Skavtinje in skavti razmiĹĄljamo globalno! ZBIRKA AKTIVNOSTI
Glej daleč preko vsega in preko vseh omejitev in videl boš stvari v pravi luči. Glej višje nad vse in videl boš pravi namen in morje priložnosti za tvoja dobra dela. Lord Robert Baden-Powell
Vsebina.... 6
O PROJEKTU
7
ORODJA
Kratke igre
17
Kaj ti pomeni globalizacija?
19
Potovanje jabolka
21
Banana Split
25
Potrebe in želje
29
Posnetki
31
Sistem trikotnikov
35
Hitrostno podajanje
37
Kakšen je najboljši način za končanje spora? Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti
1.
43
Odprava Jamesa Cooka
61
Pike na zemljevidu
63
Skrivnost palmovega olja
67
Bi-Pijevo sporočilo svetu Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost
2.
77
(Ne)enakost narodov
81
Kdo je sešil moja oblačila?
87
Pehanje za bogastvom in vplivom
91
Pravična trgovina
97
Moč cvetja
103
Stopi korak naprej
............... Trajnostni način življenja
3.
111
Od kod prihajajo jajca?
125
Politična obara
129
Kakšen je tvoj odtis?
133
Od kod prihajajo te reči?
139
Krhki potniki
147
Igra spomina Spoštovanje raznolikosti in identitete
4.
159
Pika Nogavička in otroci sveta
163
Cvet identitete
165
Eurotrail - Evropska pot
169
Sabira in Halit
179
Oseba kot drevo, ljudje kot gozd
183
Raziskovanje kulturne prtljage
185
Begunska odiseja Reševanje sporov in sodelovanje
5. 365
193
Otok Monomulti
199
Obnovitveni krogi
203
Kdo beži iz Konga?
209
Konflikti: Kako jih reševati?
215
Forumsko gledališče Letni programi
221
Svet danes
225
Vsakdanje stvari
231
VLOGA FASILITATORJA
237
Refleksija – Globalni kompas
240
Seznam: kompetence za globalno državljanstvo
[O projektu]
O projektu Skavtinje in skavti razmišljamo globalno in knjigi
Češka republika
Knjiga je rezultat triletnega dela 11 partnerjev v mednarodni mreži na projektu, ki je odkrival še neodkrite potenciale znotraj globalnih skavtskih gibanj. Partnerji v projektu, tako nevladne organizacije, ki delujejo na področju globalnega učenja, kot skavtski partnerji, so delo gradili na spoznanju, da so skavtske organizacije ene redkih, ki imajo tako ogromno bazo članstva v skoraj vseh državah sveta ter dobre načine za ohranjanje globalnega partnerstva. WOSM in WAGGGS imata skupaj več kot 50 milijonov članov v več kot 160 državah sveta. Od tega v Evropi skoraj 4 milijone v vseh EU državah. Projekt je takorekoč združil dva svetova - skavtstke organizacije in nevladne organizacije, ki delujejo na področju globalnega učenja, ter omogočil prostor in čas za skupno raziskovanje globalnega učenja, kar je privedlo do pripomočkov, orodij in aktivnosti, predstavljene v tej knjigi. Aktivnosti so sicer prilagojene skavtski metodi in ponekod uporabljajo izraze iz skavtske terminologije, toda naj vas to ne zavede, saj so uporabne povsod, kjer poteka delo z mladimi v skupinah.
Nemčija
Grčija
Poljska
[6]
[Orodja]
Orodja Škotska
V projektu smo na mednarodni ravni razvili več orodij: •
Kompetence za globalno državljanstvo: osnova in izhodišče za vse aktivnosti in za vso projektno delo
•
Globalni kompas: orodje za vrednotenje v skupini
•
Orodje za samo-ocenjevanje: za voditelje oz. posameznike
•
Akcije v globalno smer - Odlična zamisel: navodila in smernice za odgovorno, ozaveščeno delo, ki vedno vključuje tudi refleksijo
Slovaška
V slovenščini smo izdali tudi: •
CTR kartice - 17 aktivnosti za 17 ciljev trajnostnega razvoja 2015-2030
•
Priročnik za voditeljice in voditelje: Skavtinje in skavti razmišljamo globalno
•
Knjigica za najmlajše skavte: Mravljici na poti
Pustite ta svet za spoznanje lepši, kot ste ga prejeli.
Slovenija
Lord Robert Baden-Powell
[7]
Kratke igre
Seznam aktivnosti
Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti
Zavzemanje za socialno pravičnost in enakost
Trajnosten način življenja
Spoštovanje raznolikosti in identitete
Reševanje sporov in sodelovanje
Letni programi
2. 3.
4. 5. 365
NASLOV
Starost
Število
MIN.
CTR
STRAN
1
Kaj ti pomeni globalizacija?
14+
5-30
15
1,12,16,17
17
2,3
Potovanje jabolka
8+
10-15
20
12
19
3
Banana split
12+
5-30
30
8,12
21
2,3
Potrebe in želje
8+
15-20
45
3,11
25
5,6
Posnetki
10+
6-20
30
16
29
1
Sistem trikotnikov
14+
10-30
40
10,17
31
5
Hitrostna podaja
11+
10-15
30
16
35
5
Kakšen je najboljši način za končanje spora?
10+
5-25
30
16
37
1,2,6
Odprava Jamesa Cooka
16+
20-36
360
10
43
1,6
Pike na zemljevidu
12+
6-30
60
10
61
1,2,3
Skrivnost palmovega olja
10+
5-25
45
12
63
1,6,7
Bi-Pi-jevo sporočilo svetu
15+
2-25
90-110
17
67
1,2
(Ne)enakost narodov
15+
12+
45
8,9,10
77
2,7
Kdo je sešil moja oblačila?
12+
5-15
75-110
1,8
81
1,2
Pehanje za bogastvom in vplivom
14+
8-25
90
3,4,10
87
2,3,4
Pravična trgovina
13+
6+
50
1,4,8,10
91
2,6
Moč cvetja
12+
6+
80
10
97
2,4
Stopi korak naprej
14+
10-30
60
1,5,8,10
103
3,7
Od kod prihajajo jajca?
10+
6-30
100-130
2,3,12,15
111
2,12,15
125
3,7
Politična obara
16+
15+
240-300
3,7
Kakšen je tvoj odtis?
14+
5+
40-50
12,15
129
1,2,3
Od kod prihajajo te reči?
12+
10-20
70-90
10,12
133
1,3,7
Krhki potniki
14+
10-30
60
12,15
139
1,3
Igra spomina
13+
8-30
45
12,15
147
1,4,6
Pika Nogavička in otroci sveta
8+
15-40
180
11,13,16,17
159
4,6
Cvet identitete
12+
5-20
75-90
10
163
2,4
Eurotrail - Evropska pot
12+
5-20
30-40
5,1
165
2,4
Sabira in Halit
15+
3-10
150
5,10,16
169
1,6
Človek kot drevo, ljudje kot gozd
7+
2-15
60-90
4,10,16
179
4,6
Raziskovanje kulturne prtljage
15+
6-20
45
5,10,16
183
1,4,5
Begunska odiseja
13+
10-15
90
3,8,10,17
185
4,5
Otok Monomulti
12+
20-30
90-120
17
193
5,6
Obnovitveni krogi
10+
6-30
60
16
199
1,5
Kdo beži iz Konga?
15+
8-30
90
16
203
5
Konflikti: Kako jih reševati?
10+
2-20
140
16,17
209
4,5,6
Forumsko gledališče
15+
6-20
45
10,16
215
1,4,7
Svet danes
-
-
-
-
221
3,7
Vsakdanje stvari
-
-
-
-
225
MIN.: TRAJANJE (minute), CTR: Cilji trajnostnega razvoja
1.
Kompetence
Ne jemlji stvari preveč resno … glej na življenje kot igro in na svet kot igrišče. Lord Robert Baden-Powell
Razumevanje sveta
Na naslednjih straneh so različne igre, aktivnosti in programi s teorijo in diskusijami o globalnem učenju. Vsaka aktivnost je v čim večji meri zabavna in interaktivna. Vse aktivnosti združuje načelo igre. Aktivnosti so razvrščene pod pet glavnih kompetenc za svetovne državljane. Navzkrižni si kompetenci, aktivno sodelovanje in kritično oz. kreativno razmišljanje, sta vključeni v vse igre, aktivnosti in programe.
Kratke igre Osem kratkih in dinamičnih iger vpelje skavte in skavtinje v teme, kot so: medsebojna povezanost, pravičnost, raznolikost, trajnost in reševanje sporov.
Te igre lahko uporabite:
• • • • •
kot dopolnitev k usposabljanju glede specifičnih kompetenc na začetku srečanj, dogodkov in taborov za predstavitev teme za ‚‘prebitje ledu‘‘ za zabavo
Aktivnosti Trajajo od 30 minut do 5 ur in so zastavljene tako, da so posredovana najpomembnejša znanja in so namenjene za razvijanje specifičnih kompetenc. V središču aktivnosti je predstavitev in raziskovanje problema, aktivnost pa se zaključi z refleksijo.
Te aktivnosti lahko uporabite:
• • • •
za razvijanje specifičnih kompetenc in odprto diskusijo na rednih tedenskih srečanjih kot del programa na taboru kot del usposabljanja za voditelje za izmenjavo primerov dobrih praks
Programi Na koncu predlagamo tri ideje za daljše programe, ki jih lahko izpeljete v skavtskih vodih. Ideje boste morali prilagoditi potrebam in posebnostim vašega stega.
Te programe lahko uporabite:
• • •
da povežete vse aktivnosti vseh starostnih skupin v lokalnem stegu z globalnim učenjem za sistematično vključitev globalnega učenja v skavtstvo za skupno učenje z različnih perspektiv o svetu s skavti in skavtinjami
Refleksije Večina aktivnosti na koncu vključuje refleksijo. To je zelo pomemben del aktivnosti in povzema glavna spoznanja za udeležence.
Večina refleksij ima podobno obliko:
• •
Udeleženci in voditelji sedijo v krogu. Voditelj postavi ustrezna vprašanja, ki pomagajo udeležencem povzeti glavna spoznanja v zvezi z aktivnostjo, da razmislijo o naslednjih korakih in o tem, kako bi lahko naučeno prenesli v svoje življenje in ravnanje.
[13]
[Razumevanje sveta]
Razumevanje sveta
nje a v e m Razu ne global sti o n s i v sood
nje Reševa in sporov je van sodelo
je za n a m e Zavz kost a n e o socialn ost ičn in prav
sten o n j a r T enja j l v i ž način
nje a v o t š Spo osti k i l o n raz tete i t n e d in i
Kratke igre
[Kratke igre]
i t j Ka i n e m ? po a j i c a z i l a b o l g Opis
Kompetence Cilji
Povezovanje s CTR
Udeleženci izrazijo svoje razumevanje globalizacije in spoznajo različne dimenzije same teme. • 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • Udeleženci se med seboj bolje spoznajo. • Udeleženci so ozaveščeni glede globalizacije in njenega pomena. • 17. Partnerstva za doseganje ciljev
Starost
14+
Število
5-30
Čas Pripomočki Priprava
15-20 min • majhna žoga • Udeleženci naj sedijo ali stojijo v krogu.
[17]
[Kaj ti pomeni globalizacija?] Potek Potek / 15-20 min
1. Udeleženci skupine naj pomislijo na besedo ‚‘globalizacija‘‘ in naj povedo, kaj jim pride na misel, ko slišijo to besedo. 2. Vsak, ki ujame žogo, pove svoje ime in svojo asociacijo na besedo ‚‘globalizacija‘‘. Nadaljujte, dokler ne pride vsak na vrsto. 3. Udeleženci naj razmislijo o tem, kako vpliva globalizacija na njihova življenja in naj navedejo primer iz svojega vsakdana.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija / 5 min
• • •
Ali pogosto uporabljaš izraz ‚‘globalizacija‘‘? Kako bi razložil besedo? Poznaš kakšne sopomenke za to besedo?
Namigi za voditelja V igri lahko uporabite druge besede. Lahko postavite navodilo, da mora vsak udeleženec povedati svoje ime, ime osebe, ki mu/ji je vrgla žogo in svojo asociacijo na besedo.
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po: Anthropolis/Südwind Starostntur/C.E.G.A./CSDF/Europers/NaZemi
Vir Vir
•
Anthropolis/Südwind Starostntur/C.E.G.A./CSDF/Europers/NaZemi (2011): Change your view: A toolkit for Global learning.
[18]
Opis
Kompetence
Raziščite razlike med industrijsko pridelanim in lokalno pridelanim jabolkom. Nato začnite pogovor o varovanju okolja in odgovornem potrošništvu.
• 2. Zavzemanje za enakost in pravičnost • 3. Trajnosten način življenja
Cilji
• Udeleženci se seznanijo s proizvodnimi verigami in sistemi transporta hrane. • Udeleženci se zavedajo prednosti kupovanja lokalne hrane in proizvodov.
Povezovanje s CTR
• 12. Odgovorno potrošništvo in proizvodnja
Starost
8+
Število
10-15
Čas Pripomočki
20 min • jabolko • pripovedovalec zgodbe o jabolku • en list za vsakega udeleženca • različne stvari za ponazoritev onesnaženosti na jabolku (npr. razpršila, injekcije, obarvana voda, posnetek plina ali svinčniki) • samostoječa tabla in flomastri • podatek o časovnem trajanju potovanja med državami
Priprava
• Razporedite različne stvari, ki predstavljajo transport in onesnaženje. • Pripravite zgodbo o potovanju jabolka in jo razdelite tako, da bo za vse udeležence dovolj delov zgodbe.
[19]
[Kratke igre]
e j n a v o t o P a k l o b a j
[Potovanje jabolka] Potek 1. Izberite oddaljeno državo, v kateri so pridelana jabolka. 2. Vsak udeleženec naj dobi pripomoček za svoj del zgodbe dolgega potovanja jabolka. Potek / 20 min
3. Povejte zgodbo čim bolj dramatično in z uro štopajte, koliko časa traja potovanje jabolka v vsakem delu, vključno z različnimi vrstami transporta in državami na poti. 4. Vsak udeleženec naj pove vlogo svojega pripomočka na potovanju jabolka. Nato naj jabolko poda naslednji osebi. 5. Ko jabolko prispe do trgovine, naj se vsak udeleženec odloči med cenejšim sadjem iz supermarketa ali dražjim sadjem od kmeta. 6. Za zaključek dajte vsakemu za darilo zdravo lokalno pridelano jabolko.
Refleksija Refleksija / 10 min
Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
• • • •
Ali si glede česa spremenil svoje mnenje med samim potovanjem jabolka? Ali misliš, da boš naslednjič kako drugače ravnal, ko boš šel v trgovino? Kaj boš naredil drugače? Kaj lahko zdaj mi (kot skupina) naredimo s to ozaveščenostjo?
Avtorji
Avtorji
•
Rataj, Eva (Skavti, Slovenia)
[20]
Opis
Kompetence Cilji
Aktivnost bo pripomogla k večji ozaveščenosti glede živilske industrije in ljudi, ki jih ta industrija izkorišča. • 3. Trajnosten način življenja • Udeleženci se seznanijo s proizvodnimi verigami in raziščejo, kdo ima pri tem največ dobička. • Udeleženci okrepijo svojo potrošniško ozaveščenost.
Povezovanje s CTR
• 8. Dostojno delo in gospodarska rast • 12. Odgovorno potrošništvo in proizvodnja
Starost
12+
Število
5-30
Čas Pripomočki
30 min 5 listkov z informacijami o vlogah: • delavec na plantaži • lastnik plantaže • pošiljatelj blaga • uvoznik • trgovine in supermarketi
Priprava
• Pripravite listke.
[21]
[Kratke igre]
a n a n a B t i l p s
[Banana split] Potek 1. Razdelite se v skupine glede na različne vloge v proizvodni verigi. Sledite poti banane, njenemu potovanju od tropskega nasada do vaše posode s sadjem. 2. Razdelite vloge.
Razložite, da vsaka banana stane 100 zlatnikov (lahko uporabite poljubno valuto).
3. Povejte udeležencem, naj se sami odločijo, koliko zlatnikov bi potrebovali za svojo vlogo v proizvodni verigi. Potek / 30 min
4. Vsaka skupina pove, koliko zlatnikov bi po njenem morala dobiti in zakaj. Končna vsota je neizogibno več kot 100, zato se morajo skupine med seboj pogajati, da si razdelijo denar. 5. Ko ima vsak dogovorjeno vsoto zlatnikov, povejte, koliko denarja v resnici dobi vsak glede na končno ceno banane, ki je pridelana in uvožena iz Latinske Amerike.
Dejanska razdelitev zlatnikov:
• • • • •
delavec na plantaži: 3 lastnik plantaže: 17 pošiljatelj blaga: 13 trgovina ali supermarket: 43 uvoznik: 24
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija
• • • • • • •
Ali misliš, da gre v tem primeru za pošteno situacijo? Zakaj je 100 zlatnikov razdeljenih na tak način? Kdo ima moč in zakaj? Kako bi lahko situacijo izboljšali? Kakšno vlogo lahko igramo mi, ki kupujemo banane? Ali bi bil pripravljen za svoje banane plačati več? Ali veš za kakšne alternative redni pridelavi banan?
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po CAFOD
Vir Vir
•
CAFOD: www.cafod.org.uk.
[22]
[Banana split] Priloga ‒ Skupine
Poznati morate vloge v proizvodnji banane. Pripravite listke:
Delavec na plantaži: • • •
12–14 ur težkega fizičnega dela na dan v veliki vročini.
• • •
Pesticide škropijo tudi z letal, zato lahko padejo na tvoj dom ali lokalno šolo.
Izbiranje najboljših banan. Delaš v zelo težkih razmerah in imaš pogosto opravka z gnojili in pesticidi, ki predstavljajo zdravstvena tveganja, kot so rak in druge bolezni. Ne boš se hotel pridružiti sindikatu. Zaradi podpore sindikatu bi lahko celo izgubil službo.
•
Plačati boš moral drage pesticide, gorivo za letala, ki pršijo pesticide, orodja in stroje, odvetnike in stroške ravnanja z odpadki.
•
Večina evropskih držav ima standarde glede pridelave sadja in kupci želijo imeti lepo sadje. Če katera od tvojih banan ne dosega visokih standardov, jo morajo zavreči, ti pa izgubiš denar.
• •
Vedno je prisoten dejavnik tveganja v povezavi z vremenskimi razmerami. Vložiti moraš svoj lasten denar.
Pošiljatelj blaga: • • • •
Velike tovorne ladje so zelo drage za nakup in vzdrževanje. Porabijo veliko goriva. Hladilni sistem je velika težava. Plačati moraš zavarovanje in pristaniške pristojbine.
Uvoznik: • • • •
S tovornjakom moraš prepeljati sadje od pristanišča do velikih zorilnic, od tam pa do trgovin. Trgovcem boš moral obljubiti, da boš vsak teden priskrbel določeno količino banan in obljubo moraš držati. Zaradi uvoza hrane imaš opravka z dovolilnicami. Veliko denarja moraš nameniti za plače svojih zaposlenih.
Trgovine in supermarketi: • • •
Plačevati moraš svoje osebje in vzdrževati trgovino. Na trgu moraš biti konkurenčen – s ceno ali s kakovostjo. Ne smeš pozabiti na oglaševanje in obvezno skladiščenje banan.
[23]
Priloga ‒ Skupine
Lastnik plantaže:
[Kratke igre]
e b e r Pot e j l e ž in Opis Kompetence
Aktivnost na prostem, namenjena raziskovanju razlik med željami, potrebami. • 2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost • 3. Trajnosten način življenja
Cilji
• Udeleženci se v gozdu seznanijo z razlikami med potrebami in željami. • Udeleženci razumejo, da imajo vsi ljudje enake osnovne potrebe in da bi vsi morali imeti enake pravice.
Povezovanje s CTR
• 3. Dobro zdravje in dobro počutje • 11. Trajnostna mesta in skupnosti
Starost
8+
Število
15-20
Čas Pripomočki Priprava
45 min • listki za potrebe in želje • Seti natisnjenih in narezanih listkov. • Listke dajte v kuverte: 1 set listkov na skupino, vsaka skupina pa ima 4–5 ljudi.
[25]
[Potrebe in želje] Potek 1. Z udeleženci pojdite v gozd in jim povejte, da bo to njihov dom. Povejte jim, da bodo morali najti vse, kar bodo potrebovali za preživetje v gozdu, vendar je prst slaba, kakovost vode pa vprašljiva. Potek / 45 min
2. Vsaka skupina dobi kuverto z listki. Pojasnite jim, da vlada podpira njihovo novo skupnost in da morajo izbrati 15 listkov, ki jih bodo lahko izkoristili kot pomoč. 3. Pojasnite, da ima vlada težave z zagotavljanjem finančnih sredstev za njihove potrebe v okviru skupnosti, zato se mora sedaj vsaka skupina znebiti sedmih listkov. 4. Ko so to naredili, povejte, da je vlada sprejela novo politiko: odločila se je znižati finančno podporo skupnosti, zato se morajo udeleženci znebiti še štirih listkov. 5. Skupna diskusija: udeleženci naj opredelijo osnovne potrebe za preživetje. Povejte, da so te potrebe podprte s pravicami, določenimi v Splošni deklaraciji človekovih pravic Združenih narodov.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija
• • • • • • • •
Ali se je bilo težko odločiti, katerim stvarem so se skupine morale odreči? Ali so skupine imele vse, kar so potrebovale? Ali so skupine imele vse, kar so si želele? Kakšna je razlika med potrebo in željo? Ali imate vsi te stvari (stvari za preživetje)? Ali bi otroci te stvari morali imeti? Ali misliš, da imajo vsi otroci v (omeni specifično državo) te stvari? Kako je gozd uspel ‚‘poskrbeti‘‘ za vaše potrebe?
