ČAS TA EN ADV
• leto XXII • december 2012 •
Uspešno poslovanje str. 2 Skupine Laško
• številka 28 •
Intervju s predsednikom Skupine Dobri časi adventa str. 12 Laško mag. Dušanom Zorkom str. 6
Čas za refleksijo
B
liža se konec še enega, za Skupino Laško dokaj zahtevnega leta. V skladu z napovedmi, smo se v letu 2012 soočali z velikimi pretresi predvsem na domačem trgu, ki je za skupino še vedno najpomemnejši, bankam upnicam pa smo na podlagi sporazuma o reprogramu posojil odplačali precej preko 30 milijonov evrov obresti in posojil. A družbe Skupine Laško živijo in delujejo. Še več, tekoče poslujejo dobro, dosegajo dobre rezultate in, kot smo zapisali tudi v poslovno strategijo, z enotnim nastopom na pomembnejših tujih trgih, krepijo svoje tržne deleže. Zato se lahko kljub zahtevnim tržnim pogojem s ponosom ozremo na naše skupne dosežke leta 2012. Trgu smo po dolgih desetletjih spet ponudili pšenično pivo, uspeli brez velikih pretresov v veliki meri racionalizirati poslovne
funkcije in poenotiti standarde za zaposlene v družbah ter optimizirati velik del stroškov. Družbeno odgovornost, ki je ena najpomembnejših vrednot Skupine Laško z dolgoletno tradicijo, smo tudi letos spodbujali in z rezultati dokazovali njihov pomen. Ostajamo največji sponzor slovenskega športa in v letu 2012 smo se imeli priložnost resnično veseliti rezultatov naših sponzorirancev. Od londonskih Olimpijskih iger na katerih smo v slovenskem pubu proslavljali medalje in druge uspehe športnikov, preko naslova svetovnega prvaka v smučarskih poletih, pa do že drugega nastopa nogometašev Maribora v Ligi Evropa. Prepričani smo, da imajo takšni športni uspehi trdno podlago v sponzorstvu podjetij Skupine Laško. S projektom mecenstva pa smo podprli tudi kreativnost slovenskih glasbenikov, jim omogočili nastop na Pivu in
[
str. 1
]
cvetju, na katerem smo letos prvič gostili tudi glasbene goste iz Amerike. Če temu dodamo še nenehno skrb za zmanjševanje okoljskega odtisa družb in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, lahko mirno pritrdimo tistim, ki pravijo, da se šele v zahtevnih časih kaže resnična družbena odgovornost podjetij. Gospodarske napovedi za Slovenijo tudi za leto 2013 niso prav nič optimistične, a trdno sem prepričan, da smo v zadnjih letih stopili na pot, po kateri lahko nadaljujemo z uspehi. Vsi skupaj smo dokazali, da znamo in zmoremo. Zato nam vsem skupaj želim, da bo naša prihodnost odvisna predvsem od nas samih. Nazdravimo torej letu 2013! • Besedilo: Matej Oset
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
• številka 28 •
Uspešno poslovanje Skupine Laško
P
oslovanje Skupine Laško je bilo v desetih mesecih tekočega leta 2012 uspešno. Predvsem, če ga ocenjujemo tudi z vidika pogojev poslovanja, ki niso bili naklonjeni ustvarjanju dodatne vrednosti.
Glede na gospodarske razmere, dobro poslovanje Skupine Laško Pretečeno obdobje tekočega leta so zaznamovale slabe gospodarske razmere, ki so bile odraz recesije. Ta močno vpliva na življenjsko raven prebivalstva, kar se odraža pri porabi vsakodnevnih dobrin in v to kategorijo sodijo tudi vse vrste pijač. Vpliv recesije na poslovne rezultate Skupine Laško je sicer večji od pričakovanega, zato si ob zaključku leta tudi obetamo poslovne rezultate na nivoju lanskoletnih. Ob zna-
tnem padcu standarda in potrošnje pa to ocenjujemo kot dobro kar pomeni, da se je Skupina Laško sorazmerno uspešno zoperstavila vsem težavam, ki so se pojavljale v tem obdobju.
Najpomembnejši prodajni proizvod Skupine Laško ostaja pivo Skupina Laško je v obdobju januar-oktober 2012 skupaj prodala 3,3 milijona hl vseh vrst pijač in tako zaostala le za 1,8 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej. Vodilni in najpomembnejši prodajni proizvod Skupine Laško ostaja pivo in sicer s 55,8 odstotnim deležem v skupni prodaji pijač. Več kot v letu 2011 je bilo prodanih ostalih pijač kot so mineralne in naravne ter izvirske vode kakor tudi nekatere brezalkoholne pijače, prodane
[
str. 2
]
količine piva pa so bile nekoliko manjše kot v preteklem letu.
