Knjižica izzivov by Skavtinje in skavti

eščanje o zdrav v s o a z v o iv z iz i Predlog

KNJIŽICA

IZZIVOV

Uvod

»Namen skavtske vzgoje je dviganje državljanskih standardov, še posebej na področju značaja in zdravja; da se zamenja sebičnost s služenjem, da posamezniki postanejo učinkoviti, tako fizično kot moralno, za služenje drugim.« (Baden-Powell, Priročnik za skavtske voditelje) Skavtstvu je skrb za zdravje položena v zibelko. Baden-Powell je jasno opredelil skrb za zdravje in telesno moč kot enega štirih stebrov skavtske vzgoje in ga opisal kot področje, ki pokriva telesno aktivnost, znanje o osebni higieni in prehrano. V Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov vzgoja za zdravje predstavlja eno od devetih področij vsebin vzgajanja, zdrav način življenja pa eno od štirih vrednot vzgajanja. Raziskave kažejo, da so skavti bolj zdravi kot splošna populacija, saj so v otroštvu in mladostništvu spodbujeni, da razvijajo zdrave navade. Pri tem nam pomagajo elementi skavtske metode: • dejavnosti na prostem naše programe postavljajo v naravo, v okolje, ki predpostavlja gibanje in aktivnost; • z delom v malih skupinah posamezniku omogočamo okolje, v katerem se dobro in varno počuti, kar ga odpira za sprejemanje izzivov in spodbuja željo po napredovanju; • v vlogi starejšega pa se skriva pomembnost zgleda starejšega brata – to je skavtskega voditelja, ki s svojo držo in prisotnostjo otroku in mladostniku nastavlja kompas in predstavlja oporo.

Ravno tako so raziskave pokazale, da imajo projekti spodbujanja zdravja pozitiven učinek – tudi v ZSKSS s projektom Izzivaj – uživaj ne dodajamo nove vsebine, le poglobili, osvežili in spodbudili bomo razvoj znanj, veščin in odnosov naših voditeljev in članov na področju zdravja. Baden-Powell je bil prepričan, da tak, zdrav skavt, lahko postane aktiven državljan, človek, ki je sposoben opaziti potrebe v družbi, nanje odgovarjati, človek, ki razvija empatijo in mu dobrobit soljudi predstavlja vrednoto. Programi, zapisani v tej knjižici, vas spodbujajo, da presežete meje svojega delovanja in se odprete v domače okolje. Skavti ne vzgajamo le za skavte, ampak smo tukaj za vse ljudi. S služenjem v skupnosti bodo tako skavti kot drugi prepoznali družbeni učinek skavtstva, domače okolje pa bo postajalo bolj spodbudno in dojemljivo za zdrav način življenja, kar bo pozitivno vplivalo tudi na zdravje naših članov.

Prehrana »Veliko bolezni izhaja iz prekomernega uživanja hrane ali prehranjevanja z neustreznimi živili. Skavt mora vedeti, kako biti dejaven in v dobri kondiciji. Ko ima enkrat dobro utrjene mišice, pa lahko kondicijo vzdržuje brez posebnih vaj, le s pravo vrsto hrane. Če si veliko na svežem zraku, ti hrana krepi zdravje.« (Baden-Powell)

pomembni zaradi beljakovin, kalcija, železa, cinka, nekaterih vitaminov in zaradi maščob. 2. Izbiraj živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov. Med živili rastlinskega izvora so pomembna žita, ker vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in nenasičenih maščobnih kislin. Poleg tega vsebujejo tudi prehransko vlaknino, ki se nahaja predvsem v lupini in kalčkih žitnih zrn. Zato izbiraj naravni riž, polnozrnate testenine in kaše, ki vsebujejo več pomembnih hranilnih snovi (vitaminov in mineralov) kot oluščen riž, testenine iz bele moke in že pripravljeni kosmiči.

Prehrana ima pomemben vpliv na zdravje, saj slabe prehranjevalne navade vodijo do mnogih kroničnih bolezni. V slovenskih raziskavah je bilo ugotovljeno, da so slabe prehranjevalne navade med mladostniki zelo razširjene. Pogostejše so pri starejših mladostnikih, pri fantih in tistih, ki izhajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem. Zato je pomembno, da se razsežnosti zdravega prehranjevanja zavedaš in z vsako zdravo izbiro obroka narediš korak do boljšega počutja in kakovostnejšega življenja.

3. Večkrat dnevno jej pestro zelenjavo in sadje. Izbiraj lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje. S sadjem in zelenjavo boš v telo vnesel veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, prehranskih vlaknin in veliko drugih zaščitnih snovi. Zaradi vsebnosti posameznih zaščitnih snovi, ki so v tipični barvi sadja in zelenjave, je pomembno, da uživaš sadje (dnevno od 150 do 250 g) in zelenjavo (dnevno od 250 do 400 g) različnih barv. Priporočljivo je, da večji del teh živil zaužiješ kot svežo, presno hrano.

Kako boš ustvaril zdrave prehranjevalne navade? 1. V jedi uživaj in jej redno. Izbiraj pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora. Zdravo prehranjevanje ni zapletena reč, naj bo to način življenja in hkrati vsakodnevni užitek. Če vključiš čim več različnih živil in ješ 3–5 obrokov dnevno, bo tvoja prehrana pestra. Dan začni z zdravim zajtrkom. Dokazano je tudi, da se tisti, ki zjutraj zajtrkujejo, bolj redno in zdravo prehranjujejo tudi čez dan. V obroke vključi čim več zelenjave, sadja in ogljikohidratna živila, ki vsebujejo vitamine, minerale, prehranske vlaknine, antioksidante in sestavljene ogljikove hidrate. Meso in mleko pa so

4. Nadzoruj količine zaužite maščobe in nadomesti večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji. Prekomerno uživanje maščob je velik dejavnik tveganja pri nastanku bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti, povišanega krvnega tlaka in nekaterih vrst raka. Nasičene maščobne kisline in transmaščobne kisline so za zdravje škodljive. Pretežno nasičene maščobne kisline vsebujejo goveji loj, kokosova mast, palmina mast, rastlinska mast, svinjska mast, surovo maslo, sladka in kisla smetana, mesni izdelki, ocvirki, slanina, mastni siri in sirni namazi. Veliko škodljivih transmaščobnih kislin pa lahko vsebujejo

ocvrta hrana, čips, pokovka, hitra hrana, piškoti, trde margarine in drugi industrijsko pripravljeni živilski izdelki. Pri pripravi obrokov bodi zato pazljiv in uporabljaj kakovostna rastlinska olja (izmenično oljčno, repično, sončnično, sojino, koruzno olje ali druga kakovostna 100-odstotna rastlinska olja) ter izbiraj čim bolj pusta živila živalskega izvora (manj mastno meso, mleko, mlečne izdelke). Najmanj enkrat tedensko pojej morsko ribo. 5. Nadomesti mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Meso je bogat vir beljakovin, vitaminov (B1, B2, B12), železa in ostalih mineralov. Predvsem mesni izdelki pa lahko vsebujejo visok delež skupnih in nasičenih maščob, zato izbiraj samo puste vrste mesa oziroma vidno maščobo odstrani. Zaradi pestrosti prehrane vključi rdeče meso (govedino, svinjino, ovčetino, konjsko meso, divjačino in drugo) v tedenski jedilnik od 2 do 3-krat, perutnino pa od 1 do 3-krat. Pri mesnih izdelkih izbiraj take, kjer se vidi struktura mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.). Vsaj enkrat na teden se odloči za brezmesni dan in vključi mlečne izdelke, jajca, stročnice ali izdelke iz stročnic. 6. Dnevno uživaj priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov. Mleko ima visoke hranilne in biološke vrednosti ter predstavlja bogat vir beljakovin, ki vsebujejo življenjsko pomembne esencialne aminokisline. Mleko in mlečni izdelki so bogat vir kalcija ter vitaminov A, D, E in K. Pomembno pa je, da uporabljaš le delno posneto mleko in manj mastne sire. 7. Jej manj slano hrano. Dokazano je, da prekomeren vnos soli in s tem natrija vpliva na povišan krvni tlak. Priporočen vnos soli pri odraslem je do 5 g/dan, kar predstavlja eno čajno žličko, vključno s soljo v

živilih, kot so predelana, polpripravljena in pripravljena živila: mesni izdelki, pite, pice, konzervirana hrana, slani prigrizki, instant juhe, omake, jušne kocke in začimbne mešanice z dodatkom soli. Takim živilom se izogibaj. Namesto soli raje uporabi sveže, suhe ali zamrznjene začimbe. 8. Zmanjšaj uživanje sladkorja in sladkih živil. Sladkorji so velik dejavnik tveganja za prekomerno telesno maso in debelost, zato je pomembno, da imaš vnos sladkorja pod nadzorom in omejiš uživanje tako belega kot rjavega sladkorja. Veliko je tudi sladkorjev, ki so skriti v živilih, zato preberi sestavine kupljenih živil. Med sladkorje uvrščamo monosaharide (glukoza, fruktoza, manoza in galaktoza) in disaharide (saharoza, laktoza, maltoza). V dnevni obrok hrane naj ne bi vključili več kot 5 do 10 % dodanih sladkorjev oziroma ne več kot 3 žličke na dan, pri tem pa moramo upoštevati tudi skriti sladkor v živilih. 9. Zaužijte dovolj tekočine. Telo potrebuje v povprečju od 1,5 do 3 l tekočine dnevno. Pij navadno vodo, mineralno vodo ali različne sadne in zeliščne čaje ter razredčene sveže sadne oziroma zelenjavne sokove v razmerju 1 : 1 (kot del obroka). 10. Hrano pripravi zdravo in higiensko. Pravilni postopki priprave so pomembni zaradi večjega izkoristka hranil, boljše prebavljivosti in ne nazadnje zaradi boljšega okusa, arome in videza živil. Priporočljivo je kuhanje v sopari, parnokonvekcijski pečici, dušenje z manjšo količino olja in dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode. Kuhaj malo časa in v majhni količini vode. Izogibaj se ocvrti hrani, pečeni z veliko maščobe, ter močno zapečenim živilom. Vir: Hlastan-Ribič, Cirila, Zdrav krožnik: priporočila za zdravo prehranjevanje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009.