Avtorji
Avtorji
•
Dwyer, Charlotte (Scotdec, Škotska)
Vir Vir
•
Scotdec: www.ourforestourfuture.org.uk.
[26]
[27]
zavetje
krava
piščanci vrečka z zdravili tablete za čiščenje vode
televizija
rodovitna prst
orodja
Priloga ‒ Listki
mobilni telefon [Potrebe in želje] Priloga ‒ Listki
[Potrebe in želje] Priloga ‒ Listki
vžigalice
zobna pasta
žepna svetilka
mlada drevesa
toaletni papir
električni generator
ponve in lonci
semena
peč na drva
Priloga ‒ Listki
[28]
[Kratke igre]
e k i Sl
Opis
Kompetence
Aktivnost spodbudi udeležence, da kritično preučijo slike svetovnih dogodkov in ugotovijo, na kakšen način so zmanipulirane, da prikažejo določeno zgodbo. • 5. Reševanje sporov in sodelovanje • 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
• Udeleženci razmislijo o tem, zakaj in kako so uporabljene določene slike svetovnih dogodkov. • Udeleženci razmislijo o situacijah, ko slike ne povedo celotne zgodbe.
Povezovanje s CTR
• 16. Mir, pravičnost in močne institucije
Starost
10+
Število
6-25
Čas Pripomočki
Priprava
30 min • Izbor slik aktualnih svetovnih tem, kot so orkani, bombardiranja in humanitarne krize. • Razporedite slike.
[29]
[Slike] Potek Udeleženci naj se dajo v pare in si izberejo po eno sliko na par. Razmislijo naj o naslednjih vprašanjih: Potek / 30 min
• • • •
Kaj je po tvojem namen slike? Na kaj se nanaša, k čemu poziva? Kaj se morda dogaja v ozadju? Kdo je avtor slike?
Vsak par naj pokaže svojo sliko in razmisli, kako je ta uporabljena.
Refleksija
Refleksija Predlog za vprašanje pri refleksiji: Katere druge slike bi morda lahko uporabili, da bi predstavili zgodbo z drugega zornega kota?
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po Oxfam GB.
Vir Vir
•
Oxfam: www.oxfam.org.uk/education.
[30]
Opis
Kompetence Cilji
Udeleženci oblikujejo človeški sistem in razmislijo, kako lahko prepoznavanje in upravljanje z vzvodnimi točkami pomaga pri načrtovanju družbenih dejanj. Udeleženci se pogovorijo o tem, kako lahko dojemanje problema kot posledice sistema pripomore k rešitvi problema. 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • Udeleženci bodo doživeli situacijo, v kateri bodo istočasno aktivni in pasivni deli sistema. • Udeleženci razmislijo o tem, kako povezave znotraj sistema vplivajo na samo dejavnost sistema.
Povezovanje s CTR
10. Zmanjšanje neenakosti 17. Partnerstva za doseganje ciljev
Starost
14 +
Število
10–30
Čas Pripomočki
40 min • samolepilni listki • listi • flomastri
Priprava
• Pripravite list papirja z diagramom (glej skico spodaj). Krogov s številkami naj bo toliko, kot je udeležencev. • Pripravite set samolepilnih listkov, ki so oštevilčeni v skladu s številkami na diagramu.
[31]
[Kratke igre]
m e t s i S v o k i n t o k i r t
[Sistem trikotnikov] Potek 1. Vsak udeleženec dobi samolepilni listek in stoji v krogu. 2. Vsak udeleženec naj si v mislih izbere dve osebi v krogu in naj si zapomni njuni številki (udeleženec nikomur ne pove, koga je izbral in ne sme izbrati voditelja). Izbrani osebi bosta torej njegovi referenčni točki. 3. Dajte udeležencem navodilo, naj se v kratkem premaknejo tako, da bodo enako oddaljeni od svojih izbranih referenčnih točk. 4. Zdaj naj se vsak udeleženec premakne tako, da bo enako oddaljen do svojih referenčnih točk. To naj storijo v tišini, brez komunikacije in komentarjev. 5. Udeležencem dajte navodilo, naj se ustavijo na mestu, če uspejo vzpostaviti sistem. Če ga ne uspejo, jim naročite, naj obstanejo, kjer so. 6. Ko se udeleženci ne premikajo več, recite eni osebi, naj se premakne in zapusti skupino, nato pa naj spet poskuša vzpostaviti sistem. 7. Ponovite to dvakrat do trikrat, vsakič z drugo osebo. Naročite udeležencem, naj opazujejo, kaj se gledano v celotnem sistemu ljudi zgodi, ko ukažete nekomu, naj se premakne. 8. Udeleženci naj narišejo na diagram dve črti: od svoje številke pa do svojih dveh referenčnih točk. 1
17
2 15
14 13 12
6
6
7
11 9
15
14
5
5
4
4
13
3
12
2
16
8
10
11 9
10
Postavitev udeležencev v krogu in situacija, v kateri udeleženec s številko 5 na skrivaj izbere številki 7 in 17.
Udeleženec s številko 5 je s številkama 7 in 17 oblikoval trikotnik. Med obema številkama se mora premakniti tako, da bo do obeh imel enako razdaljo. Ima dve možnosti: ali da se pomakne na položaj številke 3 ali na položaj številke 12. A tudi številki 7 in 17 bosta verjetno spremenili svoj položaj. Številka 5 bo našla pravo mesto v stalnem gibanju.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija
• • • • • •
1
8
16
18
7
18
3
Potek / 40 min
17
Ali lahko ugotovite, kdo ima največji vpliv na sistem? Lahko pojasnite, kaj se zgodi, ko se osebe v tem sistemu premaknejo? Ali so v sistemu točke ravnovesja (tisti, ki imajo manj povezav, a veliko moči)? Kaj si v tej vaji glede sistemov ugotovil? Ali si lahko boljši vodja, če razumeš svoj sistem? Kaj je pomen tega, da najdemo vzvode moči, kot je pokazala vaja?
[32]
[Sistem trikotnikov] Infobox
Izziv je lahko prevelik, da bi ga spremenili.
Osredotoči se na prilagajanje velikih rezultatov. Katere so točke vzvoda, na katere lahko vplivaš?
Sistemi so kompleksni in naša dejanja lahko privedejo do neželenih posledic.
Preizkusi različne ideje. Dobro jih opazuj in ovrednoti. Posveti se učenju, preden se lotiš večjega projekta.
Vidimo samo to, kar pričakujemo, da bomo videli.
Spremeni pogled: poglej na sistem z drugačne perspektive.
Spremembe, ki jih naredimo v sistemu, ga lahko izboljšajo samo za kratek čas, nato pa ga poslabšajo.
Poskušaj ugotoviti, kaj je tisto, kar prispeva k boljšemu sistemu. Je to trajnostno? Poglej dolgoročno sliko, kakšna so tveganja?
Vidiš dele, ne pa celote.
Poglej širšo sliko.
Avtorji
•
Prirejeno po »British Council«
Infobox
Kako lahko upravljamo s sistemi:
Avtorji
Izziv tega, da imaš vpliv na sisteme
•
British Council (2014): Active Citizens - Facilitator’s Toolkit.
[33]
Vir
Vir
[Kratke igre]
o n t s o r Hit e j n a j a d o p
Opis
Kompetence Cilji
Povezovanje s CTR
Skupina mora kar najhitreje podati teniško žogico skozi roke vseh članov.
5. Reševanje sporov • Udeleženci se naučijo upoštevanja različnih rešitev za reševanje spora in razmišljajo o tem, kako to sovpada z njihovim življenjem. 16. Mir, pravičnost in močne institucije
Starost
11 +
Število
10–15
Čas Pripomočki
30 min • Teniška žogica • Štoparica
[35]
[Hitrostno podajanje] Potek 1. Udeleženci naj oblikujejo krog. 2. Začnite z metanjem žogice in določite način podajanja. 3. Vsak igralec dobi žogico samo enkrat, začne in konča pa voditelj. 4. Ko se način podajanja žogice ustali, voditelj stopi iz kroga in začne štopati čas. Potek / 30 min
5. Štopajte, koliko časa potrebuje ekipa za podajanje žogice v enem ciklu (tako da ista oseba začne in konča s podajo žogice), da dobite osnovni čas. 6. Nato izzovite skupino, da vidite, kako hitro si lahko podajajo žogico v eni rundi. Skupina naj se domisli štirih rešitev problema. Pravilo je, da mora skupina ohraniti prejšnji način podajanja žogice in da jo ima lahko vsaka oseba v rokah le kratek čas. 7. Možne rešitve so: 1. Skupina stoji v prvotnem krogu in igralci si kar najhitreje podajajo žogico. 2. Igralci v krogu se postavijo tako, da stojijo zraven osebe, ki ji podajo žogico. 3. Žogica naj bo pri miru, medtem ko se jo vsi po vrsti dotaknejo. 4. Kotaljenje žogice po rokah vseh igralcev.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija Avtorji
• • • • • • • •
Kakšne spretnosti ali lastnosti si uporabil, da si prišel do dodatnih rešitev?
•
Scannell, Mary
Ali so bile vse zamisli upoštevane? Zakaj ali zakaj ne? Ali si ponavadi vzameš čas za odkrivanje dodatnih rešitev v konfliktnih situacijah? Zakaj da/ne? Katera od tvojih rešitev ti je prinesla najboljši čas? Kaj se lahko iz tega naučimo? Kako bi lahko strategija različnih rešitev ugodno vplivala na reševanje spora? Kaj bi v takšnih vrstah situacij moral narediti, česar ponavadi ne narediš? Kakšno rešitev bi sprejel? Kako verjetno je, da bi bila rešitev sprejemljiva za vse?
Avtorji
Vir Vir
•
Scannell, Mary (2010): The Big Book of Conflict Resolution Games
[36]
Opis
Kompetence Cilji
Namen aktivnosti je razmišljanje o različnih načinih za reševanje sporov. Gre za prilagodljivo aktivnost, ki se lahko zaključi s poglobljeno diskusijo o širših težavah reševanja sporov. 5. Reševanje sporov • Udeleženci razmišljajo o različnih načinih, kako bi lahko rešili spor. • Udeleženci razmišljajo o odzivih na zgodovinske in sodobne spore v lokalnem in globalnem okviru.
Povezovanje s CTR
16. Mir, pravičnost in močne institucije
Starost
10 +
Število
5–25
Čas Pripomočki Priprava
30 min • Set 9 listkov: ‘Kakšen je najboljši način za končanje spora?‘ (Priloga) • Za vsako majhno skupino pripravite set listkov.
[37]
[Kratke igre]
e j n e š n i Kak č a n i š j l o b j a n e j n a č n o k za ? a r spo
[Kakšen je najboljši način za končanje spora?] Potek Potek / 30 min
1. Udeležence razdelite v majhne skupine in vsaki dajte set listkov. Razmislijo naj o najboljšem načinu za končanje spora. 2. Listke naj razporedijo v obliko kare, tako da postavijo svojo najboljšo izbiro na vrh kare, najslabšo pa na dno kare. 3. Skupine naj poročajo o svojih izbranih najboljših in najslabših načinih reševanja spora. 4. Pogovarjajte se o strategijah, ki so jih udeleženci izbrali za končanje spora in za katere so ugotovili, da so najbolj uporabne.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija
• • • • • •
Zakaj imajo države vojsko? Zakaj se ljudje priključijo vojski? Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo vojsk? Kdaj je v redu uporabiti silo? Kdaj vstopijo države v vojno? Kdo odloča?
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po RISC
Vir Vir
•
RISC: http://toolkit.risc.org.uk.
[38]
[Kakšen je najboljši način za končanje spora?]
prepiranje, dokler nekdo ne zmaga
pridobitev ljudi na svojo stran
mediacija
kričanje
pogajanje
sklepanje kompromisov
poslušanje
pristanek na arbitražo
določitev nekoga, ki lahko govori z obema stranema
vdaja
razmišljanje o tem, kaj bi se lahko zgodilo naslednji hip
uporaba orožja
opravičevanje
nošenje orožja
prepiranje
odločanje, kdo je kriv
izogibanje nasilju
[39]
Priloga - vprašanja
Priloga - vprašanja
1.
e j n a v e m u z Ra e n l a b o gl i t s o n s i v d o so
Kompetence
Skavtski voditelji se zavedajo, da so ljudje, kraji, gospodarstva in okolja medsebojno povezani in soodvisni. Razumejo, da imajo te soodvisnosti, ki jih je oblikovala zgodovina in jih bo oblikovala prihodnost, lokalen in globalen vpliv na odnose. Zavedajo se, da imajo vsakodnevne izbire in dejanja predvidljive in nepredvidljive uÄ?inke na Ĺživljenja drugih in na okolje tako v lokalnem kot globalnem okviru.
Opis
Kompetence
Tema tega programa je kolonializem in njegove posledice. Udeleženci dobijo vpogled v to, kako se je evropsko dojemanje sveta oblikovalo skozi zgodovino in kako se kolonialni vzorci pojavljajo še danes. 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti 2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
• Udeleženci bodo razumeli, kako se je evropsko dojemanje sveta in pripadnikov ostalih celin oblikovalo skozi zgodovino. • Udeleženci se bodo seznanili z nekaterimi dejstvi, ki jih lahko uporabijo za poglobljeno razmišljanje o zapuščini kolonializma. • Udeleženci bodo spoznali, kako pomembno je razmišljanje o posledicah svojih lastnih dejanj.
Povezovanje s CTR
10. Zmanjšanje neenakosti
Starost
16 +
Število
20–36
Čas
360 min. Prvi del: 90 min, drugi del: 270 min
[43]
[1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti]
a v a r p a Od k o o C a s e m Ja
[Odprava Jamesa Cooka] [1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti]
Pripomočki
• Kostumi iz sredine 18. stoletja (kralj, prvi poveljnik mornarice. Možne dodatne vloge: drugi poveljnik mornarice, svetovalci, itd.). • Druga priloga: Opis vlog (5–6 izvodov, glede na število članov posadke). • Predmeti (kapitanovo pokrivalo, barvica, herbarij, teleskop, pero): 1 set za posadko + 1 dodaten set. • Šali za pokritje predmetov. • Tretja priloga: zgodovinski odlomki – 1 izvod na udeleženca. • Veliki listi za risanje zemljevidov s svinčniki in barvicami. • Samostoječa tabla, flomastri, barvice. • Kostumi domorodnih ljudstev (z območij, kot so Havaji, Tahiti, Aljaska). • Barvni trakovi za označitev krajev, shematičen zemljevid z lokacijami kontrolnih točk, kompasi za vse člane posadke, barvne zastave za vsako kontrolno točko. • En izvod pravil. • Škatla blaginje (predmeti, ki simbolizirajo: izobrazbo, zrna, orožje, infrastrukturo, hiše, obleke. Po 12 kosov vsakega predmeta). • Četrta priloga: Kontrolne točke – 1 izvod (vključuje zgodovino kraja in opise nalog). • Pripomočki za kontrolne točke: krep papir, šal, zvezdna karta, štoparica, svinčniki, ravnilo. Predmeti, ki simbolizirajo: sladkorni trs, kokos. 5–6 plišastih igračk, ki predstavljajo ribe. Malica za vsako skupino (hrana in pijača). • Peta priloga: odlomki z zgodbami 200 let kasneje – en izvod.
Priprava
Udeleženci naj imajo že vnaprej določen čas za pripravo kostumov. Tudi voditelji potrebujejo kostume (kraljevi dvor v oblekah iz sredine 18. st. in domorodci na kontrolnih točkah). Za boljšo pripravo preberite kaj o tem obdobju in življenju angleškega raziskovalca Jamesa Cooka. Pripravite še: • Igro dvojic. • Izmerite azimute in razdalje med kontrolnimi točkami (na zemljevidu). • Na kontrolnih točkah pripravite pripomočke in pripravite zrcala za Tahiti.
[44]
[Odprava Jamesa Cooka] Potek 1 Načrtovanje odprave (90min) 1. Uvod (10 min)
•
Udeleženci v kostumih se srečajo s prvim poveljnikom mornarice, ki jih simbolično sprejme v Veliko Britanijo iz 18. stoletja, na začetku moderne dobe, v kateri so se izkazali slavni raziskovalci sveta. Poveljnik slikovito opiše kraj in obdobje, nato pa predstavi svoj načrt: Tako kot je pomorščak in raziskovalec James Cook odkrival svet, ga bomo skupaj raziskovali tudi mi in šli pogledat nekatere »bele pike na zemljevidu«. Zdaj boste postali James Cook in njegova posadka, ki načrtuje novo raziskovalno odpravo.
•
Nato na kratko povejte, kaj se bo zgodilo v naslednjem delu.
2. Posadke in pridobivanje predmetov (30 min) Oblikujte 5–6 skupin s 4–6 člani. To so posadke ladij z imeni Prizadevanje, Odkritje, Rešitev, Pustolovščina, Orel, Prijateljstvo in Zastonjska ljubezen. Člani posadk si bodo nato izbrali tisto vlogo, za katero menijo, da jim je najbolj pisana na kožo (predstavili bodo svoje prednosti, se pogovorili in dosegli dogovor, ki bo ugoden za vse).
•
Kapitan je glavni in kralju predstavi odpravo. Njegov pripomoček je pokrivalo.
•
Risar je odgovoren za risanje zemljevidov, med odpravo pa za preostale kartografske dokumente. Njegov pripomoček je barvica.
• •
Botanik med odpravo riše rastline. Njegov pripomoček je herbarij.
•
Znanstveni tajnik: med odpravo piše potovalni dnevnik ter zapiske o opravljenih nalogah in o zagotovljeni pomoči domorodcem. Njegov pripomoček je pero.
Astronom med odpravo dela zapiske o opazovanju zvezd. Njegov pripomoček je teleskop.
•
Če so v posadki samo 4 člani, naj en član prevzame dve vlogi. Če je članov več, pa lahko dva igrata enako vlogo.
•
Udeleženci bodo dobili vse pripomočke za svoje vloge v kratki igri, ki temelji na igri dvojic.
•
Oblikujte mrežo na nekem območju. Naključno razporedite v vrste pripomočke za vse vloge in dodaten set pripomočkov. Skupno število vseh pripomočkov je 30. Pokrijte jih tako, da ni možno uganiti, kateri predmet je kje.
• •
Udeleženci morajo stati v vrsti nekoliko stran od oblikovane mreže.
•
Člani posadk se izmenjujejo, dokler vsi ne dobijo pripomočkov za svoje vloge.
Po en član vsake posadke teče do mreže in odkrije 2 predmeta. Če najde identičen par predmeta, ki ga potrebuje za svojo vlogo, naj pokrije en predmet in drugega obdrži. Če najde dva različna predmeta ali če odkrit predmet ne spada k njegovi vlogi, naj pokrije oba predmeta.
3. »Odprava Jamesa Cooka« in zemljevid (30 min)
•
Udeleženci naj preberejo zgodovinski odlomek o Jamesu Cooku (druga priloga). Besedilo govori o dogodkih iz Cookovega časa, njegovih močnih točkah in o pomembnosti pomorskih odkritij. Namen tega dela je motivirati udeležence za akcijo in prikazati podobo junaštva.
•
Posadke naj oblikujejo zemljevid sveta in načrt odprave: Za namen svojega potovanja narišite zemljevid sveta, kot so ga poznali v tistih časih. Na podlagi besedila in svojih zamisli najprej razmislite o potovanjih, ki bi jih radi opravili, in zakaj. Načrtujte, kaj želite odkriti, to dokumentirajte, vrišite v zemljevid in prinesite nazaj s svojih potovanj. Za kralja Jurija III. pripravite predstavitev svojih odprav.
[45]
Potek / 360 min
•
[Odprava Jamesa Cooka] 4. Sprejem pri kralju Juriju III. (20 min)
• •
Voditelji morajo pričarati vtis kraljevega dvora – tem več ljudi, tem bolje. Vsaka posadka ima 3 minute za predstavitev svoje odprave in za odgovore na kraljeva vprašanja. Najbolj ga zanimajo koristi za njegovo državo in bodoči dobiček s teh raziskovalnih odprav.
2 Odprava (270min) 5. Pravila in načrtovanje strategije (20 min)
Potek / 360 min
•
Kralj bo predstavil cilj odprave in prvi poveljnik mornarice bo razložil pravila. Glavne točke lahko zapišete na samostoječo tablo.
•
Cilj: da ste na svojih potovanjih kar se da uspešni. Po vrnitvi boste imeli nov sprejem pri kralju, ki bo izbral zmagovalce, ki jih bo tudi v prihodnosti podprl na njihovih potovanjih.
• •
Naloga: da po svoji presoji odplujete do šest krajev, ki jih je odkril James Cook.
• •
Velika Britanija je baza in se nahaja na sredini zemljevida.