Dobiček iz poslovanja višji za 15 odstotkov Skupina Laško je v obravnavanem obdobju ustvarila 233,5 milijona EUR čistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev, kar je sicer za 3 odstotke pod lanskoletnimi prihodki. Dobiček iz poslovanja dosežen v višini 26,8 milijona EUR pa je za kar 15 odstotkov presegel tistega pred letom dni. Tako ugotavljamo, da so nekateri kazalniki poslovanja ugodnejši kot pred letom dni. Ob upoštevanju vseh naštetih dejstev in ob ostalih težavah s katerimi se spopadamo skoraj vsakodnevno, smo lahko z doseženimi poslovnimi rezultati zadovoljni. • Besedilo: Bojan Košak
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
Obvestilo o seji Nadzornega sveta Pivovarne Laško, d.d. Nadzorni svet Pivovarne Laško je na 55. redni seji, 28.11.2012, sprejel naslednje pomembnejše sklepe: • nadzorni svet se je seznanil z ugotovitvami in priporočili raziskovalno - svetovalne študije za strateško odločanje Skupine Laško, •n adzorni svet se je seznanil s postopki odprodaje naložb družb Skupine Laško ter ključnimi kazalniki kapitalske ustreznosti in stanjem plačilne sposobnosti Pivovarne Laško, d.d.; • nadzorni svet je potrdil izhodišča za Poslovni načrt 2013, • nadzorni svet se je seznanil s časovnim načrtom aktivnosti in vlog za dosego dolgoročnega reprograma, • nadzorni svet se je seznanil, da je nadzorni svet njene odvisne družbe Pivovarne Union d.d. na svoji 19. redni seji dne 23.11.2012, za člana uprave Pivovarne Union d.d. imenoval Marjeto Zevnik, odgovorno za pravno, kadrovsko in splošno področje in Mateja Oseta, odgovornega za proizvodno-tehnično področje.
• številka 28 •
Božični čas, čas druženja
V
času pred in med novoletnimi prazniki, za hip ustavimo čas, upočasnimo tempo ter si želimo predvsem topline in miru. Za spremembo vam tokrat ponujamo nekaj drugačnega za pogostitev vaših najdražjih, prijateljev, sosedov, sorodnikov. Predstavljamo iC Cider v punč različici. iC Cider je nizko alkoholno (4 vol.% alc.) jabolčno vino, ki se v zimskem času, ko zadiši po praznikih, odlično ujame z okusom cimeta, pomaranč, klinčkov in zvezdastega janeža, ne nazadnje pa mu pristoji tudi okus ingverja in kardamoma. Punč je poznana pijača, še posebej popularna v času praznovanj, na katerih se ponavadi streže v velikih posodah, imenovanih »punch bowls«.Po izročilu izvira iz Indije, njenih prvotnih pet sestavin pa je: alkohol, sladkor, limona, voda in čaj ali začimbe. Pijača naj bi aktivirala čakre in tako ogrela telo. V Evropo so po navedbah slavo punča v 17. stoletju prinesli angleži, v Avstrijo, kjer jo v času božičnih praznikov strežejo na vsakem koraku, pa jo je menda prinesel sam Wolfgang Amadeus Mozart.
Besedilo: V.G.
[
str. 3
]
iC Cider punč (za 2-3 osebe) • 1 steklenica iC Cider-ja (0,4l) • s ok polovice pomaranče, • ž lica medu, •p aličica cimeta, •2 zvezdasta janeža in •p o okusu nageljnovih žbic, • 3 cl Calvadosa*. Za vse, ki ljubijo močne okuse še: ščep naribanega ingverja in ščep mletega kardamoma. Vse sestavine pomešamo, segrejemo do vrelišča, da se okusi prepletejo in še vroče postrežemo. Zraven se odlično prilegajo domači medenjaki. Preverjeno, gostje bodo navdušeni! • * Calvados je žganje iz jabolčnega vina. Izvira iz dela francoske normandije, ki ga skrajšano poimenujejo Calva. Lahko uporabimo katero koli kakovostno jabolčno žganje ali drugo sadno žganje.
Besedilo: Simona Oset.
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
• številka 28 •
degustacija piva od a do ž Degustacija piva je analiza piva s čutili. Če pivo pijemo pravilno, lahko v njem še bolj uživamo, drugače se nam lahko zgodi, da marsikaj zamudimo. Lahko se sicer odžejamo, a zakaj ne bi vzeli vse, kar lahko od piva dobimo. Tudi če nismo profesionalni degustatorji, uporabimo vse svoje čute. Vsak tip piva vzbudi svoja pričakovanja in v skladu s tem tudi ocenjujemo njegove lastnosti.
Kako degustiramo pivo 1.
Najprej ga pogledamo in ocenimo vizualno podobo: peno, barvo, bistrost/motnost piva. Gre za prvi vtis o pivu še preden ga zavohamo ali poskusimo.
2.
Nato vključimo svoja čutila za voh, da ocenimo vonj in aromo piva v dveh fazah: najprej, ko je kozarec piva še približno dvajset cm stran od nosa, na hitro povohamo, nato pa kozarec zavrtimo in ga približamo bližje k nosu ter naredimo globok vdih. Pena nam pri zaznavi hlapnih komponent lahko nagaja, zato je primerno pivo ponovno povonjati, ko pene ni več.