Ustvarjeni za gibanje Pri izvajanju telesnih vaj se počne veliko neumnosti, saj mnogi ljudje mislijo, da so njihov cilj velike mišice. A da bi bili močni in zdravi, moramo najprej začeti krepiti notranjost, izboljšati prekrvavitev in poskrbeti za zdravo srce. To je bistvo vsega in do bistva si lahko pomagamo prav s telesno vadbo, ki: • krepi srce, da pravilno črpa kri v vsak del telesa ter tako gradi meso, kosti in mišice; • krepi pljuča, da oskrbijo kri s svežim zrakom; • poskrbi, da se koža znoji in znebi umazanije iz krvi; • pospeši prebavo, da nahrani kri; • spodbudi delovanje črevesja, da odstrani ostanke hrane in umazanije iz telesa; • spodbudi delovanje mišic v vseh delih telesa, da se prekrvavijo in ojačijo. »Skrivnost dobrega počutja in zdravja je v tem, da imaš čisto in aktivno kri. Če boš vsak dan izvajal naštete vaje, ti bodo pri tem pomagale. Dobra kri je rezultat preproste, zdrave hrane, veliko vsakodnevne telesne vadbe, čistega telesa in duha ter dovolj rednega telesnega in psihičnega počitka.« (Baden-Powell) Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, to je človekova osnovna potreba. Že kot majhen dojenček si začel raziskovati svet okoli sebe, uril svoje spretnosti in krepil mišice, da si nato naredil prve korake. Pri tem nisi krepil le telesa, po novejših spoznanjih nevrofiziologije, ki jih opisuje tudi dr. Ranko Rajović, se je pri tem gradila nevronska mreža v možganih, ki omogoča razvoj možganov za določene kognitivne sposobnosti, te pa si kasneje uporabil v šoli (pisanje, branje, računanje …). Inteligenca torej ni podedovana, ampak se gradi v zgodnjem otroštvu na podlagi povezav živčnih celic, ki pa se ustvarjajo skozi aktivnosti. Zato je za otroke do 7 leta starosti izrednega pomena gibanje, saj se do te starosti zgradi kar 75 % povezav med živčnimi celicami, kar vpliva na kognitivne sposobnosti za prihodnost.

Za normalen razvoj otroka je nujna velika količina gibanja in gibalnih izkušenj. Poleg tega telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije ter pomaga pri krepitvi samozavesti. Ob tem z vsakodnevnim gibanjem pri otrocih in mladostnikih ustvarjamo navade, ki ostanejo celo življenje. Zato je priporočljivo, da se otrok vsak dan giblje vsaj 60 minut, odrasli pa vsaj 30 minut. Raziskave kažejo, da se otroci in mladostniki premalo gibajo. Vsak dan je dovolj telesno dejavnih 25,5 % fantov in le 14,9 % deklet.

Morda je v tvojih očeh 60 minut dnevno veliko časa za telesno dejavnost, a če narediš krajši izračun in v vsakodnevne navade vneseš malce sprememb, lahko opaziš, da ni težko. Buden si približno 14 ur na dan in 60 minut lahko razdeliš na 6-krat po 10 minut. To pomeni, da na 2 do 3 ure narediš vsaj 10-minutno zmerno intenzivno telesno dejavnost. Zmerno intenzivna telesna dejavnost pomeni lažji telesni napor, pri katerem se nekoliko zadihaš in se pri tem še lahko pogovarjaš, se ogreješ, srčni utrip se poveča, pri tem pa se poveča tudi telesna presnova, in sicer na 3 do 6-kratno raven od tiste v mirovanju. Take aktivnosti so: hitra hoja, lahkotno kolesarjenje po ravnem terenu, lahkoten ples, počasno plavanje, golf, lahkotna aerobika, alpsko smučanje, počasno rolanje, lahkotna vodna aerobika, metanje žoge na koš, vadba na napravah za povečanje mišične moči, prenašanje srednje težkih bremen, težja gospodinjska dela, sesanje, pomivanje oken, vrtnarjenje. Visoko intenzivna telesna dejavnost pa pomeni, da se zadihamo in se med aktivnostjo ne moremo več pogovarjati, se spotimo in srčni utrip je precej pospešen. Take aktivnosti so: tek, hitro kolesarjenje ali kolesarjenje po hribovitem terenu, hitro plavanje, hoja po stopnicah, izjemno živahna aerobika, tenis, badminton, energičen ples, preskakovanje kolebnice, tek v vodi, dvigovanje/prenašanje težkih bremen, lopatanje. Zdravstvene organizacije priporočajo, da otrok oziroma mladostnik potrebuje vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan v tednu, vsaj trikrat tedensko pa mora telesna dejavnost zajemati vaje za mišično moč (dvigovanje

bremen, nošenje bremen, plezanje) in zdravje kosti (dejavnosti, ki kost mehansko obremenijo: dvigovanje primernih uteži ali bremen, igre z žogo, igre z loparji, skakanje, nogomet, gimnastika, ples, aerobika). Katere male spremembe lahko narediš vsak dan za več gibanja? • Namesto sedenja rajši stoj, kadar je le mogoče oziroma čim večkrat; • namesto dvigala uporabi stopnice; • do bližnjih opravkov (trgovina, pošta, banka …) pojdi raje peš kot z avtomobilom; • pri vožnji z avtobusom izstopi eno postajo prej, preostanek poti pešači; • vsaj enkrat na teden pojdi v šolo/na delo peš ali s kolesom (ali vsaj del poti); • pojdi z družino in prijatelji na krajši pohod, plavanje ali kolesarski izlet; • pleši ob najljubši glasbi; • gospodinjska opravila opravljaj z večjim zanosom, da se boš pri tem vsaj malo ogrel in nekoliko zadihal (na primer sesanje, pomivanje oken, košnja trave, zlaganje perila). Vir: Andreja Drev, Gibanje Telesno dejavni vsak dan. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2013. Tjaša Knific, Maja Petrič, Andrea Backović Juričan [et al.] (ur.), Gibam se: delovni zvezek za udeležence delavnice Z vztrajnostjo in ozaveščenostjo skupaj do boljšega zdravja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016.

Postanimo vidni Skavti moramo v lokalnem in vseslovenskem okolju pokazati, kdo smo, kaj počnemo in kakšen je naš družbeni učinek. Brez komunikacije z zunanjo javnostjo enostavno ne gre. V nadaljevanju navajamo nekaj napotkov, kako se najbolje lotiti te komunikacije, na kaj morate biti pozorni, kaj zanima medije. Ker je komunikacijski kanal včasih nekoliko svojstven, smo vam pripravili tudi majhen slovarček, ki ga najdete na koncu. SE DRUŽBENI UČINEK SKAVTOV V LOKALNEM OKOLJU VIDI? Skavti opravljamo dobra dela, sodelujemo z organizacijami v lokalnem okolju, nudimo našim mladim možnost osebnega napredovanja in varno skupnost. Mlade izobražujemo, jih poučujemo, pomagamo pri razvijanju kompetenc za življenje in razvijanju najrazličnejših veščin. Skavti to vemo, kaj pa drugi? NE ŽELIMO SE BAHATI Zunanji javnosti te stvari niso znane. Ravno zato je pomembno, da informacije dosežejo druge. To ni hvala ali bahanje, še najmanj nepotreben balast. Pomembno je, da nas prepoznavajo kot aktivne državljane, ki gradimo skupnost in jo razvijamo. Da smo pomembni in izvajamo projekte ter dela, brez katerih skupnost ne bi bila to, kar je. Zato potrebujemo dobro in načrtovano komunikacijo! Za slednje je potrebno nekaj dela in potrpljenja. Predvsem pa vedite, da se komunikacije lahko priučimo in dobra komunikacija nastane na podlagi dela in učenja, zato smo zanjo lahko sposobni vsi! Ker pa je komunikacij mnogo, tako pisna, govorna in slikovna, lahko vsakdo najde v tem področje, ki ga zanima in se z njim ukvarja.

KAJ ŽELIMO DOSEČI S PRIPRAVO KOMUNIKACIJE: • Poznati komunikacijske kanale v lokalnem okolju in ciljno publiko; • imeti seznam skupin, ki jih želimo oz. moramo nagovarjati; • poznati prednosti komunikacije z določeno skupino ljudi (npr. starši, občina itd.); • vedeti, kaj želi zunanja javnost vedeti in kaj sporočamo določeni javnosti, tako da bodo naše objave zanimive in brane – če povzamemo: moramo si ustvariti profil zunanje (lokalne) javnosti; • poznati pravila dobre komunikacije in sestavljanja dobrih prispevkov; • vedeti, kdo nam lahko pri tem pomaga; • v lokalni enoti določiti nekoga, ki bo skrbel za komunikacijo; • vključiti vse, ki nam lahko pomagajo pri pripravi slikovnega ali video gradiva. 1. SEZNAM VSEH JAVNOSTI, KI JIH NAGOVARJAMO Vsaka lokalna enota potrebuje seznam javnosti (skupin ljudi), ki jih nagovarja: starši, mediji, občina, lokalni mladinski svet, župnija in župljani, donatorji, potencialni člani, organizacije, s katerimi sodelujemo ... Javnosti lahko v grobem razdelimo na notranje (so naši člani) in zunanje (drugi). Sestaviti si moramo seznam komunikacijskih kanalov in možnost komunikacije ter si vsako leto zastaviti cilje, kaj želimo sporočati, kolikokrat in zakaj. Vedeti moramo, kaj določeno javnost zanima: npr. mlade bo zanimala akcija, proga preživetja, druženje, prijatelji, spanje v naravi ipd., medtem ko bodo starši navdušeni nad učenjem, pridobivanjem veščin za življenje, dobri družbi, dobrimi deli, pomoči v lokalnem okolju itd. Vse lastnosti določene skupine ljudi (javnosti), zanimanja, interesi, starost, poznavanje skavtov, na podlagi katerega načrtujemo komunikacijo, so profil javnosti.

NASVET: Ustavite si profil vsake skupine, ki jo nagovarjate. Vsakemu dodajte namen (npr. pridobiti sredstva, pridobiti člane, sodelovanje itd.), načrtujte, kolikokrat jih morate nagovarjati, izberite primerne komunikacijske kanale ter aktivnosti (ki so lahko tudi srečanja, sestanki …). Vsekakor zadolžite nekoga, ki bo te stvari načrtoval in jih vodil. ZMOREMO? Zadolžite nekoga, ki bo komunikacije načrtoval in jih vodil ter poskrbite, da mu delo ne bo vzelo preveč časa. PRIMER – STARŠI KDO SPADA V SKUPINO? POZNAVANJE SKAVTOV

INTERESI

Starši naših članov in starši potencialnih članov.

Želijo si, da bi imeli otroci varno okolje, kjer bi: • spoznali prijatelje; • bili v prostem časi v varni skupnosti; • pridobili kompetence za delo ali življenje; • živeli zdravo.

Nekateri so bili skavti in delovanje skavtov dobro poznajo, drugi poznajo skavte le navzven, na podlagi pripovedi drugih staršev ali otrok. Slišijo o skavtih v župniji ali na družbenih omrežjih.