•
V bazi pripravite 2 barvni zastavi za vsako kontrolno točko. Pred odhodom na kontrolno točko bo posadka vzela ustrezno zastavo in jo vrnila, ko se vrne z odprave.
•
Posadke lahko naenkrat vzamejo samo 1 zastavo in jo po vsaki vrnitvi s potovanja vrnejo v bazo.
• •
Na vsakem kraju naj posadka prebere zgodbo in izbere 2 nalogi:
Posadke bodo imele časovni rok in navodila, kje najti določene kontrolne točke (označene samo s simbolom in brez imena) na zemljevidu: azimuti + razdalje + njihova barva kode Ena kontrolna točka ne bo označena (Opparree) in udeleženci se morajo domisliti načina, kako jo bodo našli. Za navdih naj jim bo Cook.
6. Pravila: Razmisli naj, kaj bi lahko Britaniji s tega kraja prišlo prav.
• •
Odkritje – nalogo opravite na kontrolni točki. Morebiten material za izvoz – vzemite stvari, ki bi lahko bile uporabne za Britanijo.
•
Ugotovite, kaj bi lahko pripomoglo k napredku lokalnih ljudstev in jih oskrbite s tem, kar potrebujejo → uporabite škatlo blaginje.
• •
Ni treba obiskati vseh krajev, je pa priporočljivo.
•
Če posadka pusti kakšnega člana na odkritem kraju, da izpolni nalogo, se mora celotna posadka vrniti ponj.
•
Ena oseba lahko ostane v bazi, ampak samo za trajanje ene raziskovalne odprave. Nato se mora posadki spet pridružiti.
•
Znanstveni tajnik dokumentira potek odprave, njegovi zapiski pa bodo uporabljeni za poročanje kralju, ko se posadka vrne. Poročali bodo, kaj so vzeli s seboj s potovanja, kaj so odkrili in kaj so prinesli na odkrit kraj.
•
Posadka lahko naenkrat nese samo eno stvar, ne glede na to, ali kaj izvažajo z odkritega kraja ali kaj dostavljajo tja.
•
Posadke bodo imele čas za načrtovanje strategije.
Posadka mora ostati skupaj (plujejo na isti ladji), razen če naloga na odkritem kraju izrecno narekuje drugače.
[46]
[Odprava Jamesa Cooka] Raziskovalna odprava – igra (90 min) Aktivnost naj traja okrog 90 minut. Kontrolne točke naj bodo od baze oddaljene približno 3 minute hoje. Prvo potovanje do vsake kontrolne točke bo mogoče trajalo malce dlje, ker jo bodo posadke morale poiskati. Posadke bodo imele čas, da opravijo dodatnih 10 potovanj za uvoz/izvoz blaga. 7. Odmor in priprava predstavitev (25 min)
•
Posadke naj imajo čas za pripravo na sprejem pri kralju. Pri tem so jim lahko v pomoč samostoječe table in zemljevidi iz prvega dela aktivnosti.
•
Posadke se zberejo in kralju na kratko poročajo o dosežkih svojih odprav. Vsaka posadka bo imela omejen čas za predstavitev svoje odprave ter da pokaže svoj zemljevid in izpostavi, kaj so dosegli. Pri tem uporabi zapiske znanstvenega tajnika.
•
Kralj izbere zmagovalca. Odloči se na podlagi koristi – posadka, ki je prinesla največ pridobitev za Veliko Britanijo in njeno prihodnjo rast, je zmagovalka. Kralj bo upošteval naslednje dejavnike (dosežke posamezne posadke lahko zabeležite):
• • • •
Potek / 360 min
8. Predstavitev odprave kralju (15 min)
Koliko krajev so odkrili. Do kakšnih odkritij so prišli – rastline, zvezde, kartiranje krajev. Koliko stvari so izvozili – kokos, sladkorni trs, ribe. Kako so se na novem kraju razširili – na nove kraje so prinesli izobrazbo in oblačila, zgradili naselja (zgradbe, infrastrukturo).
9. Potovanje skozi čas (40 min)
• •
Med odmorom pripravite besedila o posledicah kolonializma za omenjene lokacije.
•
Recite udeležencem, naj ne obiščejo kontrolne točke Opparree, ker ne bodo tam našli nobenega besedila.
Nato naredite namišljeno potovanje tako, da si slečete kostume. Recite: „Zdaj ste potovali približno 200 let naprej v prihodnost. Imate priložnost ponovno obiskati kraje, ki ste jih odkrili kot James Cook. Za obisk krajev imate 40 minut. Izkoristite ta čas za to, da ugotovite, kaj se je dogajalo tam zadnjih 200 let in kaj se dogaja danes. Naredite to v tišini.“
Refleksija Začnite refleksijo s prostim pisanjem. Napišite vse, kar vam v zvezi s temo pride na misel. (Stil in slovnica jezika pri tem nista pomembna.) Prosto pisanje pomaga pri odkrivanju nepričakovanih idej, misli in povezav. Razložite metodo udeležencem in povejte, da bodo za pisanje imeli na voljo 5 minut in da jim svojih zapiskov ne bo treba deliti z drugimi.
1.
Vprašanje za prosto pisanje: O čem razmišljaš v tem trenutku? Nato naredite eno rundo: vsak lahko pove (vendar ni nujno), kaj je po njegovem glavno sporočilo njegovega prostega pisanja.
Zgodba (20 min)
•
Na steni ali na tleh narišite časovnico glavnih trenutkov aktivnosti: oblikovanje posadk, razdelitev vlog, pridobivanje pripomočkov, načrtovanje odprave, prvi sprejem pri kralju, načrtovanje strategije, raziskovalna odprava, drugi sprejem pri kralju, potovanje skozi čas.
•
Vsak udeleženec pogleda na časovnico in si zapiše tri najpomembnejše trenutke, ki jih je med aktivnostjo doživel. Nato naj se o tem pogovarjajo v parih.
•
Posadke naj se usedejo skupaj in povedo, kako so med potekom same aktivnosti razmišljali o uspehu.
[47]
Refleksija / 60 min
• •
[Odprava Jamesa Cooka] •
Vprašanja:
Refleksija / 60 min
•
Kaj je bil zate uspeh med začetnim načrtovanjem odprave? Kaj je želel kralj? Kaj je bil zate uspeh tekom igre? Kako se je tvoje dojemanje uspeha spremenilo po potovanju skozi čas?
•
Kdo je bila glavna oseba, ki je ugotovila, kaj je uspeh? Je kdo iz skupine uspeh dojemal kako drugače?
•
O glavnih spoznanjih svoje skupine poročajte ostalim.
2. Glavni poudarki (25 min)
•
Zberite se vsi skupaj in postavite ta vprašanja:
• •
Kakšne (pozitivne in negativne) posledice so imele (naše) raziskovalne odprave?
•
Kako se zapuščina kolonializma kaže danes?
Katere so ključne stvari in vzorci, ki so uporabljeni (tekom igre) pri dojemanju sveta in domorodcev?
3. Naslednji korak (15 min)
•
Udeleženci naj imajo nekaj časa, da odgovorijo vsaj na eno izmed naslednjih vprašanj:
• •
O čem se želim več naučiti? Kaj bi želel v svojem življenju spremeniti?
Avtorji
Avtorji
•
Petra Frühbauerová, Eliška Hanzlová, Adam Čajka (NaZemi, Czech Republic)
Vir Vir
•
Enquist, Anna (2008): Návrat domů.
[48]
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 1 – tabela
Havaji
Lokacija
Kaj se dogaja?
Stvari + potrebne vloge
• Zgodba: posadki domorodci na kontrolni točki ponudijo osvežitev (pijačo in sadje). Domorodci čutijo spoštovanje do posadke.
•
• Če je to že drugi obisk iste posadke, domorodci poskušajo ubiti kapitana (tako kot je v resnici umrl James Cook). • Izvoz: sladkorni trs. • Uvoz: izobrazba.
•
hrana in pijača, predmeti, ki predstavljajo sladkorne trse • predmet, ki simbolizira izobrazbo (iz škatle blaginje) • 1 voditelj
• Odkritje: astronom opravi matematično in geometrično nalogo, ki ima opravka z vplivom svetlobnih žarkov na teleskop, sestavljenega iz zrcal, ki omogočajo povečavo. • Recite: »Ko najdete svoj observatorij, lahko poskuša vaš astronom priti do čim več natančnih opažanj glede Venere na zvezdni karti. Upošteva naj ta navodila:
Tahiti
besedilo o zgodovini (tretja priloga)
• Astronom ima zavezane oči, vendar mora izpolniti nalogo. Drugi člani posadke ga lahko usmerjajo. • Astronom se v smeri puščice odpravi do najbližjega drevesa. Namišljena ploskev teleskopskega zrcala je označena na tleh – predstavljajmo si, da je astronomova pot kot svetlobni žarek, ki pade na zrcalo. • Upoštevajmo pravilo, da je vpadni kot enak odbojnemu kotu in astronoma napotimo do naslednjega drevesa. • Postopek ponovite petkrat, nato pa poiščite zvezdno karto.«
•
besedilo o zgodovini (tretja priloga)
• naloga (tretja priloga) •
krep papir za puščico in zrcalo • šal za slepo osebo • zvezdna karta • predmeti, ki predstavljajo kokose • 2 voditelja
Nova Zelandija
Batavia (Indonezija)
Severno od Vancouvrovega otoka (Aljaska)
• Odkritje: naloga za botanika – opis rastline. • Recite: »Otok je kot nalašč za botanika. Njegova naloga je, da pokazano rastlino nariše kolikor se da natančno, naj bo pozoren na podrobnosti. Rastlino naj tudi opiše. Čas risanja je 10 minut. Naj se meri s štoparico. Botanika lahko pustite tu, da opravi nalogo, in se nato vrnete po njega.« • Uvoz: izobrazba. Opomba: Posadke lahko najdejo to kontrolno točko samo, če za pomoč vprašajo prebivalce Tahitija in oni jim bodo povedali, kje se nahaja (na tak način udeleženci odkrijejo to točko!).
• Zgodba/Izvoz: posadka mora zamenjati blago za ribe – plišasto igračko morajo zamenjati z nečim, kar bodo Indijanci sprejeli – oni hočejo večjo količino kovin (posadke tega ne vedo, ampak lahko to sklepajo iz besedila). • Recite: »Poskušajte od domorodcev pridobiti trofejo ene od redkih živali, ki živijo na otoku.«
•
besedilo o zgodovini (tretja priloga)
• naloga (tretja priloga) •
krep papir za označitev rastline, štoparica, listi, risalne potrebščine, ravnilo • predmet, ki predstavlja izobrazbo (iz škatle blaginje) •
brez voditeljev
•
besedilo o zgodovini (tretja priloga)
• naloga (tretja priloga) •
5–6 plišastih igračk, ki predstavljajo ribe
• 1 voditelj Opomba: kovine, ki jih morajo posadke najti in zbrati, ne spadajo med transport predmetov, zato jih lahko prinesejo več naenkrat. • Zgodba: posadka mora najti zaloge, ki so jih za njih skrili domorodci. • Recite: »Ne glede na obnašanje nizozemskega predstavnika je domorodcem končno uspelo skriti zaloge, tako da jih lahko naberete. Poiščite jih v radiju 10 m od tu. Vzamete lahko samo en paket zalog.« Opomba: ta kontrolna točka je lahko obvezna postojanka tako, da dobijo vsi udeleženci na njej prigrizek. • Odkritje: naloga za risarja, da nariše podroben zemljevid kraja. • Recite: »Menite, da je ta kraj primeren za ustanovitev naselja. Za to potrebujete zemljevid označenega ozemlja. To nalogo bo opravil risar. Moral bo narisati zemljevid označenega ozemlja, in to karseda natančno in podrobno. Vključi naj tudi opise. Svojega risarja lahko pustite tu toliko časa, kolikor ga potrebuje za dokončanje zemljevida.« • Uvoz: gradijo lahko infrastrukturo in hiše – ustanovitev naselij. • Izvoz: obleke, zrna.
[49]
•
besedilo o zgodovini (tretja priloga)
• naloga (tretja priloga) • skrite zaloge (prigrizki) •
brez voditeljev
•
besedilo o zgodovini (tretja priloga)
• naloga (tretja priloga) • simboli infrastrukture, hiš, oblek in zrn (iz škatle blaginje) •
brez voditeljev
Priloga 1 - tabela
Opparree (Družbeni otoki) = skrivna kontrolna točka
• Zgodba: posadka lahko za pomoč pri iskanju skrivne kontrolne točke (Opparree) vpraša prebivalce. • Izvoz: kokosi.
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 2 - opis vlog
Risar Ti si risar zemljevidov – evidentiraš doslej še neznana ozemlja. Zaradi tvojega znanja se odprava nikoli ne izgubi. Pa tudi če se, ji tvoji zemljevidi vedno pomagajo spet najti pravo pot.
Botanik Si botanik, ki proučuje in varuje rastline. Na potovanjih zbiraš in popisuješ eksotične rastline, ki imajo morda zdravilne ali druge redke lastnosti, njihovo odkritje pa bi lahko bilo zelo dragoceno za znanstvenike. Priloga 2 - opis vlog
Astronom Si astronom in v jasnih nočeh proučuješ nebo, polno zvezd, kometov in meteoritov. Krmariš lahko tudi v najtemnejših nočeh, zato svojo odpravo vedno prav usmerjaš.
Znanstveni tajnik Si znanstveni tajnik, ki je vedno na pravem mestu ob pravem času, da zabeleži informacijo. Tvoja naloga je, da ustvarjaš zapisnik potovanja, ki bo zelo uporaben ne samo za tvojo odpravo, ampak tudi za odprave drugih odkriteljev.
Kapitan Si kapitan in zato tudi vodja cele odprave, ki mora sprejemati odločitve v najtežjih trenutkih. Celotna posadka ti zaupa. Tvoja glavna naloga je uspešno dokončati odpravo in zagotoviti varno vrnitev cele posadke.
[50]
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 3 – zgodovinsko besedilo o Jamesu Cooku
James Cook V drugi polovici 18. stoletja je Britanija nadzorovala eno osmino tedaj poznanega sveta. Potem ko so Britanci nagnali Francoze iz Severne Amerike in Indije, so želeli razširiti svojo oblast še na neznana območja v Pacifiku. V roku štirih let so na območje Pacifika poslali dve odpravi z namenom odkrivanja in osvajanja novih ozemelj. Eno odpravo je vodil pomorščak Wallis, ki je odkril otok in ga poimenoval Tahiti. Na čelu druge odprave je bil pogumen in legendaren pomorščak Sturm, ki je dolge mesece plul po oceanu, ne da bi odkril kaj pomembnega. Spomladi 1768 je vrhovno poveljstvo mornarice Jamesu Cooku naložilo, naj pluje do območja Pacifika in izvede astronomska opazovanja. Na tisoče otokov v velikem Pacifiku še ni bilo odkritih in raziskanih. Prav tako še ni bila odkrita skrivnostna južna celina, ki bi morda lahko bila le plod domišljije. Kljub temu jo je Alexander Dalrymple, Cookov sodobnik, vključil v svoj zemljevid. Sredi 18. stoletja je bilo na južni polobli veliko območij, ki še niso bila raziskana.
in Portugalska – so si razdelili vsa do tedaj poznana svetovna območja. Pomorske poti do Severne, Srednje in Južne Amerike, nizozemske Indije, Kitajske in Japonske so bile cel čas polne prometa. O Pacifiku pa je bilo še vedno malo znanega. Obe pomorski poti do Pacifika, ki sta vodili skozi Magellanovo ožino in okrog rta Horn, sta bili za ladje in njihove posadke zelo zahtevni. James Cook je bil sposoben premagati vse ovire na svoji poti, večinoma zaradi zelo temeljitih priprav. Bil je tudi odličen pomorščak. Bil je pravi mož za pohlepno Britanijo, ki si je stalno želela več in še več kolonij. Cook je bil sposoben ustvariti nujno potrebne zemljevide neznanega oceana na južni polobli. Osebnost Jamesa Cooka je najbolje vidna v skrbnosti in natančnosti, s katerima je dokumentiral svoja odkritja. »Svet ne bo odpustil nekomu, ki pride do odkritja, vendar ga ni sposoben opisati do najmanjše podrobnosti,« je zapisal v svoj dnevnik. Za britanski imperij so bili zemljevidi in natančni podatki o razdaljah prav tako pomembni kot neverjetno pogumni in drzni pomorščaki. Tako je Cooka opisal en izmed njegovih sodobnikov: »Cook je robustno zgrajen in izjemno vzdržljiv. Potrpežljivo je prenašal lakoto in žejo, vročino in mraz. Njegov duh je bil tako močan kot njegovo telo. Njegove zamisli so bile neverjetno jasne in njegova presoja zelo zanesljiva. Njegova občudovanja vredna hladnokrvnost v nevarnih situacijah, neskončno dobro srce in rahločutnost dopolnjujejo sliko njegovega značaja.« Imena ladij, s katerimi je Cook trikrat obplul svet, govorijo same zase: Prizadevanje, Rešitev, Pustolovščina in Odkritje. Cook je bil samozadosten človek, ki je celo svoje življenje posvetil služenju napredku. Za britansko krono je osvojil na tisoče otokov, Novo Zelandijo in Avstralijo ter znatno povečal britansko ozemlje. Kljub temi pa ni bil osvajalec, kot sta bila Španca Córtes in Pizzaro v Južni Ameriki. Ni iskal zlata in ni poskušal nikogar spreobrniti v krščanstvo. Ni ga brigalo, kaj bodo drugi pozneje naredili z njegovimi odkritji. James Cook je bil ‚‘samo‘‘ neustrašen pomorščak in kartograf, eden izmed največjih krmarjev vsega časa. Geografska znanost se mora Cooku zahvaliti za njegovo odkritje Družbenih otokov in da je dokazal, da Novo Zelandijo sestavljata dva otoka ter za odkritje vzhodnega dela Nove Holandije (tj. Avstralije) med svojim prvim potovanjem. Med svojim drugim potovanjem je odkril resnico o obstoju t. i. južne celine, odkril je Novo Kaledonijo, Prijateljske otoke, Velikonočni otok, Sandwichevi otoki in še veliko drugih. Med svojim tretjim potovanjem je odkril še druge otoke arhipelaga Sandwichevi otoki, zahodno obalo Amerike in določil oddaljenost med vzhodno Azijo in zahodno Ameriko med 60–70˚ zemljepisne širine. V svoj dnevnik je zapisal: »Živim in upam, da bom dosegel več kot kdorkoli pred mano.«
[51]
Priloga 3 - zgodovinsko besedilo o Jamesu Cooku
Evropa je bila obsedena z lovom na nova odkritja in nova ozemlja. Nepopustljivi tekmeci – Britanija, Francija, Španija
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 4 - kontrolne točke
Tahiti Tahiti je obdan s koralnim grebenom, ki nudi varna in dostopna pristanišča z dovolj prostora za številne velike ladje. Kraj z lahkoto prepoznamo po gori, ki se dviga sredi otoka. Obala ima lepo peščeno plažo in velika reka oskrbuje otok z veliko zdrave vode. Sredi otoka lahko vidite gore, ki se po dolžini raztezajo prek 30 kilometrov. Prst je izjemno bogata in rodovitna, namakajo jo številni potoki in pokrivajo jo drevesa z zelo debelimi debli in gostim listjem. Na severni strani otoka smo našli primeren kraj za opazovanje prehoda Venere, zato smo tu postavili šotore in vzpostavili observatorij. Naše puške so na domorodce naredile vtis, zato so jih večkrat poskušali ukrasti. Na drugi dan so nam na krov prinesli kokose in celo dva prašiča. Možje na Tahitiju so večinoma visoke postave in dobro oblikovanih okončin. Anatomija žensk je podobna anatomiji evropskih žensk. Lasje so črni, gosti in močni. Imajo bele zobe, našobljene ustnice, majhen nos, prijazne poteze obraza in elegantno hojo. To je zelo urejen narod, tako v odnosu do ljudi kot do hrane. Njihove hiše so dobro prilagojene na lokalno podnebje. Zgrajene so na določeni razdalji druga od druge in zasenčene z drevesi. V nobeni drugi deželi niso sprehodi tako lepi kot tukaj. Ravno pokrajino pokrivajo nangke in kokosove palme, med njimi pa so poti, ki vodijo od ene do druge hiše. Proizvodi tega otoka so kruhovec, sadje, kokosi, banane, sadje, ki je znano kot ‘jajce Melloa‘‘, in sladkorni trs (ki ga prebivalci jedo surovega), korenine kukavičevk (pijača salep), plodovi stročnic in veliko drugih vrst korenin. Od domačih živali imajo radi prašiče. Priloga 4 - kontrolne točke
Vir: Cook, James (1911): První cesta kolem světa.
Ko najdete svoj observatorij, lahko poskuša vaš astronom izvesti kar najbolj natančna opazovanja Venere na zvezdni karti. Naj se drži teh pravil:
• •
Astronom ima zavezane oči, ampak mora izpolniti nalogo. Drugi člani posadke ga lahko usmerjajo.
•
Upoštevajmo pravilo, da je kot padanja enak odbojnemu kotu, in astronoma napotimo do naslednjega drevesa.
•
Postopek ponovite petkrat, nato poiščite zvezdno karto.