3.
Pivo popijemo. Na rahlo ga zavrtimo po jeziku in ga spustimo v grlo. Ocenjujemo okus piva in sicer polnost, čistost okusa in grenčico piva. Ravno slednja lastnost piva zahteva, da pivo popijemo, saj grenčico piva najbolje zaznamo čisto na koncu jezika, tik pred vstopom v grlo. Čistost okusa pomeni, da ne zaznamo nobene posebno izstopajoče moteče lastnosti piva. Pivo je lahko polnega ali praznega okusa.
4.
Okus piva ocenimo, ko pivo zapusti ustno votlino. Če pogledamo to na primeru grenčice: v odvisnosti od tipa piva ima lahko pivo dolgotrajen grenak okus ali pa grenčica popolnoma izgine, ko se tekočina prelije v grlo.
5.
Zadnja faza degustiranja piva je povzetek vseh štirih predhodnih korakov, ko združimo vse ocene v skupno oceno: ali je pivo dobro, všečno ali pa smo zaznali nepravilnosti, odstopanja od želenega profila.
Pivo seveda ocenjujemo subjektivno, saj so senzorične preference vsakega posameznika lahko popolnoma drugačne. Med degustiranjem mislimo na to, na kaj nas posamezen vonj ali okus spomni: ali je bolj hmeljni, cvetlični, sadni… Vse to nam še lepše opredeli karakter posameznega piva in prinese še boljše poznavanje degustiranih piv. Vsekakor pa je Pivo=užitek2, pa naj ga degustiramo v petih korakih ali pa na svoj lasten način. Besedilo: Alenka Lesjak
[
str. 4
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
• številka 28 •
Od šanka do šanka Od strojarne do gostilne 250 let zgodovine gostilne Koper iz Celja Zgodovina stavbe v kateri je danes »špageterija – picerija« Koper v Celju, sega v drugo polovico 17. stoletja. Prva lastnica hiše v kateri je bila sprva strojarna živalskih kož, v nadaljevanju pa tudi usnjarna, je bila Marija Reisser. Z dejavnostjo strojarstva in usnjarstva se je preko 200 let ukvarjalo šest lastnikov, zadnja lastnica Roza Zamparutti je leta 1932 kupila usnjarno in jo istega leta prenovila v gostilno. Po nekaj letih je v objektu uredila še delikatesno trgovino in restavracijo, ter jo vodila do leta 1973. Gostilna in restavracija je bila med Celjani priljubljena, rada jo je obiskovala tudi svetovna popotnica Alma Karlin in si privoščila dobro štajersko kislo župo. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je v gostilni goste zabaval ansambel Pestner in takrat se je prav v »KOPRU« začela tudi pevska kariera Ota Pestnerja.
Gostišče s pridihom mediterana Gostišče Koper so preuredili in razširili z vrtnimi kapacitetami leta 2009. Danes je to toplo in prijetno urejen lokal z izbranimi primorskimi elementi in starimi posnetki Kopra, ki nudijo gostom prijetno počutje s pridihom Mediterana. Osrednji prostor preurejenega lokala z lesenim točilnim pultom ima 60 sedežev, nov zimsko letni vrt 30, odprt vrt pa razpolaga s 150 sedeži.
Gostišče ponuja obilo gastronomskih užitkov Ob obnovi so spremenili tudi ponudbo in ime gostišča v »ŠPAGETERIJA IN PICERIJA KOPER«. Nova gostinska ponudba je sodobna, nudi obilo gastronomskih užitkov Mediterana kot so testenine, rižote, solate in pice, poseb-
na ponudba odličnih jedi pa prihaja iz krušne peči. Tam lahko izbirate med teletino, svinjskim filejem, hobotnico in svežimi jadranskimi ribami kot so škrpene, kovači, brancini, orade. Posebnost so tudi sladice iz krušne peči, kot na primer topli ananas in sladke palačinke. V špageteriji in piceriji koper še danes, po sedmih desetletjih zvestobe laškemu pivu, točijo Zlatoroga iz soda. So eden redkih gostinskih lokalov v Sloveniji ki točijo tudi Temno Laško iz soda, seveda pa nudijo tudi nekatera druga piva Skupine Laško. Ko si boste zaželeli specialit iz krušne peči, vas ponudba Kopra iz Celja gotovo ne bo razočarala, pa tudi Laško pivo vam bodo vedno natočili v čist in spoliran kozarec. • Besedilo: Gorazd Šetina
Špagetarija in pizzerija Koper, Gubčeva ulica, 3000, Celje, telefon: 05 907 13 80
[
str. 5
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
• številka 28 •