Že kratka analiza razkrije dvoje: komunicirati moramo s starši naših članov in nekako nagovoriti starše potencialnih članov (raziskava Rast je pokazala, da člane v mlajših skupinah pridobivamo preko staršev, ker se le-ti odločijo, da so skavti dobra stvar, so slišali dobre reči itd.). Pri starših naših članov si moramo pridobiti zaupanje, da vemo, kaj delamo, da imamo model izobraževanja, izdelano skavtsko metodo, cilje in smernice – imamo izdelan vzgojni načrt. Starše naših članov zanima tudi naš družbeni učinek, učinek na okolje, vključevanje v družbo, s katerim bi svojemu otroku omogočil kar se da najboljši razvoj. Starše v večini ne mika kopanje v blatu, večurna hoja, umivanje v potoku. Prav zato moramo paziti, da teh reči ne postavljamo v ospredje.

2. DRUŽBENA OMREŽJA Vanj uvrščamo Facebook, Snapchat, Instagram... Ne pozabimo, da se priljubljenost posameznega omrežja naglo spreminja. Če je sedaj moderno imeti Instagram in je tam največ sledilcev, je Twitter zadnje čase manj obiskan. Pa poglejmo, kaj so prednosti posameznega družbenega omrežja: Facebook: Enostavna uporaba, omogoča nastavitev zaprte skupine in s tem nadzor prejemnikov, komunikacija z besedilom in fotografijo ali posnetki, preprost vpogled v doseg sporočila. Omejena ciljna javnost, ni primeren za javne nagovore, mediji nimajo vpogleda ali jih besedilo ne doseže.

NASVET: Medij moramo doseči mi sami in ne pričakovati, da nas bodo mediji opazili in o nas poročali. Snapchat: Kratki video ali slikovni prispevki, zanimivi ogledi, uporabljajo ga mlajši. Idealen za navduševanje mladih. Namenjen je predvsem zabavi. Zaprta javnost, račun je vezan na telefonsko številko, ni mogoče prenašati resnih in kompleksnih besedil ali sporočanja glede pomembnih dogodkov. Instagram: Zadnje čase popularno omrežje. Veliko slikovnega materiala. Ne moremo nadzirati dosega naših slik, ni mogoče prenašati besedil. NASVET: Komunikacija preko družbenih omrežij je bistvena, vendar moramo poznati možnosti in ciljno javnost. Razlikovati moramo med uporabniškim profilom, stranjo, skupinami in vedeti, koga in kaj preko katerega kanala sporočamo. NASVET: Pri sporočanju vsakega besedila nam mora biti jasno, kaj želimo sporočiti, kaj mora določen naslovnik vedeti in razbrati iz sporočila, kaj želimo doseči in kateri kanal želimo izbrati. ZMOREMO? V stegu naredimo enostavno anketo z dvigovanjem rok in tako izmerimo katero družabno omrežje največ uporabljajo. 3. LOKALNI MEDIJI Poznati moramo lokalne medije in vedeti, da jih moramo uporabljati, če želimo biti vidni v domačem okolju.

Sprva si pripravite seznam vseh lokalnih medijev, ki ga lahko dobite iz razvida medijev, dostopnega na spletni strani https://rmsn.ekultura.gov.si/ mediji/public. Iz seznama si moramo vedno sestaviti adremo medijev. Vsak medij ima odgovorno osebno za sprejemanje člankov. Pred tem se moramo poučiti, ali članke sploh sprejemajo in kakšni morajo biti, kakšna tematika je za njih zanimiva, kje bi lahko vključili naše članke (rubrike) in do kdaj moramo članek ali prispevek dostaviti. Pred intervjuji, ki jih prenašamo po TV postajah, si lahko pomagate s tem, da voditelja prosite za vprašanja v naprej, da sami odločite, kaj vas lahko vpraša in česa ne ter nenazadnje zahtevate, da se kateri izmed delov ne objavi. NASVET: Pomagate si lahko s knjižico »Najpogosteje zastavljena vprašanja skavtom« ali po angleško kratico FAQ, ki je objavljena na skavti.si. IDEJA: Sestavite si adremo lokalnih medijev s kontakti in interesnim vsebinskim področjem. Zadajte si cilj, da boste vsaj dvakrat letno sporočali preko omenjenih medijev. Za to zadolžite nekoga v vaši skupini. KAKO PRIPRAVITI DOBRE PRISPEVKE? Prispevek mora biti zanimiv, sporočati mora nekaj novega, posebnega. Biti mora aktualen! Vedeti moramo, komu sporočamo in kaj ter na podlagi tega pripravimo članek (v planinskem glasilu ne bomo poročali o kopanju na bazenu, v sporočilih za starše ali druge ne bomo pisali o tem, da se nismo en teden umivali in smo bili umazani – staršev to ne bo navdušilo). Nikoli ne pišimo poročil z dogodkov, ki se navadno začnejo: »Ob 8. zjutraj smo vstali, ob 9. smo imeli zajtrk …« Ne pišimo večkrat o isti zadevi ali pod podobnim naslovom, saj je za bralce, poslušalce zanimivo le enkrat. Prispevek s tabora lahko oblikuje-

mo drugače, recimo: »Postavili smo 4 metre visok stolp ali V enem tednu smo prehodili 200 km. Sprva opišite temo z naslova, ki jo kasneje navežete na to, da gre za dogajanje s tabora. Novinarji imajo radi nadaljevanja in dlje časa trajajoče zgodbe, kar lahko ljudje spremljajo. Tako imate možnost, da neko dobro delo predstavite v članku ali prispevku o družbi okoli vas, kje delujete, kako zbirate sredstva in material za pomoč ter kasneje opišete, kako ste pomagali. NASVET: Pri pripravi člankov ali sodelovanju z mediji vam lahko vedno pomaga nekdo iz pisarne ZSKSS ali poverjenik za odnose z javnostmi oz. vodja odnosov z javnostmi. 4. DONATORJI in LOKALNI JAVNI RAZPISI Cilj komunikacije je tudi, da vas bodo v lokalnem okolju prepoznali kot pomembne in potrebne. Za vas bodo izvedela podjetja. Ko jih boste nagovarjali za donatorska sredstva, bodo bolj radodarna, če bodo vedela, da ste aktivni v okolju, da delate družbeno koristna dela in vzgajate mlade. NASVET: Ne pozabite na lokalne MSS in občinske razpise. Skoraj nujno je, da imate predstavnika v MSS, ki bo komunikacijski kanal za MSS. Vedel bo, kdaj bodo izdali javne razpise, kaj iščejo na razpisih, kaj bo prineslo boljše ocene in boljše možnosti, da vas izberejo in financirajo vaš projekt. Poznali boste javno zakonodajo delovanja društev, možnosti za društva itd. Za dobro delovanje lokalne enote je slednje skorajda nujno. IDEJA: Prijavite se na naslednji občinski razpis. Pripravite program in ga izvedite. Za pomoč se lahko vedno obrnete na pisarno. Uh, kaj pa to pomeni? (mali komunikacijski slovarček)

MSS: Mladinski svet Slovenije, ki ima po Sloveniji v občinah lokalne skupine. KOMUNIKACIJSKI KANAL: je celotna pot sporočanja in način doseganja določenega prejemnika. Kot primer: Facebook je komunikacijski kanal preko katerega dosežemo naše prijatelje in celo prijatelje od naših prijateljev. Lahko je odprt kanal, to pomeni, da lahko kdorkoli najde našo sporočilo, delno pa lahko nadziramo ali imamo vpogled v ciljno publiko. Pri vsakem komunikacijskem kanalu se vedno vprašamo, kdo je prejemnik in ali je to naša ciljna publika. Pri nagovarjanju ali pošiljanju informacij starim staršem zagotovo kot prve izbire ne bomo uporabili Facebooka. Izbrali bomo drug kanal, kot je recimo pisemska pošta ali lokalni časopis. Izbira komunikacijskega kanala je ključna pri sporočanju. PROFIL JAVNOSTI: so vse lastnosti določene skupine ljudi (javnosti), zanimanja, interesi, starost, poznavanje skavtov, na podlagi katerega načrtujemo komunikacijo. Potreben je zato, da javnost poznamo in lahko pripravimo vsebine, ki so njej zanimive, ali članek pripravimo tako, da pritegne pozornost skupine ljudi. Profil si lahko ustvarimo s poznavanjem skupine ljudi, nemalokrat moramo opraviti majhno raziskavo ter jih o zanimanjih in poznavanju skavtov tudi izprašati. RAZVID MEDIJEV: je seznam vseh javnih medijev, to je časopisov, radijev, televizij. Vsak medij ima tam določeno območje razširjanja, ki je lahko internet, radio, prodaja naročnikom ali prodaja na prodajnih mestih (za časopise). Pripisana je tudi odgovorna oseba. ADREMA MEDIJEV: je seznam medijev s kontakti ter nemalokrat vsebino, ki jo sporočajo. PR: je okrajšava za public relations, kar pomeni odnosi z javnostmi. V žargonu se rada uporablja kratica tujke, saj je tako poznana.

Potek projekta

Uvodni sestanek

Izb izz or 1 ivo 0 v

• Naročilo kock na izzivaj@skavt.net Plakati FB steg FB Izzivaj-uživaj Lokalni mediji

ih n a O r izb ART s i p V v K i zz v o v i i zz nje e ž za bele

iv N ov

• • • •

Priprava izziva

Pro m izz o iv

a c ij a

10 x d va ba

• Zaključni vprašalnik • Nagradice za udeležence • Zaključna zgodba (prispevek) dela na zdravju v lokalne medije • Zaključni dogodek (jesen 2019)

Vseh 10 izzivov opravljenih

t os u n iv Akt izziv po i

e Izv zzi i

• Dogodek izziva • Kocke udeležencem • Beleženje udeležbe v kartonu • FB objava dogajanja • Posnete vsaj 3 dobre fotografije

En izziv prehrane + en izziv gibanja => iz vsakega od 5 sklopov

rt izvedbe N ač in umestitev v program

• Informacije • Material • Podpis sodelovanja

•

• Objava v lokalnih medijih • Vprašalnik udeležencem • Vprašalnik voditeljem

Izberi 10 izzivov Za čim bolj celosten pristop k tematiki zdravega prehranjevanja in gibanja ter čim bolj naraven proces spreminjanja vzorcev je projekt zasnovan 5-stopenjsko. Izzivi so zastavljeni tako, da udeleženci izzivov najprej prepoznajo svoje navade oziroma dobijo pregled stanja. Nato pridobivajo nova znanja in izkušnje. Ko te usvojijo, se odločajo za bolj zdrave izbire in s tem spreminjajo vzorce. Na koncu širijo zdrave ideje naprej med svoje prijatelje in družino ter na ta način ozaveščajo o zdravem načinu življenja.