Astronom se v smeri puščice odpravi do najbližjega drevesa. Namišljena ploskev teleskopskega zrcala je označena na tleh – predstavljajmo si, da je astronomova pot kot svetlobni žarek, ki pade na zrcalo.
Batavia »Celo jutro smo bili v kraljevi palači, vendar nismo dosegli nobenega dogovora. Vrniti smo se morali nazaj na svojo ladjo samo z obljubo, da bomo zjutraj dobili nekaj bivolov. Nizozemski upravnik oz. predstavnik kralja otoka ni držal svoje obljube, da nam bo priskrbel nekaj zalog po isti ceni, po kateri jih kralj prodaja Nizozemski vzhodnoindijski družbi. No, zjutraj se je blizu ladje pojavilo okrog 100 domorodcev, oboroženih s puškami in sulicami. Njihov poveljnik je govoril portugalsko; rekel bi, da je bil Portugalec. Predal mi je ukaz kralja oz. nizozemskega upravnika, ki pravi, da lahko ostanemo tukaj samo danes. Pretvarjal se je, da domorodci nočejo trgovati z nami, ker naj bi hoteli dobiti zastonj zaloge, itd. V resnici pa so domorodci sami pokazali veliko željo, da bi nas oskrbeli z vsem, kar potrebujemo, in da bi bili bolj veseli, če bi lahko stvari zamenjali za naše blago kot pa za denar.« Vir: Cook, James (1911): První cesta kolem světa.
Ne glede na obnašanje nizozemskega predstavnika so domorodci uspešno skrili zaloge za vas, tako da jih lahko naberete. Poiščite jih v radiju 10 m od tu. Vzamete lahko samo en paket zalog.
[52]
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 4 - kontrolne točke
Nova Zelandija »Če bi to deželo naseljevali pridni ljudje, bi ne samo imeli vsega, kar je potrebno za preživetje, ampak bi tudi živeli v izobilju. Morje in zalivi ponujajo izvrstne vrste rib. Tu sicer ni veliko vodnih in kopenskih ptic niti ni nobenih večjih divjih ali domačih živali. Vendar pa lovijo domorodci kite, saj nosijo okrasje iz kitovih zob in njegovega prsnega koša. Če bi bilo to ozemlje kolonizirano, bi bilo za novo naselje najboljše območje ob reki, ki jo lahko poimenujemo Temza, ali v zalivu otoka. Na podlagi proučevanja mentalitete domorodcev menim, da tujci ne bi smeli imeti težav pri ustanavljanju naselja v tej deželi. Domorodci prevažajo vse svoje stvari v majhnih vozovih in se zadovoljijo z vsakim krajem, dokler jim ta nudi dovolj hrane. Živijo razpršeni v majhne skupine. So najrevnejši ljudje na Zemlji. Nimajo ničesar in si ne želijo ničesar. So srednje višine, pokončne drže in spretnih okončin. Njihova koža je barve oglja ali temne čokolade. Imajo črne in pogosto kodraste lase. Tako moški kot ženske so popolnoma goli, brez koščka obleke. Zdi se, da nimajo stalnih prebivališč, saj se selijo s kraja na kraj kot divje živali, ki iščejo hrano. Živijo v bornih barakah, ki si jih naredijo iz vej in trave ter niso večje od kamina.«
Mnenja ste, da je ta kraj primeren za ustanovitev naselja. Za to potrebujete zemljevid označenega ozemlja. To nalogo bo opravil risar. Moral bo narisati zemljevid označenega ozemlja in to kar se da natančno in podrobno. Vključi naj tudi opise. Svojega risarja lahko pustite tu toliko časa, kolikor ga potrebuje za dokončanje zemljevida.
Severno od Vancouvrovega otoka (Aljaska) »Ta dežela je zelo gorata – ne samo okrog zaliva, ampak tudi daleč v notranjost. Redko najdeš tako neprijeten razgled, saj notranjosti ne moreš videti, le gore z vrhovi izjemnih višin, ki so iz povsem golih skal, če jih ne pokriva sneg. Je pa ozemlje ob obali pokrito z gozdom. Tudi poglavarja domorodcev je bilo težko spregledati; njegovo glavo je pokrivalo veliko peres in njegovo telo je bilo nenavadno poslikano. Nobenega od domorodcev nismo mogli prepričati, da bi prišel na ladijski krov. Kljub temu pa so nam bili pripravljeni dati vse, kar so prinesli s seboj, in so bili zadovoljni s tem, kar smo jim ponudili v zameno. Železo je bila najbolj zanimiva stvar; zdelo se je, da so že dolgo vedeli, kako se ga uporablja. Tako smo začeli trgovati. Tudi medenina je bila privlačna, tako da ob odhodu nismo imeli na krovu skoraj ničesar več. Morali smo potrgati gumbe z oblek in ponuditi še drugo opremo – bakrene kotle, kositrne škatle, lestence, itd. Vse smo žrtvovali.« Njihova vsakdanja oblačila spominjajo na oblačila prebivalcev Grenlandije. Obrazi žensk in otrok so bili bele barve, brez rdečice, nekateri moški pa so bili precej rjave barve. Njihovi čolni so zgrajeni na enak način in iz enakega materiala kot čolni Eskimov. Prav tako so imeli velike količine orodja in železne nože. Ni dvoma, da so pili vodo, saj so na svoje čolne prinesli sneg v lesenih posodah in od časa do časa so vzeli pest snega ter ga pogoltnili.«
Vir: Cook, James (1911): Třetí cesta kolem světa.
Od domorodcev poskušajte pridobiti trofejo ene od redkih živali, ki živijo na otoku.
[53]
Priloga 4 - kontrolne točke
Vir: Cook, James (1911): Druhá cesta kolem světa.
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 4 - kontrolne točke
Havaji »Med nedavnim potovanjem sem odkril pet otokov, ki so popolnoma drugačni od ostalih. Njihovi gorski vrhovi so stalno oviti v oblake, ki, kot si lahko seveda mislite, povzročajo pogost močen dež. Pobočja teh gora so pokrita z zanimivimi grički. Na območju med morjem in temi gozdnatimi grički je trava odlične kakovosti. Med rastlinami so večinoma bananovci, nangke, kokosove palme in orehi. Videli smo rjave sokole, modre čaplje, divje race in male uharice, ki so letale naokrog. Edine domače živali so prašiči, psi in kokoši. Pogledi domorodcev so bili blagi, njihova hoja elegantna in njihovo obnašanje je bilo neposredno, prijateljsko in vljudno. Kot sem opazil, niso bili sposobni izdaje. Njihova edina napaka je, da oropajo vsakega in da bi ukradli vse, kar se znajde na njihovi poti, in to tako spretno, da bi bili mnogi povodni kosi v Evropi osramočeni. Težko jim je bilo preprečiti kraje, še posebej teleskopov, tobačnic in drugih železnih predmetov, ki jih niso poznali. Njihove obleke so narejene iz blaga ali platna različnih vrst. Kosi oblačil za moške in ženske so bili enaki: dolg kos oblačila so si dvakrat ali trikrat ovili okrog pasu ter je spredaj in zadaj segal do kolen. Domorodci so srednje višine in njihovi obrazi so predvsem okrogli in predvsem ženske imajo skladne poteze. Njihova koža je orehovo rjave barve. Vsi imajo lepe zobe in si lase barvajo na rdeče. Kljub prijaznemu značaju nimajo naravne sproščenosti, kot jo imajo prebivalci Tahitija.« Priloga 4 - kontrolne točke
Vir: Marc, Pierre (1992): Cesty kapitána Cooka.
Opparree (Družbeni otoki) »Ob 10h dopoldne nam je ladja Odkritje dala znak, da so videli kopno. Tudi mi smo ga opazili z vrha jambora skoraj v istem trenutku. Kmalu smo kopno prepoznali kot majhen otok in pluli smo do njega vse do sončnega zahoda. Zdaj smo opazili, da smo na območju z več otoki in da smo lahko na obzorju videli obrise neznanih gora. Na splošno je otok prijeten na pogled in bi lahko bil prijeten kraj, če bi bil bolj kultiviran. Začelo nas je presenečati bogastvo rastlinstva in živalstva. G. Banks in drugi botaniki imajo veliko dela v tej deželi.« Vir: Cook, James (1911): Třetí cesta kolem světa.
Otok je kot nalašč za botanika. Njegova naloga je, da pokazano rastlino nariše kolikor se da natančno, naj bo pozoren na podrobnosti. Rastlino naj tudi opiše. Čas risanja je 10 minut. Naj se meri s štoparico. Botanika lahko pustite tu, da opravi nalogo, in se nato vrnete po njega.
[54]
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 5 - besedila po 200 letih
Nova Zelandija Nova Zelandija danes spada med države z visokim življenjskim standardom. Leta 2014 je bila v raziskavi, ki jo je naredila angleška revija The Economist, na 7. mestu glede na indeks človekovega razvoja in je v vrhu lestvice glede na kakovost življenja.
Leta 1840 so priseljenci na Severnem otoku ustanovili mesto Wellington in Nova Zelandija, ki je bila za Združeno kraljestvo donosna zlasti zaradi naravnih virov, rodovitne zemlje in milega podnebja, je bila razglašena kot neodvisno ozemlje (odcepila se je od bivše kolonije New South Wales) pod britansko zaščito. Vseeno pa je bila neodvisnost zagotovljena šele po pogajanjih med britanskimi priseljenci in poglavarji domorodnih maorskih plemen, ki so jih pred izumrtjem večinoma rešili misijonarji. V Pogodbi iz Waitangija iz leta 1840 je bila Maorom, ki so takrat predstavljali le še 12 % prebivalstva, zagotovljena formalna enakost. Ko so leta 1861 na Južnem otoku odkrili zlato, je državo zajel nov val priseljencev, ki so želeli obogateti. V 60. letih 19. stoletja so bili priseljenci v sporu z Maori zaradi zemlje, na kateri so odkrili nahajališča zlata. To je pripeljalo do več drugih spopadov, zaradi katerih so Maori izgubili veliko svojih pravic in ozemlja. V letih od 1890 do 1920 se je velikost zemlje, ki so jo imeli v lasti domorodci, s 4,4 skrčila na 0,8 milijona hektarjev. Da bi dosegli vključitev Maorov v družbo, je sistem skupnega lastništva, na katerem sloni maorski družbeni sistem, zamenjalo privatno lastništvo (Mander 1991: 315). Leta 1907 je Nova Zelandija postala neodvisna država znotraj skupnosti Commonwealth. Pozneje se je tesneje povezala z Avstralijo in drugimi južnopacifiškimi državami. Po obdobju maorskih vstaj v 70. letih je danes obujeno zanimanje za staro maorsko kulturo in tradicijo. Vir: Mander, Jerry (1991): V nepřítomnosti posvátného. Selhání moderních technologií a zápas indiánských národů o přežití. Marc, Pierre (1992): Cesty kapitána Cooka.
[55]
Priloga 5 - besedila po 200 letih
Prvi Evropejci, ki so pripluli do Novozelandskih otokov, so bili Nizozemci leta 1642. Toda podrobne zemljevide tega območja je naredil šele britanski pomorščak James Cook. Evropejci so začeli trgovati z Maori, lokalnim plemenskim prebivalstvom, ki so se mu evropske iznajdbe zdele čudežne. To trgovanje je med drugim pripomoglo k širjenju orožja po otoku, kar je vodilo v spopade med maorskimi plemeni med letoma 1801 in 1840 in več kot 40.000 Maorov je bilo ubitih.
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 5 - besedila po 200 letih
Havaji »Čeprav sem odrasel kot Havajec in nam ti otoki pripadajo, mi ljudje, ki nimajo havajskih korenin, kar naprej pravijo, da sem norec. Prvih 40 let življenja sem porabil za to, da sem jim verjel.« (Harry Mitchell, 1980). Čeprav havajsko otočje sestavlja 132 otokov, je prvotno prebivalstvo, ki je štelo med 300.000 in 1 milijonom ljudi, živelo samo na osmih največjih otokih (Hawaii, Oahu, Kauai, Molokai, Lanai, Ni, Ihau in Kahoolawe). Po prihodu Jamesa Cooka leta 1778 se je število prebivalstva močno zmanjšalo: tekom 50 let se je število znižalo na 80.000 in v naslednjih 50 letih na 54.000. To se je zgodilo zato, ker je Cookova odprava, tako kot druge, ki so prispele pozneje, sem prinesla bolezni, na katere domorodci niso bili odporni: kolero, mumps, gripo in spolne bolezni. Poleg tega so odprave s seboj prinesle evropska orožja. Havaji so 50. država ZDA in imajo 1.360.301 prebivalcev glede na popis iz leta 2010. Malo več kot 22 % prebivalstva se istoveti s tradicijo svojih prednikov. Havajci trpijo najvišjo brezposelnost in stopnjo alkoholizma v primerjavi z drugimi etničnimi skupinami v državi. Od 80. let 20. stoletja naprej poskuša vedno več ljudi pridobiti nazaj zemljo, ponovno oživiti lokalno gospodarstvo in preprečiti nadaljnje oskrunjevanje tradicionalne kulture in svetih mest. Učiteljica z otoka Molokai je vodja upora lokalnega prebivalstva proti širjenju turizma na omenjenem otoku.
Priloga 5 - besedila po 200 letih
»Pravi: »Odkar je večina naše zemlje namenjena za gojenje kave, ananasa in sladkornega trsa ali za gradnjo igrišč za golf, hotelov in počitniških kompleksov, se morajo Havajci boriti, da obranijo svoje pravice, ki jim še ostajajo – pravica do vode in zemlje za gojenje tradicionalne rastline taro. Brez rib in zemlje ljudje nimajo druge možnosti, kot da delajo za hotele in da živijo na socialni podpori. Sicer nimajo ničesar za početi, zato se napijejo in znorijo.« Največji boj poteka okrog prepovedi gradnje na zahodni obali otoka. Na jugovzhodnem delu otoka Molokai so stari ribniki, v katere so dali majhne ribe, to pa je pritegnilo druge ribe. Ko so ribe zrasle, niso mogle pobegniti. Podobni ribniki so izginili na otokih Maui in Oahu, ko so jih izsušili, ljudje pa so tako izgubili možnost preživetja. Pred prihodom Jamesa Cooka je bila zemlja na Havajih v skupnem lastništvu. Ko so Cook in njegovi možje prinesli na otoke orožje, je eden izmed domorodnih poglavarjev, Kamehameha I., to uporabil za osvojitev vseh havajskih otokov in njihovih prebivalcev. Razglasil se je za kralja – uporabil je plemiški naslov iz zahodnega sveta. Havajski kralj je pomenil pomembno prednost za evropske interese. Gospodarske družbe, ki so jih sestavljali beli moški, so se lahko osredotočile samo na enega partnerja in so z lahkoto prepričale Kamehameho o prednostnih spremembe tradicionalnega načina kmetovanja. Kralj je pretrgal vezi s preteklostjo in ukazal prebivalcem, naj zapustijo svoje kmetije in naj za izvoz posekajo cele gozdove sandalovca. Misijonarji so začeli opismenjevati ljudi, vendar so uporabljali le krščanska besedila z zahodnim pogledom na moralo in gospodarstvo. Misijonarji so učili, da je ‚‘privatna lastnina‘‘ Bogu bolj všeč kot pa skupno premoženje. Zemljiška reforma v 19. stoletju je lokalno zemljo spremenila v privatno lastništvo. Peščica belcev je sistem lastništva, ki ga domorodci niso poznali, izkoristila za pridobitev velike večine ozemlja. Tradicionalno oskrbno kmetijstvo so zamenjale plantaže z gojenimi pridelki za izvoz (predvsem sladkorni trs in ananas, danes tudi kava). Lastniki plantaž so uvozili Kitajce, Filipince, Japonce in Korejce, ki so bili pripravljeni delati za nizke plače in v slabih razmerah. To je Havajce pahnilo v še težji položaj, saj so se morali z novimi skupinami priseljencev boriti za najslabše plačana dela. Havaji so imeli od vseh ameriških zveznih držav največji delež ljudi azijskega izvora (38 %). Šele predzadnji kralj, Kalākaua, kronan leta 1874, se je zavzel za domorodce. Vojska, ki so jo financirali lastniki plantaž, ga je prisilila k odpravi stare havajske ustave in sprejetju nove, ki je volilno pravico zagotavljala le velikim zemljiškim posestnikom. Ta ustava je Havajce tako rekoč oropala pravice do samouprave. Malo pred smrtjo je kralj Kalākaua izrekel slavne besede: »Povejte mojemu ljudstvu, da sem se trudil.« Leta 1890 so ZDA za vse svoje zvezne države odpravile dajatve na sladkor, kar je pomenilo gospodarske težave za Havaje, posebno za lokalne posestnike, ki so pred tem imeli monopol. Havajska liga, ki so jo vodili lastniki plantaž, so ZDA prosili, naj posreduje pri odstavljanju zadnje kraljice Lilliuokalani. Leta 1892 so ameriške čete vstopile na havajsko ozemlje in po zasedbi kraljičine palače so jo vrgli s prestola. Leta 1900 so otoki dokončno postali del ozemlja ZDA in vsa državna zemlja je prešla pod upravo ameriške vlade. Američani so v Pearl Harborju zgradili strateško vojaško oporišče. Proces, v katerem so bili Havajci oropani lastne zemlje, je trajal samo 50 let: začel se je z zemljiško reformo, ki je odpravila skupno lastništvo in omogočila trgovanje z zemljo, končal pa se je z ameriško zasedbo havajskega ozemlja. 1
Vir: Mander, Jerry (1991): V nepřítomnosti posvátného. Selhání moderních technologií a zápas indiánských národů o přežití.
[56]
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 5 - besedila po 200 letih
Indonezija Prvi Evropejci so v Indonezijo prišli leta 1512. Bili so portugalski trgovci, ki so poskušali dobiti nadzor nad viri eksotičnih začimb, kot so muškatni orešček, klinčki in poper kubeba. Kmalu so jim sledili britanski in nizozemski trgovci. Leta 1602 je bila ustanovljena Nizozemska vzhodnoindijska družba, ki je postala glavna evropska velesila na tem območju. Leta 1800 je nizozemska vlada Nizozemsko vzhodno Indijo razglasila za svojo kolonijo s prestolnico Batavio (današnja Džakarta). Takrat je bilo to eno izmed najmanj zdravih mest. Ko so Nizozemci ustanovili mesto, so vzpostavili sistem kanalov, podoben kot v nizozemskih mestih. Toda v toplem in vlažnem podnebju so kanali kmalu postali leglo bakterij in smrtonosnih virusov. Večino kolonialne dobe je bil nizozemski nadzor otočja omejen na pristanišča in obalne utrdbe. Šele v začetku 20. stoletja so Nizozemci svoj vpliv razširili na celotno ozemlje današnje Indonezije. Vseeno se je njihova vladavina končala z 2. svetovno vojno in japonskim napadom. Po vojni je sledilo obdobje dekolonizacije, v katerem so
O Indoneziji obstaja prepričanje (Mander 1991: 318), da tako kot v primeru Filipinov ni bilo nobenega pravega razloga za združitev stoterih otokov z ljudstvi, ki govorijo na stotine jezikov, v federacijo, razen da je bil namen poenostaviti kolonialno vladavino. Z oblikovanjem enotnega političnega subjekta je bilo za vojsko lažje nadzirati domorodna ljudstva in učinkovito upravljati trgovino. V obdobju pridobivanja neodvisnosti je bila izbrana prevladujoča politična sila – Javanci, prebivalci otoka Jave. Indonezijska vlada danes priznava obstoj do 2 milijonov domorodnih prebivalcev z več kot 100 različnimi narodnostmi. Dolgo časa so bili ti ljudje preseljeni z območij, kjer so tradicionalno živeli, ker so bila bogata z dragocenimi naravnimi viri. Gospodarska rast Indonezije temelji na pridobivanju in predelavi virov – nafta, baker, kositer, nikelj, kobalt, srebro in zlato. Te vire žanjejo multinacionalke, kot so Shell, Texaco, Total in Chevron. Indonezija je glavna izvoznica palmovega olja, ki je leta 2000 postalo najbolj iskano rastlinsko olje na svetu. Leta 2010 je proizvodnja palmovega olja v Indoneziji dosegla 16 milijonov ton. Ta izvoz pomeni pritok investicij v državo, vendar ima intenzivna pridelava palmovega olja uničujoč učinek na indonezijsko okolje in prehransko varnost lokalnih skupnosti, saj zaradi palm, ki jih gojijo za izvoz, ni dovolj pridelane hrane. Vsako leto se delež plantaž s palmovim oljem poveča za 300.000 hektarjev.
Vir: Glopolis (2014): Glopolis (2014): Certifikace palmového oleje - od partnerství k udržitelnosti. Mander, Jerry (1991): V nepřítomnosti posvátného. Selhání moderních technologií a zápas indiánských národů o přežití.
[57]
Priloga 5 - besedila po 200 letih
čezmorske kolonije evropskih sil začele pridobivati neodvisnost.