Intervju s predsednikom kluba in predsednikom uprave generalnega sponzorja, Skupine Laško, mag. Dušanom Zorkom V nadaljevanju objavljamo že tradicionalni novoletni pogovor s predsednikom uprave Skupine Laško, mag. Dušanom Zorkom, ki je tudi predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Pogovor je opravil Miha Pantelič iz Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Predsednik je v pogovoru predstavil svoj pogled na delovanje kluba, preteklost in prihodnost. V najinem prvem intervjuju sem vas prosil za napoved razvoja kluba, kjer sva govorila tudi o letu 2012. Vaša napoved takrat je bila, da bo klub zgled po organiziranosti, pohvalil pa se bo lahko tudi z uspehi na športnem področju. Glede na to, da je leto 2012 pri koncu, me zanima kako danes gledate na te napovedi? V vmesnem obdobju se je dogajalo marsikaj. A zavedati se moramo, da de-
lamo z živo stvarjo, na katero lahko vplivajo mnogi dejavniki. Ko sedaj pogledam na doseženo sem zadovoljen. Menim, da se stvari razvijajo v pravo smer. Organizacijsko smo klub dvignili na raven, ko je z določenimi dejavnostmi sam pričel ustvarjati prihodke. Ti niso veliki, a vsaj so in prepričan sem, da se bodo z odgovornim ravnanjem večali in dolgoročno pripomogli k stabilizaciji kluba. Prijemi,
[
str. 6
]
ki jih je uvedel klub so vsaj z mojega stališča pravilni. Klub se trudi sodelovati s sponzorji, ustvarjati partnerske odnose, če gledam kot predsednik uprave največjega sponzorja pozdravljam projekte kot so Laško Fan zone šotor pred dvorano, vesel sem nad obiskom tekem, ki znova raste in nad dejstvom, da smo imeli polno dvorano na tekmi s Kielom in razprodano na tekmi z Veszpremom. Podobno si
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
želim na slovenskih derbijih in nato v februarju na ključnih tekmah Lige prvakov. Izkazalo se je, da mlada ekipa bolj kot karkoli drugega, potrebuje pomoč s tribun. Zaupanje navijačev vrača na igrišču z angažiranostjo in borbo, kar je bil tudi eden izmed naših ciljev, ko smo se odločili za mlado ekipo. Kot lahko vidimo, ekipa tudi dosega odlične rezultate. V domačem prvenstvu smo napovedali boj za vrh, v Ligi prvakov pa smo morda kar malce presenetili, tako s porazom v Romuniji, kot z zmago nad aktualnim evropskim prvakom Kielom, ko smo si letvico postavili visoko. Očitno je, da so ta način dela prepoznali navijači in ljubitelji rokometa. Sami ste že omenili veliko bolj polno dvorano, navdušenje okolja, ponovno vedno več zanimanja za klub. Je to po vašem mnenju samo borba na igrišču ali še kaj več? Borba na igrišču je po moje le zadnji in najbolj viden dejavnik. Ekipa se bori in daje vse od sebe na igrišču in to vsi vidijo. Tu pa je še veliko več. Naša ekipa je, oprostite mi, vendar točnega podatka nimam pri sebi, najmlajša ali pa med najmlajšimi v ligi, sploh pa v Ligi prvakov. Kljub temu se fantje obnašajo kot pravi profesionalci. Vesel in ponosen sem na obnašanjem ekipe na igrišču in ob njem. Tega si želim tudi v prihodnje, tudi ker lahko doživimo še kak rezultatski spodrsljaj. Poslanstvo kluba ni samo vzgoja na igrišču, ampak tudi ob njem, pred in po tekmah, vse to imamo pred očmi. Pomemben dejavnik v tej mladi ekipi so tudi naši izkušeni igralci. Od njih ne pričakujemo zgolj dobrih predstav na igrišču, zame je morda še pomembnejša njihova naloga, da so pomoč trenerju pri vzgoji mladih igralcev. Da jim pomagajo z nasveti, prenašanjem svojega znanja, da so zanje kot starejši bratje, ki te vzamejo pod svoje okrilje in ti pomagajo, dokler ne dozoriš. Kemija pa mora biti tudi z ostalimi deli kluba in mislim ter verjamem, da smo na teh področjih naredili največ in da vsi skupaj živimo in delamo za skupni cilj, to pa je tisto kar potem prinaša rezultate, ki jih že in jih bomo še obilneje želi. Torej je usmeritev in strategija kluba takšna, da lahko pričakujemo, da jo bo Skupina Laško podpirala tudi v prihodnje?