5 stopenjski model izzivov

PREHRANA

GIBANJE

Zdrave navade

100 mladih smo vprašali - hrana

100 mladih smo vprašali gibanje

Spoznavanje zdravih in nezdravih navad med mladimi v svojem okolju.

Vem, kaj jem

Gibalni poligon

Nova znanja

Zdravje na platnu

Naravno gibanje

Pridobivanje novih znanj o zdravem načinu življenja.

Prehranska vadba

Kje sem in kam grem

Nove izkušnje

Domače

Športni dan

Preizkušanje novega na športnem in prehranskem področju.

Divje zdravo

Pot preživetja

Boljše izbire

Kulinarični priboljšek

Petkrat v petek

Menjava nezdravih za zdrave življenjske vzorce.

Lokalna zloženka

Športna dieta

Širjenje zdravih idej

Jej in zmagaj

Miki miga

Spodbujanje in osveščanje ljudi o zdravem načinu življenja.

Mama ima vedno prav

Pohod z namenom

Zdrave navade

100 mladih smo

vprašali

Pripravite raziskavo v stilu »100 mladih smo vprašali«, ki bo vključevala informacije o tem, kako se mladi prehranjujejo v vašem kraju. Poskušajte zajeti čim širši krog otrok in mladih. Z rezultati seznanite občino, vrtce in šole ter druge zainteresirane javnosti.

Namen: Pridobiti realno sliko, kako se mladi prehranjujejo in s tem skrbijo za zdravje v določenem lokalnem okolju. Cilj: Zbrati vsaj 100 anket.

Nekoč so se recepti za jedi prenašali iz generacije v generacijo le po ustnem izročilu. Si vprašal kdaj svoje stare starše, kako so se naučili speči potico ali skuhati govejo juho? Za ta izziv bodo bobri/volčiči storili prav to! Povprašajo naj svoje stare starše, kakšni so bili njihovi jedilniki, ko so bili majhni otroci. Ter kako se je prehrana spremenila skozi čas. O tem lahko pripovedujejo na naslednjem skavtskem srečanju ali pa na kakšnem skupnem dogodku, kjer se predstavljajo skavti. Zanimive ugotovitve objavite (FB, novičke, lokalne novičke...). Kako zdravo se prehranjujete? Pripravljeno predlogo vprašalnika na http://skavti.si/izzi prilagodite tako, da bo ustrezala vašemu programu. Lahko dodate še druga vprašanja po lastni izbiri (določite skupaj ali pa si jih izbere vsak vod). Nato izvedite raziskavo v svojem lokalnem okolju (na ulici, v šoli, župniji ...). Analizirajte rezultate in izvedeli boste, kakšne so prehranjevalne navade v vašem okolišu. Nagovarjamo vas, da po opravljenem izzivu te rezultate predstavite v vaši šoli ali lokalni prireditvi ter kot povratno informacijo anketirancem napišete članek za lokalni časopis. S pomočjo pripravljenega vprašalnika na http://skavti.si/izzi opravite malo raziskavo v svojem lokalnem okolju, med svojimi vrstniki. Enako anketo izvedite še med skavti vašega stega. Obe anketi analizirajte in ugotovite, ali zdravo prehranjevanje skavta kaj odstopa od prehranjevanja vrstnika v vašem lokalnem okolju. Ugotovitve o vaših zdravih navadah predstavite na stegovskem ali lokalnem dogodku in se o tem pogovorite. Pripravite objavo za družbena omrežja in lokalne medije.

Izb

beri

Vem, kaj jem! Izpeljite kviz (elektronsko ali v živo), v katerem sodelujejo mladi in z odgovarjanjem na vprašanja prepoznajo, kako zdrave so njihove vsakodnevne navade na področju prehrane. Kaj mi mama skuha za kosilo? Otrok naj na papirnat krožnik iz sličic sestavi obrok, ki ga imajo običajno doma. Izbor sličic sestavlja zdrava in nezdrava živila jedilnika. Otroci nato svoje krožnike predstavijo in se skupaj z odraslimi pogovorijo o zdravi prehrani ter delitvi hrane na “zdravo” in “nezdravo”. Krožnike na plakatu izobestite v skupnih prostorih. Kako zdravo se prehranjujete? S pomočjo elektronskega vprašalnika, ki ga delite med svojimi vrstniki, izvedite, kako blizu ste našemu Zdravku. Rezultate vprašalnika komentirajte na naslednjem srečanju ali katerem od lokalnih dogodkov kot predstavitev rezultatov. Rezultate lahko povzamete tudi v članku, ki ga objavite elektronsko ali v lokalnem časopisu. Velika igra s skavti, domačimi in vsemi, ki se odzovejo povabilu na dogodek. Pripravite koordinatni sistem/pajkovo mrežo ali kakšno podobno “točkovno igro”. Na točkah pripravite vprašanja za pogovor o prehranjevalnih navadah. Poskusite privabiti čim več zunanjih ljudi in jih ne pozabite na koncu povprašati, kako jim je bilo in če so se česa naučili.

Zdrave navade Namen: Vsak udeleženec ugotovi, kako zdravo se dejansko prehranjuje in kaj lahko izboljša pri sebi. Cilj: Vsaj 20 udeležencev ugotovi, ali se prehranjuje zdravo oz. kje lahko svoje prehranjevalne navade izboljša.

Aktivnost lahko poteka po skupinah (mešano zunanji in skavti), kjer obravnavate pojem zdrave prehrane in ugotavljate svoje prehranjevalne navade. Pri vsakem voditelju obravnavate določen obrok v dnevu, kjer naprej govorite o tem, kaj so pri določenem obroku jedli prejšnji dan, in nato živila razdelite na “zdravo” in “nezdravo”. Nastane lahko tudi plakat s slikami teh živil na dveh poljih, ki ga objavite na lokalni spletni strani ali v časopisu. Jungle Speed zdravja. Totem (karšenkoli predmet) postavite na sredino igralne površine tako, da je od vsakega igralca enako oddaljen. Totem je nekaj, za kar se bori vsak igralec. Voditelj ali drug ne-aktiven igralec bere pripravljene trditve. Če trditev velja za igralca, je njegova naloga, da čim hitreje zgrabi za totem! Zmagovalec je tisti, ki se je največkrat boril za totem.

Zdrave navade

100 mladih smo

vprašali

Pripravite raziskavo v stilu »100 mladih smo vprašali«, ki bo vključevala informacije o tem, kako se mladi gibajo v vašem kraju. Poskušajte zajeti čim širši krog otrok in mladih. Z rezultati seznanite občino, vrtce in šole ter druge zainteresirane javnosti.

Namen: Pridobiti realno sliko koliko se mladi gibljejo in s tem skrbijo za aktivno telo v določenem lokalnem okolju. Cilj: Zbrati vsaj 100 anket.

Na spletni strani http://skavti.si/izzi poiščite predlogo za anketo o gibanju, jo skrajšajte in prilagodite, da bo čim manj besedna in čim bolj slikovna. Dodajte še dve vprašanji po lastni izbiri. Če je možno, naj dve izbirni vprašanji predlagajo bobrčki/volčiči. Slikovno anketo naj odnesejo sovrstnikom, sošolcem v svojem lokalnem okolju (na ulici, v šoli, župniji ...). Anketo analizirajte in se pogovorite o rezultatih. Rezultate predstavite staršem. Pripravljeno predlogo vprašalnika na http://skavti.si/izzi prilagodite tako, da bo ustrezala vašemu programu. Lahko dodate še dve vprašanji po lastni izbiri. Dodatni specifični vprašanji lahko določi tudi vsak vod. Nato izvedite raziskavo v svojem lokalnem okolju (na ulici, v šoli, župniji ...). Analizirajte rezultate in izvedeli boste, kakšne so gibalne navade v vašem okolišu. O rezultatih se pogovorite, še posebej o odgovorih, ki so vas presenetili. Nagovarjamo vas, da po opravljenem izzivu rezultate predstavite tudi v šoli ali lokalni prireditvi ter kot povratno informacijo anketirancem napišete članek za lokalni časopis.

Izb

beri

Gibalni poligon Na javnem mestu v svojem kraju za mimoidoče ali organizirane skupine (npr. društvo upokojencev, študenti, šola …) pripravite testni poligon gibalnih spretnosti in jim na koncu podajte povratno informacijo glede njihove telesne pripravljenosti. Organizirajte lokalni dogodek. Pripravite poligon, na katerem bodo udeleženci tekmovali sami ali v skupinah. Predlogi: met žoge v višino, plezanje po drogu ali lestvi, skok v daljino, tek na 60 m ... Poligon lahko prilagodite na obstoječih otroških igralih v vašem okolju. Lahko je v obliki štafete. Voditelji v tem primeru merite zgolj posameznike in na ta način pridobite njihove rezultate. Rezultate lahko primerjate. Nori Slackline! Izberite ustrezen prostor med dvema močnima drevesoma, ki sta ravno prav oddaljena med seboj. Postavite Slackline, nato pa v akcijo in vabite mimoidoče, da se preizkusijo. Merite udeležence, koliko časa zadržijo ravnotežje. Možnosti igre so: ravnotežje na obeh nogah ali pa le na eni. Igro lahko pripravite skupinsko ali posamično. Na koncu predstavite rezultate.

Zdrave navade Namen: Da vsak posameznik ugotovi, ali je njegova telesna pripravljenost zadovoljiva za ohranjanje zdravja. Cilj: Vsaj 20 udeležencem podati informacijo glede njihove telesne pripravljenosti.

Pripravite poligon za dviganje trupa v leži (“trebušnjake”) na igriv način. Na primer: mladi med dvigi trupa ciljajo žogico v tarčo (obroč ali kaj podobnega) in zbirajo točke, kar je njihov cilj igre. Udeleženci pa ne vedo, da je bistvo štetje dviga trupa. Določite eno osebo, ki bo štela ponovitve dviga trupa, drugo osebo pa za štetje zadetkov. Ob koncu igre lahko predstavite rezultate. Pripravite aktivnost s tako imenovanim “step testom”, to je 3-minutni test vzdržljivosti. Udeleženec si izmeri pulz po 10-minutnem ogrevanju. Nato 3 minute stopa na pručko višine 30 cm s predpisano hitrostjo (ritem je določen v gradivu s povezavami). Po izvedenem testu si izmeri pulz (30 sekund) in število utripov pomnoži z 2, da dobi srčne utripe na minuto. S pomočjo tabele ocenite, kakšna je fizična pripravljenost udeleženca, in podajte informacijo.

Nova znanja

Zdravje na platn u

Organizirajte filmsko projekcijo na temo pomembnosti zdravega načina življenja in jo dopolnite s pogovornim večerom s strokovnjakom tega področja.

Namen: Pridobivanje novih znanj s področja zdravega načina življenja. Cilj: Vsaj 20 udeležencev, ki sodelujejo pri pogovoru in pri tem pridobijo nova znanja o zdravem načinu življenja.