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 5 - besedila po 200 letih
Aljaska Do konca 19. stoletja, ko so tu odkrili zlato, je večina domorodcev na Aljaski živela brez občutka ogroženosti. Prva težava je nastala z invazijo iskalcev zlata. Po zlati mrzlici se je ameriška ribiška industrija razširila vzdolž obale. Nato se je začelo izsekavanje v južnih gozdovih Aljaske. Vseeno pa še v 60. letih 20. stoletja tradicionalen način življenja ni bil ogrožen. Na stotine domorodnih skupnosti je živelo v majhnih vaseh in se preživljalo z ribolovom in lovom na kopnem in na morju. Po odkritju nafte leta 1968 v kraju Prudhoe Bay so ameriški gospodarski interesi naleteli na resen problem, kako ugoditi zahtevam domorodcev. Naftne družbe, okoljske organizacije in zvezna država Aljaska so se morale sporazumeti o tem, kaj je komu pripadalo. Zvezna država Aljaska in naftne družbe so podpirale razvoj, okoljevarstveniki pa so želeli ohraniti ozemlje v obliki nacionalnega parka in so Aljaski podelili status zaščitenega območja. Nekateri Američani so spoznali, da so do uveljavitve zakona (ki vključuje dogovor med vlado ZDA in domorodci glede njihovih ozemeljskih zahtev) leta 1973 imeli domorodni prebivalci Aljaske pravico do skoraj celotnega njenega ozemlja. Pred sprejetjem zakona so potekala pogajanja, na katera noben od vodij dvestotih vpletenih aljaških skupnosti ni bil povabljen. Namesto tega so pogajanja potekala z voditelji lokalnih projektov znotraj domorodnih skupnosti. Te projekte je podpirala zvezna vlada in so vključevali programe za gospodarski razvoj, zdravljenje zasvojenosti z drogo in alkoholom in finančno podporo za družine. Priloga 5 - besedila po 200 letih
Po 6 letih ‚‘pogajanj‘‘ so razglasili sledeč dogovor: domorodci so dobili pravico do 10 % ozemlja (150.000 km2) Aljaske. Kot odškodnino za izgubljenih 90 % Aljaske (1,35 milijona km2) naj bi dobili 3 dolarje na 1 aker (tj. 4047 m2), skupno 962,5 milijonov dolarjev. Nihče ni neposredno dobil denarja ali zemlje. Aljasko so razdelili na 12 območij, ki so bila pod upravo ‚‘korporacij‘‘, domorodci pa so dobili njihove delnice. Denar bi dobili le, če bi njihove korporacije dobro upravljale z viri in ustvarjale dobiček. To je neposredno vplivalo na lastništvo zemljišč. Upravljanje korporacij je zahtevalo drugačno vrsto izobrazbe, kakršne ljudje na tako oddaljenih območjih niso imeli. Treba je bilo zagotoviti zadosten dobiček, sicer bi delnice izgubile svojo vrednost, njihove lastnike pa bi z lahkoto premamila njihova prodaja, da bi dobili vsaj denarno nadomestilo. Potreba po zagotovitvi dobička je povzročila spore med regionalnimi in vaškimi korporacijami, ker so slednje zelo podpirale ohranitev tradicionalnega načina življenja, poleg tega pa je moč vaških korporacij do neke mere omogočala lokalnim prebivalcem, da je bil njihov glas slišan. Večina vaščanov je nasprotovala prekomernemu izkoriščanju naravnih virov. Vendar ker so regionalne korporacije imele v lasti zemljišča okrog vasi in prav tako vse, kar je pod zemeljsko površino, so se spori začeli pojavljati še med domorodnimi prebivalci. Najspornejša točka zakona je za domorodce bila nova vladna oblast, ki je urejala področje lova in ribolova na Aljaski. Vlada ima kvote za ribolov in lov celo za današnjih 10 % aljaške zemlje, ki jo imajo v lasti lokalne korporacije. Ta sprememba je pomenila nov udarec tradicionalnim običajem glede samooskrbe. Antologija Ali en način življenja umre zato, da lahko drug živi? navaja raziskavo, ki je poskušala izmeriti finančno vrednost zadevnih delov samooskrbnega gospodarstva – živali, rastline – ki bi jih drugače morali ljudje kupiti v trgovini. Samo letni ekvivalent za hrano je bil višji od 3.000 $ na osebo, medtem ko je večina družin več kot petčlanskih. Ker je povprečen letni dohodek na osebo v domorodnih družinah na Aljaski samo 800 $, je jasno, da bi si morali poiskati službe z veliko višjo plačo, kot jo trenutno dobivajo, če bi se odpovedali samooskrbi. »Za zahodnjake dobiček pomeni denar, za domorodce pa dobiček pomeni srečno življenje, ki ga prinašata zemlja in morje … Zaščitena zemlja je naše bogastvo. To je edino bogastvo, ki ga lahko zapustimo svojim potomcem … Brez zemlje bomo postali res siromaki,« pravi Antoinette Helmer iz aljaškega kraja Craig. Za veliko domorodcev je prvi in najpomembnejši korak v reševanju problema Aljaske izključitev zemlje domorodcev (10 % aljaškega ozemlja) iz pristojnosti korporacij in njihovo vrnitev domorodnim skupnostnim. Vir: Mander, Jerry (1991): V nepřítomnosti posvátného. Selhání moderních technologií a zápas indiánských národů o přežití.
[58]
[Odprava Jamesa Cooka] Priloga 5 - besedila po 200 letih
Tahiti Tahiti je največji otok v Francoski Polineziji in se nahaja v otočju Îles de la Societé (Družbeni otoki) v Pacifiku. Ima 178.133 prebivalcev (podatki iz leta 2007), kar je 68 % celotne populacije države Francoska Polinezija, območje, veliko 1048 km2. 70 % lokalnega prebivalstva je polinezijskega izvora, preostali pa so Evropejci, Kitajci in manjše skupine drugih narodnosti. Gorat otok pokriva deževni gozd. Prvi Evropejci, ki so odkrili Tahiti, so bili Španci, vendar niso imeli namena tu ustanoviti kolonije ali trgovati. Britanci so omenjeni kot prvi obiskovalci otoka. Leta 1774 je James Cook prišel na otok in ocenil, da ima okrog 200.000 prebivalcev. Po njegovem obisku so se evropske ladje začele tam pogosteje pojavljati. Najbolj znana je bila ladja Bounty, katere posadka je kmalu po zapustitvi otoka leta 1789 proti svojemu kapitanu izvedla upor. Prisotnost Evropejcev je resno ovirala lokalno skupnost, zlasti zaradi prinesenih virusnih in spolnih bolezni ter alkohola. Bolezni, kot so tifus, gripa in črne koze, so pokončale veliko prebivalcev Tahitija. Tako je bilo leta 1779, samo 5 let
V 19. stoletju je na Tahiti prišlo veliko trgovcev in misijonarjev, ki so začeli uvajati nove navade. Širili so krščanstvo in prepovedali nekatere tradicionalne polinezijske običaje, kot so tradicionalni jezik, tetoviranje in lokalna religija. Istočasno je na tem območju rasel francoski vpliv. Hladnokrvna francoska kolonizacijska politika je bila zelo uspešna in leta 1880 je Tahiti postal francoska kolonija. Otok je zaslovel po zaslugi umetniških del francoskega slikarja Paula Gaugina. Leta 1946 sta Tahiti in Francoska Polinezija postali francoski čezmorski ozemlji in od tega leta naprej so lokalni prebivalci francoski državljani. Danes so Tahitijci francoski državljani s polnimi državljanskimi in političnimi pravicami. Lokalno prebivalstvo govori tahitijščino in francoščino. Tahiti je del Francoske Polinezije, ki je francosko ozemlje z delno avtonomijo: ima svojega predsednika, proračun in zakone. Predsednik Oscar Temari je izrazil podporo polni neodvisnosti države od Francije, vendar je njegovo pobudo podprlo le okrog 20 % ljudi. Tahiti večinoma izvaža črne bisere, vaniljo, sadje, cvetje, monoi olje, ribe in sadje noni. Največji dohodek državi prinaša turizem. Obiskovalci pomenijo denar in delovna mesta na področju storitev. Na drugi strani pa se pokrajina, še posebno obalna območja, spreminja v hotelske komplekse, ki so le redko v lasti lokalnih prebivalcev. Vir: Mander, Jerry (1991): V nepřítomnosti posvátného. Selhání moderních technologií a zápas indiánských národů o přežití.
[59]
Priloga 5 - besedila po 200 letih
po Cookovem obisku otoka, samo še 16.000 domorodcev.
Opis
Kompetence
Cilj aktivnosti je prikazati, kako je svet povezan, in spoznati, kako je naš pogled na svet omejen. Udeleženci si bodo ogledali različne slike in svoje odgovore označili na slepih zemljevidih sveta. Na koncu aktivnosti bodo odgovori in zemljevidi skupno ovrednoteni. 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
• Udeleženci razumejo, da naše dojemanje sveta oblikujejo nepopolne informacije. • Udeleženci raziskujejo naše povezave s svetom. • Udeleženci ugotovijo, da načela izobraževanja vodijo do znanja o kompleksnosti sveta.
Povezovanje s CTR
10. Zmanjšanje neenakosti
Starost
12 +
Število
6–30
Čas Pripomočki
60 min • samostoječa tabla • flomastri • samolepilni listki • pisala • zvonček
[61]
[1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti]
a n e k i P u d i v e j l zem
[Pike na zemljevidu] Potek Označevanje pik (30min) Vsaka od 6 skupin nariše slepi zemljevid sveta na samostoječo tablo. Na vrhu vsake samostoječe table je zapisano vprašanje. Skupine odgovorijo na vprašanje tako, da glede na svoj odgovor na zemljevidu s piko označijo države. Potek / 30 min
Vprašanja:
• • • • • •
O katerih državah poročajo mediji? O katerih državah si se učil pri pouku zgodovine? Od kje prihajajo avtorji knjig, ki jih bereš? Kje na svetu so ljudje srečni? V katerem delu sveta bi rad kaj spremenil? Iz katerih držav pridejo naša oblačila?
Skupine krožijo tako, da vsaka skupina označi pike na vseh zemljevidih.
Refleksija Prvi del (20 min) Skupaj poglejte vse zemljevide in razmislite o teh vprašanjih:
• •
Kaj je pritegnilo tvojo pozornost? Kako si razumel to vprašanje, ko si s pikami označeval zemljevid?
Refleksija / 30 min
Drugi del (10 min) Nato se pogovorite o naslednjih vprašanjih:
• • • • •
Kaj nam kažejo zemljevidi? Kaj lahko sklepamo iz svojih odgovorov? Kaj so prazna mesta? Kaj nam ta prazna mesta povedo o svetu in o načinu, kako se o njem učimo? Kako naše dojemanje sveta vpliva na odnose z drugimi ljudmi v svetu? Kako pa vpliva na naše ravnanje?
Namen globalnega učenja je, da zapolnimo vrzeli zemljevidov v naših mislih. Kakšen je lahko naš doprinos v voditeljski vlogi? Svoja razmišljanja lahko zapišemo na samostoječo tablo.
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po NaZemi
[62]
a j l o a g e v o palm Opis
Kompetence
S pomočjo namigov bodo udeleženci ugotavljali, kakšna je povezava med sliko protestnikov in krožnikom piškotov. Tekom aktivnosti se bodo seznanili s problemi v proizvodnji palmovega olja v Indoneziji. 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti 2. Delovati kot aktivni globalni državljani 3. Trajnosten način življenja
Cilji
• Udeleženci se seznanijo s tem, kako v veliko različnih proizvodih dnevno uživamo palmovo olje. • Udeleženci raziščejo nekatere probleme v zvezi s proizvodnjo palmovega olja.
Povezovanje s CTR
12. Odgovorno potrošništvo in proizvodnja
Starost
10 +
Število
5–25
Čas Pripomočki
45 min • slika protestnikov • slika piškotov • set namigov za vsako skupino
Priprava
• Za vsako skupino pripravite set namigov. V eni skupini naj bo 5 ljudi. Razstavite sliki tako, da ju lahko vsi vidijo.
[63]
[1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti]
t s o n v i Skr
[Skrivnost palmovega olja] Potek Potek / 45 min
Povejte, da morajo razrešiti skrivnost, kaj povezuje sliko protestnikov in sliko piškotov. Skupina naj ima 15 minut časa, da prebere namige in oblikuje odgovor. Vsaka skupina naj pove svoj odgovor in naj ima čas za refleksijo – v pomoč so spodnja vprašanja. Za podaljšanje aktivnosti lahko udeleženci naštejejo toliko proizvodov, ki vsebujejo palmovo olje, kolikor jih lahko. Lahko razmislijo o tem, ali lahko naštejejo enake proizvode, ki ne vsebujejo palmovega olja.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji: Refleksija / 10 min
• • • • •
Kaj si v okviru te aktivnosti izvedel o palmovem olju? Kateri so glavni svetovni problemi? Kako si ti povezan s temi problemi? Koliko proizvodov dnevno uporabljaš, ki vsebujejo palmovo olje? Kaj te je presenetilo? Kaj si misliš o tem, kar si izvedel?
Avtorji
Avtorji
•
Dwyer, Charlotte (Scotdec, Scotland)
Vir
• •
Slika protestnikov: Samuel Mann: CC BY 2.0. Slika piškotov: Clem Onojeghuo – CC0 License.
Vir
https://www.pexels.com/foto/abundance-bazaar-biscuits-blur-375904/
[64]
[Skrivnost palmovega olja] Priloga 1 - slike
Priloga 1 - slike
Protest
PiĹĄkoti
[65]
[Skrivnost palmovega olja] Priloga 2 - skrivnostni namigi
Palmovo olje je danes najbolj priljubljeno rastlinsko olje na svetu.
Palmovo olje je prisotno v mnogih živilih: v kosmičih za zajtrk, piškotih, juhi …
Malezija in Indonezija proizvedeta okrog 90 % palmovega olja na svetu.
Proizvodnja palmovega olja je glavni vzrok za krčenje gozdov v Jugovzhodni Aziji.
Svetovno povpraševanje po palmovem olju je strmo naraslo.
Orangutane pritegnejo palmini sadeži na plantažah. Priloga 2 - skrivnostni namigi
Nekatere plantaže ponujajo nagrade delavcem, ki prinesejo mrtve orangutane.
Palmovo olje se lahko uporabi kot biogorivo. Proizvodnja palmovega olja je privedla do nasilnega prilaščanja zemlje; domorodci so bili prisiljeni zapustiti svojo zemljo, da so lahko nato na njej zrasle nove plantaže. PalProizvajalci palmovega olja so prelomili svojo obljubo o zagotovitvi izobrazbe in zdravstvene oskrbe za prizadete skupnosti. Veliko domorodcev, ki pridelujejo palmovo olje, s težavo zaslužijo dovolj, da bi lahko nahranili svoje družine.
Proizvajalci palmovega olja požigajo deževne pragozdove, da pridobijo zemljo za palme.
Prodajo palmovega olja je težko bojkotirati, ker je pogosto poimenovano zgolj kot rastlinsko olje. Krčenje gozdov ubija živali. Gozdovi so dom sumatrskemu nosorogu, sumatrskemu tigru, slonom in drugim primatom. Trajnostna pridelava palmovega olja je mogoča in je podprta s sistemom označevanja CSPO (tj. certificirano trajnostno palmovo olje). Na nekaterih območjih so domorodci organizirali proteste proti izgubljanju tradicionalne zemlje.
[66]
Opis
Udeleženci lahko skozi dialog z Robertom Baden-Powellom razmislijo, kako bi lahko udejanjili njegovo sporočilo: Poskušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga prejeli. V okviru posameznih in skupinskih aktivnosti udeleženci oblikujejo svojo vizijo o svetu. Spoznajo, na kakšnih predpostavkah oblikujejo svoje vizije in da so te predpostavke včasih lahko sporne.
Kompetence
1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti 6. Kritično in kreativno razmišljanje 7. Delovati kot aktivni globalni državljani
Cilji
• Udeleženci spoznajo, na kakšnih predpostavkah gradijo svojo vizijo boljšega sveta. • Udeleženci razumejo morebitne neskladnosti v uresničevanju vizij glede boljšega sveta. • Udeleženci se seznanijo s cilji trajnostnega razvoja. • Udeleženci bodo motivirani za uresničitev svojih vizij.
Povezovanje s CTR
17. Partnerstva za doseganje ciljev
Starost
15 +
Število
2–25
Čas Pripomočki
90–110 min • natisnjeni izvodi zabavnih stripov in dokumentov • vrednote • samostoječa tabla ali zavijalni papir • flomastri • sprostitvena glasba
[67]
[1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti]
o v e j i P Biu t e v s o l i č o r o sp
[Bi-Pijevo sporočilo svetu] Potek 1 Sanje o boljšem svetu (20–25 min) 1. Razdelite udeležencem prvi zabavni strip (trije okviri) in jim dajte 2 minuti, da razmislijo, kakšen bi bil Bi-Pijev odgovor. 2. Recite udeležencem, naj se uležejo na tla in zaprejo oči. Ustvarite prijetno vzdušje s sprostitveno glasbo in naredite kratek uvod o človeškemu umu in domišljiji. Udeležencem recite, naj si v mislih ustvarijo podobo novega sveta, ki temelji na našem obstoječem svetu. Nato začnite postavljati naslednja vprašanja in odgovore zapišite na samostoječo tablo, na kateri je narisan svet. Zapišite vse, kar povedo udeleženci.
• • • • •
Opišite svoj novi svet. Kako zgleda? Če bi res oblikoval tak svet, čemu bi namenil pozornost? Kaj je v tvojem svetu boljše v primerjavi z resničnim svetom? Kakšne so prednosti tvojega novega sveta?
3. Lahko zastavite tudi dodatna in bolj specifična vprašanja:
• • • • • •
Kakšne odnose imajo ljudje med seboj v tvojem svetu? Kakšne pravice (če sploh) imaš v tvojem svetu? Kako v svojem svetu obravnavaš koncept pravičnosti? Ali so v tvojem svetu kakšne razlike? Kako jih obravnavaš? V kakšnem stanju je narava v tvojem svetu? Če je tvoj svet boljši od obstoječega sveta, zakaj je temu tako?
Potek / 90–110 min
4. Če udeleženci niso neposredno govorili o tem, kako so bile vzpostavljene razmere v novem svetu, jih vprašajte. Vprašajte jih, če je bil tak pristop v resničnem svetu že uporabljen. 5. Na koncu se usedite skupaj in preberite, kar ste zapisali na samostoječo tablo. Nato udeležencem pokažite 17 ciljev trajnostnega razvoja ZDA. Vizije poskušajte dodeliti posameznim ciljem. 6. Nato jih vprašajte:
• • •
Ali poznaš te kategorije? Veš, od kje izvirajo? Kakšen je njihov namen?
• •
Ali se ti zdijo vse te kategorije enako pomembne? Utemelji svoj odgovor.
Katero kategorijo ste najbolj predelali in zakaj? Je mogoče kaj, česar nisi upošteval, ko si razmišljal o novem svetu? Zakaj? Misliš, da so nam nekatere teme bližje kot druge? Zakaj bi se sploh trudili ustvarjati ‚‘boljši svet‘‘?
2 Na katerih vrednotah temeljijo vizije o boljšem svetu? (15 min) 1. Razvrstite listke z vrednotami (druga priloga): svoboda, izobraževanje, solidarnost, varstvo okolja, etika, prijateljstvo, uspeh, uživanje življenja, neodvisnost, odgovorna potrošnja, etično nakupovanje, nenasilno reševanje sporov, nesebičnost, skromnost, zaupanje v dobro, resnica, človekovo dostojanstvo, vztrajnost, potrpežljivost, vzdržljivost. 2. Zastavite vprašanja:
• • • • •
Katere od teh vrednot so del tvojega sveta (iz prejšnje aktivnosti)? Ali bi lahko vse omenjene vrednote našli v tvojem svetu? Kaj ovira doseganje teh vrednot? Ali katera od vrednot krepi drugo vrednoto? Če da, kako? Ali si te vrednote med seboj nasprotujejo?
[68]
[Bi-Pijevo sporočilo svetu]
1. Vrnite se k vprašanju, kako se vrednote in cilji trajnostnega razvoja morda med seboj izključujejo. Npr. kako sta si gospodarska rast in varstvo okolja lahko v navzkrižju (glej prilogo). 2. Skupaj razmislite o možnih prednostih in slabostih omenjenih vrednot in zapišite ideje v spodnjo tabelo. 3. Oblikujte dve skupini in jim naročite, naj preučijo gradivo za te vrednote (glej povezave v prilogi), njihove prispevke in alternative. 4. Nato naj predstavijo svojo vizijo sveta. S pomočjo občinstva in njihovih odzivov v tabelo zabeležite možne negativne posledice takega pristopa. 5. V tabele naj zapišejo različne strani pristopov. Nato zapisano pokomentirajte.
Prednosti
Slabosti
Bi-Pijevo sporočilo svetu: Potek / 90–110 min
3 Preproste rešitve (30–45 min)
1. Vrnite se k delu, ko so udeleženci morali pisati o svojem novem svetu. Povežite primere z vrednotami in razmislite, kaj bi bilo treba storiti. 2. Nato delite svoje zamisli in jih zapišite v skupno tabelo (v prilogi). Izberite eno zamisel glede na vsako kategorijo in poskušajte najti možne zaplete. 3. Preglejte rezultate in ocenite, ali lahko ukrepate. 4. Udeležencem razdelite preostanek zabavnih stripov. Drugi del je za zapis njihovih osebnih opažanj in ciljev. 5. Tretji del je za zapis njihovih prizadevanj na ravni skupine. Četrti del je lahko namenjen letnemu pregledu in ovrednotenju. 6. Zaključite aktivnost z mislijo, da vsako prizadevanje za uresničitev Bi-Pijevih sanj šteje. Udeležence spodbudite, naj komične stripe shranijo in naj jih občasno vzamejo v roke. Njihova prizadevanja lahko podprete z občasnimi opomniki oz. če uporabljate skupni spletni prostor, ga uporabite za ta namen. 7. Med letom spodbujajte udeležence, naj dokument pregledajo, pokomentirajo in poiščejo morebitne pomanjkljivosti.