• številka 28 •
Dokler bo klub delal na sedanji način, se za to ne bojim in lahko rečem, da uživa vso našo podporo. Vseeno pa se je potrebno zavedati, da nihče nima čarobne palice in da je potrebno delovati na realnih temeljih in ostajati v okvirih svojih sposobnosti. Sponzorstva ne moremo razumeti kot donacije, temveč gre za orodje za pomoč pri ustvarjanju dobrih poslovnih rezultatov. Z večanjem zanimanja za rokometni klub, raste tudi zanimanje za naše proizvode in naše blagovne znamke. Gojimo poslovni odnos, ki ga na moje veliko osebno veselje, klub izjemno spoštuje in se ga trudi na vsakem koraku oplemenititi. Kot generalni sponzor si želimo dogodkov, polne dvorane, ustvarjanja doživetij, odlično vzdušje, zabavo in veselje. In če pogledam zadnje tekme in dogodke, mislim, da je klub na pravi poti, ki pa je vseeno ne bo mogel prehoditi sam in le s pomočjo generalnega sponzorja. Tu pričakujem, da bo tudi Upravni odbor kluba odigral svojo vlogo, saj je naloga le tega zagotoviti klubu stabilno okolje za delovanje. Prav tako pričakujem podporo lokalnega okolja, mesta Celje, Mestne občine Celje in ostalih, saj na koncu koncev gre za najbolj prepoznavno športno znamko v tem okolju, ki ves čas veča tudi prepoznavnost Celja in celotne regije. Kako torej naprej, kaj so naslednji koraki v razvoju kluba? Vsekakor se ne smemo niti za trenutek ustaviti. Delo, delo in še enkrat delo bo prineslo rezultate. Držati se moramo začrtanih smernic našega delovanja in nadgrajevati doseženo na vseh področjih. Prepričan sem, da je prostora za razvoj še ogromno. Verjamem tudi, da bo slej kot prej tudi država sprejela določene ukrepe, ki bodo klubom olajšali delovanje in možnost ustvarjanja lastnih prihodkov. V to sem še toliko bolj prepričan, ker bi bilo to dobro za vse. Naš klub ogromno vlaga v ustvarjanje doživetja za gledalce, kjer pa se srečuje z nekaterimi omejitvami, ki so nerazumljive in neživljenjske, koristi pa ne prinašajo nikomur. A kot sem dejal, pričakujem, da se bodo tu zgodile spremembe, saj je pred vrati tudi EuroBasket 2013, ki bo eden največjih tovrstnih dogodkov v Sloveniji in bi ga bilo nesmotrno omejevati z regulativo kot jo praktično poznamo le v Sloveniji. Ob tem pa omejiti
[
str. 7
]
možnost ustvarjanja prihodkov, ki bi lahko pomagali pokriti visoke organizacijske stroške. Ob takšnih spremembah je potem veliko prostora za razvoj kluba tudi na tem področju, s čimer bi se organizacijsko lahko še bolj približali vodilnim evropskim državam. Gospod Zorko, najlepša hvala za pogovor. Pred nami je zaključek leta, zato vam želimo veliko zdravja, sreče in uspeha v letu 2013 in seveda vsi skupaj upamo, da se vaše in naše želje uresničijo. Hvala in seveda najlepše želje tudi vam. Vse najlepše pa bi zaželel tudi vsem članom našega kluba, našim navijačem, sponzorjem in podpornikom kot tudi vsem tistim, ki naš klub spremljajo. Skupaj smo na pravi poti. • Besedilo: Miha Pantelič
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
• številka 28 •
Ambasadorji obiskali Pivovarno Laško
Z
latorogovo transverzalo ponosa 2012 smo s tradicionalnim zaključkom na Šmohorju uspešno pripeljali do konca. Zbralo se je natanko 100 pohodnikov, tako imenovani ambasadorji Zlatorogove transverzale ponosa, ki so obiskali vseh 12. letošnjih dogodkov. Vse smo tudi dodatno nagradili ter jih povabili na ogled in pogostitev v Pivovarno Laško.
basadorji transverzale. Po ogledu proizvodnih obratov, je v prostorih jedilnice sledil kratek pregled letošnje transverzale, kjer smo s pomočjo fotografij obujali spomine. Sledilo je sproščeno kramljanje, medtem ko sta za žejo skrbela pivarja, ki sta pridno polnila vrčke.
Prek 60 planincev dobre volje obiskalo Pivovarno Laško
Prijetno druženje se je zavleklo do večernih ur, ko smo se vsi istih želja – da se na transverzali videvamo tudi prihodnje leto razšli dobre volje in s prijetnimi spomini. •
Nasvidenje naslednjič
V petek, 26. oktobra, se je v Pivovarni Laško gnetlo prek 60 planincev dobre volje, ki smo jim nadeli zaslužen naziv Am-
Besedilo: Rok Nemec
Niso vse vode mineralne
Z
a normalno delovanje našega organizma moramo spiti najmanj dva litra vode na dan. Voda je namreč ključna pri mnogih pomembnih funkcijah v telesu, saj uravnava telesno temperaturo, je idealno topilo in transportno sredstvo, sodeluje v presnovnih procesih ter skrbi za dobro psihično in fizično počutje. Za ohranjanje zdravega telesa je zelo pomembno tudi kakšno vodo pijemo. Ob vsakodnevnih naporih je zelo priporočljivo pitje naravne mineralne vode, ki telo poleg tekočine preskrbi tudi z življenjsko pomembnimi minerali. Mineralne snovi imajo namreč v človekovem organizmu pomembno vlogo, vendar jih naše telo ne more proizvajati samo, zato jih moramo zaužiti s primerno prehrano.
