapaciteto 3.600 ton slada in njen zagon leta 1966. Z lastno proizvodnjo slada kot osnovno surovino za proizvodnjo piva smo bili neodvisni od tržnih gibanj dobavnega trga slada.

• Leta 1965 nakup polnilne linije s kapaciteto 15.000 steklenic na uro.

• Leta 1967 rekonstrukcija obstoječe varilnice s kapaciteto 250 hl na varko, ter obnova vrelnih kleti.

• Leta 1968 prehod embalaže iz lesenih zabojev na plastične z nakupom zaloge 330.000 zabojev.

Sladarna Pivovarne Laško

• Leta 1969 zagon nove polnilne linije s kapaciteto 20.000 steklenic na uro.

• Leta 1970 gradnja nove varilnice z zmogljivostjo 440 hl piva na varko in njen zagon leta 1972.

• Leta 1974 smo z odkupom zemljišča, takratnega nogometnega igrišča na nasprotni strani tovarne čez železnico ob reki Savinji v Laškem, pričeli z izgradnjo nove tovarne, namenjene polnitvi piva v steklenice, pivske sode in kasneje v

Varilnica

laški pivovarji | 17

rast in zorenje

Iz tega je razumeti, da če smo želeli tržišču nuditi ob vsakem času zadostne količine piva, v različnih embalažah, različnih blagovnih znamk in z ustrezno trajnostjo, so morale biti strojne naprave kapacitetno usklajene. Doseganje usklajenosti pa nikakor ni enostavno. Potrebne so:

rast in zorenje

pločevinke, ter dvorano dogradili leta 1978. Z novo dvorano smo odpremo piva na tržišča iz obratov iz zgornjega dela pivovarne v celoti preusmerili v nove prostore.

• Istega leta 1978 smo v novi polnilni hali montirali novo polnilno linijo s kapaciteto 50.000 steklenic na uro.

• V letih 1974 do 1982 so potekale obnove vložnih, vrelnih in zorilnih kleti.

• Leta 1984 nakup stare polnilne linije za polnitev piva v pločevinke 0,33 l in 0,5 l, s kapaciteto polnitve 8.000 pločevink na uro. To je bila pomembna investicija in s tem dana možnost hitrejšega širjenja prodajnega trga, saj praktično na področju takratne Jugoslavije, razen beograjske industrije piva, ni bilo ponudnika v tovrstni embalaži.

Polnilnica piva v steklenice

• Leta 1988 smo v celoti zamenjali polnilno linijo za steklenice z novo kapaciteto 70.000 steklenic na uro. Istega leta smo realizirali nakup tudi nove linije za polnitev pločevink z zmogljivostjo 36.000 pločevink na uro.

• Leta 1989 smo dali v pogon novo varilnico z zmožnostjo 1100 hl piva na eno varko.

• Leta 1991 smo zamenjali in zagnali polnilno linijo s kapaciteto 80.000 steklenic na uro. V tem letu prav tako nakup linije za polnjenje pivskih sodov velikosti petdeset in trideset litrov s kapaciteto polnitve dvesto štirideset sodov na uro.

• Leta 1992 smo zamenjali linijo za pločevinke s povečano polnilno kapaciteto.

• Leta 1995 smo vgradili opremo za propagacijo kvasa (vzgoja lastne kulture kvasa), kar je bilo tehnološko velikega pomena za dosego kvalitete piva in neodvisnosti od tujega dobavitelja.

Polnjenje piva v pločevinke

• Leta 2001 smo zamenjali plastično embalažo za steklenice 0,5 in 0,33 l v zabojih z dvajsetimi grli 0,5 l steklenic. S to zamenjavo smo se na prodajnemu trgu prilagodili drugim ponudnikom piva. Zamenjava embalaže je zahtevala visoka finančna sredstva, saj je bila ob nakupu embalaže tudi potreba po zamenjavi vpakirnih in izpakirnih strojev pri linijah za polnjenje piva.

• Leta 2001 smo obnovili vodovod Kal – Laško in povečali zbirne jaške, s tem zagotovili kvalitetno vodo za proizvodnjo piva in seveda vedno zadostno količino vode krajanom občine Laško.

• Leta 2003 smo pričeli dela z izgradnjo čistilne naprave za prečiščenje odpadnih vod Pivovarne Laško.

18 | laški pivovarji

Nova embalaža za pivo

Pivovarna LaĹĄko leta 2003

laĹĄki pivovarji | 19

Poslovna enota Ljubljana 1982

Poslovna enota Maribor 1990

Poslovna enota Laško 1998

20 | laški pivovarji

Poslovna enota Rogaška Slatina 1982

Kot pomembno investicijo uvrščamo tudi v letu 1979 pričetek izgradnje nove upravne zgradbe, prostorov za servisne službe in laboratorij, z zaključkom del in otvoritvijo leta 1982. Pred tem so bile službe uprave, prodaje in servisa točilnih naprav razpršene po različnih objektih in kontinuiteta dela ni bila vedno na ustreznem nivoju.

Obširna finančna sredstva smo vlagali tudi v razvoj logistike z nakupi in izgradnjo prostorov za skladišča piva izven Laškega, kar je narekoval sistematični razvoj prodaje. Prek lastne mreže distribucijskih skladišč smo oskrbovali predvsem gostinske obrate in manjše trgovske prodajalne, za kar smo v obdobju od leta 1969 do 1998 preuredili ali izgradili ustrezna distribucijska skladišča v Ljubljani, Mariboru, Rogaški Slatini, Luciji, Krškem in Laškem, izven meja Slovenije pa v Varaždinu, na Reki, v Zagrebu in Sarajevu.

Danes, ko to pišem, je ocena finančnih vrednosti navedenih vlaganj nerealna, saj je čas štiridesetih let ob mnogih visokih inflacijah in spremembah nacionalnih valut - jugoslovanski dinar, slovenski tolar in danes evropski evro, denar, ki je v veljavi - realno podobo zabrisal. So pa bila vložena denarna sredstva v celotnem omenjenem obdobju takšna, da bi lahko v seštevku izgradili eno ali dve novi pivovarni z letno kapaciteto dva do tri milijone hl piva. Nesporno pa je, da je bila sama izvedba investicijskih vlaganj odgovorna in strokovno zahtevna. Večina strojne opreme se v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji ni proizvajala in vezani smo bili na uvoz, kar pa je bilo v takratnih časih zaradi stalnega pomanjkanja deviznih sredstev neprekinjena težava.

Ob tem problemu so bila pogosta ovira za izpeljavo začrtanih ciljev tudi pridobivanje raznih uvoznih dovoljenj, soglasij in drugih zakonskih omejitev.

Nosilci investicij - prejšnje vodstvo na čelu z direktorjem Ivanom Vodovnikom, Maksom Košarjem, Alojzom Valetom in Marjanom Zorom in kasneje Jožetom Staničem, Tonetom Turnškom, Francem Rojnikom, Jankom Remicem, Jankom Deželakom in Miranom Klemenčičem - so vlagali veliko truda, časa in skrbi za pridobivanje deviznih sredstev, finančnih kreditov, da je bila oprema, ki je dotekala v različnih časovnih intervalih, vgrajena v planiranem času in investicija pravočasno zaključena. Le tako je proizvodnja lahko nudila prodajni operativi količine piva, ki so bile z rastjo prodaje nujno potrebne. O uspehih prodaje, ki bodo kasneje prikazani v številkah prodanih količin pivovarne, verjetno nikoli ne bi govorili tako samozavestno, kot smo, če proizvodne službe pivovarne ne bi ob hitrem širjenju prodaje nudile zadostnih količin piva.

In ne samo to – piva visoke kvalitete.

laški pivovarji | 21

Delavski svet in Ä?lani uprave Pivovarne LaĹĄko na strokovnem obisku v pivovarni Schwechat na Dunaju leta 1978

Razvoj prodaje in širjenje tržišč V času mojega vodenja tržne službe od leta 1975 do 2000 sem zasnoval strategijo prodaje in širjenja porabe laškega piva s postavitvijo in vsa leta negovanjem razvoja prodaje, dvigovanjem imidža podjetja in popularnosti pivovarstva v Laškem na eni blagovni znamki – pivu Zlatorog.

Tradicija piva Zlatorog – zelena etiketa - me je pričakala že ob prihodu v službo in njen takratni tržni delež okoli 30% v Sloveniji je bila pomembna odskočna deska za njegov nadaljnji razvoj.

Ob njem smo sicer ustvarjali in razširjali še mnogo drugih blagovnih znamk, kot so bila piva, imenovana: Novoletnik, Cvetnik, Majnik, Striptis, Jubilejnik, Termalni desert, Roler, Netopir, Gren, Lahko Laško, Temno Laško, Zlatorog club, Laški Golding, Grajsko pivo in razna izvozna piva za tržišča Italije, Avstrije, ZDA, med drugimi tudi najmočnejše pivo na svetu, imenovano Krpan, s 30% ekstrakta v osnovni sladici ali 18% volumenskega alkohola. Vendar je slavo laške pivovarne, pa tudi samega Laškega v večini prispevalo – pivo Zlatorog. Znancem in prijateljem, ko jih srečamo, se odkrijemo, zato pivu Zlatorog »kapo dol«. Ob mnogih predlogih oblikovalcev, da je etiketa zlatorog potrebna vizualne spremembe, na to nisem nikoli pristal – vsaj ne na bistvene. Še danes, ko to pišem, sem prepričan, da je tradicija neke blagovne znamke ključ do tržnega uspeha. Ob tem je nedvomno potrebno še mnogo drugih dogodkov za tržni uspeh, kot so: spoštuj potrošnikove želje, kvalitetna in stalna propaganda proizvoda, estetska emba-

Ob prepoznavnem starodobniku DIXI: Dušan Siljan, Joža Vitez, Damjan Kordigel in desno Maks Klampfer

24 | laški pivovarji

laža, logistika oz. distribucija, ki kupcu ni v napoto, in vedno spoštljiv odnos prodajalca do svojega kupca. Vse to smo skušali v Laškem graditi in negovati, tudi v praksi. Z mojimi ožjimi sodelavci, z vodji prodaje Cirilom Knezom, Dušanom Siljanom, Markom Jugovičem, Francem Jontesom in vodjo marketinga Ireno Paj, smo ob dogovornem in samoustvarjalnem sodelovanju dosegli na področju prodaje zavidljive rezultate. V izrazito pomoč so nam bili tudi vodje distribucijskih skladišč, ki so zahteve iz prodajnih mest prenašali v potreben razvoj blagovnih znamk, med njimi so bili Damjan Kordigel, Maks Klampfer, Rudi Steblovnik, Joža Vitez, Vlado Bračun, Jože Jesenšek, Martin Ivkovič, Jure Reya in še mnogi drugi.

Nerazdružljiva Ivan Kovač in Rudi Steblovnik

Z desne: Jože Jesenšek, Vlado Bračun, Maks Klampfer, Marko Jugovič

Tudi odnos direktorja Jožeta Staniča, predvsem pa po njem dolgoletnega direktorja Toneta Turnška, da sta sodelovanje med njima in menoj vsa leta gradila na sicer zahtevni odgovornosti zastavljenih ciljev, pa vendar precejšni meri zaupanja do samostojnosti vodenja tržne službe, nam je omogočilo uvajanje in širjenje tržnih komunikacij in s tem dobrih prodajnih rezultatov.

Poglavitne značilnosti svetovnega gospodarstva v zadnjih tridesetih letih so tudi v naše vodenje Pivovarne Laško prinesle radikalne spremembe. Svetovne računalniške in telefonske povezave, faksirni aparati, interneti, kot tudi svetovne satelitske zveze so zmanjšale geografske in kulturne razdalje. To je omogočilo podjetjem širiti svoje prodajne in nabavne trge. Ob vseh teh spremembah pa je pretežni del sveta postal revnejši, in ne bogatejši. Potrebe ljudi so večje kot kdajkoli prej, vendar primanjkuje denarja, da bi kupili tisto, kar potrebujejo oziroma kar si želijo. Glavne značilnosti trga uporabnikov so starajoče se prebivalstvo, vse večje število zaposlenih žensk, manjše družine in medorganizacijski trgi se spreminjajo. Podjetja so bila prisiljena skrajšati razvojna obdobja izdelka, izdelki pa imajo s tem krajši življenjski ciklus. V devetdesetih letih so podjetja morala priznati, kako pomembno je, da se pri vseh svojih dejavnostih osredotočijo na kupca.

laški pivovarji | 25

Preozka je odločitev načrtovanja izdelkov brez odjemalcev, razočarani kupec se obrne k konkurenci. Koncept trženja je poslovna filozofija in njena prava misel je: • zadovoljimo potrebe in ustvarimo dobiček, • poiščemo želje kupcev in jih izpolnimo, • pri srcu naj nam bo kupec in ne izdelek in • naj bo po vaše.

Za napredek podjetja je treba skrbeti za usklajeno trženje, različne funkcije, kot so prodaja, oglaševanje, tržne raziskave, izdelčni programi itd., vse mora biti usklajeno. Prav tako pa je pomembna uskladitev trženja z drugimi oddelki v podjetju.

Ob organiziranju tržne službe leta 1975 v Pivovarni Laško smo sčasoma prilagodili navedene koncepte, ki smo jih jemali iz teoretičnih in praktičnih izsledkov. Ni bilo mogoče več prezreti tuje konkurence, tujih trgov in tujih dobaviteljev, ki so vedno močneje in pogostoma nastopali na takratnih jugoslovanskih trgih, predvsem pa na trgih Slovenije, kjer je bil naš domicil prodaje.

26 | laški pivovarji

Novi proizvodi Že v zgodnjih letih začetka vodenja naše tržne službe je pričela nastopati izredno močna konkurenca piv iz uvoza, kot na primer avstrijski Gösser, nizozemski Heineken, danski Carlsberg, in podjetje, ki v tistem času ni pristopilo k razvoju novih izdelkov, je ogrozilo svoj razvoj in obstoj. Zaradi stalno spreminjajočih se potreb in okusov kupcev, novih tehnologij, kratkega življenjskega cikla izdelkov ter seveda domače in tuje konkurence so bili obstoječi proizvodi zelo ranljivi.

Uskladitev kadrov v sektorju trženje v izboru novih proizvodov je bila vedno otežkočena. Mnogo novih izdelkov doživi neuspeh in zato je razlogov lahko veliko. Na primer vodilni delavec vztraja na uresničitvi zamisli o novem izdelku kljub negativnim rezultatom tržnih raziskav.

Tudi sam izdelek je lahko razlog za neuspeh, ker ni dobro oblikovan, ker je njegovo pozicioniranje na trgu napačno, njegovo oglaševanje ni dovolj učinkovito ali pa ima previsoko ceno.

Vsa ta vprašanja in še mnoga druga so nas v službi trženja vodila, da smo pričeli sodelovati tudi z zunanjimi podjetji ali institucijami, ki so bila specializirana za nudenje storitev na področju tržnega komuniciranja. Z njimi smo skušali uskladiti različnost mnenj med zaposlenimi v tržni službi, ki so bili zadolženi za razvoj novih proizvodov. Največkrat se je priprava uvedbe novega proizvoda ustavila oz. otežila že pri sami ideji. Ideja je morala biti sprejemljiva tako pri upravi podjetja, v proizvodno-tehničnem sektorju in seveda v sami službi trženja. Sodelovali so tudi kadri, ki so razmišljali, kot je prikazana slika:

»Imam čudovito idejo!«

»To je nemogoče.«

»Si prepričan?«

»Tako se ne lotevamo stvari.«

»Ni prava.«

»Brez tega nam je šlo zelo vredu.«

»To smo že poiskušali.«

»Preveč bo stalo.«

»To ni pravi čas.«

»Bolje, da se o tem pogovarjamo na naslednjem sestanku.«

Sile, ki se borijo proti novim idejam.

laški pivovarji | 27

Za uvajanje in poznavanje modernih prodajnih strategij in poti smo vzpostavili tudi razna sodelovanja, že navedeno z zunanjimi institucijami, kot so bile: VEKŠ Maribor, leta 1975, v kasnejših obdobjih, leta 1991 in naprej z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, s profesorjem dr. Janezom Damjanom, takrat tudi predsednikom slovenskega marketinškega društva, pri oblikovanju proizvodov novih blagovnih znamk, urejevanju celostne podobe Pivovarne Laško pa smo dolga leta sodelovali z agencijo za tržne komunikacije »Studio Zodiak« in njegovim art direktorjem Miljenkom Liculom, znanim slovenskim oblikovalcem.

Miljenko Licul, Studio ZODIAK

Sodelovanje s Pivovarno Laško se je pričelo z grafičnim oblikovanjem etikete Termalni desert in celostno grafično podobo ob preurejanju gradu Tabor v Laškem leta 1987 z oblikovalcem Miljenkom Liculom. V tem času je do leta 1991 izvajal grafično oblikovanje embalaže, plakatov in Pivovarne Laško prav tako Miljenko Licul. Leta 1990 sta Boris Voje in Jaka Judnič kot lastnika ustanovila agencijo Montes, jo kasneje preimenovala v »Agencija Jaka Judnič« in istega leta skupaj z Miljenkom Liculom (Studijo Znak) so začeli sodelovati s Pivovarno Laško. Do leta 1994 so poleg grafičnega oblikovanja blagovne znamke Pivovarne Laško, njenih blagovnih znamk raznih proizvodov, embalaže, tiskovin in celostne grafične podobe pivovarne realizirali tudi oglaševalne akcije, produkcije televizijskih in radijskih oglasov. V letu 1995 sta Miljenko Licul in Boris Voje ustanovila agencijo studio Zodiak d.o.o. in s Pivovarno Laško sklenila pogodbo o dolgoročnem sodelovanju na področju Tržnega komuniciranja in razvoja blagovnih znamk. Pri izvajanju projektov so poleg Miljenka Licula kot grafičnega oblikovalca in art direktorja sodelovali še Boris Voje, direktor projektov, Jaka Judnič, režiser televizijskih oglasov, Janez Pukšič, fotograf, in Zdravko Duša kot snovalec akcij. Od leta 1999 dalje je kot zunanji sodelavec režiral večino TV oglasov režiser Grega Vesel. Izdelani so bili številni projekti, kot so leta 1990 lahkoalkoholno pivo Gren, 1993 pivo Lahko Laško, 1994 oglaševalna akcija lastninjenja Pivovarne Laško, 1995 akcija 170 let Pivovarne Laško in televizijski oglas pločevinka Zlatorog. Leta 1999 oglaševalna akcija »Zvestoba do roba«, televizijski oglas »Laško je zakon« in izdelava oblikovanja novega proizvoda piva Netopir.

28 | laški pivovarji

S Studiem Zodiak smo leta 1997 izdelali in ponudili tržišču prvo blagovno znamko za brezalkoholno pijačo ledeni čaj Teatanic. In kasneje 1999 za izvirsko vodo v plastični in stekleni embalaži, imenovano Oda, za katero smo skupaj z agencijo Studio Zodiak prejeli visoko priznanje v Sloveniji - oglaševalec leta.

Kot zunanje sodelavce smo povezovali tudi marketinške firme »Iteo« in »Gral«, obe iz Ljubljane, in na osnovi njihovih analiz, pridobljenih na prodajnih mestih, kjer so pivo prodajali, zbirali podatke o stanju naših proizvodov in konkurence ter s tem določali orientacijo naših prodajnih programov.

Slovenski oskar za embalažo

Bilo je nekaj pomembnih dogodkov, za katere je prav, da jih zapišem, kajti z njimi smo iz svetovnih trgov pivovarstva uvajali novosti na naša, nekoč jugoslovanska, pozneje slovenska tržišča, na katerih podobnih zadev ni bilo zaslediti:

1968 - Prepoznavna zelena barva in zamenjava embalaže Leta 1968 smo v celoti zamenjali neestetsko, v distribuciji nerodno in težko leseno embalažo – zaboje za pivske steklenice z novimi plastičnimi zaboji s petindvajsetimi grli. Z njo smo že samo z zeleno barvo zabojev porabnike opozarjali, da smo laška pivovarna in da je to Laško pivo. To je bila prva pomembna reklamna izvedba, saj smo se na vsakem prodajnem mestu ločevali od drugih ponudnikov piva in njihovih blagovnih znamk. Vsa kasnejša obdobja je bila zelena barva zaščitni znak Laškega in po njej smo prepoznavni še danes. V svetu so pivovarne, ki svojo barvno prepoznavnost negujejo stoletja in z njo opozarjajo nase, kot so na primer svetovno znani pivovarski koncerni amsterdamski Heineken, danski Carlsberg, mnoge nemške pivovarne, kot so Münchenska pivovarna Paulaner in Augustienerbräu, irski Guinness, češki Budweiser, Plzenska pivovarna in še mnogi drugi.

1974 - Iz lesenih v nerjaveče kovinske sode Leta 1974 smo prenehali s polnitvijo piva v lesene sode in uvedli novo embalažo - nerjaveče kovinske sode volumna 50 litrov in pozneje tudi sode z volumnom 30 litrov. Pridobitev in sprememba je bila za nadaljnji razvoj piva v kovinskih sodih v gostinskih lokalih izredno pomembna, saj je bila

laški pivovarji | 29

uporaba teh sodov enostavnejša od lesenih. Teža praznega lesenega 50 - literskega soda je namreč znašala 48 kilogramov, kovinskega pa samo 13,5 kilogramov. Tržišče je zamenjavo sprejelo z navdušenjem, saj je bila večina gostinskega kadra, ki je imela delo s pivom v sodih, ženskega spola, teža embalaže pa je pomembno lajšala delo. S spremembo smo uspeli pridobiti mnogo prodajnih mest, saj večina ponudnikov piva v takratni Jugoslaviji še ni nudila tovrstne embalaže.

Leseni sodi – nekoč embalaža za polnjenje piva

Nova embalaža – kovinski sod

1984 - Prva pločevinka laškega piva Leta 1984 smo odkupili od pivovarne Vršac iz Srbije staro polnilno linijo za polnjenje piva v pločevinke volumna 0,5 in 0,33 litra piva. Linija je bila sicer stara deset let, vendar jo prodajalec iz Vršca ni uporabljal praktično nič, tehnično in tehnološko je bila v dobrem stanju. Pričeli smo s prodajo, vendar v prvih letih nismo dosegali želenih rezultatov. Z direktorjem Tonetom Turnškom sva dobila s strani kolektiva kar nekaj kritik, da je bil nakup polnilne linije nesmiseln. Težave so bile tudi v tem, da je sam nakup prazne embalaže – pločevink, ki ga je bilo mogoče uresničiti edino iz tujine (v Jugoslaviji te proizvodnje ni bilo), zahteval pridobitev deviznih sredstev, teh pa pivovarna z izvozom piva ni ustvarila dovolj. Nakup deviznih sredstev na prostem trgu je zahteval plačilo višjih cen od dnevnega tečaja valute, na primer nemške marke, kar je seveda podražilo prodajno ceno končnega proizvoda – piva v pločevinki. Težave smo v relativno kratkem času odstranili, s prodajo piva v pločevinkah pa je laško pivo osvojilo v tistih časih mnogo novih tržišč, na katerih mi ali naši predhodniki nismo bili nikoli. Pivo v pločevinkah smo uspeli plasirati na takratni trg Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije, in verjetno ni bilo prebivalca v teh republikah, da laškega piva ne bi poznal. V letih od 2000 do 2003 smo letno dosegli s prodajo piva v Bosni in Hercegovini nad tristopetdeset tisoč hl piva, kar je takrat pomenilo skoraj 36% od skupne prodaje piva Pivovarne Laško. Pomemben plasma pločevink je bil tudi pričetek oskrbe s pločevinkami takratnega avio prevoznika JAT (Jugoslovanski aerotransport Beograd) s tem, da smo bili prvo leto oskrbe ekskluzivni dobavitelj, v istem obdobju smo bili tudi ekskluzivni dobavitelj piva v pločevinkah železniškemu prevozniku JŽ (Jugoslovanske železnice), kjer smo oskrbovali njihov catering prek njihovih večjih oskrbovalnih centrov, kot so bili Ljubljana, Zagreb in Beograd.

Uspela širitev prodaje piva v pločevinkah v obdobju nekaj let, tako na trgih nekdanje Jugoslavije kot tudi na izvoznih trgih Italije in Avstrije, je pomembno prispevala k poznavanju laškega piva.

30 | laški pivovarji

Da je bila odločitev o uvedbi prodaje in proizvodnje piva v pločevinkah strokovna in pravilna, kažejo tudi številke, saj smo decembra leta 2000 prodali MILIJARDNO PLOČEVINKO S PIVOM.

Dvigoval se je tudi plasma piva v steklenicah in sodih in Pivovarna Laško je po prodaji hitro prehitevala pivovarske centre, kot so bili Beograd, Zagreb, Ljubljana, in leta 1989 dosegla najvišjo prodajo izmed vseh takratnih osemindvajset pivovarn v Jugoslaviji. Prodali smo 1.073.946 hl piva. Da je bila odločitev o uvedbi prodaje in proizvodnje piva v pločevinkah strokovna in pravilna, kažejo tudi številke, saj smo decembra leta 2000 prodali MILIJARDNO PLOČEVINKO S PIVOM. Teorija o lokalni prodaji piva je bila porušena, ob tem, da je v občini Laško še vedno živelo samo petindvajset tisoč prebivalcev.