Avtorji
•
Musilová, Markéta (Junák - český skaut, Czech Republic)
[69]
Avtorji
4 Kakšne so rešitve? (20 min)
Bi-Pijevo sporočilo svetu: Refleksija / 30–45 min
Refleksija
[Bi-Pijevo sporočilo svetu] Priloga 1 - vrednote
Dragi/a_________, menim, da je poslanstvo skavtov zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga prejeli.
22. 2. 2017
1.
2.
Ampak, kaj točno to pomeni, Bi-Pi? Kaj naj naredim?
Ni majhnih dejanj, ampak šteje vse. Za primer, kaj lahko narediš TI?
Priloga 1 - vrednote
Jaz bi rad…
3.
V večji (skavtski) skupini bi morda dosegel še več. Kaj na primer?
..................... .....................
Kakšno je bilo torej tvoje leto v povezavi s tem, da zapustiš svet za spoznanje boljši?
21. 2. 2018
4.
[70]
..................... .....................
[Bi-Pijevo sporočilo svetu]
etično nakupovanje
svoboda
izobraževanje
solidarnost
neodvisnost
etika
uspeh
uživanje življenja
odgovorna potrošnja
varstvo okolja
prijateljstvo
nenasilno reševanje sporov
nesebičnost
skromnost
zaupanje v dobro
resnica
človekovo dostojanstvo
vztrajnost
potrpežljivost
vzdržljivost
[71]
Priloga 2 - vrednote
Priloga 2 - vrednote
[Bi-Pijevo sporočilo svetu] Priloga 3 - tabela
JAZ
BLIŽNJA OKOLICA
(SKAVT)
(ČETA, SKAVTSKA SKUPINA)
DRŽAVA
NADNACIONALNA PRIZADEVANJA
(NACIONALNO (SVETOVNA SKAVTSKA SKAVTSKO GIBANJE) SKUPNOST)
Priloga 3 - tabela
Priloga 4 Primeri, kako sta si gospodarska rast in varstvo okolja lahko v navzkrižju.
Glede gospodarske rasti: • Predgovor h knjigi Blue Planet in Green Shackles (avtor Václav Klaus):2 (https://www.klaus.cz/clanky/825) Priloga 4
Glede odrasti (ang. degrowth) in varstva naravnih virov: • Kratka risanka (34 min) o izčrpavanju naravnih virov in nevzdržnosti gospodarske rasti: https://www.youtube.com/watch?v=VOMWzjrRiBg&t=1262s
•
Članek iz revije Sedmá generace (7th Generation) razlaga dilemo glede rasti in odrasti: www.nazemi.cz/grow
[72]
2.
a z e j n a m e t s Zavz o k a n e o n l a i c so t s o n iÄ? v a r p in
Kompetence
Skavtske voditeljice in voditelji se zavedajo, da sta nepravičnost in neenakost prisotna tako v ravnanju kot v sistemih. To vključuje neenakomerno razporeditev in dostop do moči, bogastva in naravnih virov tako znotraj držav kot med državami. Razumeti bi morali nekatere vzroke za neenakost in razmisliti, kako so pretekli dogodki vplivali na aktualne lokalne in svetovne probleme. Morali bi se zavedati učinkov neenakosti na dostojanstvo in kakovost človeških življenj ter na zdravje planeta.
Opis
Kompetence
Namen aktivnosti je poudariti neenakomerno razporeditev moči v različnih delih sveta. Skozi simulacijo industrijske proizvodnje bomo spoznali, da nekatere države nimajo enakega dostopa do virov, tehnologije in delovne sile. 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti 2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost
Cilji
Povezovanje s CTR
Udeleženci se bodo zavedali neenakih proizvodnih pogojev v različnih delih sveta.
8. Dostojno delo in gospodarska rast 9. Industrija, inovacije in infrastruktura 10. Zmanjšanje neenakosti
Starost
15 +
Število
12
Čas Pripomočki
45 min • 2x trikotna predloga iz kartona (13 x 10 x 8 cm) • 2x škarje • 2x ravnilo • prazen list in barvni list • majhni rumeni žetoni, ki predstavljajo zlate zidake • 2x samostoječa tabla in flomaster • 2x list z napisom: 13 x 10 x 8cm
[77]
[2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost]
t s o k a n e ) (Ne v o d o r a n
[(Ne)enakost narodov]
Priprava
1. Pripravite stojala z gradivom (glede na priloženo tabelo 1).
[2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost]
2. Na samostoječo tablo napišite naslednja pravila: •
Cilj: narediti čim več papirnatih trikotnikov s podanimi merami.
•
Menjalnica: 1 trikotnik = 1 zlat zidak; 1 barvni trikotnik = 2 zlata zidaka.
•
Trikotniki morajo imeti natančne mere, sicer jih bo menjalnica zavrnila.
•
Skupine si lahko med seboj zamenjujejo ali izposojajo material.
•
Zmaga skupina z največ zlatimi zidaki.
3. Na samostoječo tablo napišite razlagalnik (uporabite ga na koncu igre): število ljudi v skupini = delovna sila točne mere = nadzor kakovosti prazen list = blago barvni papir = dragoceno blago škarje = stroji predloga = moderna tehnologija ravnila in list z napisanimi merami = zastarela tehnologija
[78]
[(Ne)enakost narodov] Potek 1. Uvod (5 min) Razdelite igralce v 4 skupine (glede na priloženo tabelo 1). Predstavite vloge. Izberite enega člana skupine, ki bo menjalec (ima eno trikotno predlogo in nadzoruje, ali so trikotniki skladni z merami in če so, jih zamenja za zlate zidake).
2. Simulacija (35 min)
•
Igra se začne. Med igro lahko vpeljete nepričakovane pogoje, npr. simulirajte tehnološki razvoj tako, da daste eni skupini škarje ali pa da vzamete eni skupini list papirja in uprizorite naravno nesrečo.
•
Igra naj se konča, ko bo primerno.
Potek / 45 min
• • •
3. Razlaga (5 min)
• •
Po igri predstavite razlagalnik (napisan na samostoječi tabli). Pogovorite se o tem, kdo je bil v kakšni vlogi.
Refleksija Ali je bila razdelitev materialov in pogojev poštena?
•
Katere so podobnosti med to simulacijsko igro in resnično svetovno neenakostjo?
Kako se igralci iz različnih skupin počutijo? Ali so skupine sodelovale? Ali so se igralci trudili, da bi za svojo skupino pridobili čim več zlata? Ali pa so se zadovoljili s tem, da so lahko vse skupine imele enako količino zlata?
Avtorji
•
Korčeková, Veronika (Slovenský Skauting, Slovakia)
[79]
Avtorji
• • • •
Refleksija / 15 min
Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
[(Ne)enakost narodov] Priloga - tabela PRAZEN LIST
BARVNI LIST
ŠKARJE
RAVNILA IN LIST Z NAPISANIMI MERAMI
PREDLOGA, SVINČNIK
# LJUDI V SKUPINI
ŠT. SKUPINE
Blago
Dragoceno blago
Stroji
zastarela tehnologija
moderna tehnologija
Delovna sila (skupaj 10 ljudi)
Priloga - tabela
1
2
-
da
-
da
2
2
3
-
da
da
-
3
3
4
1
-
da
-
3
4
3
-
-
-
-
2
[80]
DEL SVETA Razviti svet npr. Z Evropa, S Amerika
Nove industrijske države, npr. BRIC države / Brazilija, Rusija, Indonezija, Kitajska Gospodarsko manj razvit svet, npr. JV Azija, Afrika, Lat. Amerika Propadle države, npr. Somalija, Irak, Afganistan, Sirija
a j o m Opis
Kompetence
Cilj te aktivnosti je osvestiti sodelujoče o slabih delovnih razmerah delavcev v tekstilni industriji v državah, kot so Indija, Kitajska, Bangladeš, Šrilanka ali Pakistan. Vključuje tudi pogovor o možnostih, kako lahko udeleženci sami pripomorejo k spremembam.
2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost 7. Odzivanje kot aktivni globalni državljan
Cilji
• Sodelujoči razmislijo o pričakovanjih, ki bi jih imeli, če bi sami delali v tovarni oblačil. • Sodelujoči raziščejo slabe delovne razmere v tekstilni industriji v Bangladešu in jih primerjajo s svojimi pričakovanji. • Sodelujoči razumejo vidik izdelovalcev oblačil in razmislijo o svojem vidiku. • Sodelujoči razmislijo o idejah za aktivni odziv na problematiko.
Povezovanje s CTR
1. Končati revščino v vseh oblikah vsepovsod 8. Dostojno delo in gospodarska rast
Starost
14 +
Število
5–15
Čas Pripomočki
75–110 min • zemljevid sveta • par oblačil z etiketami z državo porekla • bucike • več velikih papirjev in pisala • samolepljivi lističi • kviz in podatki • opisi vlog in situacij (glej Prilogo)
[81]
[2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost]
l i š e s e j o Kd ? a l i č a l ob
[Kdo je sešil moja oblačila?] Priprava
Na prosojnice ali stojalo z listi napišite sledeče naslove in jih prikažite: • plače • delovne ure in odmori • stanje tovarne • ostale stvari, ki se vam zdijo pomembne v povezavi z delovnimi razmerami Na list papirja zapišite vprašanja za ocenjevanje. Obesite zemljevid sveta na vidno mesto in poleg njega postavite bucike. Pripravite kopije vprašalnika za kviz za vse udeležence. Pripravite oblačila, ki ste jih prinesli za potrebe delavnice.
Potek 1. Ogrevanje (10–15 min)
•
Udeležence prosite, naj pogledajo na listke svojih oblačil, da bi videli, kje so bila narejena. Dajte jim nekaj dodatnih kosov oblačil, katerih izvor naj pogledajo. Prosite jih, naj z buciko na zemljevidu sveta označijo, od kod je prišlo oblačilo. Preberite imena držav in jih vprašajte, na kateri celini se država nahaja.
2. Predstavljaj si, da si delavec v tovarni oblačil (5–7 min)
• Potek / 75–110 min
Udeležence prosite, naj si zamislijo, da so delavci v tovarni oblačil v Bangladešu. Izpostavite dejstvo, da je poleg Kitajske Bangladeš drugi največji izvoznik oblačil. Njihova naloga je, da se sprehodijo do plakatov in nanje zapišejo svoje misli in pričakovanja, ki jih imajo o svojem delu. Aktivnost poteka v tišini.
3. Preizkusi svoje znanje (15–20 min)
•
Po tem, ko je skupina pregledala svoja pričakovanja o pogojih za delo, prejme informacije o dejanskem stanju v Bangladešu. Razdelite vprašalnike kviza in jim dovolite nekaj minut, da preberejo vprašanja in na njih odgovorijo. Prosite jih, naj z vami delijo svoje odgovore in jim podajte dodatne informacije o posameznem vprašanju.
•
Izpostavite dejstvo, da je slabe delovne pogoje moč najti v tekstilni industriji širom sveta in da je Bangladeš samo eden izmed primerov.
4. Vmesna refleksija (5–8 min)
•
Vprašajte udeležence, kako se počutijo in kaj mislijo o razliki med svojimi pričakovanji in dejanskim stanjem.
5. Sprememba vidika (20–25 min)
•
Cilj naslednje naloge je skavtinje in skavte spodbuditi h kritičnemu pogledu na svoj vidik in raziskati vidik globalnega juga.
•
Udeležencem razdelite pet opisov vlog. V tišini naj si preberejo svojo vlogo in se pripravijo nanjo. Prosite jih, naj se postavijo v vrsto tako, da bo vsak imel za korak prostora za seboj.
•
Preberite situacije iz Priloge 2. Po vsaki izmed njih udeležence prosite, naj pomislijo, kaj ta situacija predstavlja za njihovo vlogo. Če menijo, da bi poslabšala njihovo stanje, naj stopijo korak nazaj. Če bi zelo poslabšala njihovo stanje, naj stopijo dva koraka nazaj. Če na njihovo stanje situacija ne vpliva, ostanejo na mestu.
•
Po koncu vseh opisov vprašajte naslednje:
•
Kaj je tvoja vloga in zakaj stojiš na tem mestu? Ali pri kateri izmed situacij nisi vedel, kako naj se odzoveš?
[82]
[Kdo je sešil moja oblačila?] Ali vsi z isto vlogo razmišljate enako? Če ne, zakaj? Kako ste se počutili med nalogo? Kako se počutite zdaj, ko svoj položaj primerjate s položajem drugih?
6. Kaj lahko storimo? (15–20 min)
•
Skupina naj nekaj časa nameni diskusiji o tem, kaj lahko -posamezno ali kot skupina storijo za osveščanje o tej temi, spremenijo delovne pogoje in kupujejo oblačila bolj odgovorno.
•
V parih izberejo dve najboljši ideji za skupinsko in individualno proaktivnost in ju zapišejo na samolepljive lističe. Lističe nalepijo na velik list in jih uredijo v skupke glede na podobnost.
•
Po tem, ko predstavijo vse ideje, se skupina odloči za idejo, ki jim je najbolj všeč in za katero si želijo uresničitve. Med diskusijo o naslednjih korakih si na velik papir zapisujte njihove ideje.
Potek / 75–110 min
• •
• • • •
Danes mi je bilo všeč … Kar bom nesel s sabo domov, je … Razžalostilo me je … Motivira me …
Avtorji
•
Kraft, Karoline (INKOTA, Germany)
Avtorji
Delavnica se zaključi z refleksijo. Eden za drugim sodelujoči nadaljujejo stavke. V kolikor nimajo idej za nadaljevanje, jim ni potrebno odgovoriti:
Refleksija / 5–15 min
Refleksija
Vir BMZ (2017): Arbeitsbedingungen in der globalisierten Textilwirtschaft. INKOTA/Clean Clothes Campaign (2012): Discover Fairness! Aktiv für Menschenrechte: Fashion – Ein Globales Geschäft
[83]
Vir
• •
[Kdo je sešil moja oblačila?] Priloga 1 - kviz 1. Koliko ljudi dela v tovarnah oblačil po svetu?
a. b. c.
1 milijon 20 milijonov 30 milijonov
2. Kakšen je odstotek žensk med delavci v tovarnah oblačil?
a. b. c.
30 % 50 % 80 %
3. Kako dolg je povprečni delovni dan delavca v tovarni oblačil v Bangladešu?
a. b. c.
6–8 ur 8–11 ur 12–16 ur
4. Kakšna je plača delavca v tovarni oblačil v Bangladešu?
a. b. c.
5300 takov (okoli 63 €) 7400 takov (okoli 88 €) 16000 takov (okoli 190 €)
Priloga 1 - kviz
5. Kakšen odstotek plače delavci povprečno porabijo za hrano?
a. b. c.
20 % 40 % 60 %
6. Koliko višja bi morala biti plača, da bi zadoščala za dostojno življenje? To vključuje primerno nastanitev, hrano, obleke, formalno izobrazbo, zdravstveno varstvo ipd.
a. b. c.
približno dvakrat tolikšna približno trikrat tolikšna približno petkrat tolikšna
7. Kaj se je zgodilo 24. aprila 2013 na kraju Rana Plaza?
a. b. c.
Največje demonstracije delavcev v tovarnah oblačil. Porušila se je zgradba. Odprtje največje tovarne oblačil v Bangladešu.
[84]
[Kdo je sešil moja oblačila?] Priloga 1 - ozadje in odgovori 1. Koliko ljudi dela v tovarnah oblačil po svetu?
• •
ODGOVOR: 30 milijonov Tekstilna industrija je en največjih zaposlovalcev. Po svetu je 30 milijonov ljudi zaposlenih neposredno v izdelavi oblačil, od zaslužkov oblačilne industrije pa je odvisnih še milijone njihovih sorodnikov.
2. Kakšen je odstotek žensk med delavci v tovarnah oblačil?
• •
ODGOVOR: 80 % Več kot 80% delavcev v tovarnah oblačil so ženske in dekleta, po večini med 14 in 25 let starosti. Delo v tovarnah oblačil je pogosto edini način za zaslužek in možnost skrbi za družino.
3. Kako dolg je povprečni delovni dan za delavca v tovarni oblačil v Bangladešu?
• •
ODGOVOR: 12–16 ur Ženske in dekleta v tekstilni industriji najpogosteje nimajo druge možnosti. Večina jih dela pod nečloveškimi pogoji, 12 ur na dan, 7 dni v tednu. Včasih plače ne dobijo pravočasno, prisiljene so delati več ur, kot bi smele, nimajo materinskega dopusta, nadrejeni jih izkoriščajo in celo spolno zlorabljajo.
4. Kakšna je povprečna mesečna plača zaposlenega v bangladeški tovarni oblačil? ODGOVOR: 5300 takov (63 €)
Od novembra 2013 znaša minimalna plača v Bangladešu 5300 takov. To pa ne pomeni, da minimalna plača zadostuje za dostojno življenje. Pogosto je za izdelovalce oblačil edini način preživetja, da delajo nadure in s tem pridobijo višje plačilo. Zaradi strahu, da bi izgubili službo, mnogi delavci hodijo na delo tudi bolni ali poškodovani. V kolikor bi izgubili službo, namreč nimajo prihrankov, od katerih bi lahko živeli.
5. Kolikšen odstotek mesečne plače delavci v tekstilnih tovarnah v Bangladešu namenijo za živež?
• •
ODGOVOR: 60 %
Medtem ko v Nemčiji zaposleni v povprečju za hrano nameni 15% svoje plače, v Aziji samo za hrano porabijo 50–70% plače.
6. Koliko višja bi morala biti plača, da bi zadoščala za dostojno življenje? To vključuje primerno nastanitev, hrano, obleke, formalno izobrazbo, zdravstveno varstvo ipd.
• •
ODGOVOR: približno petkrat tolikšna AFWA (Azijski odbor za minimalno plačo) ocenjuje, da je minimalna plača v Bangladešu petina tiste, ki bi ustrezala za dostojno življenje.
7. Kaj se je zgodilo 24. aprila 2013 na kraju Rana Plaza?
• •
ODGOVOR: Porušila se je zgradba. Rana Plaza je bila osemnadstropna zgradba, v kateri so bile banka, trgovine in nekaj tovarn oblačil. 13. aprila se je stavba porušila in pod seboj do smrti pokopala 1129 mladih delavcev, poškodovanih pa je bilo okrog 2500. To je bila najbolj smrtonosna nesreča v tekstilni industriji v zgodovini Bangladeša.
Dan pred nesrečo je policija zgradbo zaprla zaradi velikih razpok v zidovih. Naslednje jutro banka in trgovine svojim zaposlenim niso dovolile, da gredo na delo, medtem ko so lastniki izdelovalnic oblačil delavcem zagrozili, da v kolikor ne bodo prišli na delo, ne bodo dobili plačila, kljub temu da je policija stavbo zapečatila. Delavci so prišli na delo, saj so se bali neplačila ali celo izgube službe. Čeprav je nesreča prinesla neodobravanje mednarodne skupnosti in nekaj sprememb na bolje, je za izboljšanje stanja potrebno še veliko storiti.
[85]
Priloga 1 - kviz
• •
[Kdo je sešil moja oblačila?] Priloga 2 - opisi vlog in situacij
Opisi vlog Oseba 1
Si delavka v bangladeški tovarni oblačil. Skoraj vsak dan delaš veliko ur. Mož te je zapustil, zato skupaj z otroki in svojimi starši živiš v majhni baraki. Ne moreš si privoščiti šolanja za otroke, zato hodijo na delo in prispevajo k družinskemu proračunu. Kljub temu težko vežete konec s koncem. Samo za hrano porabite 60 % tvoje mesečne plače.
Oseba 2 Si delavka v bangladeški tovarni oblačil. Si poročena in skupaj z možem in svojimi starši živiš v majhnem stanovanju. Tvoj mož je zaposlen v tovarni delovnih strojev, zasluži malo več kot ti in ima več prostih dni. Prihrankov nimata, približno 60 % vajinih prihodkov je namenjenih samo za hrano.
Oseba 3 Zaposlena si v knjigarni. Ne zaslužiš veliko, vendar se da preživeti, a težko kaj prihraniš. Si samska in sama živiš v majhnem enosobnem stanovanju. 60 % tvoje plače je namenjenih samo za hrano.
Oseba 4 Priloga 2 - opisi vlog in situacij
Ti in tvoj mož sta zaposlena v podjetju, ki se ukvarja s programsko opremo. Delata 5 dni v tednu in skupaj s tvojimi starši živita v majhni hiši. Tekom let vama je uspelo prihraniti nekaj denarja.
Oseba 5 Si visoko izobražena lastnica dveh podjetij v Bangladešu. Si zelo dobro situirana in skupaj s svojo družino in starši živiš v ogromni vili z vrtom in služabniki.