Z bobri/volčiči poglejte starosti primerno risanko ali kakšno drugo obliko filmske produkcije, ki otroke nagovarja in jih ozavešča o zdravju, prehranjevanju ter izbiri zdrave prehrane v vsakdanjem življenju. Po ogledu kot glavni junak ali lik iz predstavljene zgodbe nagovorite zbrane otroke ter izpeljite pogovor na temo zdravja in zdravega prehranjevanja. Želite igrati v filmu? Ali ga režirati? Potem je ta izziv kot nalašč za vas! Za izbrano temo s področja zdravega prehranjevanja posnamite prispevek v določeni produkcijski obliki. Kot primer naslova “Zakaj je dobro imeti več kot 3 obroke na dan?” lahko posnamete kratek prispevek v obliki pogovorne oddaje, top shop prodaje ali celo večernih poročil. Pustite domišljiji prosto pot. Organizirajte “okroglo mizo”, kjer kot goste povabite strokovnjake, ki jih poskusite najti med starši svojih članov (zdravniki, zdravstveni delavci, športni pedagogi). S pomočjo pripravljenih tem in opornih točk vodite pogovor na izbrano temo zdrave prehrane oziroma problematiki nezdrave prehrane (sladkorji, maščobe ...). Pri vodenju si lahko pomagate z videoposnetki, ki so dostopni na YouTubu. Prispevek o dogodku delite v svojem okolju.

Poiščite igrani film, dokumentarec, TED talk, ki govori o določenih problematikah nezdravega prehranjevanja. Teme so lahko škodljivost prekomerne uporabe sladkorja, soli, transmaščob in pomanjkanje uživanja žitaric, sadja, zelenjave, vode ... Organizirajte filmski večer in si oglejte projekcijo. Ob koncu naj udeleženci podajo komentarje in mnenja (lahko tudi na lističe), ki naj bodo iztočnica za pogovor.

Izb

beri

ba d a v a k s n a r h e r P Za različne skupine otrok in mladih (lokalne organizacije, vrtci, šole …) organizirajte kuharsko tekmovanje v pripravi zdravih jedi za vsak dan.

Na dogodku pripravite pisano sadno solato kot eno izmed idej za zdravo malico. Pri tem procesu vključite otroke od začetka do konca, naj dajejo čim več idej za izvedbo. Skupaj izberite sadje, se pogovorite, zakaj je sadje zdravo, ga primerno pripravite (brez dodanega sladkorja) in očistite ter uživajte v sočni sladici.

Nova znanja Namen: Pridobivanje novih znanj o zdravi prehrani in pripravi zdravih jedi. Cilj: Vsaj 20 udeležencev, ki pridobijo nova znanja o zdravem načinu življenja in se naučijo novih receptov.

Na dogodku pripravite ideje za zdrav zajtrk. Pri tem se pogovarjajte o pomembnosti vsakodnevnega zajtrka. Skupaj izberite sestavine in opravite nakup (če je možno pri lokalnem pridelovalcu). Nato jih razdelite v skupine, pripravite kuharsko tekmovanje in udeležencem postrezite pripravljene zajtrke za ocenjevanje.

IV Master Chef! Na dogodku organizirajte kuharsko preizkušanje med skupinami! Udeležencem pripravite seznam sestavin, ki jih lahko uporabijo pri pripravi svojih zdravih jedi. Določite jim časovno omejitev ter pripomočke, ki jih pri tem lahko uporabljajo. Za zmagovalca izberite skupino, ki je po vaših kriterijih najbolj iznajdljivo pripravila jed, ki jo uvrščamo med zdrav obrok dneva.

Na lokalnem dogodku, srečanju ali dnevu odprtih vrat organizirajte kuharsko tekmovanje. Udeležence razdelite v manjše skupine glede na približno starost. Skupinice v isti starostni skupini naj pripravijo zdrave jedi - mlajši otroci zajtrke ali malice, najstniki pa kosila in večerje. Omejite jim živila in čas ali pa se poslužite tematskega tekmovanja - ribje jedi, zelenjavne jedi ... Jedi so lahko enostavne, vendar zdrave. Izberite zmagovalca z najbolj izvirno idejo. Recepte lahko objavite v lokalnem mediju poleg objave dogodka.

Nova znanja

Naravno gibanje

S pomočjo strokovnjaka organizirajte praktično delavnico o pravilni tehniki hoje in teka v naravi. Delavnico lahko izvedete za različne starostne skupine v svojem okolju.

Namen: Pridobivanje znanja o pravilni hoji in teku. Cilj: Vsaj 20 udeležencev usvoji znanje o pravilni hoji in teku.

Organizirajte dogodek ali srečanje, kamor povabite strokovnjaka (športni pedagog, fiziolog, razvojni terapevt), ki pripravi gibalne igre in razlago o pravilni hoji in gibanju. Prilagodi naj jih tako, da je zabavno in poučno. Na spletu obstajajo “FIT” didaktične gibalne igre, ki vas lahko navdihnejo za iskanje znanja s področja gibanja za najmlajše. Pripravite kratke mini delavnice. Mladi po mešanih skupinah krožijo od ene do druge. Strokovnjaki na točkah ste lahko kar voditelji oz. skavti sami (alternativa: znanci, prijatelji, bivši voditelji). Mladim predstavite teorijo in prakso o zdravem in naravnem načinu gibanja. Predlogi za delavnice: srce in merjenje srčnega utripa; hrbtenica in pravilno sedenje; kosti in mišice; pljuča in pravilno dihanje; vaje za možgane, koncentracija in vztrajanje. Organizirajte športni dogodek v vaši okolici, ki bo predstavljen kot športna izobraževalna delavnica na terenu. Dolžino proge, kjer boste na točkah prenašali znanje, prilagodite starosti udeležencev. Pripravite na poljuden način opisane cone napora in formulo za izračun con napora. Posameznika na točkah spremljamo ter mu določimo individualne cone. Poskrbimo za preizkus različnih načinov gibanja. Pripravimo merilnike srčnega utripa.

Izb

beri

em r g m a k n i m e s Kje V sodelovanju z lokalnim gasilskim in/ali planinskim društvom organizirajte tečaj v orientacijskem teku za otroke in mlade, ki tega še ne poznajo.

Nova znanja Namen: Pridobivanje znanja in spretnosti na področju orientacije. Cilj: Vsaj 20 udeležencev spozna orientacijski tek.

Blizu in daleč, hitro in počasi, smeri neba. Z udeleženimi otroci se poglobite v spoznavanje smeri neba ter se na igriv način potrudite tudi s spoznavanjem nekaterih osnovnih pojmov, ki jih uporabljamo pri premikanju po terenu. Pripravite orientacijski dogodek, če se da v sodelovanju še s kom iz kraja, ki se bolj spozna na to. Povabite znance, prijatelje, družinske člane, ki ne hodijo k skavtom.

Orientacijski žur. Izmislite (ali izberite) si nekaj gibalnih, dinamičnih iger povezanih z orientacijo. Lahko greste tudi v smer priprave kakšnega skeča ali glasbenega nastopa. Učenje in gibanje je namreč kar učinkovito, ko gre “skozi igro”. Igre vključite v organizacijo orientacijskega dogodka bodisi kot naloge na vmesnih točkah bodisi kot program na začetku ali koncu. Povabite mlade, ki se morda še niso srečali z orientacijo.

Orientacija in kompas. Osvežite ali pridobite znanje uporabe kompasa na terenu. Pripravite pajkovo mrežo in trenirajte orientacijo - bodisi po vodih bodisi na skupnem četinem srečanju. V navdih za trening vam je lahko program iz obstoječih skavtskih orientacijskih tekmovanj (Urbanacija, Orientacija Sever ipd.). Ko boste znanje usvojili, pripravite orientacijski dogodek za mlade v vašem kraju. Vsak povabi vsaj enega sošolca, ki ne hodi k skavtom ;).

Merjenje razdalj in vrisovanje točk. Natisnite zemljevid okolja področja, kjer imate srečanja, v merilu 1 : 25000 ali podrobnejšega. Razdelite se na pol. Vsaka skupina si zamisli in vriše svojo traso s 6 točkami. Dogovorite se za enako razdaljo in za eno slabo uro. Nato si skupini trasi izmenjata in se podata na pot. Če je trasa preveč podobna - štartata v različne smeri. Štopajte čas in označujte dosego točk. Zmagovalno traso uporabite pri organizaciji orientacijskega teka v vašem kraju, pri katerem naj vam pomaga kdo iz kraja, ki se na to še bolj spozna.

“Skavt brez orientacije je kot šotor brez klinov. Ob prvi nevšečnosti se nanj ne moremo več zanesti.” (Priročnik Bodi pripravljen) Skavti v tem izzivu nadgradijo svoje znanje orientacije tako, da se naučijo prenesti znanje naprej na tiste, ki orientacije še ne obvladajo tako zelo. V stegu s skupnimi močmi organizirajte zabaven mini orientacijski dogodek v lastnem kraju za vse mlade. Stopnja zahtevnosti trase naj bo osnovna. Naredite mešane skupine glede na predznanje. Poskrbite za varnost - dobre označbe, veliko preventivnih opozoril, prisotnost izkušene osebe s področja prve pomoči in nekaj starejših skavtov razpršenih naokrog po trasi za pomoč.

Nove izkušnje

Domače

Izb

Poskrbite za zdrave in trajnostne jedilnike na svojih aktivnostih! V jedilnik poletnega tabora vključite izključno domačo zelenjavo, ostala živila pa izberite tako, da bodo brez ali pa z minimalno embalaže. Uspešnost izziva predstavite drugim mladinskim ali zainteresiranim društvom. “Kaj pomeni domače?” Za uvod naj vsak prinese na srečanje nekaj, kar je domače, in se na kratko dotaknite pomena pojma. Verjetno bo še kaj takega, kar ni hrana in bo zanimivo. Pripravite sestavine za kruh in prostor ter povabite bobrčke, da ga na skavtskem srečanju sami spečejo. (Lahko tudi drugo zdravo domačo jed.) Katera je tradicionalna jed v vašem okolju? Dogovorite se za obisk kmetije v bližini in si oglejte lokalno pridelavo.

Namen: Zdravo prehranjevanje na rednih taborih, dogodkih, … Cilj: Vsaj en tabor pripravljen z jedilnikom zdrave prehrane.

“Kaj raste na domači zemlji?” Glede na letni čas posadite/poberite pridelek. Tisti volčiči, ki že imajo izkušnjo sajenja/pobiranja, naj prenašajo svoje znanje na ostale. Pripravite oz. shranite pridelke tako, da vam bodo prišli prav za skavtski izlet ali tabor. Če ne najdete prijaznega lastnika koščka zemlje, lahko posadite zelišča/ jagode/paradižnik v posode za rože.