•R adenska Light je naravna mineralna voda, bogata z mineralnimi snovmi in ima manj mehurčkov ogljikovega dioksida kot Radenska Classic. Tako je primerna za tiste, ki jih osvežujoče ščemenje mehurčkov moti. • R adenska Naturelle je negazirana naravna mineralna voda z nizko vsebnostjo natrija. Sestava pomembnih mineralov je idealna in daje vodi harmoničen in zaokrožen okus. Telesu daje energijo za izboljšanje vitalnosti, telo poživi in nanj deluje spodbujevalno. • Besedilo: F.M.
Družina naravnih mineralnih vod iz Radenske Bogastvo in edinstvenost vrelcev naravnih mineralnih vod na območju Radencev omogočata zadovoljitev različnih okusov in potreb. Naravne mineralne vode Radenske med drugim odlikuje lastni ogljikov dioksid, kar pomeni, da je naravnega izvora in da izhaja iz zemeljskih globin – tako kot naravna mineralna voda, s katero prihaja na površje: • R adenska Classic je naravna mineralna voda, ki jo odlikujejo bogata vsebnost in odlična kombinacija raztopljenih mineralnih snovi ter naravni mehurčki ogljikovega dioksida. Telo oskrbi s pravo mero mineralnih snovi, še posebej zaradi višje vsebnosti kalcija in magnezija.
[
str. 8
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
• številka 28 •
Tudi letos podprli družbeno odgovoren projekt v živalskem vrtu sola za vedoželjne in razigrane malčke
L
etos smo že 5 leto zapored sodelovali na družinskem dnevu v ljubljanskem živalskem vrtu.
Vsakoletni oktobrski dogodki zaokrožujejo letno sodelovanje KD Življenje in ZOO Ljubljana. V zadnjih petih letih so z donacijami izboljšali bivalne pogoje živalskim vrstam (žirafe, sajmiri), nekatere pa prvič pripeljali v živalski vrt (apake, surikate). Letošnji dogodek pod sloganom Radi imamo naše živali je omogočil otvoritev prve kmetije, ki na enem mestu prikazuje vse avtohtone slovenske pasme.
V
okviru programa Z nogometom proti rasizmu (Football Against Racism in Europe FARE) in programa spodbujanja medkulturnega dialoga, ki se izvaja pod okriljem Slovenske filantropije, smo podprli turnir v malem nogometu z naslovom »Z nogometom proti rasizmu in diskriminaciji«.
Ker smo vsa leta najboljši sponzor žejnih trenutkov, smo tudi letos sooblikovali prijeten dogodek z več kot 2000 obiskovalci. Malčki so se z veseljem razgibali na Sola poligonu in se odžejali s Solo in Zalo, za plesni navdih obiskovalcev je poskrbela naša plesna skupina – Sola bejbike, z 90 litri Sola Grinade pa smo razveselili tudi nagrajenki nagradne igre dogodka na FB in v Slovenskih Novicah. Vsakoletno sodelovanje dokazuje, da verjamemo v partnerska sodelovanja in v živalski vrt kot pomembno destinacijo preživljanja prostega časa številnih družin.. • Besedilo: Nataša Okorn
[
str. 9
Rasizmu smo pokazali rdeči karton!
]
Turnirja so se udeležili prosilci za azil, begunci, mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, brezdomci, homoseksualci, Romi ter mnogi, ki jih zanima svet v katerem ni rasizma in diskriminacije. Z izdelki Sola in Zala smo poskrbeli za žejo športnikov na turnirju. • Besedilo: Tina Čoga
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
• številka 28 •
Zaključek izjemne športne kariere Iztoka Čopa Iztok Čop je septembra sklenil svojo bogato športno kariero s tekmo na Ljubljanici, na katero je povabil svoje zdaj že “bivše” tekmece in vse, ki so mu stali ob strani na njegovi športni poti. Ob robu sklepne tekme kariere smo se z Iztokom pogovorili. Vašo športno pot so zaznamovali številni uspehi. Kaj boste najbolj pogrešali? Najbolj prijatelje in vzdušje ob tekmovalni progi.
kovalo časa za veslanje. Upam pa, da bom našel čas tudi za fizične aktivnosti in kriza ne bo prehuda.
Za doseganje vrhunskih rezultatov je v vseh dejavnostih (športu, poslu, umetnosti...) potrebna popolna predanost in še kaj. Kaj bi svetovali vsem tistim, ki želijo v svoji dejavnosti dosegati vrhunske rezultate? V tem kar počnemo je treba uživati. Če uživamo, potem dodatni napori niso odveč pri doseganju, pogosto visokoletečih, ciljev.
Koliko vesel ste polomili? Ste morda kdaj tako veslali na tekmi? Kaj se najpogosteje pokvari ali uniči na čolnu? Sem bil kar prizanesljiv do opreme. Občasno se zgodi kakšna neprijetnost, saj se med veslanjem premikamo vzvratno. Z izjemo nekaj blažjih trčenj s čolnom, resnih nesreč ni bilo. Veslo pa sem zlomil le na Challengerju v Ljubljani pred desetimi leti. Namesto v čolnu sem ciljno črto prečkal v Ljubljanici.