Opis situacij Situacija 1
Cene hrane v državi se dvignejo. - Če to poslabša tvoje stanje, stopi korak nazaj. Če to drastično poslabša tvoje stanje, stopi dva koraka nazaj. Če to tvojega stanja ne spremeni, stoj na mestu.
Situacija 2 Tvoj oče je zbolel. Zanj moraš kupovati zdravila in ga nekaj ur dnevno oskrbovati. - Če to poslabša tvoje stanje, stopi korak nazaj. Če to drastično poslabša tvoje stanje, stopi dva koraka nazaj. Če to tvojega stanja ne spremeni, stoj na mestu.
Situacija 3 Na delu se poškoduješ in dela nekaj časa ne moreš opravljati. Bila si tudi v bolnišnici, zdaj pa moraš plačati oskrbo. - Če to poslabša tvoje stanje, stopi korak nazaj. Če to drastično poslabša tvoje stanje, stopi dva koraka nazaj. Če to tvojega stanja ne spremeni, stoj na mestu.
Situacija 4 Trpiš za izgorelostjo, zato nekaj časa ne moreš opravljati dela. - Če to poslabša tvoje stanje, stopi korak nazaj. Če to drastično poslabša tvoje stanje, stopi dva koraka nazaj. Če to tvojega stanja ne spremeni, stoj na mestu.
Situacija 5 Zaradi gospodarske krize se podraži vse: hrana, gorivo, zdravstvena oskrba, javni prevoz … - Če to poslabša tvoje stanje, stopi korak nazaj. Če to drastično poslabša tvoje stanje, stopi dva koraka nazaj. Če to tvojega stanja ne spremeni, stoj na mestu.
[86]
Opis
Kompetence
Udeleženci poskušajo zbrati čim več denarja. Nato so razdeljeni v skupine glede na zbrano vsoto (bogati, povprečni in revni). Namen te aktivnosti je poskusiti ustvariti in vzpostaviti pravično porazdelitev bogastva. Aktivnost raziskuje dejansko razporeditev sredstev in vpliva v svetu, kjer bogati in vplivni promovirajo svoje interese.
1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti 2. Zavzemanje za socialno pravičnost in enakost
Cilji
• Udeleženci spoznajo vzroke in posledice neenake razporeditve bogastva in vpliva po svetu. • Udeleženci analizirajo različne vidike širjenja bogastva in vpliva po svetu. • Udeleženci razvijejo načrt za pravično razporeditev denarja in vpliva.
Povezovanje s CTR
3. Dobro zdravje in blagostanje 4. Kvalitetno izobraževanje 10. Zmanjšanje neenakosti
Starost
14 +
Število
8–25
Čas
90 min
[87]
[2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost]
a z e j n a h e P n i m o v t s a bog m o v i l p v
[Pehanje za bogastvom in vplivom] Pripomočki
• 120 kovancev
[2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost]
• 3 ali 4 pari nogavic • nekaj velikih listov (plakatov) in flomastrov • papir in pisala • dovolj velik prostor Priprava
Simulacija poteka v treh delih: pridobivanje (10 min), donacije sponzorjev (10 minut) in ustvarjanje ekonomske pravičnosti (40 min). •
20 kovancev dajte na stran.
•
Določite 3 udeležence, ki prevzamejo vlogo migrantov.
•
Na plakat zabeležite, koliko denarja je kdo zbral (Priloga 1).
•
Naredite seznam “častnih sponzorjev”.
[88]
[Pehanje za bogastvom in vplivom] Potek Pojasnite, da gre za igro simulacije. Udeleženci si bodo med seboj porazdelili svetovno bogastvo in vpliv. Pridobivanje (10 min) 1. Obstaja samo eno pravilo: nihče se med igro ne sme nikogar dotakniti (dotik lahko tudi kaznujete, npr. s ceno enega kovanca). 2. Udeležence prosite, naj se posedejo v velik krog, da bodo imeli dovolj prostora za igro. 3. 20 kovancev, ki ste jih dali na stran, naključno porazdelite med 4 od igralcev. 4. Preostalim štirim igralcem dajte vsakemu par nogavic ter jim naročite, brez obrazložitve, naj jih dajo na roke in jih imajo na rokah skozi celotno igro. Z diskusijo o razlogih za to počakajte do konca prvega dela igre. 5. Na sredino enakomerno položite preostalih 100 kovancev. 6. Na vaš “ZDAJ” lahko udeleženci začnejo zbirati (grabiti) denar. 7. Ko denarja zmanjka, naj udeleženci poročajo o stanju zbranih kovancev. Rezultate zabeležite v tabelo. 8. Skupino opozorite, da ti kovanci predstavljajo svetovno bogastvo in vpliv. Vsota, ki so jo zbrali, vpliva na njihovo zmožnost zadovoljevanja osnovnih potreb (po hrani, obleki, zdravstveni oskrbi in izobraževanju) ter želja (višja izobrazba, avtomobil, računalniki, igrače ipd.). 9. Razkrijte predpostavko o razporeditvi sredstev: 6 kovancev ali več zadošča za zadovoljitev vseh osnovnih potreb in večine želja. 3–5 kovancev zadošča za zadovoljitev osnovnih potreb. Ljudje z manj kot tremi kovanci bodo težko preživeli zaradi bolezni in podhranjenosti, neprimernih bivanjskih razmer in slabe izobrazbe, zaradi česar so tudi težko zaposljivi.
Donacije (10 min) 1. Udeležencem povejte, da lahko, če želijo, svoje bogastvo delijo z drugimi, a to ni nujno. Če se odločijo za donacijo, bo njihovo ime zabeleženo na seznamu “častnih sponzorjev”. 2.
Namenite 3–4 minute za donacije tistih, ki bi to želeli storiti.
3. Vprašajte, če se je komu na račun donacij spremenil ekonomski status in morebitne spremembe v tabeli zabeležite s puščico..
Ustvarjanje ekonomske pravičnosti (40 min) 1. Igralce razdelite v tri skupine glede na njihov ekonomski položaj (veliko, srednje ali malo denarja). 2. Razdelite papir in pisala in prosite, naj vsaka skupina naredi načrt za pravično razdelitev svetovnih sredstev (kovancev), s katero bi zmanjšali ekonomske razlike in vrzeli v razporeditvi denarja. Akcijski načrt vsake skupine naj vsebuje:
• • •
Pojasnilo o tem, kaj je potrebno storiti (če sploh kaj). Opis dejavnosti, ki jih bo izvedla skupina, in pojasnilo, zakaj. Pojasnilo, zakaj menijo, da je njihov načrt pravičen.
VELIKO BOGASTVA IN MOČI (6 ALI VEČ KOVANCEV)
NEKAJ BOGASTAVA IN MOČI (3 - 5 KOVANCEV)
[89]
MALO BOGASTVA IN MOČI (2 KOVANCA ALI MANJ)
Potek / 60 min
• • •
[Pehanje za bogastvom in vplivom] 3. Skupinam dajte 10 minut časa za osnutek akcijskega načrta. Obrazložite, da ni potrebno, da naredijo podrobni načrt, temveč samo predloge za možne ukrepe za zmanjšanje revščine. Refleksija / 30 min
4. Prosite skupine, naj predstavijo svoje ideje in odgovorijo na morebitna vprašanja. Predloge zapišite na plakat. 5. Zdaj je čas za glasovanje za najboljši načrt. Udeležencem pojasnite, da ima vsak pravico do glasovanja, vendar da njihovi glasovi niso enakovredni:
• • •
Vsak udeleženec iz skupine bogatih ima moč 5 glasov. Vsak iz skupine srednjega sloja ima moč 2 glasov. Vsak iz skupine revnih šteje za ½ glasu.
6. Udeležence prosite, naj glasujejo. Glasove zabeležite na plakat in razglasite zmagovalni načrt. 7. Izvedite izglasovani načrt, če je potrebno, prerazporedite kovance.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Potek / 60 min
• • • • • • • • •
Kako so se udeleženci počutili ob razdeljevanju in pridobivanju kovancev? Se jim je zdelo pravično? Zakaj so tisti, ki so podarili svoje kovance, to storili? Kako so se počutili udeleženci, ki so v drugem delu aktivnosti prejeli kovance? Kaj pa udeleženci, ki so imeli nogavice? Kateri družbeni sloj predstavljajo? Kje so pristali ob koncu aktivnosti? Kako so se med seboj razlikovali načrti za pravično razdelitev denarja? Zakaj so glasovi nekaterih udeležencev šteli več kot drugi? Kdo so “imetniki” in kdo “ne-imetniki” po svetu, v vaši državi in v vaši skupnosti? Zakaj bi ljudje, ki imajo sredstva, ta podeljevali tistim, ki jih nimajo? Je to ključ do odprave revščine? Kaj bi ljudje brez imetja lahko storili, da bi izboljšali svojo situacijo? Ali so revni ljudje po svetu in v vaši skupnosti začeli s kako akcijo, ki bi delovala v odpravo revščine?
•
Ali menite, da bi morali svetovna sredstva in vpliv pravičnejše porazdeliti? Zakaj da, zakaj ne? Če menite, da da, kakšni so vaši predlogi za izboljšave? Katera načela bi bila temelj za vaše predloge?
•
Bi lahko diskusija o človekovih pravicah pripomogla k pravični razdelitvi sredstev? (Preberite Deklaracijo o človekovih pravicah – priloga aktivnosti “Moč cvetja”)
Namigi za voditelja Poskusite udeležence motivirati tako, da bodo resnično verjeli, da so kovanci vse njihovo bogastvo. To lahko storite tudi tako, da jim obljubite, da lahko kovance obdržijo in si med odmorom privoščijo kak napitek ali prigrizek iz avtomata.
Avtorji Avtorji
•
Prirejeno po Council of Europe
Vir
•
Brander, Patricia/et al. (2012): Compass: manual for human rights education with young people.
Vir
[90]
Opis
Udeleženci spoznajo razlike med standardnim modelom poslovanja in načeli pravične trgovine. Najprej spoznajo nekaj zgodb povprečnih ljudi in jih poskušajo odigrati v igri vlog. Postopoma se s pomočjo tehnike “INSERT” (vstavi, op.p.) spoznajo z alternativo pravične trgovine.
Kompetence
2. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti 3. Trajnosten način življenja 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete
Cilji
• Udeleženci se zavedajo ranljivega položaja malih kmetov znotraj svetovne trgovine. • Udeleženci razumejo načela pravične trgovine in njene dobrobiti za male kmete.
Povezovanje s CTR
1. Odprava revščine 4. Kvalitetna izobrazba 8. Dostojno delo in gospodarska rast 10. Zmanjšanje neenakosti
Starost
13 +
Število
6–30
Čas Pripomočki
50 min • Zgodbe o pravični in nepravični trgovini (Priloga 1a in 1b) • Kaj je pravična trgovina (Priloga 2) • Trditve (Priloga 3) • Listi z odgovoroma “Drži” ali “Ne drži”
Priprava
Pripravite vse materiale.
[91]
[2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost]
a n č i v a Pr a n i v o g tr
[Pravična trgovina] Potek Fair play? (5 min)
Potek / 35 min
•
Udeležence vprašajte, ali poznajo izraz “fair play” in kje ga uporabljamo. Verjetno bodo odgovorili, da v športu, poslih, prijateljstvu, sporazumevanju, šoli in medsebojnih odnosih.
•
Udeležence prosite, naj izraz pojasnijo s svojimi besedami. Prav tako naj na primeru pojasnijo “ne-fer”, morebiti iz lastnih izkušenj, ko so bili sami deležni “ne-fer” obravnave. Pojasnite jih, da poleg izraza “fair play” ali poštena, pravična igra, obstaja tudi “fair trade” oz. pravična trgovina. Aktivnost, ki bo sledila, jim bo predstavila pravično trgovino.
Besedila (30 min)
•
Udeleženci so razdeljeni v dve skupini. Ena skupina prejme besedila s primeri pravične, ena pa s primeri nepravične trgovine (Priloga 1a, 1b). Po tem, ko si udeleženci preberejo zgodbe, pripravijo skeč ali več skečev, s katerimi predstavijo situacijo kmetov iz njihovih zgodb drugi skupini.
•
Po predstavitvi skečev udeleženci obeh skupin primerjajo situacije kmetov, ki pridelujejo za tradicionalno trgovino, in tistih, ki pridelujejo za potrebe pravične trgovine.
• •
V nekaj odstavkih udeleženci izrazijo svoje misli o pravični trgovini. Udeleženci preberejo besedilo o pravični trgovini in zabeležijo, kako se ta razlikuje od tradicionalne trgovine. Naredijo tabelo o tem, kar že znajo, česa še ne razumejo, česa so se naučili in kaj je vplivalo na njihovo predhodno znanje.
Refleksija Preberite trditve iz Priloge 3. Če se udeleženci s trditvijo strinjajo, vstanejo. Če se ne strinjajo, ostanejo sede. Dovolite nekaj časa za razmislek in diskusijo.
Infobox Slovarček neznanih besed Refleksija / 15 min
• •
Globalni jug – Države v razvoju v Afriki, Aziji in Južni Ameriki.
•
Gotovinski pridelek – pridelek, namenjen le zaslužku. Ta izraz se uporablja zato, da bi se tržni pridelek ločilo od porabnega pridelka, t. j. pridelka, potrebnega za krmo gospodarjevih živali ali družine.
•
Švicfabrika – tovarna ali trgovina z izredno slabimi ali nevarnimi delovnimi razmerami, ki ponavadi krši pravice delavcev in kjer delodajalci svoje zaposlene izkoriščajo.
•
Pravična trgovina – organizirano družbeno gibanje, ki si prizadeva pomagati pridelovalcem z globalnega juga ustvarjati boljše trgovalne pogoje in zagotavljati trajnost. Zagovarja plačevanje višjih cen za izvoz ter višji družbeni in ekonomski standard.
Globalni sever – razvite države v Evropi, Severni Ameriki in Japonska, delno tudi Avstralija, Nova Zelandija in druge bogate države.
Avtorji Avtorji
•
Prirejeno po Pavlíčková, Martina (NaZemi, Czech Republic)
Vir Vir
•
Biolek, Jaroslav/Malirova, Eva/et al. (2011): UnderCover.
[92]
[Pravična trgovina] Priloga 1 Tradicionalna zgodba 1: George De Freitas George dela za družbo, ki izvaža banane z Winwardskih otokov. Tudi sam je pridelovalec banan. Naša država je povsem odvisna od banan. Ostali pridelek je mogoče pobrati enkrat do dvakrat letno, banane pa ljudem predstavljajo tedenski prihodek, zato so zelo popularen gotovinski pridelek. Sam poberem banane enkrat na štirinajst dni, moja žena pa jih očisti in pakira. Včasih pomagajo tudi moj ostareli oče in otroci. Moj najstarejši sin, Deryck, je star 13 let in se na gojenje banan že zelo dobro spozna. To je garaško delo, vendar mora biti vključena cela družina, če želimo preživeti. Zelo se trudimo in skušamo čim več pridelka prodati po najboljši ceni. Danes to pomeni veliko dela za malo izkupička, saj se cena banan neprestano spreminja.
Tradicionalna zgodba 2: Lawrence Seguya Lawrence je mali pridelovalec kave iz Ugande. Kot mnogi njegovi sosedje se trudi nahraniti svoji družino. Pridelovanje kave mu prinese ubog dobiček. Ljudem iz vaše države bi rad povedal, da je pijača, v kateri tako zelo uživajo, glavni vir naših težav. Za pridelavo kave garamo, v zameno pa ne dobimo skoraj nič. Cene kave so prenizke, da bi lahko poslali otroke v šolo, kupili dovolj hrane ali poskrbeli za zdravje. Kupci nas sleparijo. Včasih vzamejo naš pridelek in ga plačajo šele nekaj mesecev kasneje. Zaradi tega si moramo izposojati denar, kar je zelo drago, saj moramo po dveh mesecih vrniti več, kot smo si izposodili.
Tradicionalna zgodba 3: Ana Olmedo Aliste Priloga 1
Ana Olmedo dela v industriji pridelovanja sadja v Čilu. Dela v pakirnici sadja, kjer pakirajo grozdje in drugo sadje, ki ga potem izvozijo v Evropo. V sezoni pakiranja delamo 12–14 ur na dan in cel delovni dan stojimo na nogah. V nekaterih vinogradih ni niti stranišča ali pitne vode. Včasih zelo zbolimo in zavedamo se, da je to posledica kemičnih pesticidov, a o tem ne smemo reči ničesar. Če se kdo oglasi, mora namreč kmalu iskati novo službo.
Zgodba pravične trgovine 1: Nioka Abbott Nioka je že 15 let pridelovalka banan na otoku St Vincent, kjer je tudi del lokalne kooperative pravične trgovine. Pridelek pobiram enkrat na teden ali dva. Banane so boljše od drugih pridelkov, ker nudijo reden prihodek čez celo leto. Všeč mi je biti del pravične trgovine, predvsem zaradi socialnih prispevkov. Lani smo z dodatnim zaslužkom iz pravične trgovine lahko kupili tovornjak. Pred tem smo težke snope banan morali nositi na hrbtu. Ljudi in trgovine pozivam, naj kupujejo banane pravične trgovine, saj je trg trenutno premajhen in povpraševanja ni toliko. Če bi se več supermarketov in trgovcev odločalo za kupovanje preko pravične trgovine, bi bil tudi naš zaslužek boljši.
Zgodba pravične trgovine 2: Lucy Mansa Lucy Mansa je pridelovalka kakava iz Gane. Je članica kooperative pravične trgovine Kuapa Kokoo. Spregovorila je o spremembah, ki jih je pravična trgovina prinesla v njeno življenje. Večina kakavovih zrn, pridelanih v Gani, gre v Združeno kraljestvo ali drugam po Evropi, kjer jih zmeljejo v kakav za čokolado. Od denarja, ki ga dobimo od pridelave kakava, je odvisna naša hrana, obleke, zdravstvena oskrba in plačilo šolanja. Preden sem se pridružila Kuapa Kokoo smo velikokrat ostali brez plačila za pridelek in smo si denar morali izposoditi. Sedaj je drugače – Kuapa Kokoo vsem svojim pridelovalcem plačuje pošteno, redno in v gotovini. S tem sem zelo zadovoljna, saj odkar sodelujem v kooperativi, lahko moji otroci hodijo v šolo. Ženskam in otrokom iz moje vasi sedaj ni več potrebno hoditi kilometre stran po vodo, ki je bila povrh vsega še onesnažena in zastrupljena – z denarjem iz socialne premije, ki jo daje pravična trgovina, smo lahko zgradili vodnjak s čisto pitno vodo v središču vasi. Tudi otroci lahko zdaj, ko jim ni treba hoditi po vodo, nemoteno hodijo v šolo. Desmond Mensah, šolar iz vasi Zelo sem vesel, da imamo vodnjak. Še nikoli prej nisem videl tako čiste vode. Pravični trgovini želimo prodati čim več kakava, da bo lahko naša vas dobila še več izboljšav.
[94]
[Pravična trgovina] Priloga 2
Zakaj pravična trgovina? Mnogi kmetje in drugi delavci z globalnega juga ne vidijo prednosti rastoče globalne trgovine – zaslužijo veliko manj, kot bi potrebovali za dostojno življenje. Vsote, ki jih prejmejo za gotovinski pridelek banan, kave, čaja ali kakava, so nepredvidljive, zato težko načrtujejo svojo prihodnost. Ne preostane jim drugega kot izposojanje denarja z visokimi obrestmi, kar jih privede do dolgov. Ne morejo si privoščiti šolanja za otroke, popravila domov ali zdravstvene oskrbe. Prav tako ima večina delavcev na plantažah, ki so v lasti velikih družb, težave zaradi dela v nevarnem okolju. Delavci, ki v švicfabrikah izdelajo večino naših oblačil, elektronike in pripomočkov, delajo nešteto ur v slabih delovnih pogojih za mizerno plačilo. Če se uprejo, hitro ostanejo brez službe. Pravična trgovina je alternativni pristop k tradicionalni globalni trgovini. Je partnerstvo med kupci in pridelovalci. Pravična trgovina skrbi za pošteno in redno plačilo delavcev in pridelovalcev z globalnega juga in jim pomaga prodreti na trg globalnega severa.
Zakaj pravična trgovina? Mnogi kmetje in drugi delavci z globalnega juga ne vidijo prednosti rastoče globalne trgovine – zaslužijo veliko manj, kot bi potrebovali za dostojno življenje. Vsote, ki jih prejmejo za gotovinski pridelek banan, kave, čaja ali kakava, so nepredvidljive, zato težko načrtujejo svojo prihodnost. Ne preostane jim drugega kot izposojanje denarja z visokimi obrestmi, kar jih privede do dolgov. Ne morejo si privoščiti šolanja za otroke, popravila domov ali zdravstvene oskrbe. Prav tako ima večina delavcev na plantažah, ki so v lasti velikih družb, težave zaradi dela v nevarnem okolju. Delavci, ki v švicfabrikah izdelajo večino naših oblačil, elektronike in pripomočkov, delajo nešteto ur v slabih delovnih pogojih za mizerno plačilo. Če se uprejo, hitro ostanejo brez službe. Pravična trgovina je alternativni pristop k tradicionalni globalni trgovini. Je partnerstvo med kupci in pridelovalci. Pravična trgovina skrbi za pošteno in redno plačilo delavcev in pridelovalcev z globalnega juga in jim pomaga prodreti na trg globalnega severa. Stotine pridelkov in izdelkov (kava, kakav, banane, čokolada, čaj, sokovi, sladkor, med …) nosi oznako pravične trgovine. Ta oznaka zagotavlja, da pridelovalci in izdelovalci za svoj pridelek dobijo pošteno plačilo in ugodne delovne pogoje ter ustrezno plačo. Pravična trgovina prinaša več denarja tudi skupnostim in ustvarja nove priložnosti za male kmete.