Pivo Goldhorn

Pivo Zlatorog Club

Pivo Zlatorog

Šestorček

1976 - Začetek uvedbe avtomatske obdelave podatkov Leto 1976 s prihodom Zdravka Jermola, šolanega računalničarja, lahko označimo kot začetek uvedbe avtomatske obdelave podatkov v Pivovarni Laško. Kot takratni vodja oddelka AOP je do leta 1980 pripravljal »računalniško pot«, ki je bila mnogim pisarniškim delavcem v razmišljanju povsem tuja. Vendar pot je bila »strasirana« in nedvomno jo lahko uvrščamo med najpomembnejše poslovne odločitve. Kot za vse ostale službe v podjetju, tudi za tržno službo, je bila avtomatska obdelava podatkov najmočnejše orožje za širitev prodajnih tokov, razvoj blagovnih znamk, spremljanje konkurence, predvsem pa ekonomike poslovanja. Razvoj AOP v smislu račnalniške opreme je potekal po različnih poteh organizacije z odkupi že uporabljenih računalniških sistemov, kot je bil leta 1979 IBM 5/3 z dvema diskovnima enotama, kasneje smo leta 1986 najeli sistem IBM R/S od podjetnika Uroša Godca, enako z najemom vključili štiri terminalske linije do sistema v Trbovljah in leta 1990 vzpostavili lastni sistemski center. Prostori so bili napravljeni na novo, pivovarna je kupila lastne strežnike, terminale in aplikacije, temeljene na podatkovni bazi Oracle. Sistem je bil aplikacija računalniške hiše Kope iz Slovenj Gradca. Že s prihodom Zdravka Jermola je služba začela zaposlovati lasten kader in ga strokovno usposabljati. Z odhodom Jermola je postal leta 1980 vodja računalniškega projekta mag. Roman Matek, takratni štipendist pivovarne. V prvih letih računalniških obdelav so bili v tej službi še Meta Cestnik, na obdelavi osebnih dohodkov, Jožica Slimšek in Jože Slapšak kot operaterja ter Marija Pokleka kot skrbnik prodajnih aplikacij. Leta 1985 se je služba AOP vključila v sektor ekonomike poslovanja pod takratnim vodstvom Janka Deželaka, ki je bil od leta 1978 vodja sektorja ekonomike poslovanja. Vodja informatike je leta 1994 postal ing. Ivo Brenčič, kasneje projektni vodja. Vodenje službe AOP je leta 1991 prevzel Gorazd Šetina. Kot posebnost moram označiti, da smo bili leta 1997 prvi na svetu

32 | laški pivovarji

med proizvajalci piva s svojimi internetnimi stranmi, ki jih je izdelal in uvedel ing. Ivo Brenčič. Šele pol leta za nami se je na spletu pojavil pivovarski koncern Heineken. Pivovarna Laško ima danes računalniške obdelave praktično v celoti. Ob nakupu pivovarne v Splitu je bila računalniška podpora izdelana leta 2000, pred tem časom pa popolne povezave z vsemi našimi distribucijskimi skladišči, enako tudi z nekaterimi kupci, ki so bili za tako sodelovanje zainteresirani.

Zdravko Jermol

Zaposleni v AOP: Ivo Brenčič, Simon Novak, Fani Šuhel, Andrej Vivod, Karla Salobir, Jožica Slimšek, Matej Košenina

1992 - Uvedba pospeševalcev prodaje Leta 1992 smo v službi trženja uvedli tako imenovane pospeševalce prodaje za širjenje prodaje, saj brez kvalitetnih računalniških aplikacij pospeševalna služba ne bi dosegala ciljnih rezultatov. Skupaj s podjetjem za računalniške aplikacije Kopo so organizatorji in programerji izdelali program, imenovan Plamar, v katerega so bile vključene obdelave vseh prodajnih mest v Sloveniji, kasneje, z nakupom pivovarne Split, tudi na Hrvaškem. V Sloveniji je bilo okoli osem tisoč trgovskih in približno osem tisoč gostinskih odvzemnih mest, kjer se je prodajalo pivo. Z rednimi obiski pospeševalcev na prodajnih mestih, z zbiranjem podatkov in njih računalniško obdelanih smo lahko odlično spremljali delovanje konkurence in planirali strategijo tržnih nastopov na prodajnih mestih.

Sintezo ustvarjenih vsakoletnih dogodkov je vodil sektor ekonomike poslovanja z organiziranostjo računovodske službe, službe plana in analize ter že omenjene službe AOP-ja.

Služba ekonomike poslovanja Država je s svojimi zakonodajnimi akti predpisovala obveznost poslovanja državnih in privatnih podjetij in večino odgovornosti, predvsem z letnimi zaključnimi računi, so vodili v sektorju ekonomike poslovanja. Služba plana in analiz je redno izdelovala mesečne analize finančnega poslovanja na osnovi dosežene proizvodnje in prodaje, kar je bilo v dobro pomoč vodjem ostalih sektorjev za tekoče spremljanje in orientacijo stroškov in s tem možnosti pravilnega odločanja o nadaljnjih poteh poslovanja. Mesečne analize so bile zelo pomembni podatki, saj je bila stopnja inflacije od leta 1975 pa do razpada Jugoslavije 1991 letno izredno visoka, tudi do 1000%, in brez

laški pivovarji | 33

pravočasnosti spremljanja ekonomskih parametrov ni bilo mogoče doseči pozitivnega poslovanja.

Vodilni kadri v sektorju ekonomike poslovanja so bili: do leta 1978 Dimitrij Belančič, za njim Janko Deželak do leta 1993, poznejši minister za gospodarstvo v vladi Slovenije, vodenje računovodstva do leta 1986 Breda Hrastelj in od leta 1986 najprej Dragica Čepin, ki pa je v letu 2009 prevzela sektor ekonomike poslovanja in postala njen vodja.

Službo plana in analize je do leta 1969 vodila Tatjana Preščak, po njenem odhodu v pokoj in po zaključku visokošolskega študija leta 1969 pa Franc Ortl, vse do leta 1978, ko je zapustil podjetje.

V času desetletnega službovanja v Pivovarni Laško je Franc Ortl v sodelovanju z vodjem investicij Maksom Košarjem opravljal tudi dela na tem področju z izdelavo programov za realizacijo predvidenih investicij, tako s finančnega kot ekonomskega vidika. Praktično je bil predviden kot kader za zamenjavo dotedanjega vodje računovodstva Dimitrija Belančiča, kar pa se ni zgodilo, saj je bil s predlogom okrajnih organov občine Celje določen oziroma povabljen v strokovno skupino vodenja bolnišnice Celje. Krajše obdobje po njem je vodil službo Janko Deželak, leta 1979 pa je postal vodja službe Bojan Košak, katero je vodil do leta 2014, ko se je upokojil. Poseben razvojni pečat poslovanja je prispeval ravno on. Predvsem pomembna sprememba v vsebini vodenja stroškov je bil prehod iz stroškovnega računovodstva na »direct coasting« sistem, ki je omogočil tekoče spremljanje že omenjenih podatkov o poslovanju.

Zaposleni v sektorju ekonomike poslovanja: Z leve: Bojan Košak, Marjeta Mačkošek, Marjeta Ogrinc, Katica Kovač, Berta Ogrinc, Fanika Medved, Milka Belak

34 | laški pivovarji

Zunanji vplivi na poslovanje podjetij v času Federativne ljudske republike Jugoslavije in Poslovno združenje industrije piva Beograd Proizvodnja piva je bila v celotnem obdobju nekdanje države Jugoslavije gospodarska panoga, ki je bila v vseh družbenih sistemih nadzorovana. Pivo kot alkoholna pijača je bilo s strani države vedno visoko obdavčeno s prometnim davkom in »izmišljenim trošarinskim davkom«.

Redki so bili proizvodi, ki so bili obremenjeni z obema davkoma, pivo je bilo eno takšnih. V času nekdanje jugoslovanske države so bila pogosta obdobja, ko so proizvodno-prodajne cene piva določali državni organi, kar nam je zaviralo razvoj podjetništva. Na drugi strani pa so bile cene reprodukcijskih materialov (kmetijska proizvodnja) svobodne in v stalnem porastu.

Mnogokrat je bila uskladitev stroškov proizvodnje piva s prodajnimi cenami nemogoča, tudi ob sicer uspešnem poslovanju.

Struktura maloprodajne cene in deleži v njej so bili za pivovarskega proizvajalca vedno neugodni, kar prikazuje spodnji grafikon:

100%

Prometni davek

90% 80%

Detajlistična trgovina 46,80%

46,81%

46,72%

70%

50%

4,80%

40%

12%

20%

Prevoznik Proizvajalec

60%

30%

Grosistična trgovina

2,90%

33,50%

10%

10,60%

10,63%

10,26%

10,87%

3,48%

3,68%

28,85%

28,10%

1986

1987

0 1981

Grafikon: Primerjava deleža posameznega udeleženca v končni maloprodajni ceni piva

laški pivovarji | 35

Praktično je država v vseh obdobjih od cene piva, ki jo je plačal potrošnik ob nakupu, sebi namenila približno polovico. Tako je tudi danes.

Na področju nekdanje Jugoslavije je bilo od leta 1963 pa do razpada Jugoslavije 1991 organizirano Poslovno združenje industrije piva Jugoslavije s sedežem v Beogradu, v katerega so bili kot člani vključeni takratni proizvajalci piva v Jugoslaviji. Združenje je imelo tudi pravni status in kot takšno je imelo vsekakor smisel in vsebino delovanja. V imenu članic je mnogokrat nastopalo do zveznih organov, ki so centralistično vodili jugoslovansko gospodarstvo. Bila so področja, ki jih brez poslovnega združenja ne bi uspeli rešiti, na primer: • Uvoz reprodukcijskih materialov (filtrski materiali, strojni rezervni deli, nekatere vrste embalaže, investicijska oprema in drugo), • pridobivanje uvoznih kvot, ki so bile izključno v odločanju vladnih sekretariatov, • oblikovanje prodajnih cen piva in cenovnih razmerij v povezavi z reproverigo, saj so bili osnovni repromateriali proizvodi kmetijstva, kot so ječmen, slad, hmelj in razni nadomestki.

Brez njih piva ni moč narediti, večina surovinske baze razen hmelja je bila iz ostalih republik Jugoslavije, predvsem Srbije in Hrvaške.

Poslovno združenje je tudi vodilo statistične podatke letnih prodaj posamezne pivovarne. Pregledi prodaje so bili odlični podatki o tem, kaj se dogaja na področju prodajnega trga in s tem uporabni za možnost širitve teh trgov.

Mnogi zaposleni v pivovarni Laško so bili v združenju tudi člani raznih strokovnih komisij, s tem pa so pridobivali pregled o tem, kaj se na področju pivovarstva v Jugoslaviji dogaja. Sam sem bil dve leti predsednik skupščine poslovnega združenja. Z razpadom Jugoslavije je prenehal tudi obstoj in delovanje poslovnega združenja, nekatere novonastale države, kot so Srbija in Hrvaška, so ustanovile podobna združenja v samostojnih državah. V Sloveniji do združenja ni prišlo, pivovarni Ljubljana in Laško sta sodelovanje vzpostavili na temeljih Kodeksa pivovarske industrije Slovenije. Leta 2001 sta obe pivovarni pristopili k podpisu kodeksa in s tem oblikovanju minimalnih standardov, ki so jima določali obnašanje v proizvodnji in prometu s pivom tako na domačem kot na tujem trgu. Na ta način so članice zagotovile pogoje za normalno poslovanje pivovarske industrije, kot je bilo značilno za tržno razvita gospodarstva. Kot prvi predsednik skupščine je bil predlagan dipl. ing. Matej Oset iz Pivovarne Laško.

36 | laški pivovarji

Razvoj trgov prodaje in organizacije sektorja trženje Leta 1975 sem postal šef komerciale po upokojitvi dolgoletnega šefa Maksa Košarja. S takratnim direktorjem Jožetom Staničem je pivovarna začrtala dolgoročni program, ki je narekoval fizično rast prodaje v obdobju desetih let in s ciljem uvrstitve na sam vrh jugoslovanskih proizvajalcev piva. Razvojni program je predvideval doseči maksimalne tržne deleže na tržiščih Jugoslavije, kar nam je leta 1998 in leta 1990 s sploh najvišjo prodajo Pivovarne Laško tudi uspelo.

Teorija uči: podjetje nima zagotovljene dolgoročne življenjske dobe brez visokokvalitetnih proizvodov, kvalitetnega oblikovanja, popularizacije prodajnih arsotimanov, stalnih vlaganj finančnih sredstev v prodajna tržišča, pri uvajanju novih proizvodov pa mora stremeti k čim daljši življenjski dobi. V naši strategiji tržnega sektorja smo tovrstne zakonitosti v praksi skušali tudi uporabljati.

Ko sem nekoč zasledil v Delovi prilogi članek z imenom Jan Carlzon – legenda švedskega menedžmenta, povezan predvsem z letalskimi prevozniki in njegovo knjigo »Strateško vodenje prodaje«, sem si nekaj njegovih vizij zapomnil. On pravi: • Na prvo mesto postavi vrhunsko kakovostno storitev za kupca.

• Menedžerji, večina se jih premalo ukvarja s kupci.

• Inovacija mora biti po meri kupca.

• Vsi zaposleni so pomembni.

• Ne glej na stroške kot na hudiča, ki se ga je treba na vsak način znebiti.

• Noben čas ni izgubljen, če si nekaj ustvaril.

V letu 1975 smo sektor trženja organizirali na treh področjih: • Službo prodaje in službo marketinga.

• Službo transporta.

• Nabavno - skladiščno službo.

laški pivovarji | 37

Dejansko so bila vsa področja trženja, nabava in prodaja, povezana v en krog, kar se je vsa leta kasneje pokazalo kot uspešna organizacija. Poslovni rezultati, prikazani vsako leto v bilančno-poslovnem poročilu, niso kazali stagnacije in ekonomski parametri ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti so bili v stalnem porastu. Služba trženja je bila vključena v sistem poslovanja pivovarne kot enovite delovne organizacije. Pivovarna Laško je v času od leta 1963 pa do razpada Jugoslavije vedno delovala kot pravno samostojno podjetje, v nobenem obdobju ni spreminjala organizacijske oblike.

V nekdanji Jugoslaviji so bile v podjetništvu do časa njenega razpada večkratne družbene in politične spremembe kot so: • podjetja kot samoupravne skupnosti, • podjetja v smislu organiziranja dohodkovnih povezav, • drobljenje podjetja na temeljne organizacije zadružnega dela (TOZD).

Pomembno se mi zdi omeniti, da je Pivovarna Laško v vseh obdobjih družbenih sprememb podjetništva delovala kot delovna organizacija, brez političnega tozdiranja, kljub velikim takratnim pritiskom politike in njenih veljakov, ter tako svojo samozavest in vztrajanje spremenila v pomembno prednost, kar je bil eden pomembnih vzodov za njen razvoj.

V tem obdobju sta podjetje kot direktorja vodila od leta 1974 do 1981 ing. Jože Stanič in po njegovem odhodu od leta 1981 pa do 2005 ing. Tone Turnšek. Oba sta potrebovala veliko politične spretnosti, da je Pivovarna Laško ostala enovita delovna organizacija in pod vodstvom Toneta Turnška 19.decembra 1991 postala delniška družba z mešanim lastništvom.

Jože Stanič

Anton Turnšek

Uprava ob ustanovitvi d.d., leta 1995 Zadaj: Gorazd Šetina, Jože Sadar, Marjan Zor, Janko Remic Spredaj: Boško Šrot, Tone Turnšek, Franc Rojnik

Po odhodu Maksa Košarja v pokoj leta 1975 in takratnega vodje prodaje Cirila Kneza 1981 smo v sektorju trženje pričeli zaposlovati nove mlajše kadre, ki so v nadaljnjih letih prevzeli vodilna mesta v prodaji. Maks Košar se je v Pivovarni Laško zaposlil leta 1958 in leta 1963 postal šef komercialnega sektorja. Sektror je vodil vse do leta 1975, ko se je upokojil. Ob vodenju prodajne operative in nabavne službe je bil vključen tudi v delokrog t.i. investicijske skupine, katere

38 | laški pivovarji

naloge so bile vodenje in izvajanje razvoja podjetja po tehnični, tehnološki in ekonomski plati.

Potrebe po najemanju posojil za financiranje investicijskih programov so s strani državnih organov in bank zahtevale priprave ekonomskih elaboratov, ki so predvidene investicije utemeljevale. Za pripravo tovrstnih elaboratov so bili zadolženi Maks Košar kot ekonomski vodja investicij, Dimitrij Belančič, računovodja podjetja, in kasneje Franc Ortl.

V času od leta 1967 pa do leta 1975 sem bil razporejen na delovno mesto pomočnika šefa komerciale in v obdobju teh let sem v odličnem sodelovanju z Maksom Košarjem pridobival tržna znanja, tako da je bil s skupnimi nastopi na domačih in tujih tržihščih napredek prodaje Pivovarne Laško viden. Nesporno je, da je sreča, če ob pričetku službenih let naletiš na nadrejenega šefa, kot je bil Maks Košar, in se razvijaš s pridobivanjem njegovih dolgoletnih komercialnih izkušenj. Za to sem mu ostal vedno hvaležen.

Prodajno službo smo organizirali po principu operativne prodajne službe in samostojnega oddelka marketinške dejavnosti.

V operativno prodajni službi so bila organizirana dela: • prodaja proizvodov prek distribucijskih skladišč kot detajlistična prodaja, • prodaja proizvodov grostističnim kupcem in • prodaja proizvodov v izvozu.

V sestavi službe detajlistična prodaja je bila vključena tudi servisna služba za servisiranje točilnih naprav. V času najrazvitejše prodaje piva v sodih smo oskrbovali v Sloveniji in bližnji Hrvaški tudi nad šest tisoč prodajnih mest s točenjem laškega piva iz sodov, zato je bila lastna servisna služba nujna. Dolga leta jo je vodil Marko Tušek, vse do upokojitve. Kot vodje prodajnih služb so vodili posle na različnih področjih Marko Jugovič od leta 1979 naprej, Dušan Siljan od leta 1981, Irena Paj kot referent prodaje in kasneje kot vodja službe marketinga, od leta 1985 Franc Jontes in od leta 1987 Nada Uratarič. Vsi, razen Irene Paj in Nade Uratarič, ki sta zapustili podjetje prej, so bili zaposleni do upokojitve.

Njihove zadolžitve so bile: Marko Jugovič v obdobju od leta 1980 pa do leta 1983 kot vodja in izvajanje podorčja prodaje, po tem letu do leta 2000 pa je bil razporejen na delovno mesto vodje grosistične prodaje in po letu 2000 kot direktor grosistične prodaje, vse do upokojitve.

Dušan Siljan je leta 1983 prevzel vodenje prodaje distibucijskih skladišč tako v Sloveniji kot v drugih republikah takratne Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije je vodil grosistično prodajo in po letu 2000 postal direktor izvoza.

Praktično sta ob sodelovanju njunih referentov bila oba dolgoletna nosilca celotne operativne prodaje Pivovarne Laško.

laški pivovarji | 39

Marko Jugovič in Dušan Siljan,

Irena Paj

dolgoletna vodilna delavca v prodajno-marketinški službi

Franc Jontes, zaposlen v Pivovarni Laško od leta 1985, takrat na delovnem mestu vodenja prodajnih statistik in embalaže, je po letu 1991 zasedal delovno mesto referenta prodaje na domačem trgu in izvozu, po letu 2000 z nakupom jadranske pivovarne Split pa je bil koordinator prodajnih poslov med matičnim podjetjem v Laškem in pivovarno v Splitu. Upokojil se je leta 2007.

Dolgoletna delovna praksa v pivovarni je v njih vgradila pripadnost do laške pivovarne, vsi so živeli tudi v mestu Laško ali bližini in pridobitev znanja na področju pijačarske panoge je bila skoraj popolna.

Za potrebe vodenja transportne službe je zakonodaja zahtevala posebno strokovno izobrazbo, zato smo organizirali samostojno transportno službo v sklopu komercialnega sektorja pod vodstvom Ivana Kovača do leta 1978 in kasneje Jožeta Razborška.

Transport je obsegal avtopark s težkimi tovornjaki do petindvajset ton nosilnosti in več, za dostavo piva do grosističnih kupcev in distribucijskih skladišč Pivovarne Laško in lažjimi tovornjaki do osem ton nosilnosti za razvoz piva maloprodajnim kupcem.

Razpolagali smo z nad štiridesetimi tovornjaki v času najobširnejše lastne dostave piva.

Transport Pivovarne Laško

Oddelek marketinške dejavnosti je bil neposredno podrejen vodji komercialnega sektorja, vodila ga je Irena Paj od leta 2002 pa do 2008, ko je prenehala z zaposlitvijo v pivovarni. Služba je organizirala delo na področju: • Razvoj novih blagovnih znamk.

• Povezovanje z zunanjimi sodelavci pri oblikovanju novih proizvodov.

• Organiziranju oglaševalnih akcij, njih kreativnih zasnov in propagiranja proizvodov.

• Vodenje statistike in analize prodaje.

40 | laški pivovarji

Nabavno-skladiščna služba Nabavno-skladiščna služba je delovala v sklopu komercialnega sektorja in je skrbela za optimalizacijo zalog materialov in njih pravočasno nabavo. Vsaka proizvodnja ne mora delovati brez surovin in reprodukcijskih materialov, ki so potrebni za proizvodnjo v podjetju. Za vzdrževanje, popravila strojnih naprav in njihovo nemoteno delovanje smo imeli v stalnih zalogah nad dvanajst tisoč rezervnih delov. Potrebe po raznovrstnosti rezervnih delov so pripravljale vzdrževalne službe, ki so bile organizirane v sklopu proizvodno tehničnega sektorja. Te so bile: elektro delavnica, ključavničarska delavnica, mehaničarska delavnica in gradbena operativa.

Nabavno službo je do leta 1980 vodil Franc Jurič, ki je bil zaposlen v pivovarni od leta 1959, od leta 1980 dalje pa Vili Plavc do leta 2001, ko je zapustil podjetje, in po njem Miro Firm, ki je direktor nabave še danes.

Nabavno področje je bila zahtevna operativa, saj so zaradi že omenjenih ovir, kot so bile pridobivanje deviznih sredstev in uvoznih dovoljenj v nekdanji državi Jugoslaviji, kaj hitro lahko nastopile težave z usihanjem zalog raznovrstnih materialov. To pa je lahko pripeljalo do zastoja proizvodnje in s tem nepravočasne dobave piva kupcem na prodajnih tržiščih. Mnoge pivovarne so v takratnih obdobjih prišle v takšne težavne situacije in posledice so bile izguba prodajnih tržišč. V Laškem se to praktično ni dogajalo.

Zaposleni v sektorju trženja: zadaj: Borut Krajšek, Tomaž Blagotinšek, Franc Jontes, Jože Sadar, Marko Jugovič, Danijel Lapornik spredaj: Franek Markošek ml., Mitja Velikonja, Miro Firm, Dora Zeme, Darja Pavčnik, Dušan Siljan, Bojan Kunc

laški pivovarji | 41

Za razumevanje obširnosti, pomembnosti nabave in njenega obsega navajam podatke o velikosti nakupov, prikazanih v kosih ali kilogramih nekaterih, za proizvodnjo pomembnih surovin, repromaterialov, materialov in embalaže. Leta 2000 je znašala prodaja piva 1.370.900 hl, za realizacijo takšne proizvodnje je nabavna služba nabavila:

SUROVINE:

Slad

9.809.000 kg

Surogati

7.416.000 kg

Hmelj

220.000 kg

REPRO MATERIAL:

Etikete

201.400.000 kos

Ovratnice

168.900.000 kos

Kronski zamaški

165.400.000 kos

Lepilo za etikete

40.000 kg

Pralna sredstva

295.000 kg

Mat. sredstva, dodatki

214.000 kg

EMBALAŽA:

Steklenice za pivo

Zaboji plastični za pivo

Pločevinke za pivo

Pločevinke za brezalkohol

Pločevinasti sodi za pivo

Kartoni za nevračljivo embalažo

Folije za steklenice

Opomba: To leto je bila izvedena zamenjava plastičnih zabojev z zaboji novih dimenzij.

33.597.000 kos 653.000 kos 116.724.000 kos 586.000 kos 5.000 kos 6.754.000 kos 171.000 kos

Po letu 2000 so nabavno službo reorganizirali in je prešla v pristojnost direktorja podjetja, kar je pomenilo, da je po približno tridesetih letih delovalnja v nadrejenosti komercialnega sektorja postala samostojna služba.

Leta 2000 sem po 26 letih prenehal z vodenjem komercialnega sektorja in bil do upokojitve leta 2003 svetovalec direktorja za komercialo. Za tem je bil leto dni direktor komerciale Jože Hojs, do takrat zaposlen kot direktor komerciale v podjetju Radenska iz Radencev, nato je delovno mesto direktorja komerciale zasedal Bojan Kunc vse do leta 2010.

42 | laški pivovarji

Uvajanje novih proizvodov, kvaliteta in prejeta priznanja Pri uvajanju novih proizvodov in za dosego želenih prodajnih količin so bila potrebna precejšnja finančna vlaganja. V nekaterih obdobjih so vložena finančna sredstva za promocijo proizvodov obstoječih ali novih pomenila tudi do 10% vrednosti od doseženega letnega celotnega prihodka pivovarne. Takšen delež je bil že primerljiv vrednostim, ki so jih za promocije namenjale pivovarne v razvitih državah, kot so bile pivovarsko močne države Nemčija, države Beneluksa, Italija in Anglija. Oglaševanje proizvodov, kakor tudi same pivovarne kot institucije prek medijev in direktno na prodajnih mestih (teh je bilo samo v Sloveniji, kot smo že omenili, nad šestnajst tisoč), je hitro množilo pripadnike med potrošniki piva, ki so »prisegali« na kvaliteto laškega piva. Rezultati niso izostali, kar kažejo tudi prodani hektolitri v tabeli, s katero prikazujemo primerjavo z ostalimi pivovarnami nekoč v Jugoslaviji in kasneje v Sloveniji.