Je lahko še bolj domače? Pred vsako malce daljšo skavtsko pustolovščino se spodobi, da poskrbimo za hrano (jedilnik, nakupi). Napišite jedilnik in seznam za nakup kot ponavadi. Nato ga ponovno poglejte in prilagodite. Izdelki na novem zdravem seznamu naj bodo čim bolj zdravi, lokalni, s čim manj embalaže. Primerjajte jedilnik “prej” in “potem”. Izberite večji stegov dogodek (kulturna predstava, sprejem LMB, srečanje stega, skavtske obljube, skupni tabor) in en obrok pripravite tako, da bo vzor in zgled zdravega prehranjevanja in prijaznega ravnanja do narave. Lahko izberete zdravo domačo slovensko jed. Začnite s pravičnim nakupovanjem (lokalno in fair-trade), nadaljujte s skrbjo glede zmanjševanja embalaže in že v naprej pripravite načrt, kako boste poskrbeli za ostanke hrane. Trud in spremembe predstavite tako, da bodo osveščeni vsi na dogodku (ustna predstavitev v skupnem krogu, obvestila za udeležence, plakati ipd.). Izberite večji stegov dogodek (kulturna predstava, sprejem LMB, srečanje stega, skavtske obljube, skupni tabor) in en obrok pripravite tako, da bo vzor in zgled zdravega prehranjevanja in prijaznega ravnanja do narave. Lahko izberete zdravo domačo slovensko jed. Začnite s pravičnim nakupovanjem (lokalno in fair-trade), nadaljujte s skrbjo glede zmanjševanja embalaže in že v naprej pripravite načrt, kako boste poskrbeli za ostanke hrane. Trud in spremembe predstavite tako, da bodo osveščeni vsi na dogodku (ustna predstavitev v skupnem krogu, obvestila za udeležence, plakati ipd.).

beri

Divje, zdravo Povabite strokovnjaka in organizirajte delavnico za spoznavanje rastlin v vašem okolju ter njihovo raznoliko uporabo v kulinariki.

Izposodite si knjigo Tisoč ogledal (Izbor najlepših pravljic) Folke Tegetthoff, prebrskajte med pravljicami o zeliščih, organizirajte pravljično urico v lokalni knjižnjici in preberite kakšno zgodbico naglas v skupini. Naberite vsaj 5 različnih zelišč in iz njih pripravite pijačo ali jed. Odlična ideja za zaključek izziva je lahko čajanka ali pa pogostitev staršev/obiskovalcev z zeliščnimi namazi. Recept za zdravo jed priložite vsakemu obiskovalcu. Če na dogodku ne boste mogli urediti pogostitve, pa pripravite navodila za ustvarjanje (slikanje omenjenih divjih rastlin ali origami). Izziv v treh stopnjah! 1. Iz pripravljenega seznama rastlin izberite 3 in jih vključite pri pripravi obroka. 2. Izberite zelišče in ga uporabite na 3 različne načine. 3. Spoznajte učinke in korist 3 različnih zelišč, ki jih lahko naberete v svojem okolišu. Iz vseh zbranih idej izberite 5 najbolj izvirnih in pripravite prispevek (FB, lokalni časopis, plakat ...) 5 TOP zeliščnih idej.

Nove izkušnje Namen: Pridobivanje znanja o zdravih divjih rastlinah, ki so uporabne v kuhinji. Cilj: Vsaj 20 udeležencev pridobi novo znanje o vsaj 3 divjih rastlinah.

Vsak volčič naj spomladi/poleti nabere eno domače zelišče in prinese na skupni tabor/dogodek/srečanje, kjer skupaj ustvarite knjižnico rastlin. Na ta dogodek povabite še gosta/strokovnjaka in se skupaj z njim še bolje spoznajte z nabranimi zelišči. Mladi povedo, kje in kako so jih nabirali/shranjevali. Iz zbranih zelišč skuhajte domač čaj ali zdrave jedi. Iz knjižnice lahko zelišča tudi vzamejo domov in o tem poučijo starše. Skavti imamo čudovit priročnik za življenje v naravi - Bodi pripravljen. V njem se skrivajo tudi opisi užitnih in strupenih rastlin. Pripravite mini dogodek oziroma urico spoznavanja divjih rastlin na terenu, kamor povabite tudi prijatelje, znance, širše družinske člane ali druge sokrajane. Dogodek zaključite tako, da si iz nabranih primerkov pripravite “divjo” malico/ večerjo/kosilo.

Ali veste kako pravilno piti čaj, tako po angleško? Sedi vzravnano, s prtičkom na krilu. Skodelico drži za ročaj in jo primikaj k ustom. Ne naslanjaj se naprej. Ne objami skodelice s celo roko in ne dviguj mezinca. Pij neslišno in po malih požirkih. Med vsakim požirkom skodelico odloži na podstavek. Zapleteno, kaj? Mi bomo čaj pili po domače in naš čaj bo domač! Naberite zelišča, ki rastejo v vašem okolju, in pripravite stegov čaj. Čaj naj po vonju, okusu in izgledu embalaže predstavlja vas. Dopišite tudi, katera zelišča ste uporabili in zakaj pomagajo k boljšemu zdravju. Stegov čaj uporabite pri promociji v vašem kraju.

Nove izkušnje

Športni dan

V svojem kraju organizirajte športni dan, kjer boste predstavili manj razširjene brezplačne športne dejavnosti, (https://sl.wikipedia.org/wiki/ Seznam_športov). Povežite se z lokalnimi športnimi društvi, šolo in drugimi. Voditelji z bobri organizirajo predstavitev/ tekmovanje v svoji najljubši igri - na kraju, kjer jih lahko vidi veliko ljudi, ki jih povabijo k tekmovanju/igranju. Izdelajo plakat, kjer kratko opišejo, zakaj je taka vadba koristna za naše zdravje in počutje. Organizirajte manjši športni dogodek: lokostrelstvo (povabite zunanje in povabite še stege, ki že imajo loke in tarče, da se vam pridružijo), organizirajte tek netekmovalne narave (npr. različnih razdalj: 2, 4, 8 km), povabite druge čete in okoliške družine in otroke, lahko organizirate turnir v kateri od priljubljenih moštvenih iger (skavtske in “šolske”). Pripravite enostavno ekipno tekmovanje v frizbiju. Povabite strokovnjake - člane klubov, ki igrajo frizbi (http://www.ultimateslo.si/), in skupaj predstavite šport v vašem kraju. Lahko si izberete bejzbol kot manj razširjen šport ali pa curling - odvisno od zmožnosti in dosegljivosti gostov, ki bi vam lahko pomagali organizirati predstavitev športa.

Izb Namen: Spoznavanje manj znanih gibalnih aktivnosti. Cilj: Vsaj 20 udeležencev spozna novo gibalno aktivnost.

Organizirajte dogodek za čim več otrok in njihovih staršev. Lahko je to turnir v roverčku, med dvema ognjema ali drugem preporostem moštvenem športu. Lahko organizirate tek netekmovalne narave, kjer na razdalji 800–1200m tečejo otroci in njihovi starši. Lahko s kratko zgodbo (npr. iskanje Mavglija) osmislite krajši orientacijski pohod, kjer so udeleženci razdeljeni v manjše skupine, lahko pa tekmujejo celo kot družine! Organizirajte dogodek plezanja. V vaši okolici poiščite plezališče z dostopno plezalno steno in se dogovorite z lokalnim plezalnim društvom za skupno organizacijo in promocijo športa v vašem kraju. Če plezalne stene nimate v bližini, lahko organizirate športni dan za drugo manj razširjeno športno dejavnostjo.

beri

Pot preživetja Za otroke in mlade v svoji okolici pripravite inovativno pot preživetja, prilagojeno različnim starostnim skupinam. Poskrbite za udeležbo različnih skupin otrok in mladih ter o vtisih pripravite video prispevek.

Nove izkušnje Namen: Gibanje udeležencev na zabaven, zanimiv način. Cilj: Vsaj 20 udeležencev se udeleži pohoda in izkusi zanimivo in aktivno preživljanje prostega časa.

Pripravite pot preživetja za najmlajše in jih povabite, da se preizkusijo in trenirajo svojo iznajdljivost, moč in hitrost. Ideja 1: lahko si za prizorišče izberete tudi že obstoječe otroško igrišče in dodate nekaj skavtskih preprek oz. nalog: metanje roverčka na visok drog, cev skozi katero se morajo “stlačiti”, gume za preskakovanje ipd. Ideja 2: lahko si malce preberete o gozdni pedagogiki in pripravite pot zgolj s pomočjo gozdnih preprek. Izberite primeren prostor za progo polno preprek v vaši bližnji okolici. IV in PP si razdelijo pripravo točk na progi preživetja. Primer: IV prevzamejo pripravo točke “plazenje pod mrežo”, “vrtenje okrog palice”, “plezanje čez visoko oviro”, PP pa “pripravo vodnega tobogana”, “vožnjo po škripcu”, “skakanje čez gume” ipd. Sama priprava zahteva že kar nekaj fizičnega napora in hkrati krepi timski duh ter prijateljstvo med skavti. Postavitvi nujno sledi še test proge. Postavljeno progo ohranjajte do dneva dogodka, na katerega povabite še svoje prijatelje, sorodnike, sošolce in znance. Če ohranjanje proge zaradi časa ali lokacije ni možno, si podrobne načrte, materiale ter razdelitev dela skrbno shranite in ponovite pred dnevom dogodka.

Pripravite (sobotno) dopoldne na poti preživetja v svojem kraju in povabite še prijatelje, sošolce in mlade iz lokalnega okolja, da se preizkusijo. Za najhitrejše lahko pripravite tudi kakšne simbolične nagrade. Ne pozabite na promocijo dogodka in razpršite novico vsaj dva tedna prej na različne konce in na različne načine. Pripravite video posnetek dogodka.

Boljše izbire

Kulinarični prib o

Skupaj z drugimi lokalnimi mladinskimi društvi preglejte jedilnike, ki jih običajno uporabljate na svojih večdnevnih aktivnostih, ter jih prilagodite smernicam zdravega prehranjevanja in vključitvi lokalnih živil. Menjavo analizirajte s finančnega, družbenega in zdravstvenega vidika ter o tem pripravite prispevek za objavo na spletu.

ljšek Namen: Zdravo prehranjevanje na večdnevnih aktivnostih, dogodkih … Cilj: Prenoviti vsaj en jedilnik in ga prilagoditi smernicam zdravega prehranjevanja in vključiti lokalna živila.