Številni športniki pripovedujejo o "abstinenčni krizi" po koncu kariere, ko se do tedaj ustaljen ritem življenja spremeni. Kako se nameravate vi soočati z njo? Boste "ugrabili" najbližjo pletno, če vas zagrabi? Zavedam se, da na novi poti (še) nisem "profesionalec", zato bo verjetno primanj-
Skupina Laško je dolga leta kot sponzor aktivno podpirala tudi slovenske vrhunske veslače. Kaj športniku pomeni dolgoročno in stabilno sodelovanje s sponzorji? Predvsem mirnost, da se ni potrebno venomer ukvarjati z zagotavljanjem osnovnih sredstev za izvedbo programa
treningov in tekmovanj. Na žalost je dandanes vse bolj redko spoštovanje dogovorov, zato je dolgoročno in stabilno sodelovanje še toliko pomembnejše. Upam, da se dolgoletna vez med veslači in Pivovarno Laško v prihodnje še okrepi. S katero pijačo se najraje odžejate? Odvisno od počutja. Najpogosteje z Odo. • Besedilo: Jernej Smisl
Projekt Plastenka za plastenko zaživel - zbrali smo več kot 2 toni odpadne embalaže
V
Pivovarni Union smo se letos odločili za nov, okolju prijaznejši pristop k sponzorskem sodelovanju z Ljubljanskim maratonom. Udejanjili smo projekt Plastenka za plastenko in ob tem, da smo vsem udeležencem ponudili Zalo v lažjih, okolju prijaznejših plastenkah, smo s partnerji projekta, ljubljanskim javnim podjetjem Snago in Slopakom poskrbeli, da se je čim več plastenk ločeno zbralo in nadaljevalo pot v recikliranje. Na okrepčevalnih postajah na tekaški trasi in v centru Ljubljane smo postavili posebne eko otoke, kamor so tekmovalci lahko odvrgli lončke in plastenke. Od tam so EKO ambasadorji Pivovarne Union poskrbeli, da so se vse odvržene plastenke ločeno zbirale na zbirnih mestih Snage. Ta je odpadno embalažo odvažala na zbirne
centre, podjetje Slopak pa je poskrbelo za sortiranje in nadaljnjo reciklažo zbranih plastenk.
Zbrali več kot 2 toni odpadne embalaže Na maratonu smo zbrali več kot 2 toni odpadne embalaže, takoj naslednji dan pa so bili odpadki že na sortiranju in pripravljeni na baliranje. Vse faze reciklažnega kroga še niso zaključene, sedaj je na vrsti recikliranje in proizvodnja predform iz delno recikliranega PET. Projekt ima še prostora za izboljšave, zato bomo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnjem letu. •
[
str. 10
]
Besedilo: Ajda Jurkas Foto: Pivovarna Union in Slopak.
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
• številka 28 •
Slavnostna akademija ob 150-letnici Laške pihalne godbe
L
eto 2012 je vsekakor leto Laške pihalne godbe, ki letos praznuje 150-letnico delovanja. Po državnem tekmovanju v mesecu maju in otvoritvi razstave v Muzeju Laško v juliju, so 24. novembra organizirali še slavnostno akademijo, na kateri so podelili Galussove značke in mednarodne plakete. Za glasbeni program je poskrbel trobilni kvintet Akademije za glasbo, katerega član je tudi laški godbenik, trobentač Miha Salobir.
in Franc Škorja. Izpostaviti pa je vsekakor treba glasbenike, ki v godbi igrajo že več kot 35 let in so si prislužili medaljo za zasluge CISM (Confederation Internationale des Societes Musicales). Medalje je podelil podpredsednik Zveze slovenskih godb, Marko Repnik, prejeli pa so jo trije člani Laške pihalne godbe – za 38 let Alojz Korošec, za 42 let Dušan Ojsteršek in Avgust Žikošek za kar 46 let igranja v laški godbi.