Pivovarna

1963

1975

1980

1985

1990

1991

Laško

127.000 hl

444.000 hl

684.000 hl

914.000 hl

1.322.000 hl

1.243.000 hl

Union

216.000 hl

675.000 hl

831.000 hl

804.000 hl

981.000 hl

958.000 hl

Talis

35.000 hl

136.000 hl

130.000 hl

32.000 hl

93.000 hl

65.000 hl

Beograd

258.000 hl

1.085.000 hl

1.417.000 hl

1.047.000 hl

1.410.000 hl

1.313.000 hl

Zagreb

262.000 hl

910.000 hl

1.117.000 hl

767.000 hl

893.000 hl

ni podatka

Skopje

92.000 hl

194.000 hl

336.000 hl

394.000 hl

697.000 hl

674.000 hl

Sarajevo

127.000 hl

286.000 hl

357.000 hl

289.000 hl

757.000 hl

783.000 hl

1992

1995

2001

2005

2008

2012

890.000 hl

1.162.000 hl

1.371.000 hl

837.000 hl

873.000 hl

959.000 hl

T.d % - 49,1

T.d % - 55,1

T.d % - 56,3

T.d % - 51,4

T.d % - 47,6

T.d % - 47,7

850.000 hl

901.000 hl

1.029.000hl

789.000 hl

962.000 hl

1.051.000 hl

T.d % - 46,9

T.d % - 42,7

T.d % - 42,3

T.d % - 48,6

T.d % - 52,4

T.d % - 52,3

72.000 hl

46.000 hl

31.700hl

ne obratuje

ne obratuje

ne obratuje

T.d % - 4,0

T.d % - 2,2

T.d % - 1,4

T.d % - 0

T.d % - 0

T.d % - 0

V Jugoslaviji

Pivovarna

Laško

Union

Talis

in kasneje v Sloveniji

Opomba: T.d. = tržni delež v %

laški pivovarji | 43

Za planirano doseganje prodajnih količin je nastopilo kritično leto 1992, ko smo po razpadu nekdanje države Jugoslavije izgubili mnoga tržišča v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Hrvaški, čez noč smo izgubili približno 29% fizičnega obsega prodaje. To se pivovarni Union in Talisu ni dogodilo, saj Union v preteklosti na jugoslovanskih tržiščih, razen republiki Hrvaški, ni bil pomembno prisoten, pivovarna Talis iz Maribora pa praktično nič.

Predvsem s širjenjem prodaje piva v pločevinkah smo prodajo ponovno dvigovali in leta 1994 zopet prehiteli ljubljansko konkurenčno pivovarno Union tako v fizičnem obsegu prodaje kot tudi v tržnem deležu. Dosegli smo 50,3% tržnega deleža in ponovno smo bili vodilna pivovarna v Sloveniji od leta 1996 pa vse do leta 2000, ko smo letno plasirali po 100 mio pločevink piva. Če mi je dovoljeno uporabiti ljudski rek »Osel gre samo enkrat na led«, tega v pivovarni Laško gotovo nismo uporabljali. Kvaliteta piva je vedno morala biti na najvišji ravni. Z dolgoletnim nadzorom tehnoloških in tehničnih postopkov, vodenjem razvoja strojnih naprav pri proizvodnji piva so Alojz Vale in kasneje Franc Rojnik ter Janko Remic s sodelavci, pred njimi Jože Stanič in Tone Turnšek, kasnejša direktorja, v sektorju proizvodnje in investicij vsa svoja znanja in novosti iz svetovne znanosti piva vlagali v negovanje kvalitete proizvodov. Lahko trdim, da nam tržnikom z nekoliko truda in znanja ni bilo težko vse to prodati, kar smo v štiridesetih letih proizvedli. Ob mnogih ponudbah piva danim potencialnim kupcem v svetu, na primer v ZDA, Kanadi, Franciji, Angliji, Rusiji, Novi Zelandiji in še kje, smo zelo redko dobili za vzorce, poslane k njim, odgovor - kvaliteta piva ne ustreza. Največ vzrokov za ne naročila je bila previsoka cena piva, kar je bilo razumljivo. Pivo v odnosu do drugih ponudnikov ni preneslo visokih transportnih stroškov v ponujeni prodajni ceni.

Malo za šalo: Moj vnuk Žiga Sadar »Ko še ne vem, za kaj bi se odločil.«, star eno in dve leti.

44 | laški pivovarji

Dokaz za vedno odlično kvaliteto laškega piva so v času opisovanja štiridesetletnih dogajanj prejeta priznanja za kvaliteto, bilo jih je nad petdeset in večino od njih z najvišjimi stopnjami.

Pivovarna Laško je s svojimi pivi sodelovala vrsto let na različnih mednarodnih ocenjevanjih kakovosti, eden pomembnejših je bil Monde Selection v Bruslju, na katerem se za nagrado vsako leto poteguje več kot dva tisoč dvesto izdelkov iz osemdesetih držav in ob zaključku ocenjevanja slovesno razglasijo dobitnike. Laško pivo je na tem ocenjevanju prejelo v posameznih letih naslednja priznanja: 1976

ZLATOROG

srebrna medalja

1977

ZLATOROG

zlata medalja

LAŠKI GOLDING

zlata medalja

TERMALNI DESERT

zlata medalja

1980

LAŠKI GOLDING

zlata medalja

ZLATOROG

1981

TERMALNI DESERT

LAŠKI GOLDING

ZLATOROG

srebrna medalja

1983

ZLATOROG

zlata medalja

1984

ZLATOROG

zlata medalja

GOLDHORN

1987

ZLATOROG

1992

TERMALNI DESERT

zlata medalja

ZLATOROG

zlata medalja

ZLATOROG CLUB

zlata medalja

1994

TERMALNI DESERT

zlata medalja

LAHKO LAŠKO

srebrna medalja

1995

ZLATOROG

srebrna medalja

TERMALNI DESERT

zlata medalja

LAHKO LAŠKO

zlata medalja

GOLDHORN CLUB

1997

TEMNO LAŠKO

GOLDHORN

zlata medalja

1999

ZLATOROG

zlata medalja

TEMNO LAŠKO

zlata medalja

ZLATOROG CLUB

zlata medalja

ROLER

zlata medalja

2001

ZLATOROG

zlata medalja

TEMNO PIVO

zlata medalja

NETOPIR

zlata medalja

2006

ZLATOROG

LAHKO LAŠKO

srebrna medalja zlata medalja zlata medalja

zlata medalja srebrna medalja

zlata medalja srebrna medalja

srebrna medalja bronasta medalja

laški pivovarji | 45

BANDIDOS ICE

2007

ZLATOROG

TEMNO LAŠKO

2010

LAŠKO ZLATOROG

zlata medalja

ELIKSIR

zlata medalja

BANDIDOS CUBA LIBRE

zlata medalja

LAŠKO CLUB

2011

LAŠKO ZLATOROG

zlata medalja

LAŠKO DARK

zlata medalja

JUBILEJNIK

zlata medalja

Zlata medalja Monde Selection 2011

velika zlata medalja srebrna medalja velika zlata medalja

srebrna medalja

Srebrna medalja Monde Selection 2013

Poleg navedenih smo bili leta 1973 in leta 1974 s pivom Zlatorog na ocenjevanju v Beogradu »zlati zmagovalec«, leta 1985 in leta 1986 s pivom Laški Golding in Zlatorog zmagovalec sejma na ocenjevanju v Sarajevu.

V zadnjih letih je Pivovarna Laško na nekaterih svetovnih tekmovanjih dosegla vidne rezultate.

Leta 2005 se je v Münchnu na tekmovanju za Brewnig industry international awards Temno Laško pivo uvrstilo v drugi krog tekmovanja in dobilo zelo dobre ocene. Leta 2006 je pivo Club na tekmovanju The Superior Taste Award v Bruslju osvojilo dve zvezdici od treh možnih.

Prejeta priznanja za kvaliteto kažejo tudi na to, da smo z uvajanjem razvoja novih blagovnih znamk za brezalkoholne pijače, ledeni čaj Teatanic in izvirno vodo Odo širili tržno pomemb-

46 | laški pivovarji

nost pivovarne kot industrijskega podjetja in s takšnimi poslovnimi potezami uvrščali podjetje v sam vrh slovenskega podjetništva. Tržišča, ki so po razpadu jugoslovanske države postajala vedno bolj konkurenčna, so zahtevala od proizvodnih podjetij sodoben in konkurenčen način poslovanja, in z uvajanjem novih proizvodov smo temu sledili.

V slovenskem prostoru se je ustanavljalo vedno več specializiranih družb za izdelavo marketinških programov, ki so bile sposobne ponuditi proizvajalcem raznih proizvodov idejo o novih proizvodih izdelovanja, oblikovanja komercialnega imena, programa, reklame in realizacijo takih proizvodov od prodaje do samega prodajnega mesta. Že omenjena družba, s katero smo vzpostavili sodelovanje leta 1987, je bila agencija za tržno komuniciranje, imenovana Studijo Znak in od leta 1999 Studijo Zodiak. Sodelovanje se je pričelo z grafičnim oblikovanjem etikete Termalni Desert in celostno grafično podobo Gradu Tabor v Laškem, katerega je pivovarna iz starega gradu preuredila v eleganten gostinski obrat. V tem času je grafično oblikovanje embalaže, plakatov in Pivovarne Laško izvajal Miljenko Licul. Kot njen direktor, menedžer, predvsem pa odličen oblikovalec, je Miljenko Licul vključil tudi raznovrstne druge sodelavce s področja marketinga, tako da je naročnik imel možnost dobiti celostni program ob pripravi in uvajanju novih blagovnih znamk. Njihovo delo je bila izdelava naše prve brezalkoholne pijače - ledenega čaja imenovanega Teatanic, leta 1997, kot tudi leta 1999 celosten marketinški program izvirske vode, imenovane Oda. Velja tudi omeniti v Laškem rojenega profesorja Toma Korošca kot zunanjega sodelavca, sicer profesorja in tudi dekana fakultete FDV v Ljubljani. Študiral je tudi na Češkem in kot Laščan v domovini pivovarstva je bil vsa obdobja povezan s pivovarstvom Laškega in njegovo tradicijo.

Kot strokovnjak na področju komuniciranja, predvsem pa »lepe slovenske besede«, je s svojimi idejami in lekturami obogatil mnoga rojstva novih blagovnih znamk v Pivovarni Laško, tako da je bil prihod njih na trg vedno spoštljiv. Najino poznavanje in prijateljstvo je že od časa obiskovanja šol v Ljubljani, njegovo bivanje v akademskem kolegiju v prvem nadstropju, moje nad njim, v drugem. Pravzaprav smo bili že v otroških letih sosedje v Laškem, po zaključku šolskih let pa smo prijateljske vezi vzdrževali ob večkratnih družabnih večerih, največkrat do jutranjih ur, v njegovi skromni ribiški hišici ob Cerkniškem jezeru, bil je in je še strasten ribič. O ribičiji je napisal tudi nekaj knjig, pa tudi cerkniška ščuka, lepo pečena in okusna, nam je krajšala mnoge večere. Ob takšnih druženjih se je porajalo mnogo idej o laškem pivu, saj smo noči preživljali poleg drugih laščanov tudi zaposleni »pivovarčani« Tone Turnešek, Janko Deželak, Lojze Oberžan in seveda tudi jaz.

Osebno sem pri sodelovanju z gospodom Miljenkom Liculom in profesorjem dr. Tomom Korošcem na področju tržnega komuniciranja pridobil veliko novih spoznanj, za kar sem obema hvaležen. Šole nam tega niso nudile.

Prof. dr. Tomo Korošec

laški pivovarji | 47

Proizvodi Pivovarne Laško V vsaki proizvodni dejavnosti je najpomembnejše področje blagovnih znamk. Še posebno pri proizvajalcih, ki proizvajajo proizvode, namenjene široki potrošnji ali t.i. dnevnim nakupom.

Pa ne samo zanimivo področje, kar pivo nedvomno je, nepravilna strategija izbora razvoja novih proizvodov mnoga podjetja pripeljejo v uničenje.

Mi, v Laškem, za časa mojega vodenja tržne službe, smo sicer razvijali nove blagovne znamke, vendar ne s posebnim »navdušenjem«. Pa ne da smo bili zastarelega mišljenja, ali da nas je obšla lenoba. Naši predniki so nam pripravili in zapustili že omenjeno blagovno znamko – pivo Zlatorog, ki smo jo v kasnejših letih dopolnjevali s stalnimi tržnimi spremembami, novimi promocijskimi aktivnostmi in še s čim drugim, vendar njegovi že utrjeni tradiciji nisem dopuščal bistvene spremembe. Pivo Zlatorog smo nudili tržišču v vseh vrstah embalaže: v steklenicah 0,5 in 0,33 litra, v sodih, namenjenih prodaji v gostinstvu, v petlitrskih sodčkih, v pločevinkah 0,5 in 0,33 litra, v vračljivi in nevračljivi embalaži, skratka, v vsaki embalaži, kar je bila želja in zahteva kupcev. Ko smo leta 1999 dosegli najvišjo prodajo piva v zgodovini laške pivovarne, tj. 264.338.000 pollitrskih steklenic, je pivo Zlatorog pomenilo 97% deleža od celotne prodaje. Čas petindvajsetih let je pokazal, da smo se z izborom blagovne znamke pravilno odločili.

O nastanku imena Zlatorog je bilo zapisanih že veliko besed, vendar obstaja le medlo pričevanje. Na nekem izletu v gorah pred drugo svetovno vojno naj bi se prisotni takratni delničarji Pivovarne Laško, hotelir Majcen iz Celja, pisatelj Janez Jalen in še nekaj gorenjskih delničarjev navdušili nad slovito legendo o Zlatorogu, nastalo v slovenskih gorah, in krstili so novo pivo, imenovano Zlatorog. O dogodku ni časovno točnejšega podatka, sigurno pa je bilo pred letom 1939, je o tem ugotavljal prof. dr. Tomo Korošec.

V tem obdobju smo trgu ponudili vrsto novih blagovnih znamk, kot so bile:

Pivo z nižjo vsebnostjo alkohola imenovano »Gren«, in kasneje pivo »Lahko Laško«. Gren s pričetkom proizvodnje leta 1975 in Lahko Laško leta 1993. Za odločitev, da smo pričeli s proizvodnjo teh vrst piva nas je vodila prepoved prodaje alkoholnih pijač s strani državnih organov na nekaterih prodajnih mestih in pa tudi nastop v ponudbi trgu tovrstnih proizvodov konkurenčnih pivovarn. Pivo Lahko Laško je na trgu prisotno še danes.

Najmočnejše pivo na svetu Nedvomno lahko uvrščamo kot udarno pivo že omenjeno pivo Krpan z vsebnostjo 30% ekstrakta v sladici oz. cca 18% volumenskega alkohola. Zamisel zanj so dali naši tehnologi, takratni

48 | laški pivovarji

leta 1997 smo bili prvi na svetu med proizvajalci piva s svojimi internetnimi stranmi. Ĺ ele pol leta za nami se je na spletu pojavil pivovarski koncern Heineken.

laĹĄki pivovarji | 49

direktor Tone Turnšek, Franc Rojnik in Janko Remic. Uresničitev je prispevala k tržni ponudbi takrat najmočnejšega piva na svetu. Ni bilo nepomembno biti v nečem PRVI NA SVETU. Oblikovanje in promocijski program nam je izdelal Studio Znak. S prodajo piva smo pričeli leta 1985 in leta 1987 prenehali.

V obdobju štiridesetih let smo trgu nudili nad dvajset novih blagovnih znamk piva, že omenjeno brezalkoholno pijačo Teatanic in vodo Oda. Štiri od teh blagovnih znamk so luč sveta zagledale že med letom 1958 in 1962.

Delež prebivalcev razvitih držav, ki te pijače pijejo vsak dan Vir: Časopis Prehrambene novice, XII/2005.

50 | laški pivovarji

Blagovne znamke Pivovarne Laško

Laško Gren

Laško NetoPiR

Oglas Teatanic

Lahko Laško

Laško Club

Laško Zlatorog

Laško Krpan

Laško Roler

Bandidos

Laško Pils

Temno Laško

Oda - izvirska voda

laški pivovarji | 51

Odličnost laškega piva O odličnosti laškega piva je bilo veliko napisanega. V preteklosti so za širitev prodaje omenjali tudi »znamenito termalno vodo v Laškem« in ji pripisovali precejšnjo pomembnost za vrhunsko kvaliteto. To je bilo leta 1939 v članku o kvaliteti laškega piva, da je podobno okusu plzenskega piva, sicer ovrženo. Nesporno pa daje vrhunsko kvaliteto laškemu pivu sodobna tehnologija s strokovnim pristopom, z uporabo najboljšega slada, savinjskega hmelja in s preverjeno kvalitetno vodo. Ob tem tudi ne sme »manjkati ugodno podnebje, primerno za uspevanje kvasnih glivic«, imenovano tudi mikroklima.

Nekje po letu 1957 je neprekinjeno izročilo varjenja piva dalo zasnovo, iz katere so v poznejših letih razvili vse tipe in različne znamke laških piv. Tipi piva, predvsem po jakosti alkoholne stopnje in raznovrstne blagovne znamke, so nastajali kot ponudba za različne priložnosti in raznovrstna omizja.

• Tako je nastalo leta 1957 pivo »Jubiljenik«, z 18% eks. v osnovni sladici, v počastitev dvajsete obletnice pivovarne na tej lokaciji.

• Leta 1958 pivo »Zlatorog«, z 12% eks. v osnovni sladici, še danes paradna blagovna znamka Pivovarne Laško, s tem njegov obstoj že petinpetdeset let neprekinjeno.

• Piva iz družine močnih piv od 18% do 19% eks., kot so: Novoletnik, 19%, Laški Maj 19%, in Cvetnik 19% sicer piva sladkejšega okusa, ki pa so bila namenjena veselim pivskim omizjem.

• Za pustni čas so si leta 1962 izmislili pivo z neobičajnim imenom Striptis z 19% eks. Tudi ime blagovne znamke s fonetičnim izpisom potrošnikov ni odvračal od poseganja po pivu. Na nekem ocenjevanju je bila etiketa celo nagrajena. Pravijo, da so posebneži Striptis naročali na mizo zaradi spoštljivega pogleda na etiketo, pili pa so pivo Zlatorog.

Po letu 1964 smo ustvarili in poslali na trg mnogo novih blagovnih znamk – piva, te so nastajale in bile v ponudbi na tržiščih: • Laški Maj od leta 1964,

• Lahko Laško pivo od leta 1993,

• Laški Golding od leta 1964 do 1994 ,

• Roler od leta 1997 do 2006,

• Termalni desert od leta 1964 do leta 1997,

• Temno laško od leta 1997,

• Cvetnik leta 1965,

• Pils export od leta 1998,

• Gren od leta 1976 do leta 2006,

• Netopir od leta 2002 do 2008 in

• Pšenično pivo od leta 1976 do 1977,

• Bandidos Tequila od leta 2003.

• Zlatorog Extra leta 1982, • Krpan od leta 1985 do 1987,

In brezalkoholni proizvodi: • Ledeni čaj Teatanic od leta 1997

• Zlatorog Club od leta 1986,

• Izvirska voda Oda od leta 1999

• Grajsko pivo od leta 1989,

52 | laški pivovarji

Etikete slik piva LaĹĄki Maj, svetlega piva Striptis, Cvetnika, Jubilejnika, Termalnega Deserta in piva Zlatorog:

laĹĄki pivovarji | 53

Kot posebnost je bila proizvodnja Pšeničnega piva z 12% eks. v osnovni sladici, za katero se za osnovno surovino uporablja slad, izdelan iz pšenice. Potrošniki ga z posebnim navdušenjem niso sprejeli.

V ponudbi je bil le dve leti in prodajne količine so bile zanemarljive. Praktično pravega vzroka nismo mogli ugotoviti. V nekaterih državah razvite Evrope je bilo takšno pivo zelo priljubljeno.

Relativno kratka obdobja so bila na trgu v ponudbi piva kot so Laški Golding, Krpan, Roler, Netopir in Grajsko pivo z 15% eks., ki pa je bilo namenjeno izključno našemu gostinskemu lokalu Grad Tabor v Laškem.

Prihajala so obdobja, ko so se nasprotovanja konzumiranja alkoholnih pijač povečevala s strani raznovrstnih zdravstvenih ustanov, enako pa tudi z večanjem davčnih stopenj države za pivo kot luksuzni artikel. Ob zniževanju kupne moči prebivalstva je bila prodajna cena seveda pomemben element nakupa. Nujno je bilo izdelati proizvod, ki bo podobnega okusa, kot so običajna piva, vendar z nižjo stopnjo alkohola. Tako sta nastali vrsti piva Gren in Lahko Laško. Potrošniki so obe vrsti piva ugodno sprejeli in potrošnja je bila tudi za proizvodnjo pivovarne pomembna. Posebno dobro je bilo pivo Lahko Laško z vsebnostjo do 3% alkohola, tako da smo leta 2006 s proizvodnjo in prodajo Grena prenehali. Dobro ohlajeno, okrog 8°C, je pivo Lahko Laško odličnega okusa in ob zmernosti grenčice zelo podobno pivu Zlatorog. Z uvedbo dopolnil zakona o prometu, pravzaprav njegovih pogostih sprememb se je močno omejila potrošnja alkoholnih pijač voznikom v prometu. Pivo Lahko Laško pa je bil sprejemljiv proizvod, ki ni povzročil opitja, tudi popite štiri pollitrske steklenice piva niso presegale zakonitih omejitev pri vožnji z avtomobilom. Dali smo izdelati na inštitutu za medicino v Ljubljani analize o vplivu konzumacije tega piva na počutje in vsebnost alkohola na pivca in rezultati so pokazali, da je alkoholna stopnja pri popitih štirih steklenicah zmerna.

Zadnji dve desetletji smo več pozornosti namenili spremembam potrošniških navad pri prehrani in pijačah, zlasti pri mlajših generacijah. Tako smo leta 1986 poslali na trg Zlatorog Club. Z njim smo se dodobra približali srednjeevropskemu okusu, h kateremu smo se prej v pločevinkah 0,33 litra obračali z Zlatorogom, predvsem v Goldhornu. Pivo Zlatorog Club je bilo sprejeto kot tip izvoznega piva z različnimi komercialnimi imeni, odvisno od države uvoznice. Prodajne količine novih blagovnih znamk so bile v primerjavi s pivom Zlatorog sicer nepomembne, tudi s finančnega vidika, saj so bile življenjske dobe novih proizvodov kratke in so trajale od pet do deset let in tudi manj. Vendar pa smo kot vodilna pivovarna na prejšnjem jugoslovanskem tržišču in poznejšem v samostojni Sloveniji morali izpričevati navzočnost z uvajanjem novih proizvodov.

Tudi v drugih državah Evrope z višjo potrošnjo piva kot pri nas so bile življenjske dobe novih proizvodov običajno kratke. To kažejo podatki o dogajanjih v panogi pivovarstva v Nemčiji, Angliji, Italiji in Avstriji v strokovnih publikacijah, Die Deutsche Brauwirtschaft in Zahlen, Il mondo della Birra, in drugih pivovarskih strokovnih časopisih, ki so jih izdajali posamezni pivovarski koncerni, kot so bili Heineken, Carelsberg, pa tudi Nemški pivovarji »Paulaner, Löwenbrauerei, Dortmunder brauerei in še nekateri.

V takratni državi Jugoslaviji skoraj ni bilo strokovne literature s področja pivovarstva. Za pridobivanje tovrstne literature so skrbeli v proizvodno-tehničnem sektorju in s prevodi nudili informacije ostalim sektorjem.

54 | laški pivovarji

Slike edicij

Vodilni delavci v proizvodno-tehničnem sektorju: Miran Klemenčič, Bojan Cizej, Jure Potokar, Janko Remic, Matej Oset, Franc Rojnik, Roman Gobec, Andrej Kebe

laški pivovarji | 55

Voda Slovenci o vodi nimamo najboljšega mnenja, saj radi rečemo, da še za v čevelj ni dobra, še slabša pa je seveda v vinu: »Ne kvari vina z vodo in ljubezni s poroko.« pravi slovenski pregovor. Pa vendar vidimo Slovenci tudi dobro lastnost vode v njeni moči čiščenja in očiščevanja, ki izvira še iz poganskih časov malikovanja vodnih izvirov, in iz krščanskega krsta. Priznavamo, da je vsaka voda pri izviru čista in to čistost tudi visoko cenimo.

Izvirna čistost vode daje izvirnost in bogatost tudi visoki kvaliteti vseh vrst laških piv. Takšna, kot priteče iz zemeljskih in kamnitih globin, brez kasnejših raznovrstnih dodatkov ali popravkov, postane surovina za izdelavo piva. Vendar voda ni le osnovna surovina za proizvodnjo piva, brez nje ne gre tudi v vseh nadaljnjih tehnoloških postopkih; tako je pri fermentaciji piva, pri filtraciji in polnjenju piva v raznovrstne embalaže stalni spremljevalec za potrebe čiščenja strojnih naprav in transportne embalaže, saj je potrošniku estetika proizvoda ob nakupu pomemben faktor. Za proizvodnjo enega litra piva pivovar porabi 5,8 – 6 litrov vode v vseh tehnoloških fazah, s predpostavko, da so tehnološke naprave moderne v smislu računalniškega vodenja procesne proizvodnje, kakor je danes v Pivovarni Laško. Na primer leta 1965 je bilo ob takratnih strojnih napravah za proizvodnjo enega litra piva porabljeno od 9 do 10 litrov vode.