Na dogodku pripravite dva plakata, na katera nalepite izrezane sličice letakov trgovin. Če je potrebno, razdelite udeležence tako, da bodo skavti in zunanji v ločenih skupinah. Prvi plakat naj vsebuje živila, ki ste jih uporabili pri pripravi jedilnika na prejšnjem večdnevnem izhodu (skavti) oz. vikend jedilnika (zunanji), drug plakat pa naj predstavlja izboljšano različica jedilnika, ki ga lahko uporabite na naslednjem izhodu (skavti) oz. doma (zunanji)! Organizirajte srečanje z 1–3 organiziranimi skupinami mladih iz vašega kraja. Primer: skavti, mladi planinci, gasilci, ministranti, folkloristi. Iz arhiva načrtovanj poiščite jedilnike iz prejšnjih taborov ali večdnevnih aktivnosti in ga izboljšajte tako, da bo vključeval več zdravih in lokalnih živil. Skupaj pripravite analizo tega, kar ste spremenili in zakaj. Če predstavniki ostalih skupin ponavadi ne kuhajo sami na večdnevnih dogodkih, jih povabite, da pridobijo jedilnike od njihovih prostovoljcev in tiste uporabijo pri delu. Organizirajte srečanje, na katerega povabite še druge mladinske skupine (predstavnike) iz vašega kraja. Na podlagi analize določite, kako zdravo se prehranjujete na večdnevnih aktivnostih in kako zdravo z odpadki prehranjujete naše okolje. V pomoč vam je lahko pripravljen vprašalnik, na katerem boste označevali komponente, kot so vključenost sadja, količina porabljene embalaže in podobno.

Izb

beri

a k n e ž o l z a n l a k o L Pripravite zloženko o vseh lokalnih pridelovalcih različnih skupin kakovostnih živil v radiju 20 km in jo razširite po domovih oziroma na javnih mestih v svojem kraju. Če se odločite, lahko zloženko pripravite tudi za kraj, kjer taborite. Obiščite eno izmed kmetij ali pridelovalcev sadja in zelenjave ter se podučite o domači pridelavi živil. Pozanimajte se za cene in možnosti dostave, shranite informacije in jih uredite v skupno lokalno zloženko.

Boljše izbire Namen: Širjenje informacij za bolj zdravo izbiro živil. Cilj: Razdeliti vsaj 200 zloženk (št. za vse skupine/izzive skupaj).

Obiščite eno izmed kmetij ali pridelovalcev mesnih in mlečnih izdelkov ter se podučite o domači pridelavi živil. Pozanimajte se za cene in možnosti dostave, shranite informacije in jih prispevajte v skupno zloženko.

Pomislite, česa največ kupujete, pojeste, popijete? Na različnih računih za “špecerijo” preglejte in analizirajte izdelke. Je možno kje v okolici dobiti domačo moko, zelenjavo, sadje, meso? Je kje kakšna pekarna, ki bi jo raje podprli kot pa nizozemsko vrečko toasta? Morda kakšna kmetija izdeluje tudi domače testenine, prodaja jajca? Možnost 1: Naredite akcijo, razdelite si raziskavo glede na tipe živil (Primer: “bomo mi za domače hrenovke raziskali, vi preverite, kje se najbližje dobi moko, vi se pa za sir in maslo pozanimajte”) in zbirajte kontakte - zraven izdelkov zapisujte količine, vrsto, izvor in cene. Najbolje je, da greste osebno do pridelovalcev in se z njimi in njihovo “proizvodnjo” pobliže spoznate. Možnost 2: vsak vod/klan gre na svojo kmetijo in zapiše vse, kar kmetija ponuja. Zberite kontakte od lokalnih ponudnikov, podatke o izdelkih in cenah ter naredite uporaben pripomoček za nakupovanje. Seznam lokalnih pridelovalcev in izdelkov. Oblikujte seznam v lokalno zloženko in jo razdelite naokoli. Ponudite jo tudi drugim mladinskim voditeljem, ko pridejo v vaše okolje na večdnevne aktivnosti. Ponudnike ozaveščajte o portalu manjjevec.si in jih povabite, da se vpišejo na zemljevid pridelovalcev brez embalaže.

Boljše izbire

Petkrat v petek

Pet petkovih večerov namesto poležavanja na kavču izkoristite za skupinsko gibanje v naravi (tek, sprehod, skupinski športi …). Pripravite promocijsko akcijo, da se vam pridružijo tudi drugi mladi iz kraja. Z bobri lahko organizirate petkov sprehod po okoliških poteh in uredite vmes kratke postanke z zabavnimi nalogami za vse udeležence in vse starosti - počepi na pesem “Lavrencija”, tapkanje rok “John Marion iz Londona” ipd. Spodbudite pripravo zdravih prigrizkov za vaš izziv “Petkrat v petek”. Z izvidniki lahko organizirate petkovo igranje roverčka na lokalnem igrišču ali pa na kakšnem travniku v bližini. Z namenom izberite tako lokacijo v kraju, ki je “bolj obljudena” - morda glavno igrišče, trg, ploščad ... Cilj je, da se vam pridruži vsaj še kdo, ki ni del vaše skupine, ali pa vsaj, da se zapletete v pogovor z mimoidočimi, ki jim predstavite, da se preko različnih iger in izzivov trudite za spodbujanje bolj zdravega načina preživljanja prostega časa mladih v vašem kraju.

Cilj: Vsaj 20 udeležencev se udeleži posameznih gibalnih aktivnosti.

Z volčiči lahko pripravite petkovo igranje “med dvema ognjema” ali pa “nogometni žur” na igrišču ali travniku v bližini. Povabite še prijatelje, sošolce, sorodnike. Tudi mimoidoče lahko kar sproti povabite, da se vam pridružijo.

Popotniki lahko organizirajo petkov skupinski rekreativni tek. Se dobimo, pozdravimo, predstavimo, malce razmigamo, pretečemo 2–5 kilometrov (glede na želje ali starost) in poslovimo. Veseli in nadihani svežega zraka se namesto petkovega kavčanja razidemo v zdravem duhu. Lahko pripravite tudi kakšne motivacijske simbole, ki jih vsi udeleženci prejmejo v znak sodelovanja na “Petkrat v petek” - na primer vrečke domače mešanice kosmičev za zdrav zajtrk.

Ste kdaj pomislili, da bi skavti prevzeli pobudo v vašem kraju za večerne petkove programe mladine? Recimo vsak prvi pomladni/ poletni petek v mesecu? Ali pa morda glede na mesec - 5 junijskih petkov? Povabite mlade iz lokalnega okolja. Ne pozabite na zlato četverno pravilo pri organizaciji skupinske telovadbe: 1. akcija (poskočno,dinamično), 2. zabava (smeh je pol zdravja, vic, prijazni sprejemi in poslovitve), 3. zdravo okrepčilo, 4. osveščanje (vsaj 5 minut namenite ozaveščanju o pomembnosti gibanja in skrbi za zdravo telo). Lahko pripravite tematske gibalne igre, npr. stare pozabljene ljudske, pastirske igre, in jih obudite.

Namen: Aktiviranje ljudi v lokalnem okolju k večjemu gibanju.

Izb

beri

Športna dieta Diet se ponavadi ne razveselimo, ker nam prepovedujejo. Pri športni dieti je ravno obratno! Športna dieta priporoča v izobilju, le da boste namesto kalorij šteli korake. Za izziv pridobite čim več ljudi iz svojega okolja, ki bodo z vključitvijo v športno dieto 3 tedne na dan prehodili najmanj 3000 korakov (približno 2400 m).

Boljše izbire Namen: Spodbujanje gibanja in menjava malih navad (dvigalo/ stopnice, avto/hoja...). Cilj: Vsaj 20 udeležencev, ki bo v 3 tednih posamezno naredili 3000 korakov.

Izberite en mesec in se odločite, da ta mesec ne boste stopili v dvigalo ali na tekoče stopnice, ampak boste raje izbrali stopnišče. Voditelji kolonije in krdela za ta mesec postanejo tudi mentorji in seveda zgled športne diete mladim skavtom in jih na srečanjih ali pa kadarkoli vmes, ko se srečajo v mestu ali vasi, povprašajo, kako jim kaj gredo stopnice. Vsak bober in volčič naj nujno navduši še svoje brate, sestre ali starše, da se mu pridružijo pri tem in se vključijo v izziv tudi s štetjem korakov (3000 na dan). Izberite en mesec in se odločite, da boste v šolo, faks, na srečanja prihajali drugače kot do sedaj - bolj športno. Najdite sebi najbolj ustrezen in varen način - namesto z avtom ali avtobusom pojdite peš ali s kolesom. Povejte naprej o svoji odločitvi in navdušite še sošolce. Nujno zberite podatke oz. povratni odziv prijateljev, če je kdo spremenil svoj način gibanja in začel zanalašč izbirati bolj zdrave načine. Večina mladih ima dandanes že telefone (celo pametni naj bi bili). Kljub temu da skavti načeloma ne spodbujamo uporabe le-teh, bi jih tokrat predlagali v pomoč za uporabo aplikacije za štetje korakov (morda take, ki omogoča skupinsko vadbo). Preden začnete izziv, si vsak priskrbi svojega “pomočnika pri izzivu”. V skupini napišite na listke imena, nato pa naj vsak izžreba nekoga, ki mu bo “dihal za ovratnik”. Primer: Matej vsake toliko časa pokliče Marka in ga vpraša, kako mu gre štetje korakov. Toliko, da ne pozabimo. K izzivu povabimo še sošolce ali sorodnike, ki niso pri skavtih. Na koncu športne diete pripravimo praznovanje (primer: na večer po stegovem srečanju povabimo še vse ostale, ki so sodelovali v izzivu, da pridejo na kakšen kos domačega peciva, kozarec soka, ples, predstavo ... možnosti za praznovanje je veliko.)

Širjenje zdravih idej

Jej in zmagaj

Organizirajte natečaj v pripravi zdravega tedenskega jedilnika za vsak žep. Osnovno pravilo pri sestavi vseh obrokov naj bo “poseganje po raznovrstni prehrani”. Zbrane in s fotografijami oblikovane recepte razpršite na zanimiv način ljudem v vašem kraju. Najboljše jedilnike bomo objavili v skavtski knjižici in na spletu. Si že kdaj pomislil, da bi si za malico jedel nekaj res posebnega? Nekaj novega? Enostavnega? Zdravega? Združimo moči in zberimo raznolike recepte za pestre in zdrave malice. Seveda lahko vključite tudi zdrave sladkarije, kot je temna čokolada (30g/dan) in sadje (80g/porcija). Na srečanju pripravite preizkušanje in glasovanje. Najboljše kosilo! Vodi imajo nalogo, da se dobijo pri enemu doma, kamor vsak povabi vsaj še enega sošolca in se igrajo “Masterchefe”. Preizkušajo okuse in jih sestavljajo v jed, primerno za kosilo. Za zanimivost pri pripravi izziva, da se ne pozabi na juho: juha zapolni želodec in naredi tekočo oblogo, da se vlaknine iz zelenjave lažje in bolje predelajo in seveda, da se lažje prebavi hrana, ki jo potem poješ. Končni meni za kosilo lahko predstavijo na skupnem srečanju čete.