Osrednji del akademije je bila podelitev Galussovih značk, ki so jih prejeli posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Značke sta podeljevala direktor JSKD mag. Igor Teršar in vodja območne izpostave JSKD Ivan Medved. Največ članov Laške pihalne godbe, kar 30, je prejelo bronasto Galussovo značko za več kot pet let udejstvovanja v godbi, 14 članov je prejelo srebrno značko (za več kot 10-letno sodelovanje), sedem godbenikov pa je prejelo zlato značko za več kot 20 let ljubiteljskega udejstvovanja v laški godbi. Še posebej velja omeniti dobitnike častne Galussove značke za 30 let ali več glasbenega sodelovanja, ki so jo letos prejeli Blaž Krajnc, Franjo Maček
Na akademiji seveda niso pozabili niti na laške mažorete, ki so maja ponovno postale državne prvakinje v kategoriji senior, septembra pa v Franciji na evropskem prvenstvu osvojile še naslov evropskih podprvakinj. Za letošnje izjemne uspehe in dosežke so se zahvalili vodji Vesni Kovač in trenerki Anji Šrot. Leto praznovanja se bo za godbenike zaključilo 26. decembra ob 19. uri s 40. tradicionalnim božično-novoletnim koncertom v Treh lilijah, katerega glasbeni gostje bodo Modrijani. Nato pa se bo začelo odštevanje do nove okrogle obletnice. • Besedilo: Nika Košak
[
str. 11
]
Skupina Laško bo štipendirala deset študentov
V
Skupini Laško smo 22. oktobra sklenili pogodbe o štipendiranju z desetimi študenti različnih strokovnih profilov, ki smo jih izbrali na podlagi zunanjega razpisa in posebnega selekcijskega postopka, ki je temeljil na reševanju konkretnih poslovnih primerov. Ob tej priložnosti je štipendirance sprejela Marjeta Zevnik, članica uprave Pivovarne Laško, odgovorna za pravno, kadrovsko in splošno področje, ki je poudarila, da je potrebno predvsem v časih, ki so za podjetja zelo zahtevna, misliti tudi na prihodnost. V podjetjih Skupine Laško se zavedamo, da je dolgoročni razvoj in uresničevanje vizije mogoče samo s kakovostnimi kadri, zato je štipendiranje mladih ne samo družbeno odgovorno dejanje, temveč tudi posledica skrbi za dolgoročni razvoj podjetij. "Od vas mladih pričakujemo, da boste zavzeto sprejemali znanja, ki so vam na voljo in po končanem študiju z zagonom, ki običajno krasi mladost, prispevali k razvoju dejavnosti, s katero se boste ukvarjali", je poudarila. Nato pa dodala: "Skupina Laško izbranih štipendistov ni omejevala z zavezo o obvezni zaposlitvi v enem od podjetij skupine po dokončanem študiju, saj smo na ta način lahko izbirali med številnejšimi profili študentov, hkrati pa želimo mladim omogočiti svobodnejšo izbiro poklicne poti po končanem študiju." Štipendisti Skupine Laško so si po podpisu pogodb ogledali tudi proizvodnjo Pivovarne Laško ter se zadržali še na priložnostnem kosilu. • Besedilo: V.G.
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • december 2012 •
• številka 28 •
Dobri časi adventa
Zima Nežen ples - nedolžen ples, snežinke plešejo z nebes. Nežno, mehko preprogo tkejo, da prekrile vse bi v belo. Mrzel veter - uh je mraz, da zima tu je, je dokaz. Zima k nam se je podala, da tukaj malo bi ostala. Zima tukaj bo ostala, dokler pomladi oblasti ne bo predala. Kratki dnevi - dolge noči, na večer - ob topli peči zbrani vsi. Se iz dimnikov kadi, že po dobrotah zadiši. Vsi krasiti so začeli, prazniki bližajo se beli. Zaželimo si vsi, da nam božič blagoslova podari. In novo leto - ko pride k nam, naj dosti sreče natrosi nam.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
V
prazničnih dneh, ko nas pogosto preveva nostalgija po dobrih časih, smo uporabnike socialnega omrežja Facebook razveselili z nagradno igro Dobri časi adventa. Ta poteka že vse od začetka decembra in se bo zaključila 24. decembra, ko bo na pšenično adventnem koledarju odkrit še zadnji zamašek. Nagradna igra je posvečena promociji novega proizvoda Pivovarne Laško, Laško Pšeničnemu pivu, ki si je na veselje mnogih potrošnikov izboril prostor na prodajnih policah in v lokalih.
Sodeluj v nagradni igri in se poteguj za bogate nagrade Oboževalci Facebook strani Laško pivo lahko vsak dan sodelujete v aplikaciji Dobri časi adventa (http://www.facebook.com/ pivovarna.lasko/app_204291026372967)
in se potegujete za bogate nagrade. Vse kar je potrebno storiti za sodelovanje v nagradni igri je, da pravilno odgovorite na zastavljeno vprašanje ali rešite anketni vprašalnik. Izmed obeh nato vsak dan izžrebamo po enega nagrajenca, ki prejme zaboj pšeničnega piva oz. darilni paket s kozarcem. Vsi ki boste v času trajanja nagradne igre pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja, se boste potegovali tudi za glavno nagrado – paket pijače za božično-novoletno zabavo - katere žreb bo 24. decembra, ko bomo z nagradno igro tudi uradno zaključili. Več o poteku nagradne igre si lahko preberete v pravilih, ki se nahajajo na omenjeni aplikaciji. Nazdravite z našo novo pšenično poslastico, harmonijo polnega in prijetnega okusa. Okus po dobrih časih, pa naj vas spremlja skozi vse leto! Srečno! • Besedilo: Rok Nemec
Besedilo: Štefanija Belej
Iskrica
Življenjski cilj vsakega posameznika je vedno isti – napredovanje v dobrem. L. N. Tolstoj
Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov: marketing@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • december 2012
[
str. 12
]