Količina vode, ki se v kakem kraju pridobiva (npr. v občini Laško), se računa v sekundnih litrih, kar pomeni, da ima kraj toliko pritoka vode, zbrane prek v zemlji vgrajenih cevovodov in dotokov do uporabnikov, kolikor litrov priteče v eni sekundi iz različnih vodnih zajetij. Danes ima občina Laško 79 – 89 litrov vode na sekundo kot zmogljivost večjih vodnih virov. To pomeni, da na dan priteče okoli 7.310.000 l ali 73.000 hl, kar pomeni v enem letu 2.682.000 m3. Praktično so izvori vode od prikazanih številk lahko tudi nekoliko drugačni, saj niso pritoki vode iz vodnih virov vedno enaki. Vremenski vplivi, predvsem sušna obdobja, so vplivi, ki jih narava sama spreminja.

Pivovarna Laško je bila v obdobju od leta 1963 pa do danes na področju oskrbe z vodo eden glavnih nosilcev tako razvoja, vzdrževanja, predvsem pa skrbnik za izgradnjo novih vodnih zajetij in s tem pridobivanja novih uporabnih količin vode.

Za samo pivovarno je voda življenjskega pomena, nesporno pa je, da je s takšnim skrbništvom vodnih virov pridobila tudi sama občina, njeni občani, prav tako pa tudi druga industrijska podjetja in obrtniki, ki so porabniki vode v Laškem in okolici. V mnogih drugih slovenskih krajih je v nekaterih zadnjih obdobjih, predvsem sušnih poletnih mesecih, pomanjkanje pitne vode resen problem. Pri tem tudi višje cene vode ne rešujejo tovrstnega problema. V Laškem težav z nezadostnimi količinami vode oz. omejeno porabo že mnogo let ne poznamo.

Starejši občani Laškega se bodo verjetno še spominjali, tudi jaz, leta 1958 do leta 1968, ko smo v poletnih mesecih imeli na razpolago vodo 3 – 4 ure na dan, preostali čas vodovodi niso nudili vode, saj vodni izviri, kolikor jih je bilo, niso nudili zadostnih količine vode za občane in

56 | laški pivovarji

POSEBNOST JE pivo Krpan z vsebnostjo 30% ekstrakta v sladici oz. cca 18% volumenskega alkohola. leta 1985 je bIlo najmočnejše pivO na svetu.

laški pivovarji | 57

za takratno proizvodnjo piva. Seveda je imela pivovarna kot planskogospodarsko industrijsko podjetje prednost pri porabi vode.

Sam se spominjam, da sem moral hoditi po vodo po večkrat na dan v bližnji studenec z vedrom, vsakič prehoditi dvainsedemdeset stopnic dol in prav toliko gor – stanovali smo v drugem nadstropju in neštetokrat sem bentil, kateri osel si je izmislil v Laškem to pivovarno, da meni uničuje že tako problematične spodnje okončine – noge.

Po današnjih podatkih je bilo leta 1968 večjih vodnih zajetij s 26 litri na sekundo, v primerjavi z današnjim 89 litri na sekundo ali 3,4 krat manj. Vendar so se v nadaljnjih dvajsetih letih časi z oskrbo vodnih virov bistveno izboljšali. Prav je, da z nekaterimi številčnimi podatki ponazorim vlaganja in razvojne programe v pridobitev vodnih virov v občini Laško, katerih ključni nosilec v povezavi s takratnim komunalnim podjetjem in občino je bila Pivovarna Laško. Do leta 1998 je bil investicijski nosilec izgradnje ali vodovodnih obnov komunalno podjetje Laško s takratnimi vodji Francem Šibancem, Ernestom Šuhlom in kasneje Mirom Kačičem. Po letu 1998 pa je v dogovoru občina Laško s Pivovarno Laško sklenila koncesijsko pogodbo za obdobje desetih let. Pogodba obvezuje Pivovarno Laško za oskrbovanje celotnega vodovodnega sistema z urejanjem tekočega investicijskega vzdrževanja ter novimi investicijami za pridobivanje vodnih virov. Financiranje je bila obveznost Pivovarne Laško v celoti. Ostali porabniki vode pa plačujejo porabo vode občini Laško.

Na primer: leta 2002 je znašala poraba vode po posameznih porabnikih Pivovarna Laško

752.000 m3

ali 59,5%

Delovne organizacije in obrt

170.000 m3

ali 13,5%

340.000 m3

ali 27,0%

Široka potrošnja

Glede na stroške,ki jih je imela pivovarna v istem letu z urejanjem vode in plačilom vodarin ostalim uporabnikom je v tem letu znašala cena vode: za široko potrošnjo

60,62 SIT po m3

ali 0,253 EUR

za delovne organizacije in obrt

122,98 SIT po m3

ali 0,512 EUR

za Pivovarno Laško

206,07 SIT po m3

ali 0,858 EUR

Viri: Letno poročilo upravljavca vode po koncesijski pogodbi.

58 | laški pivovarji

In kako smo v Laškem prihajali do vodnih virov?

• Izgradnja vodovoda Rečica pri Laškem leta 1958 s pridobitvijo zmogljivosti 7 – 8 litrov na sekundo.

• Izgradnja vodnih zajetij Lurd, Borovki in Ogeče leta 1928 in 1960 z zmogljivostjo 19 litrov na sekundo.

• Obnova vseh zgoraj vpisanih zajetij se je izvedla leta 1998 in 1999.

• Izgradnja vodnega zajetja Jepihovec je bila zaključena leta 1969 z zmogljivostjo 32 – 37 litrov na sekundo.

• Vodonosno zajetje Kal – Vrtine, izgradnja je potekala v letu 1984 z zmogljivostjo 15 l na sekundo. Obnova in čiščenje vrtin je bilo izvedeno leta 1998.

• Leta 2009 je bila izvrtana še ena vrtina – Kal z zmogljivostjo 5 – 7 litra na sekundo.

• Vodno območje v Rečici pri Laškem - Ureditev zajetja, izvedba je bi bila izvršena leta 1993, z zmogljivostjo zajetja 27 – 30 litrov na sekundo. To zajetje je lastništvo pivovarne, financiranje je bilo izvedeno v celoti s strani Pivovarne Laško.

Tako je v obdobju od leta 1969 pa do danes pridobljenih novih virov: • Zajetje Jepihovec 32 - 37 l na sekundo • Zajetje Kal – Vrtine 20 - 22 l na sekundo • Rečica pri Laškem 27- 30 l na sekundo • Skupaj : 79 -89 l na sekundo

Danes bi si v Pivovarni Laško težko zamislili, da bi bil za zaustavitev proizvodnje vzrok v pomanjkanju vode, kot je to bilo v letih 1960 do leta 1970.

Vzhodnjaki vodo častijo, čeprav jim s poplavami večkrat ne prizanaša, kot tudi nam v Laškem ne. Skozi Laško teče reka Savinja, naprej mimo Rimskih Toplic in se zliva v reko Savo v Zidanem Mostu. Reka Savinja, sicer v običajnem obdobju pohlevna, v sušnih obdobjih skoraj nevidna rečica, zna tudi strahotno podivjati. Znane so bile poplave, ko je voda reke Savinje prestopila vse bregove, tudi v pivovarniške prostore - v polnilno halo je vdrla in zalila do višine petdeset centimetrov proizvodne in skladiščne prostore. Umaknila se je šele, ko je sama hotela.

Znane so bile poplave v različnih obdobjih, na primer pred drugo svetovno vojno je višina vode reke Savinje dosegla vodostaj, da je voda pretekala čez mestni most, ki pa ga sicer ni porušila.

Da se to ne bi zgodilo, smo leta 1985 zgradili nov mestni most čez Savinjo, tako da ga vse od takratne poplave ne bi bile v stanju preplaviti, in upamo lahko, da ga tudi vse bodoče ne bodo.

laški pivovarji | 59

Trditev, da Slovenci o vodi nimamo najboljšega mišljenja, nas je tudi v pivovarni razdvajala. Ob poplavah Savinje je bila voda naš velik nasprotnik, ob kozarcu zlatorumene pijače, obogatene z zvrhano snežno belo peno, pa neločljiva prijateljica. V enem litru piva je približno 90% vode in 10% suhih snovi, kar nam prikaže sestavna analiza tega proizvoda.

Nevšečnosti, ki nam jih prinaša reka Savinja, je lepo prikazal v svoji diplomski nalogi Matic Košak iz Laškega leta 2008. Iz nje povzemam: »Reka Savinja je šesta najdaljša reka v Slovenji in je dolga 96 km, v občini Laško teče v dolžini dobrih 18 km. Je hudourniška reka. Prvi zapisi o povodnji v kronikah segajo že v 15. stoletje in ena takšnih označuje veliko povodenj že leta 1550. V preglednicah je pred 20. stoletjem zapisanih šest velikih voda ali poplav. V zadnjem stoletju se je število poplav precej povečalo.« Med obširnejše povodnje štejemo leto 1939, ko je znašal pretok vode 1456m3 na sekundo. Poznejše uničujoče poplave so bile: Leto

Pretok vode m3/sekundo

Višina vode - cm

1954

1290

1964

1096

1973

1030

1980

1173

1990

1406

694

1998

1395

692

2007

1254

639

2010

1030 561

2012

1040

565

Za razumevanje, kakšne grozote prinese s seboj velika voda, je lahko primerjava najnižjega pretoka vode, ki je po meritvah bila leta 1983 4,1 m3 na sekundo in višina vode 25 cm. Savinja ima letno povprečje pretoka vode 50,50 m3 na sekundo.

Poplava leta 2010 je bila povod za pričetek regulacije Savinje na ovinku v Marija Gradcu pri Laškem, ki je bilo končano leta 2013. Po ocenah bi regulacija prispevala k znižanju visokih voda za okoli14 do 92 centimetrov.

Protipoplavne zaščite so v zadnjem desetletju izdelali v porečju Savinje v občini Celje. Po dolgoročnih planih republike Slovenije so v planu tudi regulacije v občini Laško. Upajmo, da bodo vsaj naši zanamci nekoč opazovali reko Savinjo ukročeno v urejeni strugi in da njeno razlitje ne bo za sabo puščalo uničen zdraviliški park, z vodo prekrita obsavinjska naselja, Kulturni center, kopalne bazene Thermane Laško in še bi lahko naštevali.

60 | laški pivovarji

Stari mestni most ob poplavi

Novi mestni most

Poplava, leta 1998

Poplava, leta 2007

Poplava, leta 2010

Poplava, leta 2012

laĹĄki pivovarji | 61

Integracije in poslovne povezave Obdobje Jugoslovanske države je podjetjem narekovalo tudi obveznosti načinov organiziranja podjetja različno po različnih obdobjih, kot so bila enovita delovna organizacija, temeljne organizacije združenega dela ali pa sestavljene organizacije združenega dela. Pivovarna Laško ni nikoli organizirala TOZD-ov (temeljne organizacije združenega dela), vedno smo delovali kot enovita delovna organizacija. To sicer družbeno, za takratne čase, ni bila najbolje sprejeta politična usmeritev, vendar je vodstvo pivovarne takratnim sekretariatom in družbenim pravobranilcem, zadolženim za zavarovanje in kontrolo družbenih podjetij, dokazalo, da takšna organiziranost ni potrebna, je tudi nesmiselna, saj proizvajamo le en proizvod – pivo.

Tudi ob obisku visokega predstavnika politike Edvarda Kardelja je ostala Pivovarna Laško enovita delovna organizacija

Vendar smo se leta 1974 odločili, da sprejmemo vlogo člana sestavljene organizacije združenega dela HP (hrana pijača) v okviru Republike Slovenije. V HP-ju so bila včlanjena podjetja iz Slovenije: Kolinska Ljubljana, Droga Portorož, Delamaris Izola, Medex Ljubljana, Pivovarna Union Ljubljana, Talis Maribor in kasneje leta 1977 Univit Ljubljana. Krog članov je bil obširen z različnimi proizvodnimi programi, vendar v osnovni dejavnosti proizvodnja hrane in pijače.

Sestavljena organizacija HP je sestavljala krovno družbo – holding z ustanovitvijo in delovanjem posameznih področij kot so bila: • direktor družbe • pravno izobraževalna služba • služba tehnično tehnološkega razvoja • finančna služba s planom in analizami • sektor za tržne dejavnosti.

62 | laški pivovarji

Namen združitve je bil smiseln.

• Skupni nastopi na prodajnih trgih z usklajeno ponudbo in prodajnimi pogoji do pomembnih kupcev v Sloveniji, kakor tudi v ostalih Republikah Jugoslavije. V praksi smo s skupnimi pogodbami kot nosilec HP nastopali do večjih sestavljenih trgovskih družb, do manjših trgovskih podjetij pa je nastopala vsaka članica samostojno.

• Služba tehnično - tehnološkega razvoja je skušala usklajevati razvojne programe z investicijami v razširjeno reprodukcijo, z namenom, da posamezne članice ne bi investirale v že čezmerne proizvodne kapacitete in s tem nepotrebno porabljale finančna sredsteva. Takšne dogovore je bilo mnogokrat zaradi interesov posameznih članic nemogoče doseči.

• Skupno planiranje poslovanja posameznega podjetja s pripravo kratkoročnih enoletnih planov, kot tudi srednjeročnih petletnih planov.

• Skupni nastopi do državnih organov pri pridobivanju raznih uvoznih dovoljenj za uvoz repromaterialov in investicijske opreme ter nakupe deviznih sredstev. Glede na takratno zavoro samostojnega oblikovanja prodajnih cen proizvajalcev, smo s sestavljeno organizacijo HP skušali vplivati pri državnih organih na potrebne spremembe, prav tako tudi pri oblikovanju davkov in trošarin.

• HP je redno organiziral izobraževanje kadrov iz raznih strokovnih področij, kar je potekalo povsem smiselno in koristno.

SOZD HP je deloval do leta 1990, ugotovitev je, da je Pivovarna Laško v njegovi sestavi delovala uspešno, res pa je, da smo kot člani morali nastopati mnogokrat kot močni pogajalci, saj je vodstvo HP-ja v prvih letih združitve dajalo naši konkurenci pomembnejši položaj.

Podpis pogodbe ob pristopu v SOZD – HP

laški pivovarji | 63

Še v času delovanja SOZD-a HP smo leta 1985 vzpostavili sodelovanje s Talisom iz Maribora, konkretno s pivovarno in glede na takratni naš močnejši tržni položaj in delež, tako v Sloveniji kot izven nje, smo s poslovno-tehnično pogodbo organizirali skupno prodajo v smislu skupnih nastopov do kupcev in z logistiko določili pomembnost tržišč za enega ali drugega partnerja.

Pivovarna Talis je prevzela našo blagovno znamko Zlatorog s polnitvijo tega piva v Mariboru, tržna služba v Laškem pa skupne marketinške nastope in vodenje operativne prodaje. Od vseh Talisovih distribucijskih centrov, kjer smo ekonomizirali njih smiselnost, smo zadržali prodajni center v Zagrebu in Sarajevu, ostale prodajne centre smo ukinili. Z zaposlitvijo obstoječih delavcev v Zagrebu in vodjo centra Cvetkom Gazvodo, enako v Sarajevu z vodjo centra Nikolo Popovičem, kjer so bile prodajne poti že vpeljane, smo v relativno kratkem času pomembno povečali fizični obseg prodaje, saj sta bili mesto Zagreb s cca osemsto tisoč prebivalci in mesto Sarajevo s približno tristo tisoč prebivalci pomembni potrošniški središči. Integracija s Pivovarno Talis v Mariboru je bila za Laško uspešna poslovna odločitev, saj smo leta 1988 skupaj prodali 1.159.000 hl piva in leto kasneje bili izmed vseh takratnih pivovarn v Jugoslaviji na prvem mestu.

Zdi se mi pomembno dejstvo, da sta bili obe integracijski povezavi s sestavljeno organizacijo HP in Talisom Maribor praktično finančno neobremenjeni, dejansko ni bilo treba vlagati za povezovanje visokih finančnih sredstev.

Kasneje, po letu 1990 v samostojni Sloveniji z nastopom delničarskih družb so nakupi drugih podjetij zahtevali ogromna finančna sredstva. V primeru ustanovitve delničarske družbe je bilo treba za lastniško preoblikovanje plačati državi zahtevane davke, novo nastalim delničarjem pa plačilo za delnice. Ob nakupu drugih podjetij, v našem primeru nakup Vitala Mestinje, Pivovarne Union, Radenske iz Radencev, Pivovarne Split, kasneje drugih družb (trgovskega podjetja Mercator, časopisni podjetji Delo in Večer in še nekatere druge), je Pivovarna Laško angažirala lastna ali kreditna finančna sredstva, ustvarjena iz dolgoletnega poslovanja, ki pa, če pogledamo današnjo finančno moč celotne družbe, niso prinesla želenih učinkov. Razlage za kasneje nastalo slabo ekonomsko situacijo, da če ne bi nastopil padec vrednosti delnic na trgu vrednostnih papirjev, do slabega finančnega stanja ne bi prišlo, niso sprejemljive. To pomeni, da je delničarstvo preveliko tveganje v poslovanju, ali pa da v takšen riziko menedžment družbe, ki z njo upravlja, ne sme iti. Kupiti podjetje npr. za sto, po nekaj letih pa ga ni mogoče prodati za več kot petdeset, je slaba poslovna odločitev. Praksa je pokazala, da so bile poslovne odločitve preveč tvegane ali pa ne dovolj analizirane in preštudirane.

64 | laški pivovarji

Razpad skupne države Jugoslavije in obdobja po njej 26. junija 1991 je Slovenija postala uradno samostojna država. Na srečo, kratkotrajna desetdnevna vojna, oz. napadi jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo, za Pivovarno Laško niso pomenili nobene materialne škode ali dolgoročne zaustavitve proizvodnega procesa, lahko bi dejali, da pravzaprav ni bilo nobenih vidnih težav. S proizvodnjo piva smo nadaljevali, 26. julija 1991 je zasedal delavski svet na 13. redni seji. Podjetje je naprej navzven delovalo kot družbeno podjetje, potrošniki so posegali po laškem pivu, država je pobirala davke na prodajo piva v nespremenjenih vrednostih in še marsikaj je potekalo po poteh starih navad. Izvedba prireditve »Pivo in Cvetje« 1991 je bila zaradi vojnih razmer prestavljena v mesec oktober.

Vendar vse to za kratek čas.

• V septembru 1991 smo v Sloveniji ukinili denarno enoto dinar in ga nadomestili z novo nacionalno valuto slovenski tolar.

• V oktobru 1991 smo na 14. seji delavskega sveta registrirali uvoz in izvoz kot zunanjo trgovinsko dejavnost.

• Istega meseca 1991 smo sklicali prvo ustanovno skupščino bodoče delničarske družbe pivovarne Laško.

• 19. decembra istega leta je bila Pivovarna Laško registrirana kot delničarska družba in s tem družbena preobrazba do tega dneva 46 let trajajočega družbenega industrijskega podjetja.

Vse spremembe so se s podporo nove države Slovenije in nastankom njene nove ustave ter njene zakonodaje hitro urejale.

Posebne težave pa so nastopile pri sami prodaji piva, saj so z razpadom Jugoslavije nastale iz nekaterih takratnih republik nove države, podobno kot Slovenija. Nastale so nove državne meje, ki jih Jugoslavija pred tem ni poznala, in nekdanje prodajne poti so postale izvozne poti.

Ustanovile so se države Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Nekoč naša močna prodajna tržišča so s tem postala uvozna tržišča in z novimi predpisi, prav tako z ustavo, so te države kaj hitro zaščitile domačo industrijo, enako pivovarsko, in z uvedbo visokih uvoznih dajatev in prelevmanov preprečile nakup piva, kot je bilo v preteklosti. Prodaja piva je čez noč upadla zaradi navedenih omejitev in s tem v nastalih previsokih prodajnih cenah smo postali nekonkurenčni.

laški pivovarji | 65

Padec prodaje kažejo naslednje številke: • Leta 1990 je znašala prodaja 1.319.000 hl piva, • leta 1991 je znašala prodaja1.244.000 hl piva in • leta 1992 smo prodali samo še 962.253 hl piva.

Izguba na prodajno leto pred osamosvojitvijo je znašala 357.000 hl ali približno 30% od celokupne prodaje Pivovarne Laško. Večina izpada prodaje je nastala v nekdanjih republikah Jugoslavije.

Dodatni problemi, ki so nastopili v novih državah z novimi predpisi, so zahtevali spremembo organiziranosti dotakratnih distribucijskih skladišč, in to na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini. Morali smo ukiniti vsa naša distribucijska skladišča v Varaždinu, Rijeki, Zagrebu in Sarajevu. Razpustili smo prodajno organizacijo skupaj z vsemi zaposlenimi in pričeli iskati nove sisteme prodajnih poti, ki bodo ustrezale narekovanim spremembam. Tako so v dogovoru nastala nova samostojna, v lastniškem smislu privatna podjetja v Zagrebu, Varaždinu in Reki, prek katerih smo v naslednjih letih usmerjali prodajo laških piv. Skladišče v Sarajevu smo v celoti zaprli. Z novonastalimi podjetji smo sklenili koncesijske pogodbe in s skupnimi marketinškimi programi počasi vračali nekdanjo prisotnost laških piv na prodajna mesta. Uvozne ovire so bile velike predvsem v novi državi Hrvaški, kjer je država uvedla preko 200% uvoznih dajatev na uvoz piva, tudi z uvedenimi prelevmani je bila prodaja močno ovirana. Pa tudi sami potrošniki so nam začetna poosvoboditvena leta »obrnili hrbet«, saj vodenje enega ali drugega naroda s strani obeh vlad ni bilo ravno v širjenju prijateljskih odnosov.

Vzroki, kot so bili nerešeno vprašanje hranilnih vlog v Zagrebu in Sarajevu, in neurejene meje – predvsem piranski zaliv, so med hrvaškim prebivalstvom ustvarjali veliko nestrpnost.

Slovenski proizvodi na hrvaškem trgu niso bili zaželjeni. Nekoliko ugodnejša je bila situacija s prodajo piva v novi državi Bosni in Hercegovini, kar se je kazalo tudi v hitrejši rasti prodaje. K pridobivanju oz. širjenju prodaje v Bosni in Hercegovini je v največjem obsegu prispevalo pivo v pločevinkah, tovrstna embalaža je bila med potrošniki cenjena. Proizvajalci piva v Bosni in Hercegovini, sarajevska, banjaluška in bihaška pivovarna , trgu niso nudili piva v pločevinkah, kar je bila naša prednost. V letu 1994 smo v BIH plasirali preko 15 mio pločevink.

66 | laški pivovarji

Po osamosvojitvi Po osamosvojitvi se je na slovenskem trgu povečala tudi ponudba piv iz uvoza, kar v preteklosti praktično ni bilo zaznati, predvsem piva iz sosednje Avstrije in Češke, tako da je leta 1994 njihov tržni delež pomenil že okoli 3% in leta 1999 že 11,4%.

V Laškem smo spremembe situacij na tržiščih piva, hote ali nehote, hitro sprejeli in povečali marketinške dejavnosti, predvsem pa za potrebe tržnega delovanja namenili višja finančna sredstva. Od celotnega prihodka podjetja smo izdvajali tudi do 10% vrednosti, kar je pomenilo v primerjavi z velikimi pivovarskimi koncerni že primerljiv delež. Po močnem padcu prodaje leta 1992 so se rezultati prodaje močno izboljševali in leta 1994 smo z 49% tržnim deležem postali izmed slovenskih proizvajalcev piva ponovno prvi. To mesto smo držali vrsto let. Čas opisovanja dogodkov med letom 1963 in letom 2003 je bilo obdobje neprestanih konkurenčnih bojev, predvsem med slovenskimi proizvajalci piva, za tržno prevlado, in nam v Laškem je vrh najuspešnejšega poslovanja pomenilo leto 1985, ko je Pivovarna Laško še v času nekdanje Jugoslavije postala največji proizvajalec piva, med slovenskimi pivovarji. Iz prikazane tabele je razvidna proizvodnja in prodaja piva med slovenskimi pivovarnami.