Izb Namen: Priprava in zbiranje enostavnih zdravih receptov. Cilj: Pridobitev vsaj 20 zdravih preizkušenih receptov / steg in razdelitev teh receptov v lokalnih šolah ali na širših lokalnih prireditvah.

“Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač”. (slovenski pregovor) Zajtrk je zelo pomemben obrok, ki zbudi naše telo “od znotraj” in nam da energijo za cel dan. Otroci, ki redno zajtrkujejo, so bolj zbrani in bolje opravljajo naloge. Kakšne zajtrke jeste doma? Kakšne pa pri skavtih? Zamislite si nove zdrave zajtrke, zapišite recepte in jih preizkusite na zimovanju ali taboru. Čas je, da se spoznate s kalorijami in jih “naštudirate”. Svoje znanje preizkusite v izzivu tako, da v parih pripravite recepte za večerje, ki bi jih lahko skavti pripravljali tudi v naravi in recepte opremite tudi z informacijami glede kalorij. Naredite “mini bum” glede tega tudi na družbenih omrežjih in privabite še sledilce, da prispevajo zanimive recepte s preštetimi kalorijami za kuhanje v naravi. Dogovorite se lahko, da tekom naslednjih klanovskih srečanj vsak par enkrat poskrbi za skavtsko večerjo. Preizkusite recepte in se skupaj pogovorite o morebitnih izboljšavah, ki se lahko navezujejo bodisi na kalorično vrednost, okus ali način priprave v naravi.

beri

rav

op Mama ima vedn

Širjenje zdravih idej

Organizirajte predavanje o zdravih tedenskih jedilnikih za starše, ki najbolj vplivajo na prehrano svojih otrok.

Namen: Ozavestiti in spodbuditi starše k bolj zdravim obrokom. Cilj: Vsaj 20 udeležencev predavanja o zdravih obrokih.

Na dogodku/predavanju se pogovorite o zdravi prehrani. Poudarek (pogovora) naj bo: količina zaužitega sladkorja in soli, uživanje nezdravih maščob, pomanjkanje zelenjave in sadja v prehrani, pitje vode ipd. Pripravite tedenski jedilnik za vsak dan s 5 zdravimi obroki, ki je prilagojena za otroke do 11 leta. Pripravite lahko plakate s povzetki (ali podobno) in poskrbite za takšno objavo, da bo dosegla še starše, ki niso prišli na dogodek.

Na dnevu odprtih vrat, podobnem dogodku ali samostojnemu dogodku predstavite najbolj pomembne točke zdravega prehranjevanja. Razdelite se v manjše skupine in vsaka naj pripraviti tedenski jedilnik s 5 obroki zdrave prehrane. Zunanje udeležence dogodka, ki niso skavti, poporosite za “ocenjevanje” vseh jedilnikov. Kriterije za ocenjevanje določite še pred izdelavo jedilnikov. Najbolje ocenjen jedilnik razdelite/pošljite udeležencem izziva. Pri organizaciji dogodka določite eno skupino, ki poišče zanimiv in okusen zdrav jedilnik enega dne in ga na dogodku med izvedbo izziva pripravi za degustacijo udeležencem. Udeležencem lahko pripravite in razdelite tudi “check-listo” po starostnih obdobjih (kaj naj kdo je v določenem obdobju).

Širjenje zdravih idej

Miki miga

Izb

Pripravite nabor 30-ih 30-minutnih gibalnih dejavnosti za vsak dan, primernih za različna starostna obdobja. Pripravite dogodek za širšo javnost in jih predstavite širši javnosti. Povabite udeležence, da se pridružijo (vsak dan 30 minut) v Miki miga mesecu. Vsak član skupine naj jih izvaja (v skupini ali sam) 1 mesec. Nabor tudi oblikujte v letak in ga razdelite v vrtcu (za starše), šoli in na drugih javno dostopnih mestih. Na začetku izbranega meseca lahko povabite udeležence k podpisu simbolične zaveze, da bodo vztrajali do konca.

Cilj: Vsaj 20 udeležencev gibalnih dejavnosti na dogodku skupine, kjer se predstavi aktivnosti ali pa vključenih v Miki miga mesec.

Trening ravnotežja. Pravijo, da naj bi vsak človek po 35 letu naredil vsaj 3 vaje za ravnotežje na dan. Gre za vaje, ki nam pomaga obvladovati gibanje, kadar se zgodijo kakšne hitre, nepredvidljive motnje. Poiščite čim več vaj na spletu in jih preizkusite skupaj z bobri na skupnem srečanju ter naredite izbor za izziv.

S pomočjo spletnih strani preučite in izberite čim večji nabor vaj za elastičnost telesa (raztezne vaje). Gibljivost je ena izmed motoričnih sposobnosti, ki z leti slabi, če ne delamo na tem, da ostaja naše telo prožno in gibljivo. Na skupnem srečanju izberite 30 vaj za izziv.

S pomočjo spletnih strani preučite in naberite čim večji nabor aerobnih vaj in vaj za vzdržljivost. Velikokrat se za tovrstne vaje sliši tudi “vaje za kardio”. Z izvidniki in vodnicami se pogovorite o njihovi pomembnosti in jih na skupnem srečanju izberite 30 za izziv v Miki miga mesecu.

Trening moči. Vaje za moč so od vseh štirih treningov najbolj “skavtske”, saj jih tudi Bi-Pi veliko omenja v knjigi Skavtstvo za fante. Pripravite se na klanovsko srečanje tako, da prinesete s seboj čim več idej za vaje in jih skupaj preizkusite. Naredite izbor 30 vaj, ki jih boste predstavili še širši javnosti na izbranem dogodku in katerim boste sledili v Miki miga mesecu (vsak dan 30 minut).

4 različni tipi vadbe za zdravo in pripravljeno telo. Vaje za moč, elastičnost, ravnotežje in pa aerobni in vzdržljivostni trening. Zberite 30 vaj in jih uredite v letak. Lahko kontaktirate skupine iz drugih krajev, ki so se tudi lotile tega izziva in imajo mogoče kakšne dobre vaje že izbrane. Združite moči pri izboru. Dopišite kakšne zanimive izjave in prigode, ki so se morda zgodile v Miki miga mesecih v drugih lokalnih enotah. Če se bodo skavti strinjali, dodajte še fotografije, ki bodo vizualno popestrile navodila za izvajanje gibalnih dejavnosti. Organizirajte pobudo in prepričajte vsaj 20 mladih v okolju, da se bodo zavezali k svojemu Miki miga mesecu (30 minut 30 dni). Op. Mesec lahko začne posameznik kadarkoli.

Namen: Spodbuditi več gibanja znotraj skupine in širše v okolju.

beri

o Pohod z namen

Širjenje zdravih idej

Organizirajte večgeneracijski pohod z namenom zbiranja sredstev za gibalne pripomočke otrok in mladih, ki jih potrebujejo. S poročanjem o dogodku in zbranih sredstvih osveščajte ljudi o tem, kako dragocena je svoboda gibanja in kako pomembna je za ohranjanje zdravja.

Namen: Aktiviranje ljudi v lokalnem okolju k večjemu gibanju. Cilj: Vsaj 20 udeležencev pohoda.

Izziv (organizacija večgeneracijskega pohoda) lahko v fazi promocije naslonite na kakšno humanitarno akcijo, ki jo pospremite z zgodbo invalida ali osebe z omejeno zmožnostjo gibanja. Na primer: zbirate plastične zamaške in spodbujate vse, ki jih poznate in srečate, da jih prinesejo na štartno točko in se vam na ta način tudi pridružijo na pohodu z namenom. Plastičnih zamaške na štartu odložite v pripravljeno škatlo. Pazite, da ne boste spodbujali ustvarjanja tega odpadka, ampak da boste le obstoječe odpadke pomagali obrniti v pravo smer. Kam bi šli? Vodi pojdite v izvidnico na različne konce in poročajte o zahtevnosti in času, ki ste ga potrebovali. Izberite najbolj ustrezno destinacijo. Če je možno, povabite kakšnega športnega pedagoga (ali drugo), da se udeleži pohoda in med postanki spregovori udeležencem o pomembnosti gibanja. Izdelajte plakate z informacijami in vabilom na pohod. Vsak IV povabi na pohod še enega sošolca ali prijatelja, ki ni skavt.

V slovenski ustavi si preberite člen, ki govori o svobodi gibanja. Sicer se nanaša predvsem na politični aspekt gibanja prek meja, toda dodajte v debato tudi dimenzijo zdravja. Kdaj se zavemo pomembnosti te svobode? Šele takrat, ko pridejo zdravstvene težave? Kaj vse moramo narediti, da se lahko svobodno gibljemo? Poskrbite na pohodu za ozaveščanje udeležencev. Lahko pripravite kakšno multimedijsko reklamo/vabilo, igrano predstavo, skeč ...

Je kdo v vašem kraju ali okolici, ki potrebuje gibalno pomoč? Lahko so to mladi s poškodbami ali na invalidskem vozičku, lahko v kraju opazite priložnost za ureditev kakšne težko dostopne točke (izdelava klančine) ali pa morda lahko prispevate sredstva krajevni skupnosti za izdelavo kakšnega igrišče oz. zanimivega telovadnega elementa v naravi. S skupnimi močmi povprašajte naokoli, kakšne so potrebe, izberite si cilj in pripravite večgerancijski pohod - akcijo zbiranja sredstev za nakup gibalnih pripomočkov. Pohod je lahko krajši sprehod po okolici ali daljši izlet na kakšen okoliški hrib. Priporočilo dolžine pohoda brez večjih postankov primerno za vsako starost (BB, starostniki npr. 2–3 km).

KNJIŽICA IZZIVOV Avtorji vsebine: Grafično oblikovanje in prelom: Avtor ilustracij: Lektorirala: Založnik: Tisk:

Mateja Dobovšek, Sabina Rupnik Suhadolnik, Barbara Tehovnik, Hana Lobnik, Ana Špes, Nejc Kurbus, Urška Mali Kovačič, Luka Mejač Matevž Šauperl Viktor Höchtl Eva Trivunović Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov - ZSKSS, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana Salve d.o.o.; naklada: 300 izvodov

Ljubljana, 2018

Kontakt za izvedbo izzivov: @: izzivaj@skavt.net www: http://skavti.si/izzi Povezava do gradiv za izvedbo izzivov:

Projekt soďŹ nancira Ministrstvo za zdravje RS. Program je del prizadevanj Dober tek Slovenija za veÄ? gibanja in bolj zdravo prehrano.