Pregled skupne prodaje slovenskih proizvajalcev piva v hektolitrih: LETO

LAŠKO

DELEŽ

UNION

DELEŽ

TALIS

DELEŽ

1963

127.000

33,6 %

216.000

57,1 %

35.000

9,3 %

1964 143.000 256.000 56.000 1965 153.000 276.000 60.000 1966 189.000 361.000 77.000 1967 187.000 390.000 72.000 1968 224.000 420.000 52.000 1969 287.000 457.000 73.000 1970 333.000 510.000 123.000 1971 412.000 578.000 178.000 1972 503.000 652.000 209.000 1973

535.000

38,2 %

696.000

49,6 %

171.000

12,2 %

1974 457.000 644.000 201.000 1975 444.000 657.000 136.000 1976 515.000 683.000 136.000 1977 560.000 746.000 144.000 1978 618.000 761.000 122.000

laški pivovarji | 67

LETO

LAŠKO

DELEŽ

UNION

DELEŽ

TALIS

DELEŽ

1979 671.000 835.000 138.000 1980 691.000 830.000 130.000 1981 715.000 866.000 138.000 1982 847.000 916.000 156.000 1983 750.000 842.000 160.000 1984 726.000 745.000 144.000 1985

914.000

52,3 %

803.000

45,9 %

31.000

1986 1.164.000 914.000

0

1987 1.136.000 944.000

0

1988

1.112.000

54,8 %

917.000

45,2 %

0

1989

1.076.000

53,3 %

884.000

43,9 %

51.000

1,8 %

2,5 %

1990 1.321.000 981.000 93.000 1991 1.243.000 958.000 65.000 1992 890.000 850.000 72.000 1993 921.000 972.000 85.000 1994 1.055.000 978.000 64.000 1995 1.162.000 901.000 46.000 1996 1.159.000 967.000 34.000 1997 1.181.000 917.000 44.000 1998

1.107.000

895.000

ni podatka

1999

1.116.000

927.000

ne obratuje

2000

1.235.000

49,8 %

1.123.000

45,5 %

2001 1.371.000 1.029.000

110.000

4,7 %

31.700

2002 1.314.000 991.000 22.500 2003 1.271.000 926.000

2.700

Vir: Poslovno združenje industrije piva Beograd do leta 1991 in prodajna statistika Pivovarne laško, prodajna statistika Pivovarne Union

Dejstvo je, da v celotnem obdobju štiridesetih let Pivovarna Laško nikoli ni poznala »rdečih številk« - poslovanje je bilo vedno pozitivno, skrb za zaposlene pa na nivoju, ki ni ustvarjal nezadovoljstva med njimi, da bi se npr. približevalo vrhuncu s prekinitvijo dela.

68 | laški pivovarji

Nakup Pivovarne Split Pomembna strateška povezava je bila tudi nakup Pivovarne Split. Že prikazane ovire prodaje piva v sosednjo Hrvaško in močna zaščita domače pivovarske industrije pivovarn, kot so bile Zagreb, Karlovac, Osijek, Daruvar, Buzet, Koprivnica in Split, nam niso dajale možnosti razvoja zadovoljive prodaje, saj smo v primerjavi s prodajo pred razpadom Jugoslavije padli skoraj na nepomembne prodane količine. Iskali smo druge poti za ponovno vračilo prodajnih nastopov na Hrvaškem trgu in odločili smo se za nakup ene od obstoječih pivovarn. Hrvaško tržišče je za Pivovarno Laško pomenilo pomembno prodajno tržišče zaradi naslednjega: Hrvaška ni bila oddaljeno tržišče, kar je v logistiki pomemben element pri prodaji piva.

Tradicija prodaje laškega piva je bila na tržišču nekdanje Hrvaške visoka.

Pričakovati je bilo sprejetje Hrvaške v Evropsko unijo, s tem ukinitev meja in ugodnejšo fiskalno politiko.

Hrvati so naši sosedje, dolgoletni člani enake skupnosti v državi nekdanje Jugoslavije in s približno 4,3 milijona prebivalcev pomembno prodajno tržišče.

Leta 2000 smo postali 92% lastnik takratnega podjetja »Prerada«, v katerega sestavu je bila tudi pivovarna Split. Poleg pivovarne je bilo v Preradi vključeno tudi pekarstvo z mnogimi pekarnami na področju splitske županije in s petdesettisočtonskim silosom v luki Split, s katerim so nudili storitve skladiščenja in pretovora blaga iz kontinenta na ladje.

Splitska pivovarna

laški pivovarji | 69

S kasnejšimi nakupi lastniških deležev smo postali 94,5% lastniki pivovarne. Ostale dejavnosti, kot je pekarstvo in silos, smo odprodali in v poslovno dejavnost vključili samo pivovarstvo.

Ob nakupu splitske pivovarne je pivovarna prodala 238.000 hl piva in sam nakup je bil smiseln in nujen, saj je Laško pred tem obdobjem, točno leta 1999, prodalo na celotnem trgu Hrvaške samo 45.000 hl piva, kar je pomenilo od skupne potrošnje piva v tej državi le 1,15% tržnega deleža.

S poslovno strategijo smo v relativno kratkem času, v obdobju dveh treh let, uspeli povečati prisotnost laškega piva, predvsem piva Zlatorog, na hrvaškem trgu in ob najvišji prodaji leta 2001 375.500 hl piva dosegli že 9,5% tržnega deleža. Zastavili smo si cilje: • Pridobiti na področju Hrvaške 10% tržnega deleža, s polnitvijo piva Zlatorog v Splitu.

• Podaljšati licenčno pogodbo s pivom »Kaltenberg« bavarskega pivovarja, s katerim je imela splitska pivovarna v preteklosti poslovno poslovanje.

• Zmanjšati delovno silo in v roku treh let produktivnost dvigniti na raven Laškega, to je približno 2.000 hl proizvodnje piva na zaposlenega.

• Obnoviti strojne naprave, ki so bile dotrajane, s prioriteto varilnice piva.

• Zamenjati pivsko embalažo in jo prilagoditi ostalim ponudnikom na hrvaškem trgu.

• Doseči fizičen in finančni obseg prodaje, ki bo ekonomičnost dvignil na nivo pozitivnega poslovanja, predvidoma z letno prodajo 400.000 hl piva.

Pivo Kaltenberg

70 | laški pivovarji

LETA 1994 smo z 49% tržnim deležem postali ponovno prvi izmed slovenskih proizvajalcev piva.

To mesto smo držali vrsto let.

laški pivovarji | 71

Organizacijsko je pivovarna delovala v sestavu kot delničarska družba Pivovarne Laško z lastnim upravljanjem in nadzorom oz. koordinacijo poslovanja iz Laškega, ki sta ga v začetnem obdobju vodila prokurist Maks Edlbaher za finančno področje, Jože Sadar in Franc Jontes za koordinacijo tržne dejavnosti, vodja komerciale pa je bil Ante Vranješ. Večino zastavljenih programov smo realizirali. Ekonomike poslovanja ni bilo enostavno doseči, saj so hrvaški proizvajalci piva že na rampi imeli za 38% nižje cene kot slovenski proizvajalci in tej konkurenci smo se morali s pivom Zlatorog tudi v Splitu prilagoditi.

Po nastanku nove države Hrvaške so proizvajalci piva ustanovili lastno »Poslovno združenje industrije piva Hrvaške« s podobno organiziranostjo in cilji, kot je bilo združenje v nekdanji Jugoslaviji. S prodajno tabelo prikazujem letni obseg prodaje po posameznih hrvaških pivovarnah za leto 2001, 2002, 2003, 2005, v njej je prikazan tudi tržni položaj splitske pivovarne.

Pivovarna

Leto 2001

Split Zagreb

Leto 2002

Leto 2003

Leto 2004

Leto 2005

375.485 367.024 362.031 323.620 293.360 1.669.606 1.710.862 1.726.844 1.629.988 1.561.629

Karlovac 872.362 836.905 895.191 915.890 983.968 Koprivnica 396.536 359.844 386.594 440.031 479.533 Daruvar

153.500 118.416 101.829 79.912 93.372

Osijek

327.009 280.350 262.026 226.802 198.367

Buzet

120.545 102.129 94.139 75.422 67.385

Skupaj

3.915.073 3.775.530 3.828.654 3.691.665 3.677.614

V Pivovarni Laško so bila mišljenja o smotrnosti nakupa Prerade in z njo splitske pivovarne razdeljena. Osebno mislim, da je bil nakup dobra odločitev predvsem iz prej prikazanih ciljev.

Slovensko tržišče je bilo za vgrajene kapacitete piva Pivovarne Laško izrazito premajhno, tudi vedno večji uvoz tujih piv v Slovenijo in s tem slabitev tržnega deleža slovenskih proizvajalcev piva je kazal na to, da so dolgoročne rešitve ekonomičnega poslovanja pivovarne v širjenju potrošniških trgov, česar pa brez integracijskih ali lastniških nakupov novih podjetij v tujiini ni bilo mogoče doseči.

72 | laški pivovarji

Tranzicija in lastninsko preoblikovanje

Ustanovna skupščina delniške družbe Pivovarne laško z mešanim lastništvom, 29.10.1991 Z leve proti desni:

Janko Remic

Roman Gobec

Miro Cepuš

Gorazd Šetina

Jože Sadar

Jože Jager

Franc Rojnik

Dragica Čepin

Edi Šantej

Marjan Zor

Bojan Košak

Ludvik Lavrinc

Miro Firm

Jure Reya

Martin Voga

Janko Deželak

Alojz Jakopič

Stanko Frece

Tone Turnšek

Andreja Knapič

Ferdinand Dragar

vodja sektorja proizvodnje vodja sektorja informatike vodja sektorja razvoja in investicij imenovan za vodjo programa lastninjenja predsednik sindikata vodja sektorja ekonomike direktor

član skupščine

vodja sektorja trženja vodja računovodstva predsednik skupščine član skupščine član skupščine član skupščine

podpresednik skupščine član skupščine član skupščine član skupščine član skupščine član skupščine član skupščine

laški pivovarji | 73

Novo nastala država Slovenija leta 1991 je s tranzicijo ustvarila pogoje lastninskega preoblikovanja nekdanjega družbenega premoženja, ki je v pretekli Jugoslaviji pomenil osnovo družbene ureditve, v privatno lastništvo. Po drugi svetovni vojni je takratna država mnogo podjetij oz. premoženja takratnih lastnikov nacionalizirala in z nastankom Slovenije so nekdanji lastniki z novo ustavo imeli možnost brezplačnega pridobivanja nekoč odvzete lastnine. Tudi Pivovarna Laško je bila podjetje nekdanjih predvojnih delničarjev, leta 1947 je bila registrirana kot družbeno podjetje. Po uskladitvi z določbami zakona o podjetjih je leta 1990 organiziranje podjetja v družbeni lasti vpisano v sodni register, kot sklep sodišča Srg 23/90 z dne 31.5.1990. Z izdajo tako imenovanih certifikatov vsem polnoletnim državljanom Republike Slovenije je Pivovarna Laško objavila leta 1994 javni razpis za prodajo navadnih in imenskih delnic za gotovino. V skladu z določbami zakona o podjetjih se Pivovarna Laško preoblikuje v delniško družbo v mešani lasti dne 30.9.1991 in dne 20.4.1995 v delniško družbo z znanimi delničarji oz. lastniki.

Predvidena struktura delniške družbe iz programa lastninskega preoblikovanja 21.07.1994 je prikazana v grafu:

20 %

Interna razdelitev delnic Notranji odkup delnic Javna prodaja delnic za certifikate Javna prodaja delnic za gotovino

40 %

28 % 12 % Prodaja delnic je bila realizirana v celoti, interes je bil izreden. Vrednost ene delnice je bila 1.000 SIT. Za ponudbo prodaje je bil izdelan prospekt ter ponudba v pisni obliki, dostavljena poslovnim partnerjem.

74 | laški pivovarji

PIVOVARNA LAŠKO JE PO 53 LETIH DRUŽBENEGA PODJETJA, Z USTANOVNO SKUPŠČINO 29. 10. 1991 PONOVNO POSTALA DELNIČARSKA DRUŽBA Z MEŠANIM LASTNIŠTVOM.

laški pivovarji | 75

Prospekt - Laško. Lahko je tudi Vaše

Članek iz časopisa Delo leta 1985

Leta 1999 je bil izdelan prospekt za uvrstitev delnic Pivovarne Laško d.d. v kotacijo na borzi, realizirana je bila januarja oz. februarja leta 2000. Osebe, ki so bile odgovorne za pripravo javne ponudbe, so bile: • Anton Turnšek, kot direktor, • Marjan Zor, vodja sektorja kadrovanja in pravne varnosti (in po njegovi upokojitvi Boško Šrot), • Dragica Čepin, vodja službe – računovodstvo.

76 | laški pivovarji

Za posredovanje informacij so bili zadolženi: • Mojca Manfreda, • Dragica Čepin in • Bojan Košak, vodja službe plana in analiz.

V prospektu je bilo zapisano: »Kakšno ceno bo v bodoče pri trgovanju mogoče doseči, bo odvisno od različnih faktorjev, kot so: položaj in finančno stanje podjetja, razvitost trga vrednostnih papirjev, kupna moč prebivalstva ipd. Zato nihče ne more natančno napovedati kakšna bo ta cena v prihodnje. Lahko napovemo, da je delnica Pivovarne Laško d.d. stabilna naložba in pričakovati je takšno tudi v prihodnosti, da bo to ena najbojših naložb v našem slovenskem prostoru.« Izdanih je bilo 8.747.652 delnic.

Ustanovitev d.d. Pivovarne Laške je bila zahtevna naloga družbe, ki si jo je naložila takoj po razpadu jugoslovanske države. Usklajevanje in reševanje obveznosti do starih delničarjev izpred druge svetovne vojne – nacionalizirancev, priprava in izdelava dokumentacije za registracijo delniške družbe Pivovarne Laško z vso dokumentacijo po zakonskih obveznostih, zbrati denar za plačilo državnih obveznosti – plačila davka za realizacijo notranjega, delavsega lastninjenja, pravična razdelitev BREZPLAČNIH DELNIC zaposlenim in upokojencem in še kaj, je zahtevalo ogromno truda in dela.

Ob nosilcu lastninskega preoblikovanja družbe direktorju Tonetu Turnšku si zasluži posebno priznanje tudi Marjan Zor, vodja pravno kadrovskega sektrorja, ki je s svojo strpnostjo izpeljal veliko vsebinsko težkih sestankov, predvsem s starimi delničarji, pa tudi uskladitve v samem kolektivu za že omenjeno izpeljavo razdelitve delnic zaposlenim. Mislim, da je bilo takrat zelo malo podjetij v Sloveniji, kjer bi bil ob lastninski spremembi družbe v delniško družbo soudeležen vsak delavec in upokojenec. V nemajhno pomoč pri izpeljavi lastninskega preoblikovanja Pivovarne Laško je bila tudi takratna računovodkinja Dragica Čepin ter Boško Šrot, kasnejši vodja pravno kadrovske službe.

Boško Šrot se je zaposlil v Pivovarni Laško 1. junija 1994 na delovnem mestu vodje sektorja pravne varnosti in kadrovanja. To delovno mesto je zasedal do leta 2005, ko je postal direktor podjetja.

Boško Šrot

laški pivovarji | 77

12 %

Lastniška struktura kapitala Pivovarne Laško na dan 31.12.2004

14,10 %

14,20 % Državni skladi Banke ID in VS

9,10 %

11,40 %

Ostale pravne osebe Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci Ostale fizične osebe

30,10 %

21 %

Grafikon: Lastniška struktura kapitala Pivovarne Laško

Vizija izdajatelja delnic Pivovarne Laško je bila v prospektu glede na preteklo poslovanje družbe povsem realna tudi v praksi – na borzi je delnica porasla v nadaljnjih desetih letih za več kot petindvajsetkrat, in če je bila pri izdaji 4,16 EUR, je dosegla najvišjo tržno vrednost 106 EUR. Glede na knjigovodsko vrednost je bila prekoračitev izjemna.

Kakor se je vrednost delnice višala, tako je v nadaljnjih letih upadala. Upadanje vrednosti laške delnice se je pričelo leta 2007, leta 2013 je dosegla že zelo nizko vrednost 5,58 EUR.

78 | laški pivovarji

Lastniška 100 €

struktura kapitala Pivovarne Laško na dan 31.12.2004

90 € 80 € 70 € 60 € 50 € 40 € 30 € 20 € 10 € 0

2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 Povprečna tržna vrednost delnic v obdobju 1998-2013 Tržna vrednost delnic na 31. 12. v obdobju 1998-2013

Grafikon: Tržne vrednosti delnice

Podobna gibanja vrednosti delnic drugih delničarskih družb v Sloveniji, hitro rast in kasneje hitre padce je bilo zaslediti tudi pri njih, kar je kazalo na začetno evforičnost nastanka delničarskih družb in njihovih vrednosti delnic, vključevanja občanov v nakupe in prodaje, kar v preteklosti ni bilo običajno. Nekateri so obogateli, mnogi pa doživeli neugodne finančne zaključke. Tudi svetovna globalizacija, predvsem dvig in padec delnic na svetovnih borzah, kakor tudi vrednost drugih vrednostnih papirjev, so nedvomno vplivali tudi na dogodke v Sloveniji.

Tuji vlagatelji s svežim kapitalom v Slovenijo niso prihajali, nezaposlenost Slovencev se je večala, nastopala je gospodarska kriza, ki je prisotna še danes in je ohromila razvoj države. Enako težko krizno obdobje je nastalo tudi v Pivovarni Laško s povezanimi družbami, ki smo jih z nakupi raznih podjetij s proizvodnjo pijač in drugih dejavnosti vključevali v delniško družbo Pivovarne Laško.

laški pivovarji | 79

Vstopili v sestavo družbe Vital d.d. Mestinje Tako smo leta 1997 vstopili v sestavo družbe Vital d.d. Mestinje, proizvodnjo sokov in sirupov, in leta 1999 postali večinski lastnik z 51% lastniškim deležem, leta 2004 pa že s 63,79% lastništvom. Nakup Vitala je pomenil za Pivovarno Laško razširitev prodajnega programa z brezalkoholnimi pijačami in tudi uvedba prve brezalkoholne pijače v Pivovarni Laško, ledenega čaja Teatanic. Direktor Vitala je bil Zvone Murgelj. Podjetje je zaposlovalo okoli sedemdeset delavcev in ustvarilo približno 2,5 mio takratnih nemških mark celotnega prihodka.

Vital Mestinje

Zvone Murgelj

Nakup »Radenske« d.d. iz Radencev Leta 1998 smo izvršili nakup »Radenske« d.d. iz Radencev z odkupom 10,5% lastniškega deleža in s kasnejšim nakupom leta 2000 smo postali že 83,9% lastnik družbe. Proizvodnja Radenske kot osnovne dejavnosti je bila proizvodnja in prodaja mineralnih vod, kar je v strukturi celotne proizvodnje pomenilo 68% blagovne znamke - Radenska tri srca, ob tem proizvodnja izvirnih vod in vod z dodatki okoli 11% ter osvežujoče gazirane in negazirane brezalkoholne pijače. Ob združitvi je Radensko vodil direktor Alojz Behek.

Radenska Radenci

80 | laški pivovarji

Alojz Behek

Nakup pivovarne v Splitu Leta 1999 smo z vlaganjem kapitala prešli meje Slovenije in kupili že omenjeno Prerado v Splitu in leta 2000 postali lastnik 94,55% deleža celotne vrednosti družbe. Ob nakupu je bil direktor Vinko Bači. Najvišji celotni prihodek smo ustvarili leta 2003 skupno 5,5 milijard SIT. Po njegovem odhodu leta 2001 je mesto direktorja zasedel Tomaž Udrih.

Podpis pogodbe ob nakupu Pivovarne Split

Vinko Bači

Nakup Pivovarne Union skupaj s Fructalom iz Ajdovščine Leta 2002 je bil izvršen prvi nakup delnic Pivovarne Union d.d. iz Ljubljane. Pivovarna Union je bila tudi lastnik Fructala iz Ajdovščine. Prvi nakupi so pomenili 47,6% deleža vrednosti.

S kasnejšimi nakupi smo leta 2004 postali 53,82% lastnik ali večinski lastnik vseh delnic v osnovnem kapitalu družbe Pivovarne Union. Do obvladovanja družbe v letu 2004 še ni prišlo, ker Pivovarna Union ni sklicala skupščine, kar je bilo po zakonodaji o delničarskih družbah potrebno. Z nadaljnjim odkupom delnic smo leta 2008 postali skoraj večinski lastnik celotne družbe s 97,9%. Po prevzemu Pivovarne Union je postal njen direktor Dušan Zorko.

Pivovarna Union Ljubljana

Dušan Zorko

laški pivovarji | 81

Nakup časopisnega podjetja Delo Nakup časopisnega podjetja Delo iz Ljubljane smo pričeli leta 2006 in leta 2007 postali 94% lastnik.

Odkup delnic drugih delničarskih družb v Sloveniji Pivovarna Laško je v kasnejših letih odkupovala tudi delnice drugih delničarskih družb v Sloveniji, ki pa niso imele značaj pijačarske ali prehrambne industrije. To so bila podjetja : Thermana d.d. Laško z 20,6% lastništvom, Mercator d.d. Ljubljana s 23,3% deležem lastništva, SLOpak d.o.o., Slovita d.o.o. Moskva in druga.

Integracijski cilji Pivovarne Laško po času lastninskega preoblikovanja so bili jasni. Združiti pomembnejše družbe industrije pijač v Sloveniji in ustvariti močno enotno družbo, ki bo sposobna konkurirati po včlanitvi v Evropsko unijo in odprtju mej tuji konkurenci pijačarjev. Kot je večkrat poudaril v javnosti takratni direktor Tone Turnšek, je treba ustvariti slovensko nacionalno delničarsko družbo z vsestransko ponudbo kvalitetnih pijač. Ob tem pa postaviti dolgoročni razvoj družbe, ki bo usklajeval potrebe po realnih kapacitetah posameznih blagovnih skupin in omejeval nepotrebna finančna vlaganja v preobširne strojne naprave. Ne nazadnje, tudi združiti tržno ponudbo do slovenskih trgovcev, ki so prav tako ustvarjali trgovske gigante in pritiskali na slovenske proizvajalce z nerealnimi, nemogočimi nakupnimi pogoji. Enako za prodajni nastop na tujih trgih, saj so bile kapacitete proizvodnje piva obeh pivovarn, Laškega in Uniona, pri obsegu prodaje leta 2002 mnogo predimenzionirane (ob upoštevanju sezonskih faktorjev prodaje). Slovenska potrošnja piva je takrat znašala 1.400.000 hl piva.

Vložena finančna sredstva so bila v letih 1997 do 2004 in še kasneje, ko so se vršili nakupi raznih delničarskih družb, ogromna. Z lastnimi sredstvi vsi nakupi niso bili mogoči, pričeli smo se zadolževati. Do tega časa je Pivovarna Laško poslovala praktično brez kreditov.

Ker sem se leta 2003 upokojil, s tem obdobjem zaključujem opisovanje dogodkov in poslovanja podjetja.

82 | laški pivovarji

Skrb za zaposlene Brez človeka in njegove dejavnosti ni mogoče ustvariti ničesar. Pogosta poudarjanja, da je kapital najpomembnejši element ustvarjanja in razvoja poslovnih dogajanj, niso povsem točna. Človek je kapital, ki kapital ustvarja.

V Pivovarni Laško mogoče v celoti nismo gradili vseh svojih odločanj na predpostavki, da je v vsem najpomembnejši člen podjetništva človek. Mnogokratne obveznosti in s tem prehitre odločitve lahko človeka v vodenju posla zanesejo, enostavno zaide. Danes, ko preteklost zapisujem in jo skušam oblikovati v nekakšno zgodbo o laškem pivu štiridesetletnega obdobja, pa se mi dozdeva in dogodki to potrjujejo, da smo ljudje, zaposleni v pivovarni, vzpostavili dobre človeške odnose. Ti se kažejo v naslednjem: • Mnogi zaposleni so dolga leta službovali v podjetju in niso videli potrebe po iskanju zaposlitve drugod.

• Vodstvo podjetja in njen sindikat sta skrbela za družbeni standard zaposlenih z vsakoletnim izboljšanjem.

• Osebni prejemki – plače, so bile vrsto let med najboljšimi v občini Laško, kakor tudi v širši celjski regiji, pa ne samo v vodstvu podjetja, tudi pri ostalih zaposlenih. Na primer, leta 1977 je bilo v pivovarni zaposlenih 378 delavcev, najvišja plača je bila 12.177 DIN mesečno, najnižja pa 3.066 DIN, kar je pomenilo razmerje 3,97, najvišja nasproti najnižji.

• Z večanjem proizvodnje in prodaje smo večali tudi zaposlenost. Za primerjavo: leta 1974 smo zaposlovali 343 delavce, leta 1981 448 delavcev in leta 1990 642 delavcev. Maloštevilčnemu prebivalstvu Laškega smo s tem lahko nudili precejšnjo možnost zaposlitev.

• Zaposlovanje je vedno temeljilo na smiselni produktivnosti; to se je odražalo tudi analitično, saj smo produktivnost večali iz leta v leto, kar je razvidno iz spodnje tabele:

Leto

Produktivnost (proizvodnja hl piva na zaposlenega)

1974

1335 hl

1980

1548 hl

1986

2001 hl

1990

2005 hl

1995

2186 hl

laški pivovarji | 83

Za primerjavo navajam, da je povprečje nemških pivovarn v obdobju med letom 1985 in letom 1995 dosegalo produktivnost okoli 2100 hl piva na zaposlenega.

(Podatki iz revije Bierverband.) Že omenjeno v vseh štiridesetih letih zapisa dogodkov nismo imeli nobene prekinitve delavnega časa – »štrajka« nismo poznali.

Skrb za zaposlene pa ni temeljila samo na zagotavljanju dobrih osebnih dohodkov, Pivovarna Laško je vlagala velika finančna sredstva tudi v družbeni standard, in to: Za stanovanjske potrebe smo letno odvajali tudi do 50% višja finančna sredstva, kot so bila določena z zakonom. Sredstva smo prek kreditnih aranžmanov dodeljevali interesentom za individualno izgradnjo, prav tako pa tudi financirali izgradnjo družbenih stanovanj. V letih 1963 do 1993 je prejelo kredite za reševanje stanovanjskih problemov okoli 200 zaposlenih, v višini vrednosti posameznika od trideset do štirideset tisoč takratnih nemških mark. V enakem obdobju smo financirali nakup šestinštiridesetih stanovanj različnih velikosti. Kot je bilo že omenjeno, so zaposleni večina individualnih stanovanjskih gradenj gradili v kraju samem ali bližnji okolici. Ljudje so si z lastnim delom in pridobljenimi krediti ustvarili domove, ob njih pa jim je življenjsko eksistenco nudil drugi dom, Pivovarna Laško.

Mnogim je pomagal graditi hiše zidar Rudi Zelenjak, zaposlen v Pivovarni Laško kot zidarski mojster, tudi nekdanji predsednik delavskega sveta in si zasluži omembo. V Laškem živi še danes.

Pa tudi to, da je večina zaposlenih, ki so si v okrožju pivovarne ustvarili svoje domove, ostala v podjetju še mnoga leta in ljudje niso videli potrebe po iskanju zaposlitve drugod, je podjetju nedvomno koristilo. Z dolgim delovnim stažem so si pridobili pri svojih kvalifikacijah popolno praktično izobrazbo in znanje.

V raznih krajih v Sloveniji in izven nje, na Hrvaškem, smo z nakupi ustvarili počitniške domove in s tem nudili delavcem in njihovim družinam možnost cenovno ugodnejših počitnic tako v zdraviliških centrih in v hribih, pa tudi na Jadranskem morju. Tako smo: • Leta 1973 kupili in uredili počitniški dom ob Jadranskem morju v kraju Ičiči.

• Leta 1980 smo kupili prvi in pozneje še drugi počitniški objekt na Kopah nad Slovenj Gradcem za potrebe zimskih počitnic.

• Leta 1988 smo izvršili nakup dveh počitniških hišic na morju v kraju Barbariga.

• Leta1986 - nakup treh počitniških hišic v termah Čateške Toplice.

• Leta 2003 sta bila kupljena dva apartmaja na Mariborskem Pohorju.

• Bili smo tudi lastniki več počitniških prikolic, ki smo jih uporabljali za dopustovanje delavcev predvsem na Jadranskem morju.

84 | laški pivovarji

Počitniški dom Ičiči na Hrvaškem

Počitniški koči na Kopah

Počitiške hišice v Termah Čatež

laški pivovarji | 85

Vsekakor so vložena denarna sredstva prek nakupov in organiziranja družbenega standarda prispevala k ugodnemu delovnemu elanu in občutku posameznih zaposlenih, da jih podjetje potrebuje in da so tudi oni del doseženih dobrih rezultatov v poslovanju.

Izven delovnega časa… pivovarna Laško se sicer ni vmešavala v življenja zaposlenih izven delovnega časa, to je pravica vsakega posameznika. Skušali pa smo skrbeti za njihovo čim boljše počutje tudi v njihovem prostem času. To smo usmerjali že z omenjenimi sindikalnimi dejavnostimi, ob tem pa smo organizirali pod okriljem pivovarne tudi raznovrstne športne amaterske aktivnosti, ki so se jih lahko zaposleni udeleževali za vzdrževanje svoje telesne forme in stabilnejšega zdravja. Stari rek pravi: »Zdrav duh v zdravem telesu.«, kar je vsekakor prispevalo tudi k višjemu delovnemu elanu.

Takšne športne dejavnosti so bile: smučanje, tenis, keglanje, igre z žogo, pohodništvo na okoliške hribe ter kasneje golf, ki je bil takrat v Sloveniji v porastu. Leta 1998 je bilo v Sloveniji registriranih okoli 5000 amaterskih igralcev. Vsako leto je bilo na devetih igriščih v Sloveniji organiziranih nad 200 turnirjev golfa. Pivovarna Laško je vsako leto organizirala turnir, imenovan Zlatorogov pokal. Udeležilo se ga je tudi do 80 igralcev. To je bila prilika druženja z našimi poslovnimi partnerji in dan golfa smo izkoristili tudi za širjenje poslovnih odnosov in promocijo naših proizvodov.

V Laškem je bil ustanovljen že leta 1968 teniški klub. Pivovarna Laško pa je sofinancirala tudi izgradnjo dveh teniških igrišč v Marija Gradcu. Dolgoletni predsednik kluba je bil Aleš Kosi. V klubu je bilo vsa leta včlanjenih veliko igralcev, zaposlenih v Pivovarni Laško. Številčna je bila tudi smučarska sekcija »SK Zlatorog Laško«, ki je vsako leto v različnih slovenskih smučarskih centrih organizirala tekmovanje za Zlatorogov pokal. Prvi predsednik smučarskega kluba Zlatorog, ustanovljenega leta 1979, je bil Tone Turnšek. Dolgoletni predsednik pa je bil tudi pokojni Peter Košar, nekdanji vodja laboratorija v Pivovarni laško.

Velja omeniti, da je pohodništvo v Laškem zelo razširenja rekreacija. Največkrat na bližnji Hum, eden izmed rekorderjev v številu pohodov nanj je dolgoletni direktor pivovarne Tone Turnšek. Po njegovi statistiki se je v 50 letih povzpel na Hum že 11.520 krat. Je to že za Guinesovo knjigo rekordov?

86 | laški pivovarji

Igralci golfa Pivovarne Laško

Člani tenis kluba Marija Gradec

Smučarska šola SK Zlatorog Laško

Peter Košar

laški pivovarji | 87

Promocije, ki so bile samo v Pivovarni Laško Pivo in Cvetje - turistična prireditev

Lahko da je ideja o organiziranju pivovarsko-turistične prireditve nastala po podobni prireditvi v Nemčiji, imenovani »Oktroberfest v Münchenu«. V Laškem se je imenovala »Pivo in Cvetje«.

Idejo in prvo prireditev je leta 1963 organiziral Ivan Vodovnik, takratni direktor Pivovarne Laško. V organizacijo in izvedbo ni bila vključena samo pivovarna, temveč zelo širok krog občanov Laškega, turistično društvo, hortikulturno društvo, gostinci Laškega, godba na pihala, razne etnografske skupine v povorki, nastala pa je prva tako imenovana »kmečka ohcet«. Večino dela za izpeljavo prireditve so sodelavci opravili brezplačno – takrat imenovano kot udarniško delo.

Prvi organizatorji za izvedbo prireditve so bili Ivan Vodovnik, Maks Košar, Alojz Vale in tajnik turističnega društva Alojz Oberžan starejši.

Mesto je bilo okrašeno s cvetjem, razne glasbene skupine so pozno v noč zabavale obiskovalce, prvi ognjemet je navdušil gledalce in laško pivo je seveda teklo v potokih. Pravijo, da je bilo obiskovalcev od sedem do deset tisoč, in če je kdo trpel žejo, so ga »kasneje zaposlili v Pivovarni Laško«. Laškemu v ponos so se fasade odele v raznobarvno cvetje, prazniku v čast pa je bila

88 | laški pivovarji

odprta razstava cvetja in izbirali so najlepšo rožo. Cvetlični aranžmaji so bili povsod in mesto je bilo kot en sam cvetlični park. V popoldanski povorki se je pokazalo vse, kar je Laško premoglo: od industrije do društvenih aktivnosti, na čelu godba, pa rečiški »knapi«, pa ribiči, člani foto-kino kluba, gasilci, avto-moto klub, lovci ter nogometaši. Posebnost so bili otroci, napravljeni v marjetice. Z levega brega in gradu Tabor pa so pod nebo švigale rakete pravega ognjemeta.

Atrakcija so bili splavarji na Savinji, pivovarna je pripravila pokušino piva, nogometaši Pivovarja pa so odigrali tekmo z italijansko Orsario. Začela se je turistična zgodba v ponos kraju in v kateri so nesebično sodelovali mnogi Laščani.

V petdesetih letih so člani hortikulturnega društva predstavili okoli tisoč cvetličnih voz, kakšnega več ali manj, praznična povorka je vedno cvetela. Če je bilo pivo glavna jed, so bile rože zanesljivo začimba praznika. V petdesetih letih je Laško obiskalo približno 3.250.000 obiskovalcev. Torej več, kot je Slovencev. Natančna evidenca domače pivovarne beleži, da so si obiskovalci prireditve Pivo cvetje dali duška in da žeja ni zatajila v dneh praznika. Več kot dvesto tisoč pollitrskih vrčkov piva je v povprečju vsako leto v dneh praznika steklo po grlih žejnih obiskovalcev.

Pivovarna je prireditev organizirala vsako leto v sodelovanju s turističnim društvom Laško. Organizacijski odbor je pripravil program prireditve, posamezni odbori pa so vodili dela po posameznih področjih kot so bila: gostinstvo, ognjemet, raznovrstne razstave, okrasitev mesta, povorka in financiranje. Mesto je moralo dobiti v času prireditve drugačen videz, obiskovalec naj bi imel občutek, da je tudi on delček te prireditve. Služba za propagando je okrasila mesto in prireditvene prostore vsako leto z novimi idejami. Njen vodja Lojze Oberžan in operativni izvajalec, slikar in aranžer Franek Markošek st. pa sta prispevala, da je obiskovalcem prireditev ostala še dolgo v spominu.

V novi državi Sloveniji je nastalo veliko novih lokalnih turističnih prireditev, tako da ima vsako mesto ali celo vsaka vas svoje tovrstne turistične dogodke, ki jih v preteklosti ni bilo. Vendar ni strahu, da bo sicer v ekonomsko in življenjsko zaostrenih časih prireditev treba ukiniti.

Sedaj, ko je prireditev skrajšana na štiri dni, jo še vedno obišče od osemdeset do sto tisoč obiskovalcev. Želimo ji še dolgega obstoja.

In kot je zapisal Alojz Oberžan, tudi sicer idejnik »dneva laščanov« v eni od svojih večkratnih opisovanjih o Pivu in cvetju: »V Laškem so jutra in dnevi drugačni od drugih. Čuti se vzne-

laški pivovarji | 89

mirjenost dni, ki prihajajo. Utečenost vsakdana resno načne zmešnjava delovnega vrveža postavljavcev stojnic – znanilcev praznika. Za mlade Laščane je to imperativ »imeti se fajn«, starejšim pa se v telesu začnejo sproščati podobna fiziološka dogajanja, kot pri stresu. In nastopi dan, ko Evropa postane predmestje Laškega: Pivo in Cvetje! Ko je resničnost lepša od sanj, ko je dan noč z dodatkom sonca, ko je pivo kruh, ki se pije in pijača, ki se je. To so dnevi, ko običajno večerno hmeljno soparo nad Laškim zamenjajo debeli oblaki mestnega dima, to so večeri, ko so rožice kapljice veselja, pivo pa je gibalo razpoloženja in ima Alojz Oberžan prste vmes v sleherni laški ulici, pločniku, stopnišču, fasadi, vogalu, to so jutra, ko premnogi Laščani, žrtvujejo nočno spanje, sprašujejo, če je življenje res še njihovo. V teh dneh častitljivi zaščitnik Laščanov Sveti Martin zamiži na eno oko in si zatisne ušesa, saj se najbolj rogovili prav na njegovem pragu. Dobrohotno dopušča Laščanom vrvež in hrup za čast in slavo mesta ter dobro ime domače pivovarne. Pa, da ima mesto kaj od tega in so Laščani v svetu prepoznavni. Ideja, uresničena leta 1963, je oblikovana v smiselno dejavnost. Ta dejavnost je postala obred. In če je ta obred postal zgodba, ki traja že 40 let – je to tradicija. Naj bo tako še dolgo…«

Klubi ljubiteljev laškega piva Tovrstna društva ali omizja pivopivcev so v državah z visoko potrošnjo piva znana. V nekdanjem jugoslovanskem prostoru, kasneje v samostojni Sloveniji smo bili edini v državi, ki smo ustanovili tovrstne klube pod okriljem Pivovarne Laško. Klub je pomenil prostovoljno združenje ljubiteljev zlatorumene, peneče se pijače, ki se vari samo v Laškem.

Kako in kaj o klubih, njih organiziranosti in ustanavljanje, predvsem pa ideja je nastala pri prof. dr. Tomu Korošcu in Lojzetu Oberžanu, zaposlenemu v Pivovarni Laško, tudi kot vodji propagandnega oddelka. Predhodniki laških klubov so bili ljubitelji laškega piva iz vasi Spodnje Gorje pri Bledu, ki pa so v lastni zamisli sprva nepovezani z laško pivovarno že leta 1979 v gostilni Fortuna združevali omizje pivopivcev in laško pivo je bil njihov simbol.

Sicer začetek ustanavljanja klubov laškega piva prihaja iz leta 1987, ko je bil pod pokroviteljstvom pivovarne ustanovljen prvi klub v Laškem s sedežem v gostilni Bezgovšek in leta 1988 že izdelan pravilnik kluba.

90 | laški pivovarji

Nameni klubov Laškega piva so bili vzgajati poznavalce piva na sploh in laškega piva posebej s cilji: • Širiti in dvigovati zmerno in kultivirano uživanje laškega piva, • razvijati med svojimi člani tovarištvo, • razvijati družabnost, vzgajati in negovati odnos do lastnika sedeža kluba ter točilnih mest laškega piva • z družabnimi večeri, ki so vsak Prvi Petek Po Petnajstem, • letnim shodom, • s prirejanjem družabnih srečanj in izletov, • z vsakoletnim sodelovanjem na vseklubskem srečanju v času Pivo in Cvetja v Laškem.

Ideja o ustanavljanju takšnih klubov izhaja iz zapisa »leta 1564 na Kraynskem«

Člani kluba so imeli tudi svojo izkaznico, z evidenco opravičenih ali neopravičenih izostankov.

Izkaznica kluba ljubiteljev laškega piva

laški pivovarji | 91

Prvi predsednik ljubiteljev kluba laškega piva v Laškem je bil Karli Bovha, zaposlen v pivovarni kot dolgoletni vodja sladarne. Po poklicu šolani pivovar, tudi navdušen lovec, vzdržljiv muziknat. Laščan z dolgoletno tradicijo dela v laški pivovarni je bil s svojo visoko pivovarsko držo nesporno pravi »pirmajster« imenovanega kluba. Žal ga je neusmiljena bolezen mnogo prehitro iztrgala iz našega mnogokratnega druženja.

Spomin nanj bo vedno ostal.

Karli Bouha, ob odhodu v pokoj mu čestita Janko Remic

V Sloveniji je bilo registriranih 26 klubov in kultura pitja laškega piva, pa ne samo laškega, spoštljivost do piva se je ustvarila in negovala.

92 | laški pivovarji

Pivovarna Laško živi z okoljem Nedvomno je, da je Pivovarna Laško v času od leta 1963 vse do leta 2003, ko zapisujem dogajanja, povezana z njo, pustila v kraju Laško neizbrisen pečat. Ne samo v njeni rasti ugodnega poslovanja in pomembnosti v pivovarski panogi nekdanje Jugoslavije, kakor tudi samostojne države Slovenije, temveč in predvsem v razvoju samega kraja Laškega. Žal o kronoloških dogodkih našega udejstvovanja izven panožne dejavnosti pivovarstva v mestu in občini Laško ni kaj dosti napisanega. Na srečo so vidni »spominki«, ki stojijo še danes in bodo takšni verjetno ostali še mnoga leta. Prav je, da jim namenimo nekaj besed, s prikazanimi slikami za njih nepozabnost.

Vključevanja Pivovarne Laško s finančnimi sredstvi, kakor tudi s posamezniki zaposlenimi v Pivovarni, ki so se udejstvovali izven službenih obveznosti v raznih društvih, družbeno političnih organizacijah, krajevnih skupnostih, odborih za izgradnjo družbeno koristnih objektov, so še posebno povezovala pivovarno kot delovno organizacijo z okoljem, v katerem smo živeli. Zavedali smo se, da je čas službovanja tretjina dneva in da je potrebno za doseganje boljšega standarda ljudi – občanov tudi ostali dve tretjini dneva kaj postoriti, če želimo ustvariti standard za boljše počutje občanov in turistov, ki so prihajali v Laško predvsem v povezavi s termalnim zdraviliščem. Praktično ni mogoče opisati vrednosti v denarju, ki smo ga z lastno ustvarjenimi sredstvi iz poslovanja celotnega kolektiva Pivovarne Laško letno namenjali v dejavnosti izven programa pivovarstva. Inflacije, neevidentirana denarna sredstva v te namene in premalo točne evidence nam ne nudijo možnosti povsem zanesljivih zapisov. Kljub temu bom navedel nekatera pomembna vlaganja v kraju Laško v obdobju teh štiridesetih let.

Naša udejstvovanja so bila usmerjena predvsem v naslednje dejavnosti: • sofinanciranje zdravstva prek zdravstvenih domov v občini Laško, • sofinanciranje nekaterih projektov v osnovnih šolah in vrtcih, • vključevanje v komunalne dejavnosti, kot so obnova cest, vodovodov in elektrifikacij.

V letih 1975 do 1995 smo letno namenjali okoli sto tisoč evrov v denarju takratne valute.

Pri vsakoletni prireditvi Pivo in Cvetje smo prireditev v celoti financirali prek turističnega društva Laško, ob tem pa tudi del njihovega letnega programa dejavnosti. Z vsako letno pogodbo o sodelovanju smo namenjali za samo prireditev in dejavnost društva okoli štiristo tisoč takratnih nemških mark. Kot predsednika odbora za prireditev Pivo in Cvetje sta organizacijo prireditve vodila vedno takratna direktorja Jože Stanič in Tone Turnšek, vsak v času direktorstva pivovarne. Pred njima pa nekdanji direktor Ivan Vodovnik.

laški pivovarji | 93

Povezovanje pivovarne s komunalnimi dejavnostmi smo vodili Tone Turnšek, Franc Rojnik, Janko Remic in Jože Sadar praktično v obdobju vseh štirideset let. Kot predsednika krajevne skupnosti Laško sva v različnih obdobjih delovala Jože Stanič in Jože Sadar, ki sem bil štiri leta tudi predsednik komunalne skupnosti celotne občine Laško. Krajevna skupnost Laško je vključevala dvanajst zaselkov, vključujoč mesto Laško in ostale zaselke iz okolice. Ceste so bile v uvodnih letih slabe in slabo vzdrževane, mnogi zaselki niso imeli urejene vodne oskrbe, pa tudi elektrifikacija ni bila v vsaki hiši.

Kot neko posebnost smo leta 1977 v krajevni skupnosti kupili tudi prvi »pravi« smetarski voz, tako da smeti po mestu ni bilo treba več prevažati s traktorjem, ki je za sabo puščal neprijeten smrad. Za tiste čase je bil smetarski voz nekaj posebnega, danes povsem samoumevna zadeva.

Leta 1985 smo pristopili k izgradnji novega mestnega mostu čez Savinjo. Predsednik odbora za izgradnjo sem bil Jože Sadar, strokovna dela v sodelovanju z republiškimi institucijami pa je vodil Franc Rojnik, vodja investicij in proizvodnje v Pivovarni Laško. Zaradi dotrajanosti in pogostih poplav, ki so grozile s porušenjem mostu, je prišlo do odločitve izgradnje novega.

Pivovarna Laško je za izgradnjo imela še poseben interes, saj je bil most edina pot za oskrbo potrebnega materiala za proizvodnjo kot vhodnega materiala, prav tako pa tudi edina prevozna pot za dostavo končnih proizvodov na prodajna tržišča. Ob izgradnji so projektanti določili novo višino, dvignjeno za sedemdeset centimetrov nad takratnimi najvišjimi vodostaji Savinje ob velikih poplavah, računajoč, da ga rekla Savinja ob eventualnih novih poplavah ne bo pretekla.

Za mesto Laško bodo nepozabne štiri investicije, ki jih je v celoti financirala Pivovarna Laško, prav tako prevzela tudi vodenje organizacije in njih projektiranje.

Grad Tabor Nad mestom stoji stari grad, imenovan Tabor, ki so ga zgradili v trinajstem stoletju takratni Celjski grofje, uporabljali pa so ga kot lovski grad. Z adaptacijo starega gradu, s preoblikovanjem v gostinski lokal, z možnostjo organiziranja kulturnih prireditev na grajskem dvorišču in organizacijo porok smo pričeli leta 1986 in zaključili leta 1988, ko je grad odprl svoja vrata za javnost. Pred izvedbo preureditve starega gradu je grad že delno preurejal gospod Hido Džimhur, ki smo mu stroške preurejanja poplačali. Pivovarna je z občino Laško sklenila najemno pogodbo za možnost uporabljanja gradu za šestinšestdeset let. Vodenje investicij je prevzel direktor Tone Turnšek, strokovno je sodeloval tudi Franc Rojnik. Projektiranje je vodil dipl. ing. arhitekture Andrej Kemr, detajle interierja celotnega objekta je prevzel Tomaž Kržišnik, magister knjižne ilustracije, programe, promocije in oblikovanja pa Miljenko Licul, direktor Studia Zodiak. Finančna vrednost obnove je znašala okoli 10 mio takratnih nemških mark.

Obnova je bila izjemna, v takratnem času v Sloveniji gotovo eden izmed najlepše obnovljenih gradov in gostinskih lokalov.

94 | laški pivovarji

V času našega vodenja gradu Tabor kot gostinske dejavnosti in tudi kasneje smo v letih 1989 do 1996 v poletnih mesecih organizirali kulturne prireditve, imenovane »Grajske prireditve«.

Vsako leto je bilo izpeljano pet do šest kulturnih prireditev, s kvaliteto nastopajočih, kot so bili: Irena Grafenauer, Arsen Dedič, Polona Vetrih, Ivo Ban, Rade Šerbedžija in razne kulturne skupine iz Češke in Velike Britanije. Prireditve so bile vedno polno obiskane in grad Tabor je hitro dobil sloves kot nekaj posebnega.

Grad Tabor nekoč …

... in danes

Kulturni center Laško V nekdanjem kulturnem domu, pred tem športni dvorani - telovadnici za potrebe športnega društva »Partizan Laško«, pred drugo svetovno vojno Sokolski dom, ki je bil zgrajen leta 1933, smo se v pivovarni odločili, da pristopimo k preureditvi celotnega objekta v nov kulturni dom.

Idejni vodja direktor Tone Turnšek je na delavskem svetu uspel prikazati smisel in potrebo po novem kulturnem centru v Laškem, mestu s pivovarsko tradicijo in tudi mestu z dolgoletno zdraviliško termalno tradicijo. Delavski svet je sprejel sklep o preureditvi starega kulturnega doma v nov kulturni center.

Investicijo sta zopet prevzela direktor Tone Turnšek v sodelovanju s strokovnim vodenjem Franca Rojnika. Z deli smo pričeli leta 1991 in 17. 9. 1993 je izgrajen Kulturni center Laško doživel svojo prvo predstavo. Projektna naloga je bila zaupana arhitetu Danijelu Jagriču in Studiu Rebeka z arhitektom Borutom Reboljem. Nadzor prenove je vodil ing.Karli Vidali. Nastala je izjemna kulturna hiša, Cankarjev dom v malem in je nedvomno vzor lepote. Še danes se lahko njegov videz kosa s podobnimi hišami v svetu. Trud, ki sta ga vložila ob sicer dnevnih obveznostih na delovnem mestu v pivovarni oba organizatorja, je vreden posebnega priznanja. V Kulturnem centru se še danes čez celo leto dogajajo raznovrstne prireditve in center je za svoj namen polno izkoriščen. Investicijska vrednost je znašala okoli 7mio takratnih nemških mark.

laški pivovarji | 95

Sokolski dom, leta 1933

Kulturni center Laško danes

Športna dvorana V Laškem ni bilo razen ene šolske telovadnice nobene večje športne dvorane. V kraju je že vrsto let deloval košarkarski klub Pivovarna Laško in v pivovarni smo se odločili za izgradnjo nove športne dvorane. Zemljišče je brezplačno dala na razpolago občina. Projekt je predvideval dvorano s tisoč dvesto sedeži, z možnostjo dodatnih postavitev stranskih tribun in s tem pridobitve še dodatnih osemsto sedežev. Kot samostojni investitorji smo pričeli z izgradnjo leta 1994, predsednik odbora za izgradnjo sem bil Jože Sadar, strokovno vodstvo je imel v pivovarni zaposleni Franc Rojnik, projektna naloga pa je bila zaupana dipl. ing. arh. Frideriku Polutniku. Izvajalec del je bilo gradbeno podjetje Gradis Celje, ki je ob športni dvorani dogradilo tudi prostore za potrebe poslovne dejavnosti in jih tudi financiral z lastnimi sredstvi. Preostali del športne dvorane je v celoti financirala Pivovarna Laško, investicija je znašala približno pet milionov nemških mark. Gradnja športne dvorane je bila zaključena leta 1995 in 30. septembra je bila otvoritvena tekma s KK Slivnica. Športni dvorani smo namenili ime »Tri lilije«, po laškem grbu, ki ga označujejo tri lilije na modrem polju. Po izgradnji tako Kulturnega centra kot športne dvorane Tri lilije je oba objekta prevzel v upravljanje »Javni zavod Laško« pod okriljem občine, v opravljanje so vključili tudi muzejske dejavnosti Laškega. Dvorana Tri lilije je gostila tudi prvo skupščino delniške družbe Pivovarne Laško, dne 27.10.1997.

Športna dvorana Tri lilije

96 | laški pivovarji

Hotel Savinja Gostinsko podjetje Hotel Savinja v Laškem je bilo samostojno gostinsko podjetje z večimi obrati v Laškem in Rimskih Toplicah. Leta 1999 se je Pivovarna Laško odločila za nakup Hotela Savinja in Hotela Hum. V prvotni fazi je bila predvidena integracijska povezava z gostinskim podjetjem in ustanovitev nove družbe. Zaradi neusklajenih predvidenih razvojnih načrtov do ustanovitve nove družbe ni prišlo in Pivovarna Laško se je odločila za samostojen nakup obeh hotelov.

Pristopila je k obnovi Hotela Savinja in na osnovi izdelanih projektov Andreja Kemra, Tomaža Kržišnika ter Miljenka Licula smo z adaptacijo preuredili hotel z nekaj visoko kategoričnimi opremljenimi turističnimi sobami, v pritličju smo zgradili pivnico, ostali del zgradbe pa preuredili v gostinski lokal. Vrednost obnove je znašala okoli 6,5 mio takratnih nemških mark. Po starih zapisih je bila v tem delu pred približno štiristo leti v obratovanju opatijska pivovarna, kar pa zgodovinsko ni povsem preverjeno. Po adaptaciji obeh gostinskih lokalov smo dali v najem gostincema Anici in Jožetu Aškercu, ki sta z obema lokaloma skrbno upravljala.

Notranjost starega Hotela Savinja …

... in nov Hotel Savinja

Pihalna godba Laško Leta 1985 smo prevzeli sponzorstvo nad laško pihalno godbo in pivovarna je sponzor še danes.

Godba je bila pomemben dejavnik pri prodaji proizvodov Pivovarne Laško. Letno je sodelovala pri približno sedemdesetih promocijskih nastopih, ki jih je tako v Sloveniji kot v sosednji Hrvaški organizirala pivovarna na prodajnih tržiščih za širitev prodaje laškega piva. Za potrebe godbe smo vsako leto namenili približno sto petdeset tisoč takratnih nemških mark. V uvodnih letih sponzorstva smo godbi kupili nove inštrumente in uniforme za potrebe raznovrstnih nastopov. V obdobju sodelovanja se je število članov povečalo v kasnejših letih na sto, dvignila pa se je tudi kvaliteta godbe, tako da so v kasnejših letih nastopali v tekmovanju prve kakovostne skupine v Slovenji. Dolgoletni predsednik in strokovni vodja Stane Kužnik je leta 1985 predal mesto predsednika meni, Jožetu Sadarju, ki sem godbo vodil trinajst let, vse do leta 1998, nato je prevzel mesto predsednika godbe Gorazd Šetina, tudi zaposlen v Pivovarni Laško kot poslov-

laški pivovarji | 97

ni sekretar in vodja avtomatske obdelave podatkov. Po njegovem odhodu v pokoj leta 2010 se je tradicija v Pivovarni Laško zaposlenega predsednika nadaljevala in njegovo mesto je leta 2010 prevzel Matej Oset, sedanji član uprave pivovarne.

Laški planinci skupaj z laško pihalno godbo leta 1995 na vrhu Triglava in pred domom na Kredarici

Druga društva Sodelovanje kraja Laško in pivovarne je bilo tudi na drugih področjih predvsem z raznimi amaterskimi društvi, kot so bila že omenjeno turistično društvo, strelska družina Rečica, hortikulturno društvo Laško, planinsko društvo Laško. Z manjšimi finančnimi sredstvi smo jim pomagali pri realizaciji njihovih programov, ki pa za društva niso bila nepomembna. Obširnejše sodelovanje smo vzpostavili s planinskim društvom Laško že leta 1973, ko je bil predsednik društva Tone Turnšek, takrat še šef proizvodno-tehničnega sektorja, predsednik gospodarskega odbora pri društvu sem bil Jože Sadar in člani Janko Remic, Oto Srebot in kasneje tudi Fanika Wiegele. Leta 1999 in leta 2004 smo z večjimi finančnimi sredstvi pomagali pri obnovi sanitarij v celotnem planinskem domu na Šmohorju ter obnovi kuhinje in njej pripadajočih prostorov.

Črni most ob Savinji Naš stari Črni most ob Savinji, »maskota Laškega«, je po mnogih letih kljubovanja velikim poplavam Savinje pričel počasi »umirati«. Izgrajen je bil pred drugo svetovno vojno in ne samo poplave, tudi zob časa ni prizanesel njegovi leseni konstrukciji. Leta 1985 je bil prehod čezenj že povsem nezanesljiv in ljudem nevaren. Ob velikih poplavah so ga gasilci z debelimi vrvmi vezali na bližnja drevesa, da ga Savinja ne bi utrgala in odnesla. Laški nostalgiki so pristopili k laški pivovarni in zaprosili za finančno pomoč za izgradnjo novega črnega mostu in kot vedno našli pri takratnem direktorju Tonetu Turnšku soglasje in novembra 1997 je bila dokončana izgradnja povsem novega mostu in njegova otvoritev. Zakaj črnega, ker je bil tako prejšnji kot novi do zadnje vgrajene deščice v črni barvi.

Hvala zanj.

98 | laški pivovarji

Črni most

Terme Laško Za Laško najpomembnejši projekt, verjetno bi bil projekt stoletja, ki pa ni bil realiziran, je bila priprava izgradnje novega turističnega centra Terme Laško na levem bregu Savinje – v Jagočah. Izdelani so bili že idejni projekti in predvidena je bila investicija v vrednosti približno osemdeset milijonov takratnih nemških mark. S pripravo investicije so pričeli leta 1994, 1995.

Predvideno novoustanovljeno podjetje naj bi bilo nosilec celotne investicije in izgradnje, vendar do ustanovitve podjetja zaradi različnosti mišljenj ni prišlo. Pivovarna Laško je bila pripravljena ne glede na neustanovitev predvidenega podjetja samostojno pristopiti k investiciji. Sredstva je bila sposobna zagotoviti z lastnimi sredstvi in vključitvijo drugih slovenskih podjetij z vložkom njihovega kapitala. Strokovne službe so pričele z odkupom zemljišč z lastnikoma iz Jagoč.

Kupec Pivovarna Laško in prodajalca se za kupoprodajno ceno niso mogli dogovoriti, prodajalca sta zahtevala ceno za m2, ki je presegala takratne tržne cene, na kar pa pivovarna ni pristala.

Mogoče zaradi nekaj sto tisoč takratnih nemških mark, ki so pomenile razhajanje, je »padla v vodo« investicija, vredna osemdeset milionov mark.

Jaz sem kot Laščan sicer na občino oz. njeno vodstvo naslovil dopis s strokovno obrazložitvijo in analizo problema, da je nujna ukrenitev v smeri rešitve problema, na primer, da občina Laško sama sofinancira razliko med zahtevano ceno prodajalcev in ceno, ki jo je pripravljena plačati pivovarna za zemljišče, vendar je vse ostalo pri »vendar,vendar…«. S tem je bilo izgubljenih približno tristo do štiristo delovnih mest in nov prihodek iz povečanja turistične dejavnosti.

Kasneje, ko je zdravilišče Laško samo pristopilo k izgradnji novega turističnega centra, je bilo

laški pivovarji | 99

prisiljeno objekte graditi med prometno cesto, bližnjo železnico in bencinsko črpalko Ina, ki pa prostorsko ni najprimernejša lokacija. Pa še to, Inina črpalka se še danes ne želi nikakor umakniti s prostora, kamor ne spada. Če bi občani Laškega in zaposleni v zdravilišču takrat podrobneje poznali vzroke propada načrtovane investicije, bi se združili in verjetno skušali investicijo pripeljati do njene realizacije.

To se na žalost ni zgodilo.

Politična pripadnost Pivovarna Laško ni niti v času nekdanje Jugoslavije niti kasneje v državi Sloveniji izstopala kot politično razdeljeno podejtje. Nekateri zaposleni smo bili bolj levo usmerjeni člani kolektiva – nekateri od njih tudi člani zveze komunistov, drugi v vodilni strukturi pa so bili politično pripadniki desno usmerjenih ideologij (krščanski demokrati). Težave zaradi ideološke pripadnosti niso bile prisotne med vodilnimi delavci, kakor tudi med drugimi zaposlenimi, saj so svoje delovne obveznosti lahko nemoteno izpolnjevali. Enaki delovni odnosi so bili tudi kasneje v samostojni Sloveniji, ne glede na različnost političnih strank, ki so bile vključene v vodenje države. Poleg že omenjenih vlaganj v kraj smo tako nudili pomoč tudi pri financiranju obnove raznih sakralnih objektov v občini. Med drugim tudi prevoza križa s helikopterjem izpred cerkve Sv. Martina na vrh 555m Huma. Organizacijo je vodil Laški župnijski urad s takratnim dekanom gospodom Jožetom Horvatom. Križ je krasil vrh Huma že pred drugo svetovno vojno, vendar so ga pripadniki 3. nemškega rajha med vojno zažgali.

Dvig križa na vrh Huma leta 1991.

Pod križem piše: »Znova postavili so me iz obljube zelo prave, župljani in drugi Laščani.«

100 | laški pivovarji

Dejstvo je, da v obdobju štiridesetih let Pivovarna Laško nikoli ni poznala »rdečih številk« . poslovanje je bilo vedno pozitivno, skrbELi SMO za zaposlene in v tem obdobju nismo imeli nobene prekinitve delavnega časa – »štrajka«. laški pivovarji | 101

Šport in promocije Pivovarne Laško Na svetu so bila in so še vedno znana povezovanja med raznovrstnimi športnimi dejavnostmi in podjetniškim poslovnim svetom. Šport je dejavnost, ki privablja široke množice ljudi kot navijače, pristaše, podpornike, organizatorje, pravzaprav ljudi s športnim duhom, ki jim šport pomeni del njihovega življenja. Že v času Rimljanov so prirejali gladiatorske boje, gledalci pa so si svobodno izbirali svoje junake. Nič drugače ni v današnjem modernem času, ko tehnika prek raznih informacijskih poti, predvsem televizije, omogoča prenos športnih dogodkov iz enega konca sveta na drugega praktično v istem trenutku, hkrati pa poteka promocija vsakovrstnih poslovnih dogajanj, oglaševanj industrijskih in drugih proizvodov ali drugih podjetniških interesov. Torej: vizualna, slišana ali pisana informacija – proizvodi ali življenjske dobrine – potrošnik – prodaja. Celotna veriga je osnova za oglaševanje, le ta pa nenadomestljiv vir uspešne prodaje, praktično je v podjetništvu malo poslovnih panog, ki ne bi uporabljale za promocijo ene od športnih panog. Nekaj primerov: • Marsikatera avtomobilska industrija je vključena v športno dejavnost – formula 1 ali v raznovrstne avtomobilske railie, kot so na primer Pariz – Dacar.

• Proizvajalci športne opreme uporabljajo športne panoge za svoje promocije pri profesionalnih tekmovanjih tenisa, golfa, nogometa, košarke in še nekaterih drugih športov.

• Ameriški proizvajalec pijač Coca-Cola praktično ne izpušča športnih tekmovanj, olimpijade in svetovnih prvenstev, kjer ne bi bil prisoten.

• Farmacevtska industrija se počasi, vendar vztrajno zadnja desetletja vključuje pri različnih športnih zvrsteh s ponudbo dovoljenih poživil, koristnih za tekmovalce.

Tudi v Pivovarni Laško smo v marketinških programih za pospeševanje prodaje naših proizvodov vključevali raznovrstne športne dogodke. Finančna sredstva, ki smo jih namenjali za tovrstno promocijo, so bila usmerjena v: • igre z žogo, kot so rokomet, košarka, nogomet, • veslaški športi – blejski veslači, kanuisti, • zimski športi – skakalci, • atletika. Že leta 1992 smo postali član Olimpijskega komiteja Slovenije. Sodelovanje poteka vsa leta.

Prek komiteja sodelujemo na vseh olimpijadah, kjer smo ekskluzivni ponudnik naših proizvodov v okviru tako imenovane »slovenske hiše«.

102 | laški pivovarji

Podpis sponzorske pogodbe z Olimpijskim komitejem Slovenije

Planica Še v času nekdanje Jugoslavije smo bili član Planiškega komiteja slovenskih skakalcev in s tem nastopali kot ekskluzivni dobavitelj naših proizvodov na vsakoletnih mednarodnih skakalnih tekmah v Planici.

RK Celje Pivovarna Laško Leta 1990 smo prevzeli sponzorstvo rokometnega kluba v Celju. Z našim nastopom je klub prevzel tudi novo ime »RK Celje Pivovarna Laško«. Dolgoletni predsednik je bil direktor Tone Turnšek, kot člana upravnega odbora pa sta bila vsa leta vključena Janko Remic in Marko Jugovič. Klub je vrsto let v tekmovanjih dosegal vrhunske rezultate. Bil je desetkratni prvak Slovenije in leta 2004 v mednarodnem tekmovanju postal tudi evropski prvak. To je pomenilo tudi največji dosežek v zgodovini kluba in istega leta še prvak nad prvaki v evropskem super pokalu.

Z izgradnjo nove športne dvorane, imenovane športna dvorana »Zlatorog«, je mednarodnim tekmam prisostvovalo tudi več kot pet tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije.

Promocija Pivovarne Laško je bila s sodelovanjem rokometnega kluba Celje izredna in ugled pivovarne je tudi izven slovenskega prostora dosegal vidno mesto.

laški pivovarji | 103

RK Celje Pivovarna Laško in njihovi navijači »Florjani«

Evropski prvaki leta 2004

Košarkarski klub Laško Košarkarski klub Laško je bil uradno registriran že leta 1969 in Pivovarna Laško je kot sponzor nastopila leta 1987. Klub je nosil ime Košarkarski klub Pivovarna Laško. Prisotnost pivovarne je bila v vodenju in financiranju kluba praktično v celoti. Predsednik kluba sem bil od leta 1979 pa do leta 2000 Jože Sadar, kot člani upravnega odbora pa so bili dolga leta Gorazd Šetina, Bojan Košak, Dušan Siljan, Janko Deželak in Miro Firm, vsi zaposleni v pivovarni. Z izgradnjo nove športne dvorane leta 1995 smo nivo igranja košarke dvignili in bili vrsto let v državnem prvenstvu Sloveniji drugi klub, v pokalnem tekmovanju pa tudi prvaki.

Kot poseben uspeh štejemo leto 1999, ko se je košarkarski klub uvrstil v tekmovanje prve evropske lige, kar je bilo spričo pet tisoč prebivalcev v Laškem za evropska športna dogajanja nepojmljivo. Obisk tekem v dvorani Tri lilije je spremljalo tudi do tri tisoč gledalcev.

Tekmovanje v prvi evropski ligi je potekalo eno sezono in prenose tekem prek nacionalne televizije Ljubljana je v živo spremljalo tudi do štiristo tisoč gledalcev (po analizi Mediane). Z oglaševanjem naših proizvodov v času prenosa tekem je bila s tem dosežena izvrstna propaganda in promocija.

Košarkarski klub Pivovarna Laško

104 | laški pivovarji

Smisel sponzorstva Pivovarne Laško v košarkarskem klubu Pivovarna Laško je bil tudi v tem, da je Pivovarna Laško locirana v kraju Laško, in prav je bilo, da ne rečem tudi naša dolžnost, da smo kraju nudili vrhunske športne dogodke. Pivovarna je sponzor še danes, leta 2000 je postal predsednik kluba Boško Šrot, za njim pa Miro Firm, kar je še tudi danes.

Nogometni klub Maribor Pivovarna Laško Nogomet je zvrst športa, ki ima verjetno največ pristašev izmed vseh športnih panog. Severozahodna Slovenija z glavnim mestom Mariborom je za laško pivo vedno pomenila eno najpomembnejših tržišč. Obvladovali smo tudi do 85% tržnega deleža.

V Mariboru je mnogo let nastopal nogometni klub, takrat imenovani Branik Maribor, in tradicija nogometa je bila na tem delu Slovenije še posebno močna. Pivovarna Laško je s klubom vzpostavila sponzorski odnos leta 1992, sponzor je še danes in sodelovanje praktično ni bilo nikoli prekinjeno.

NK Maribor Pivovarna Laško

Maribor je nogometno mesto, takratni nogometni klub Branik Maribor je ob našem prihodu spremenil ime in postal nogometni klub NK Branik Pivovarna Laško. Pomembne ligaške tekme, posebno mednarodne, je na stadionu obiskovalo tudi do petnajst tisoč gledalcev, pogosti so bili prenosi tekem prek televizije in ime Pivovarne Laško je bilo vidno širokemu krogu gledalcev.

Za promocijo naših proizvodov smo v vseh športnih dvoranah in stadionih, tam, kjer smo imeli sodelovanje vzpostavljeno s sponzorskimi pogodbami, opremili z vidnimi obeležji celostne podobe Pivovarne Laško, in tovrstna propaganda je nedvomno širila krog pivcev laškega piva, kar se je vsa ta leta odražalo tudi v stalnem večanju prodaje.

Kot utemeljitev, da so športni dogodki pravo mesto za propagiranje piva in da so rezultati prodaje, vezani na tovrstno propagando, pridobitveni, pravi že sama logika: »Navijači športa nekega kluba so tudi dobri potrošniki pivskih proizvodov. Pivo se konzumira pred tekmo, po tekmi,

laški pivovarji | 105

naslednji dan ob družbah, kjer potekajo komentarji o preteklih tekmah, komentarji, kaj bo prinesla nova tekma, in tako iz tedna v teden, iz meseca v mesec in iz leta v leto. Res pa je potrošnja piva po zmagah večja kot po izgubah.« Napačna bi bila poslovna odločitev, če teh tržnih niš ne bi izkoristili.

Bili smo sponzorji tudi mnogim individualnim športom, pravzaprav športnikom, kot so bili:

Veslaški klub Bled Veslaški klub Bled z njihovima najboljšima veslačema, v obdobju našega sodelovanja Iztokom Čopom in kasneje Lukom Špikom, ki sta vrsto let skupaj nastopala v dvojcu. Dosegala sta vrhunske rezultate z osvojitvijo mnogih prvih mest v mednarodnih tekmovanjih, prejetju več olimpijskih medalj, kot tudi zlatih medalj na svetovnih prvenstvih.

Sodelovanje poteka že mnogo let, odločitev, da smo stopili v ta šport konkretno na Bledu, pa je imela še poseben cilj, razširiti prodajo piva in pridobiti nove potrošnike na trgu Gorenjske, kjer smo bili pred tem relativno slabo prisotni.

Iztok Čop in Luka Špik

Primož Peterka Bili smo sponzor Primožu Peterki, smučarskemu skakalcu, trikratnemu svetovnemu prvaku v smučarskih skokih.

Svetovni prvak Primož Peterka v smučarskih skokih

106 | laški pivovarji

Dušan Mravlje Sponzor smo bili ultramaratoncu Dušanu Mravljetu, doma iz Tržiča na Gorenjskem. O njem pove vse knjiga z njegovo monografijo, ko je tekal in seveda tekmoval na progah, dolgih tudi do pet tisoč kilometrov, kjer ga je vedno »napadala« dehidracija, in njegova posebnost je bila, da jo je »uničeval« ne samo z vodo, mnogokrat tudi s pivom in vedno le z laškim pivom. To nikakor ni bil običaj njegovih konkurentov na tekmah.

Ultramaratonec Dušan Mravlje

Franček Knez in Jože Zupan Pričetki povezovanja Pivovarne laško z dogajanji v športu, ki so bila opazna v javnosti, pa segajo v leto 1979 s podarjenima filmskima kamerama alpinistoma Frančku Knezu in Jožetu Zupanu, članoma odprave na Mount Everest. Oba sta občana občine Laško, takrat živeča v bližnjih Rimskih Toplicah. Preplezana smer je bila dolga trinajst kilometrov. Za doseženi uspeh je odprava prejela nagrado za moštvo leta, Josip Broz Tito pa jih je odlikoval z redom za zasluge za narod.

Franček Knez, vrhunski alpinist, se je v poznejših letih zaposlil v našem podjetju, kjer službuje še danes. Za njegovih več kot 880 prvenstvenih vzponov pravijo alpinistični poznavalci, da je to bogastvo, s katerim se ne more pohvaliti noben drug alpinist na svetu.

Alpinist Franček Knez

laški pivovarji | 107

Bili smo povezani še z mnogimi drugimi športniki, vendar v krajšem časovnem obdobju z nižjimi finančnimi sredstvi, vedno pa s ciljem pospeševanja prodaje.

Cankarjev dom Kakor je bila prenova zgradbe in ustanovitev Kulturnega središča Laško v prvi vrsti dolg pivovarne domačemu kraju, ki je tako doživel velikanski vzpon v kultiviranosti vsakdanjika za slehernega občana Laškega, pa je donatorstvo Cankarjevemu domu, tej naši osrednji kulturni ustanovi, kmalu po nastanku samostojne države vodil poslovni interes pivovarne kot družbenega podjetja, ki kljub novim razmeram konkurenčnega – tudi mednarodnega – spopadanja in brezobzirnega boja za dobičkonosnost želi dosegati pospeševanje prodaje svojih pijač v omikanem okolju nacionalne države in sodelovati pri njej promociji. Bili smo zvest partner, sodelovanje pa je potekalo polnih petnajst let.

Mitja Rotovnik, dolgoletni direktor Cankarjevega doma, podeljuje priznanje za dolgoletno sodelovanje Gorazdu Šetini.

Ljubljana, 16. marec 2005

108 | laški pivovarji

smo zvesti partner SLOVENSKEGA ŠPORTA IN KULTURE. sodelovanje SEDAJ poteka že polnih DVAJSET let.

laški pivovarji | 109

Razvojni mejniki Povzeto po Letnem poslovnem poročilu Pivovarne Laško za leto 2012.

Od takrat je minilo 187 let. Pivovarna Laško pa je prerasla iz lokalne pivovarne v vodilno proizvajalko piva in z ostalimi podjetji v Skupini Laško v vodilno proizvajalko mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih in drugih pijač na slovenskem trgu.

1825 Zgodovinski začetki Pivovarne Laško. Medičar in lectar Franz Gayer v nekdanjem Valvasorjevem špitalu uredi obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes 1838 Pivovarno kupi Heinrich August Uhlich. Pivo izvaža v Indijo in Egipt.

1867 Anton Larisch ob vznožju Sv. Krištofa in Šmihela postavi takrat največjo pivovarno na Spodnjem Štajerskem.

1889 Pivovarno kupi izrazito narodno usmerjen žalski pivovarnar Simon Kukec. Kot noviteto zvari svetlo in temno termalno pivo, pa še pivo Ležak in Porter, ki ga kasneje preimenuje v Temno laško pivo. Vse bolj uveljavlja znamko Laško pivo, pod katero pivo prodaja tudi v Egipt in Budimpešto.

1924 Pivovarna zvari zadnje pivo. Ljubljanski Union skrivoma pokupi večino njenih delnic in opusti proizvodnjo. Zaprtje pivovarne Laščanov ne prizadene le gmotno; pobudniki ponovnega odprtja pivovarne najprej navdušijo gostilničarje.

1929 Zastopniki gostilničarskih zadrug sklenejo v Laškem zgraditi gostilničarsko delniško pivovarno.

1938 Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence odprejo delničarsko Pivovarno Laško in predstavijo novo Laško pivo pod zaščitnim znakom Zlatorog.

Pivopivcem gre tako v slast, da nemški okupatorji zaradi kakovosti piva dopustijo ohranitev znamke Laško pivo.

1944

Med bombardiranjem železniškega mostu je zadeta in porušena tudi pivovarna.

1946 Po II. svetovni vojni v pivovarni zaženejo proizvodnjo že 1946, uradno pa je ustanovljena 1947.

Pivovarna Laško je po II. svetovni vojni ves čas enovito podjetje. Zlasti po letu 1960 beleži izreden razvoj prodaje: s 60.000 hl na 1.300.000 hl.

1990 Po uskladitvi z določbami zakona o podjetjih je organiziranje podjetja v družbeni lastnini vpisano v sodni register kot sklep sodišča Srg 23/90 z dne 31.5.1990.

110 | laški pivovarji

1991 V skladu z določbami zakona o podjetjih se preoblikuje v delniško družbo v mešani lastnini. Dne 30.9.1991 sta ocenjena delniški in družbeni kapital, opravljena pa je razdelitev delnic.

1995 Pivovarna Laško se na prvi skupščini delniške družbe, dne 20.4.1995, lastninsko preoblikuje v delniško družbo z znanimi lastniki. V sodni register je vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 8.9.1995. postane delniška družba z več kot 15.000 delničarji.

2000 Kapitalske povezave z Radensko, d.d., Radenci, Jadransko pivovarno – Split, d.d., in Vitalom, d.d., Mestinje so ene največjih prelomnic v zgodovini družbe. Začenja se nova poslovna strategija razvoja.

2002 Družba uspe z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d.d., Ljubljana. Pridobi 47,86 odstotka vseh njenih delnic.

2003 Nadaljevanje kapitalskih vlaganj. Družba pridobi 24,98-odstotni delež v Delu, d.d., Ljubljana. Postane njegova največja lastnica.

2004 Decembra pridobi še nadaljnjih 27.011 delnic (5,98 odstotka lastnine) delniške družbe Union Ljubljana. Pivovarna Laško, d.d., postane 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

2005 Februarja od družbe Interbrew Central European Holding B.v., Nizozemska, odkupi celoten lastniški delež, tj. 186.400 delnic, izdajatelja Pivovarne Union, d.d., Ljubljana. Pivovarna Laško tako postane večinska, 95,17-odstotna, lastnica družbe Union.

Maja Urad za varstvo konkurence izda soglasje k priglašeni koncentraciji družb Pivovarna Laško, d.d., in Pivovarna Union, d.d.

2006 Preknjižba 106.950 novoizdanih delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, s Slovenske odškodninske družbe, d.d., Ljubljana in Pivovarno Laško, d.d. Po preknjižbi ima delniška družba Pivovarna Laško v lasti 317.498 delnic MELR oz. 8,34-odstotni delež Mercatorja.

laški pivovarji | 111

2007 Prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško podjetje, d.d., Ljubljana. Prevzemniki Pivovarna Laško, d.d., Radenska, d.d. in Talis, d.o.o. imajo skupaj 628.044 delnic, tj. 94,09-odstotni delež ciljne družbe.

2008 Februarja je objavljena prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Pivovarna Laško, d.d. Prevzemniki Infond Holding, d.d., Maribor, Cestno podjetje Maribor, d.d., Fidina, d.d., Ljubljana in Koto, d.d., Ljubljana pridobijo skupaj 4.818.151 delnic, tj. 55,08-odstotni delež delnic ciljne družbe. Prevzemniki ponudijo 88,00 EUR za 1 delnico PILR in 2.488 delničarjev Pivovarne Laško, d.d., sprejme prevzemno ponudbo. Na dan 31.12.2008 je Infond Holding, d.d., večinski lastnik Pivovarne Laško, d.d., z 52,97-odstotnim deležem.

2009 Banke upnice NLB, d.d., Hypo Alpe-Adrija-bank, d.d., Banka Celje, d.d., Gorenjska banka, d.d., Probanka, d.d., Nova kreditna banka Maribor, d.d., in banka Koper d.d., so v obdobju od avgusta do septembra 2009 pridobivale delnice Pivovarne Laško, d.d., (PILR), ki jih je imela družba Infond Holdinga, d.d., zavarovane za bančne kredite. S tem so banke pridobile pomembne lastniške deleže v Pivovarni Laško, d.d., Infond Holding, d.d., Maribor od dne 5.8.2009 ni več večinski lastnik Pivovarne Laško, d.d.

2010 Nadzorni svet Pivovarne Laško, d.d., je dne 23.4.2010 potrdil izhodišče novega poslovnega modela in reorganizacije Skupine Laško, ki ga je pripravila in predložila uprava družbe, ter potrdila izhodišča Strategije rasti Skupine Laško do leta 2014 na segmentu pijač. Nov poslovni model predvideva preoblikovanje Skupine Laško v pogodbeni koncern v enotno podjetje.

112 | laški pivovarji

Pivovarna skozi obdobja‌

laĹĄki pivovarji | 113

Nekaj o pivu v številkah kot zanimivost 67,5 %

alkohola vsebuje najmočnejše pivo na svetu. Proizvaja ga britansko podjetje Brewmeister, imenuje pa se Snake vemon oziroma »kačji strup« po naše.

1040

leta je bila ustvarjena najstarejša, danes še obstoječa pivovarna. Nahaja se v bavarskem mestu Freising, imenuje pa se Weihenstephan.

50.000.000.000

litrov piva in več vsako leto popijejo Kitajci, ki veljajo za največje potrošnike piva na svetu. Na lestvici popitega piva na osebo se nahajajo na šele 40. mestu.

860

evrov stane najdražja steklenica piva na svetu. Velikansko 12-litrsko steklenico deset let starega piva proizvaja belgijska pivovarna Vieille Bon Secours.

7.500.000

litrov piva so leta 2011 popili na največjem pivskem festivalu. Govorimo seveda o münchenskem Oktoberfestu, gre za dogodek, ki ga obišče nad 6 milijonov pivskih navdušencev.

148

litrov piva na osebo vsako leto povprečno popijejo na Češkem, kar jih uvršča na prvo mesto na svetu. Slovenija je s povprečjem 80 litrov uvrščena na 13. mesto.

4

litre piva na dan so bili plačanani delavci v starem Egiptu. Za gradnjo piramid so bili namreč plačani v pivu.

7000

let nazaj so na ozemlju današnjega Irana zvarili prvo pivo, šlo pa je tudi za enega prvih primerov uporabe nadzorovane fermentacije.

1818

je leto v katerega sega najstarejša pivovarna v Sloveniji. Pivovarna Julij Stare Mengeš je samostojno delovala, dokler je ni kupil in zaprl Union, do danes pa v Mestnem muzeju Mengeš hranijo tri polne steklenice piva, ki segajo v leta od 1890 do 1905.

114 | laški pivovarji

laĹĄki pivovarji | 115

Jože Stanič, direktor Pivovarne Laško od 1974 do 1981 Prijatelj in dober sodelavec Jože, se je s svojo zagnanostjo in trmo lotil pisanja zgodbe o Pivovarni Laško.

Na straneh svoje knjige nam je odprl pogled na desetletja njegovega sodelovanja pri izgradnji in poslovanju pivovarne. To je okno njegovega pogleda, njegovih bogatih izkušenj in vpetosti v kolektiv, ki je postal uspešna gospodarska družba. Za to, da se človek loti takšnega podviga je potrebna dobra mera vztrajnosti, znanja in poguma. Uspelo mu je nanizati zgodbo spominov, da jih ne bi začela načenjati usoda pozabe. Jože s svojo neposrednostjo, pronicljivostjo in iskrivostjo postavlja v ospredje človeka, ki je delal in ustvarjal.

To je lepa zgodba neke »tovarne«, ki je bila zaradi podeželjske lokacije od takratnih načrtovalcev razvoja obsojena na propad, vendar pa je z dobrim delom in dobrim vodenjem postala zgodba o uspehu, poslovno uspešna in finančno trdna. Žal jo je »kriza lastninjenja« pripeljala v zelo zapleten in težak položaj. Ne le tovarne same, tudi zaposlene in ves kraj, ki živi in diha z »našo pivovarno« . Vsi želimo, da bi se rešila iz tega začaranega kroga in ponovno zacvetela.

Ponosen sem, da sem bil skupaj s sodelavci – prijatelji skoraj dve desetletji del te zgodbe o uspehu.

Jože Stanič

116 | laški pivovarji

Tone Turnšek, direktor Pivovarne Laško od 1981 do 2005 Ko nastopi čas upokojitve, čas miru, napoči tudi čas upokojenčevega spraševanja o preteklem življenju. Ali je bilo moje delovanje smiselno, ali sem delal še kaj drugega, kakor delal, in - nekako vzneseno - ali bo od mojega dela ostalo kaj pomembnega, koristnega za najbližjo okolico, za domači kraj ali za družbo. Takemu spraševanju ne uide nobena vest. Vest delovnega človeka, lenuhi se itak ne sprašujejo po tem.

Tudi Jože Sadar se je spraševal in izprašal. To je sicer intimno početje, a Jože je intimo naredil za javno. Napisal je knjigo o tem, kaj je delal, ko je delal, in ker je vse življenje delal v naši pivovarni, je v njegovi knjigi zgodba o Pivovarni Laško ter njenih novejših štiridesetih letih, ko si je v pivovarni služil za vsakdanji kruh in je pri tem spoznal, da je to premalo. Da mora narediti še kaj več, da mora svojemu poklicnemu delu pristaviti, kot bi se reklo danes - dodano vrednost.

Sadarjeva knjiga Laški pivovarji zajema obdobje velikega zagona v razvoju firme od leta 1963 do 2003, obdobje na obeh straneh prelomnice med dvema družbenopolitičnima ureditvama, med socialističnim gospodarstvom in tržnim kapitalizmom. Prelomnice, ki jo zaznamuje nastanek samostojne države, oblikovanje slovenske nacije. Že zato je treba reči, da je ta knjiga morala biti napisana. Nastala je s pogumno odločitvijo, da jo je trba napisati in spet s pogumom, ki je potreben, da se odločitev uresniči z zbiranjem razmetanega gradiva, zahtevanih podatkov in vsega, kar knjiga potrebuje, da bi imelo opisano obdobje rep in glavo. Veseli me, da se je tega opravila lotil Jože in da je nalogo kompetentno dokončal, še posebej zato, ker je pri tem izpričal zvestobo do firme, skromnost in spoštljivost do sodelavcev ter rešpekt do stvarnih zgodovinskih podatkov. To, v knjigi prikazano obdobje je namreč tudi obdobje poti, ki sva jo s Sadarjem prehodila skupaj, knjiga se me torej dotika na najboljši način in v celoti.

V povojnem času je med laškimi pivovarji (nekdanje narodno naravnane gostilničarske pivovarne) vzklila želja, da bi iz t.i. »lokalne« pivovarne, znane sicer po tem, da vari sijajno pivo, ki so ga nekoč pili tudi gospodje v Aleksandriji, izgradili kaj ne več tako lokalnega. To željo smo podedovali, sprejelo smo jo kot dediščino od neposrednih prednikov. Za to smo morali ustvariti dober kolektiv predanih delavcev, skrbeti za strokovno pomlajevanje (v politiki se je temu reklo »naslonitev na lastne sile«) predvsem s smotrno štipendijsko naravnanostjo, zaposlovati primeren strokovni kader, motivirati delavce s primernim sistemom nagrajevanja in napredovanja, s pravim stikom med vodstvom in zaposlenimi, skrbeti za dobro informiranje, na vse mogoče načine bedeti nad stanovanjsko problematiko, dodatnim zdravstvenim in pokojninskim zava-

laški pivovarji | 117

rovanjem, podpirati družabno življenje zaposlenih in počitnikovanje njihovih družin itd. Na proizvodno-tržnem področju je to zajemalo uvajanje novih proizvodov, vlaganje v trg in razvoj trgov, izgradnjo neposredne prodajne mreže, zagotavljanje visoke finančne realizacije z akumulativnostjo poslovanja in s tem omogočanje velikanskih vlaganj v nove tehnologije, tržništvo in prodajo. Leta 2003 smo že bili opremljeni z najsodobnejšo računalniško vodeno tehnologijo, izgradili smo vodovodno omrežje s kakovostno vodo za lastne potrebe in splošno porabo. Bili smo, skratka, ena največjih in najuglednejših evropslih pivovarn.

Kaj vse je pivovarna namenila za razvoj kraja, za dobrobit krajanov, za športne aktivnosti, šolstvo in zdravstvo, za kulturo njihovega bivanja in vsakdanji življenski standard, je skoraj nemogoče navesti na kratko, vsekakor pa daleč presega zgolj naravnanost na promocijske učinke in prodajo piva. Bil je to dolg Laškemu in krajanom Laškega.

Lastninsko preoblikovanje smo kot družba izpeljali v letih 1991-1994 med prvimi v državi Sloveniji. Dosegli smo sporazum z nad tristo starimi delničarji gostilničarske pivovarne, pri interni razdelitvi, pri odkupu delnic so sodelovali vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, tudi najzvestejših poslovnih partnerjev nismo prezrli, ob koncu leta 1994 pa smo postali večinski lastniki pivovarne. Z oblikovanjem sklada lastnih delnic so vsi zaposleni izločali 10% za odkup delnic do konca leta 2008. Škoda, da se je vsebina tako imenovane »zgodbe o uspehu« v našem političnem vsakdanjiku tolikanj sfižila, kajti res bi mi prišla prav za oznako obdobja v življenju laške pivovarne, prikazanega v Sadarjevi knjigi Laški pivovarji.

Tone Turnšek

118 | laški pivovarji

Dušan Zorko, direktor Pivovarne Laško od 2009 V antičnem Rimu so govorili, da besede odletijo, zapisano ostane in tako slikovito ilustrirali pomen, ki ga imajo zapisi pričevalcev določenega obdobja. Jože Sadar je Pivovarni Laško ne samo dal najboljša leta svojega življenja, kot radi rečemo, ampak v podjetju in njegovi zgodovini pustil tudi neizbrisen pečat. Knjiga Laški pivovarji je njegovo pričevanje, podprto z bogato zbirko dejstev o obdobju, ko se je Pivovarna Laško razvila iz majhne pivovarne iz še manjšega kraja v pomembnega igralca na slovenskem, pa tudi regionalnih trgih.

Knjiga Jožeta Sadarja pa bralcu ne prinaša le slikovitega vpogleda v eno najpomembnejših obdobij v razvoju Pivovarne Laško, ampak tudi avtorju lasten oris ozadij ter predvsem razlogov, ki so v določenih obdobjih narekovali odločitve vodstva pivovarne, zato lahko mirno zapišemo, da gre za dokumentirana ter z empiričnimi dejstvi podprta pričevanja iz prve roke. Laški pivovarji so bili med prvimi, ki so se že v času prejšnje države in sistema začeli zavedati pomena blagovnih znamk na katerih so temeljili iz leta v leto uspešnejšo prodajo piva - te žlahtne pijače iz žit, hmelja in vode. Prepričan sem, da bo knjiga postala obvezno branje vseh tistih, ki bodo želeli spoznavati razvoj pivovarstva v Sloveniji in pivovarne v Laškem, ki je prav v teh zadnjih 50 letih v slovenskem in regionalnem prostoru vseskozi pridobivala na pomenu. Knjiga veliko pove tudi o avtorju samem, saj vseskozi poudarja timsko delo ter povezanost z lokalno skupnostjo, vrednoti, ki jo še danes načrtno gojimo in spoštujemo v pivovarni. V njej se bodo prepoznali številni Laščani, bivši člani ekip pivovarne in prenekateri, ki so v ekipi še danes.

V času izida knjige v Laškem obeležujemo 190 letnico začetkov pivovarstva. Prav je, da ob proslavljanju te častitljive obletnice dobimo tudi dokument, ki priča o razvoju Pivovarne Laško v novejšem času. Jože Sadar je gotovo eden tistih redkih, ki lahko ta del zgodovine zapišejo z njemu lastno kredibilnostjo, zato se mu za vložen trud in opravljeno delo iskreno zahvaljujem.

Z nadaljevanjem razvoja pivovarne želimo ohranjati zapuščino, ki so nam jo pustile generacije, katerih pomemben člen je bil tudi avtor.

mag.Dušan Zorko

laški pivovarji | 119

laški pivovarji Društvo Pivovarne Laško, ustanovljeno leta 1989, prvi predsednik Ludvik Lavrinc 120 | pivovarjev

laĹĄki pivovarji | 121

Sklepna misel

Želim si, da bi ta knjiga dosegla smoter, ki sem ji ga namenil. V njej ni leporečja. Kako tudi, saj se poslovanje podjetja izraža s številčnimi podatki, katerih vsebine se s finančnimi prijemi in z različnimi ekonomskimi parametri medsebojno primerjajo, bodisi za sedanje ali preteklo obdobje bodisi z drugimi podjetji enake gospodarske panoge.

Prikazane numerične vrednosti, ki se nanašajo na prodajo, nabavo, investicijska vlaganja, finančne, kot tudi kapacitetne vrednosti, zaposlenost in njeno fluktuacijo, sofinanciranje in vlaganje denarja v nakupe drugih podjetij, so takšne, kot so prikazane v vsakoletnih poslovnih poročilih Pivovarne Laško. Pridobljeni podatki od nekdanjih mojih sodelavcev, Franca Rojnika, Bojana Košaka, Gorazda Šetine, Dragice Čepin, Fanike Wigele, Lojzeta Oberžana, Franeka Markoška ml. in Pavla Terška ter zunanjega sodelavca, zaposlenega v marketinški firmi »Studio Zodiak«, Borisa Vojeta, so v knjigo vneseni, kot sem jih prejel. Zahvaljujem se jim za sodelovanje. Opisi posameznih dogodkov so zelo blizu dejanskem stanju, da ne rečem popolni.

Vendar poslovanje v obdobju enega leta, računalniške obdelave podatkov, njih dopolnila in popravki, pričete investicije v enem letu in zaključene po preteku nekaj let, lahko finančno izkazujejo tudi razlike, ki s tem nastanejo. Vendar ne tolikšne, da opisovanje dogodkov v Pivovarni Laško v času štiridesetih let ne bi ustvarilo in prikazalo prave slike tega obdobja. Ne bo potrebe, da bi me kdo prijemal za besedo.

Sklepna misel je: Mesto Laško, zaposleni v Pivovarni Laško in njeno vodstvo smo lahko zadovoljni in ponosni na dosežke, ki smo jih ustvarili v tem obdobju. Pa ne samo vodstvo. K uspešnemu štiridesetletnemu pivovarstvu v Laškem so prispevali tudi vsi drugi zaposleni.

Brez delavcev, z njihovim strokovnim znanjem, kot so pivovarji, elektro in strojni vzdrževalci, vozniki kamionov, servisne službe, transportni delavci v distribuciji, delavci v proizvodnji, skladiščniki materialov in gotovih proizvodov ter pisarniški delavci v posameznih upravnih, knjigovodskih in prodajnih službah, Pivovarna Laško ne bi bila celota. Vsak posameznik je del te celote. Tudi sama družbena dogajanja teh časov so k temu pripomogla. Lahko trdim, da je v zadnjem desetletju, mogoče že nekoliko prej, za industrijo napočila sprememba, ki ima značaj prave revolucije. Kapitalizem brez meja. Lov za posli in zaslužki na svetovnem trgu, vse to bo v temeljih spremenilo, pravzaprav že spreminja naša življenja. Državne oblasti, ki imajo v mislih le blaginjo lastne države, so v boju s svetovno delujočimi koncerni in vlagatelji nemočne.

122 | laški pivovarji

Bo državna politika izgubila moč? Socialna infrastruktura večino ljudi v Evropi še varuje pred dejanskim propadom, a je pred zlomom. Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v večini razvitih evropskih držav neopazno drstita v propad.

Nekaj podobnega se dogaja tudi v Pivovarni Laško. Nakupi novih podjetij v panogi pijač, kakor tudi izven nje, nepopolna postavitev koncerna Pivovarne Laško še zdaleč niso izpolnili želene poslovne projekcije, ki bi nadaljevala uspešno poslovanje predhodnih štiridesetih let. Koncern je zašel v visoke bančne dolgove, ki jih iz rednega poslovanja ni v stanju vračati. Večinski lastniki so postale banke, ki pa jim razvoj podjetja ni najpomembnejši cilj. Stremijo le za čim boljšim plasiranjem denarja oz. čim hitrejšim vračilom že danih kreditov. To vsekakor ni dobra dolgoročna strategija razvoja Pivovarne Laško. Podjetje stagnira že vrsto let tako v staranju in nabavljanju strojne opreme kot tudi na marketinškem področju. Želim pa, da bi Pivovarna Laško vse današnje težave uspešno odpravila in brez vpliva drugih poslovanje podjetja vodila z lastno strategijo. V resnici pa se mi zdi nepomembno tarnati ali hvaliti stare čase kot izgubljene in z nostalgijo verjeti samo vanje, kajti čas teče naprej.

V ZDA je mesto Modest, kjer so postavili velik slavolok z napisom »Voda, bogastvo, zadovoljstvo, zdravje«, v sicer zelo sušnem področju.

Iz trave, travnatega plevela ostike (katere vzorec je shranjen v semenski banki na državni univerzi v Kansasu) je pred približno 8000 leti z naravno oprašitvijo drugega – prednika pšenice nastalo žito. Takšna je razlaga raziskovalcev. Na univerzi iščejo gene, ki bi pomagali okrepiti odpornost pšenice. Če jih v bodočnosti ne bodo našli, verjetno tudi pšenice in drugih žit ne bo več. Sledi, da tudi kapital, vrednostni papirji, marketing, lastništvo in še kaj ne bodo kaj dosti uporabni, kajti narediti pivo brez slada, hmelja in vode ni mogoče.

laški pivovarji | 123

Imensko kazalo: Aškerc Anica Aškerc Jože Bači Vinko Behek Alojz Belančič Dimitrij Blagotinšek Tomaž Bojan Košak Bouha Karli Bračun Vlado Brenčič Ivo Broz Josip – Tito Cestnik Meta Cizej Bojan Čepin Dragica Čop Iztok Damjan Janez Dedić Arsen Deželak Janko Duša Zdravko Džumhur Hido Edelbaher Maks Firm Miro Gazvoda Cvetko Geršak Andreja Gobec Roman Godec Uroš Grafenauer Irena Hojs Jože Horvat Jože Ivković Martin Jalen Janez Jermol Zdravko Jesenšek Jože Jontes Franc Judnič Jaka Jugovič Marko Jurič Franc Kačič Miran Kardelj Edvard Kebe Andrej Kemr Andrej Klampfer Maks Klemenčič Miran Knez Ciril

124 | laški pivovarji

Knez Franček Kordigel Damjan Korošec Tomo Kosi Aleš Košak Bojan Košak Matic Košar Maksimiljan Košar Peter Košenina Matej Kovač Ivan Krajšek Borut Kržišnik Tomaž Kunc Bojan Kužnik Stane Lapornik Danijel Lavrinc Ludvik Leskovšek Luka Licul Miljenko Majcen Manfreda Mojca Markošek Franek ml.

Markošek Franek Matek Roman Mravlje Dušan Murgelj Zvone Novak Simon Oberžan Alojz Oberžan Alojz st.

Ogrinec Berta Ortl Franc Oset Matej Paj Irena Pavčnik Anica Pavčnik Darja Peterka Primož Plavc Vili Pokleka Marija Polutnik Friderik Popović Nikola Potokar Jure Požin Mojca Preščak Tatjana Pukšič Janez Razboršek Jože

Reya Jure Remic Janko Remic Jelka Rojnik Franc Sadar Jože Sadar Jože ml.

Sadar Žiga Salobir Karla Siljan Dušan Slapšak Jože Slimšek Jožica Srebot Oto Stanič Jože Starc Lili Steblovnik Rudi Šerbeđija Rade Šetina Gorazd Šibanc Franc Škorja Franc Špik Luka Šrot Boško Šuhel Ernest Šuhel Fani Teršek Pavel Titan Ljudmila Turnšek Tone Tušek Marko Uratarič Nada Vale Alojz Velikonja Mitja Vetrih Anita Vetrih Polona Vitez Joža Vivod Andrej Vodovnik Ivan Voje Boris Vranješ Ante Wiegele Fanika Zelenjak Rudi Zeme Dora Zor Marjan Zorko Dušan Zupan Jože

Viri: • Franc Rojnik • Janko Remic • Bojan Košak • Fanika Wiegele • Alojz Oberžan • Boris Voje • Franek Markošek ml.

• služba marketinga Pivovarne Laško • pravno kadrovski sektor Pivovarne Laško • sektor informatike Pivovarne Laško • Poslovno združenje industrije piva Jugoslavije

Zahvala: Danes avtorji svojih tipkopisov ne izročajo na papirju.

Svoje računalniške veščine pri pripravi gradiva mi je dal na razpolago sin Jože. Zato se spodobi, da je omenjen med tistimi, ki sem jim hvaležen za podporo pri nastajanju knjige.

Na vrhu triglava leta 1995, Tone Turnšek, Jože Sadar ml., Jože Sadar ter Dušan Siljan.

laški pivovarji | 125

Kolofon:

lektoriranje:

Prof. dr. Tomo Korošec

računalniški prepis:

Andreja Geršak

in obdelave :

Jože Sadar ml.

fotografije:

arhiv Pivovarne Laško

arhiv Studio Zodiak osebni arhiv

oblikovanje in prelom: Luks Studio tisk:

M tis, d.o.o.

naklada:

700 kos

Izdajo knjige omogočila PIVOVARNA LAŠKO d.d.

126 | laški pivovarji

laĹĄki pivovarji | 127

O avtorju Jože Sadar se je rodil 1.6.1942 v Rečici pri Laškem. V osnovno šolo je hodil v Laškem, v gimnazijo pa v Celju.

Leta 1961 se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, in ker mu je leta 1963 umrl oče, je istega leta zaključil prvostopenjski študij ter se z nazivom ekonomist zaposlil v Železarni Štore. Po letu dni je sporazumno zapustil železarno in nastopil službo v laški pivovarni. »Pivovarčan« je – z enoletno prekinitvijo zaradi vojaščine v Makedoniji – ostal do upokojitve marca 2003.

in podpornik, npr. pri predsednikovanju Košarkarskemu klubu Laško (1979-2001) in Godbi na pihala Laško (1985-1998). Vrhunec Sadarjeve življenske in delovne zmogljivosti je sovpadel z nesluteno rastjo laške pivovarne. Tako je bila sestavina srečnih okoliščin tistega obdobja naše preteklosti, v kateri se je del ustvarjenega bogastva iz cvetočega podjetja smotrno preusmerjal v krajevno družbeno korist, v dobro krajanov Laškega, tudi njegova službena dejavnost.

V Laškem je vstopil v delovno okolje, kjer sta živahna podjetnost ter strastna želja po rasti in razvoju pivovarne kljubovali tedanjemu medlemu in neperspektivnemu izpolnjevanju planskih norm. To je spričo Sadarjeve naravne delavnosti in poslovne nadarjenosti krojilo njegov strokovni razvoj in oblikovalo njegovo službeno kariero. Ob delu v pivovarni je bil npr. uspešen kot predsednik sanacijskega odbora Lesne industrije Bor (od 1982-1984), kot predsednik krajevne skupnosti Laško (od 1974-1979) in predsednik Samoupravne komunalne skupnosti občine Laško, njegova požrtvovalnost in navezanost na domači kraj pa sta prihajali zlasti do izraza na področjih, kjer je bila Pivovarna Laško sponzor

Jože Sadar je nosilec vrednih družbenih priznanj, med njimi npr. bronastega častnega znaka Turistične zveze Slovenije (1974), priznanja Občine Laško »2.julij« za izredne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospodarskega in družbenega razvoja občine (1978), priznanja Lesnine Ljubljana za uspešno sanacijo podjetja Bor Laško (1984), »Častni član kluba«, priznanje Košarkarskega kluba Laško za 22-letno vodenje kluba (1999), priznanje »Zlati grb občine Laško« za izreden prispevek k razvoju košarke v laškem (2002).

Prof. dr. Tomo Korošec