[95]
Priloga 2
Stotine pridelkov in izdelkov (kava, kakav, banane, čokolada, čaj, sokovi, sladkor, med …) nosi oznako pravične trgovine. Ta oznaka zagotavlja, da pridelovalci in izdelovalci za svoj pridelek dobijo pošteno plačilo in ugodne delovne pogoje ter ustrezno plačo. Pravična trgovina prinaša več denarja tudi skupnostim in ustvarja nove priložnosti za male kmete.
[Pravična trgovina] Priloga 3
Obkrožite trditve, ki držijo za pravično trgovino.
Priloga 3
A.
Velikokrat morajo delati tudi otroci, da bi družina lahko preživela.
B.
Družine za svoje delo dobijo veliko manj, kot bi si zaslužile.
C.
Poškodbe in zdravstvene težave so pogoste, saj delavci niso primerno opremljeni.
D.
Delavci dobijo socialni dodatek – dodaten denar, ki gre v dobro celotne skupnosti.
E.
V glavnih sezonah delavci delajo veliko število ur brez možnosti pravega odmora.
F.
Kmetje ustvarjajo kooperative, ki krepijo položaj posameznih kmetov.
G.
Prodajalci kmete velikokrat prelisičijo in jim plačajo veliko manj, kot bi jim morali.
H.
Vključujejo in sodelujejo s prikrajšanimi skupinami, kot so ženske, invalidne osebe in domorodna ljudstva. I.
Kupci podpirajo okoljske projekte, kot so sajenje dreves in organsko kmetijstvo.
J.
Logotip na izdelkih kupcu zagotavlja, da je bil produkt pridelan ali ustvarjen v skladu s sprejemljivimi družbenimi in okoljskimi standardi.
[96]
a j t e v c č o M Opis
Kompetence
Po končani aktivnosti boste imeli steno polno rož, ki bodo predstavljale raznolikost vaše skupine. To je ustvarjalna aktivnost, ki spodbuja diskusijo o človekovih pravicah: kaj te sploh so, zakaj jih potrebujemo in kako naj jih varujemo. 2. Zavzemanje za socialno enakopravnost in pravičnost 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
• Udeleženci prepoznajo potrebe, ki jih imajo kot ljudje, in kako pomembne so. • Udeleženci ustvarijo povezave med človeškimi potrebami, dobrobitjo in pravicami. • Udeleženci raziščejo različne vidike človekovih pravic in skušajo doseči dogovor o tem, katere so bolj in katere manj pomembne.
Povezovanje s CTR
10. Zmanjšanje neenakosti
Starost
12 +
Število
6+
Čas Pripomočki
80 min • prazna stena z dovolj prostora za razstavljanje izdelkov • kopije izročkov, en na osebo • svinčnik, radirka in druga pisala za vsakega od udeležencev • lepilni trak za obešanje izdelkov na steno • stojalo z listi in flomastri
Priprava
• Fotokopirajte in razdelite izročke. • Preberite Deklaracijo o človekovih pravicah.
[97]
[2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost]
[Moč cvetja]
[Moč cvetja] Potek Udeležencem pojasnite, da se bo pogovor o človekovih pravicah začel z razmislekom o tem, kaj pomeni biti človek. Prepoznava dejstev, kaj pomeni biti izpopolnjen človek (35 min) 1. Pojasnite, da mora človek, če se želi počutiti izpopolnjenega, zadovoljiti svoje osnovne potrebe. Vsi moramo, na primer, imeti zadovoljeno potrebo po vodi, hrani, spancu in zraku. Potrebujemo tudi varnost: socialno, finančno in zdravstveno. Potrebujemo občutek ljubljenosti in pripadnosti: v prijateljstvu, intimi in družini. Prav tako potrebujemo spoštovanje: da se čutimo sprejete in cenjene in da čutimo, da se lahko razvijemo do popolnosti in izpopolnjenosti. 2. Udeležence prosite, naj vsak nariše rožo, ki bo predstavljala potrebe, ki jih imajo kot človeška bitja. Roža naj ima osem cvetnih listov:
Potek / 55 min
• osnovne potrebe • osebna varnost • finančna varnost • zdravje • prijateljstvo • družina • spoštovanje • osebna izpopolnjenost 3. Velikost cvetnih listov naj ustreza temu, koliko je v danem trenutku posamezniku določena potreba pomembna. 4. Razdelite papir, svinčnike in barvice/flomastre in prosite udeležence, naj vsak nariše svojo rožo na sredino lista, tako da bo okrog nje ostalo še nekaj prostora. Pustite jim 10 minut, da dokončajo nalogo. 5. Udeležence prosite, naj razmislijo o tem, kakšne pogoje potrebuje njihova roža za svoj razcvet do popolnosti. Prosite jih, naj okrog rože narišejo liste, ki predstavljajo te pogoje in nanje napišejo ključne besede pogojev. Tudi za ta del jim dajte 10 minut. 6. Udeležence prosite, naj svoje izdelke obesijo na steno in pripravijo razstavo.
Povezava človekovih potreb s človekovimi pravicami (20 min) 1. Udeležencem dajte nekaj časa, da si ogledajo vse rože. Nato jih razdelite v manjše skupine, kjer naj predebatirajo sledeča vprašanja:
•
Ali obstaja kakšna povezava med človekovimi pravicami, cvetnimi in venčnimi listi? Če da, kaj ta povezava je?
• •
So človekove pravice pomembne? Zakaj? Kaj besedna zveza “človekove pravice” predstavlja za vas?
2. Zdaj vsako od skupin prosite za povratno informacijo in nadaljujte s poročanjem in refleksijo.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija / 25 min
• • • • • • •
Ste uživali v aktivnosti? Zakaj? Ste se težko odločili za določeno velikost cvetnih listov? Je vseh osem enako pomembnih za izpopolnjeno življenje? Obstajajo še kake druge potrebe, ki jih ni med temi osmimi listi oziroma je potrebno dodati še kak list? Je kdo karkoli napisal v sredino rože? Ste presenečeni nad podobnostmi in razlikami med posameznimi rožami? Kaj vam to pove o ljudeh? Kaj za posameznika pomeni, če je kateri od njegovih cvetnih listov oskrunjen? Kaj potrebujemo, da bi posamezne liste obvarovali? Kaj so na liste napisali posamezniki?
[98]
• • •
Ali je med napisanim in človekovimi pravicami kakšna povezava?
• • • •
So katere od človekovih pravic pomembnejše od drugih? Za koga? Kdaj? Kje?
Kaj si se naučil o sebi kot o človeškem bitju? Kako se to navezuje na človekove pravice? Katere človekove pravice morajo biti najbolj upoštevane (v tvojem okolju), da bi se razvili v izpopolnjena človeška bitja? Zakaj moramo biti pozorni in ščititi ter razvijati človekove pravice? Kaj lahko storimo, da bomo kar najbolje branili človekove pravice?
Prirejeno po Svetu Evrope
Avtorji
Ali obstajajo potrebe, ki jih ne pokriva nobena od obstoječih deklaracij o človekovih pravicah?
Avtorji
•
Refleksija / 25 min
[Moč cvetja]
Vir Brander, Patricia/et al. (2012): Compass: manual for human rights education with young people.
Vir za prilogo 1
•
Human Rights ReVir Center (1999): The Universal Declaration of Human Rights.
[99]
Vir
•
[Moč cvetja] Priloga 1 - iz Deklaracije o človekovih pravicah
Deklaracija o človekovih pravicah Člen 1: Svoboda in enakost Člen 2: Prepoved diskriminacije Člen 3: Pravica do življenja, do prostosti in do osebne varnosti Člen 4: Prepoved suženjstva, prisilnega dela Člen 5: Prepoved mučenja Člen 6: Pravica do priznanja pravne sposobnosti Člen 7: Pravica do enakopravnosti pred zakonom in enakega pravnega varstva Priloga 1 - iz Deklaracije o človekovih pravicah
Člen 8: Pravica do učinkovitega pravnega sredstva Člen 9: Nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan Člen 10: Pravica do poštenega sojenja Člen 11: Pravica veljati za nedolžnega, dokler nisi spoznan za krivega Člen 12: Svoboda pred nadlegovanjem in vmešavanjem v zasebno življenje, družino, stanovanje ali dopisovanje Člen 13: Pravica svobodnega gibanja v in iz države Člen 14: Pravica iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem Člen 15: Pravica do državljanstva Člen 16: Pravica do poroke in družine Člen 17: Pravica do premoženja Člen 18: Pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi Člen 19: Pravica do svobode mišljenja in izražanja Člen 20: Pravica do svobodnega in mirnega zbiranja in združevanja Člen 21: Pravica sodelovati pri opravljanju javnih zadev svoje države Člen 22: Pravica do socialne varnosti Člen 23: Pravica do dela in proste izbire zaposlitve Člen 24: Pravica do počitka in prostega časa Člen 25: Pravica do ustreznega življenjskega standarda Člen 26: Pravica do izobraževanja Člen 27: Pravica do udeležbe pri kulturnem življenju Člen 28: Pravica do družbenega in mednarodnega reda, ki ga omenjajo členi te Deklaracije Člen 29: Dolžnosti do skupnosti, ki omogočajo svoboden in popoln razvoj Člen 30: Svoboda pred uničujočim razlaganjem (s strani držav ali posameznikov) zgoraj omenjenih pravic Virs: Human Rights ReVir Centre (1999): The Universal Declaration of Human Rights.
[100]
[Moč cvetja]
j
osti varn e n žbe je dru van a ž e ano t Mr s no top dos
Osebna varnost
Družina klub
Mir,
zim izra Lah ko s e
jst ija te l
lo o de irji vičn k Pra ni ban te poš
Zdravje [101]
zak o
n, r ed
na nč st na o Fi rn va
va
P
Priloga 2 - roža
o sk upa
Pr
no vn e
Os
e Spe t sm
lni lava
po tr eb e
im
sko žen kot me
izra z
j štu
Lah ko s e
spo
nj va to oš Sp
Osebno zadoščenje
Priloga 2 - roža
Opis
Kompetence
Vsi smo enaki, le nekateri so bolj enaki od drugih, bi napačno citirali Georgea Orwella. V tej aktivnosti udeleženci prevzamejo vloge različnih ljudi in se pomikajo naprej na podlagi njihovih priložnosti in možnosti. 2. Zavzemanje za socialno pravičnost in enakost 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete
Cilji
Povezovanje s CTR
• Udeleženci se zavedajo neenakosti dostopnosti človekovih pravic in se naučijo sočustvovati s tistimi, ki so zanje prikrajšani. 1. Odprava revščine 5. Enakost spolov 8. Dostojno delo in gospodarska rast 10. Zmanjšanje neenakosti
Starost
14 +
Število
10–30
Čas Pripomočki
60 min • kartice z opisi vlog (Priloga 1) • večji prostor (hodnik, velika soba ali zunanji prostor) • tiha, sproščujoča glasba • klobuk
Priprava
• Preglejte list vlog in situacij in ga po potrebi prilagodite glede na vašo skupino. • Za vsakega udeleženca pripravite svojo kartico vloge. • Prekopirajte kartice, izrežite listke in jih dajte v klobuk. • Preberite Deklaracijo o človekovih pravicah (priloga 1 aktivnosti Moč cvetja).
[103]
[2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost]
k a r o k i p o t S j e r nap
[Stopi korak naprej] Potek 1. Ustvarite atmosfero z mirno glasbo ali udeležence prosite za popolno tišino. 2. Udeležence prosite, naj iz klobuka vzamejo listek z vlogo. Naročite jim, naj ga zadržijo zase in ne pokažejo nikomur drugemu. 3. Povabite jih, naj se usedejo (po možnosti na tla) in si preberejo, kaj piše na kartici. 4. Prosite jih, naj se vživijo v vlogo. V pomoč jim preberite sledeča vprašanja, pri čemer po vsakem vprašanju naredite kratek premor in jim pustite nekaj časa za razmislek, da si bodo lažje ustvarili sliko sebe v novi vlogi:
Potek / 30–40 min
• • • • • • • • •
Kako izgleda tvoj vsakdan? Kako preživljaš večere in vikende? Kako pogosto se srečaš s prijatelji? Kaj takrat počnete skupaj? Kje živiš? Kako tam izgleda? Kako preživljaš svoje počitnice? Kakšno je bilo tvoje otroštvo? Kakšne igre si se igral? Kaj so delali tvoji starši? O čem si sanjal kot otrok ali najstnik? Kaj si si želel početi v življenju? Kaj si danes želiš od življenja? Kaj te v življenju najbolj skrbi, česa se bojiš?
5. Prosite udeležence, naj se v tišini razvrstijo v ravno vrsto drug poleg drugega. 6. Udeležencem povejte, da boste prebrali določene situacije ali dogodke. Če na prebrano lahko odgovorijo z “da”, potem stopijo korak naprej. V nasprotnem primeru ostanejo na istem mestu. 7. Eno za drugo preberite situacije iz Priloge 2. Med trditvami počakajte nekaj trenutkov, da bodo udeleženci lahko stopili naprej in si ogledali svoj novi položaj glede na ostale. 8. Na koncu vse povabite, naj si zapomnijo, kje so pristali glede na začetni položaj. Dovolite jim nekaj trenutkov, da pustijo vlogo za sabo, in začnite s poročanjem in refleksijo.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija / 20–30 min
• • • • • • •
Kako si se počutil ob premikanju ali ne-premikanju naprej?
•
Kaj bi bil prvi korak k osveščanju o neenakosti v družbi?
Če si se pomikal naprej, kdaj si začutil, da se ne premikaš enako hitro kot ostali? Si se v kateri od situacij počutil, kot da so zanemarjene tvoje osnovne človekove pravice? Lahko uganete vloge drug drugega? (Tu jim dovolite, da razkrijejo, katere vloge so imeli.) Se je bilo v vlogo težko ali lahko vživeti? Kako si si predstavljal, kakšna je oseba, katere vlogo si prevzel? Ali aktivnost v neki meri odraža dejansko družbo? Kako? Katere človekove pravice so ogrožene v posamezni vlogi? Bi za svojo vlogo lahko rekel, da je bila katera od pravic kršena ali celo nedostopna?
Namigi za voditelja Med poročanjem in evalvacijo je pomembno, da vemo, kako so udeleženci dobili informacije o liku, v katerega so se vživeli – je bila to osebna izkušnja ali zunanji vir (novice, knjige, stereotipi)? Ali so prepričani, da so njihove informacije prave? Tukaj lahko spregovorite tudi o tem, kako na družbo vplivajo stereotipi in predsodki.
[104]
Avtorji
•
Prirejeno po Council of Europe
Avtorji
[Stopi korak naprej]
•
Brander, Patricia/et al. (2012): Compass: manual for human rights education with young people.
[105]
Vir
Vir
[Stopi korak naprej] Priloga 1 - vloge
Priloga 1 - vloge
Oleg
Jana
Pred 8 leti si se priselil v Slovenijo iz Ukrajine, kjer nisi mogel dobiti dela. Si univerzitetni diplomant, vendar si kruh služiš kot delavec na gradbišču. Živiš v skupnem domu in ves denar, ki ti ostane, pošiljaš družini v Ukrajino.
Si 40-letna ženska. Pred letom dni si izgubila službo in posledično zaradi dolgov tudi stanovanje. Zdaj si brezdomka in prodajaš Kralje ulice. Počutiš se, kot da tvoje življenje nima smisla.
Mihael
Marta
Si invaliden mladenič, ki je zadnja tri leta na vozičku. Živiš v mestu in delaš za nevladno organizacijo, ki pomaga invalidom. Si srečno poročen.
Si knjižničarka srednjih let, ki živi v majhnem mestu. To službo opravljaš že več kot 10 let. Vesela si, ker ima vaša knjižnica dovolj finančnih sredstev za nakup knjig in opreme. Začela si se učiti nov tuj jezik, a si še preveč sramežljiva, da bi v njem spregovorila. K sreči knjižnice ne obišče veliko tujcev.
Jessica
Frank
Si 30-letna Američanka, ki potuje po svetu in poučuje angleščino. Že dve leti živiš v malem slovenskem mestu. Dobro se razumeš z dijaki, vendar imaš težave pri komunikaciji z nekaterimi učitelji. Zdi se ti, da nimaš veliko priložnosti, da bi spoznala nove ljudi.
Si 50-letni gospod, ki je 5 let nazaj pričel z igrami na srečo. Zaradi odvisnosti od iger na srečo si šel na zdravljenje in eno leto nisi igral. Zdaj te je zapustila žena, zato si ponovno začel igrati. Ponovno si v slabih odnosih s svojimi otroki in v dolgovih.
Ana
Kim
Si 45 let stara ženska iz majhnega mesta. Že dve leti neuspešno iščeš službo. Meniš, da te ponavadi zavrnejo, ker si Rominja. Trenutno za družino finančno skrbi tvoj partner.
Si 42-letni moški. V Slovenijo si prišel pred enim letom iz Južne Koreje in si vodja podružnice korejskega podjetja. Govoriš korejsko in angleško. Neprijetno ti je, ko tvoji zaposleni med seboj govorijo v svojem jeziku, ki ga ne razumeš.
Janez
Mark
Si 55-letni moški, ki sam živi v malem mestu. Si novinar. Tvoja družina in bližnji prijatelji vedo, da si gej. Tvoj hobi je fotografija.
Si moški, redni študent ekonomije. Rad spoznavaš nove ljudi. Konce tedna preživljaš s prijatelji in razširjeno družino. Včasih ti gre na živce, ko tvoji ne-romski prijatelji pravijo, da si izjema in ne tak kot ostali Romi.
Muhammad
Klara
Si moški srednjih let. Z ženo sta se v Slovenijo preselila pred 12 leti in nekaj časa preživela v domu za begunce. Zdaj s svojimi tremi otroki živite v manjšem mestu, kjer imaš časopisni kiosk. Še vedno ne govoriš tekoče jezika, ga pa zato obvladajo tvoji otroci.
Si 23-letna ženska, mama samohranilka triletnega otroka. Otrokov oče vaju je zapustil kmalu po rojstvu, od takrat ga nisi videla in ne plačuje preživnine. Ne veš, kaj vse te še čaka in kako boš vse zmogla.
Monika
Pavel
Si 30-letna ženska, že od srednje šole aktivno udeležena v okoljskem gibanju. Sodeluješ na različnih dogodkih in kampanjah po Evropi, npr. na demonstracijah proti jedrskim elektrarnam. Ne maraš, da te ljudje nazivajo z “eko teroristko”.
Si mlad moški, ki je pravkar zaključil študij na univerzi. Si predan katolik, ki živi v majhni vasi. Nesrečen si, ker še vedno nisi našel pravega dekleta zase.
[106]
[Stopi korak naprej] Priloga 2 - situacije in dogodki
Situacije in dogodki Na glas preberite sledeče trditve. Po vsaki izmed trditev dajte udeležencem čas, da se premaknejo in si ogledajo svoj novi položaj glede na druge. Še nikoli nisi bil na tesnem z denarjem. Imaš dostojno bivališče s telefonom in televizijo. Zdi se ti, da so tvoj jezik, vera in kultura v okolju, v katerem živiš, spoštovani. Zdi se ti, da tvoje mnenje o politiki in družbi šteje in da te ljudje poslušajo. Ljudje se s teboj posvetujejo o različnih stvareh. Ne bojiš se, da bi te ustavila policija. Veš, kam se lahko obrneš za pomoč in nasvet. Nikoli se nisi počutil diskriminiranega zaradi svojega porekla. Imaš ustrezno socialno in zdravstveno varstvo. Enkrat letno si lahko privoščiš dopust. Lahko povabiš prijatelje na večerjo. Imaš zanimivo življenje in si pozitiven glede svoje prihodnosti. Meniš, da imaš možnost študija in poklica po svojih željah. Ne bojiš se, da bi te nadlegovali na ulicah ali v medijih. Lahko voliš na državnih in lokalnih volitvah. Pomembne praznike lahko praznuješ s svojo družino in prijatelji. Lahko se udeležiš seminarja v tujini. Vsaj enkrat na teden greš lahko v kino ali gledališče. Ne bojiš se za prihodnost svojih otrok. Vsaj enkrat na tri mesece si lahko privoščiš nova oblačila. Lahko se zaljubiš, v kogarkoli si želiš. Meniš, da so tvoje sposobnosti cenjene in spoštovane v skupnosti, kjer živiš. Imaš dostop do interneta. Ne bojiš se posledic klimatskih sprememb. Lahko dostopaš na katerokoli spletno stran brez skrbi o cenzuri.
[107]
Priloga 2 - situacije in dogodki
• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
3. 3.
n e t s o Trajn a j n e j l v i ž n nači
Kompetence
Skavtski voditelji se zavedajo, da način, kako delimo in rabimo zemeljske vire, vpliva na zdravje planeta in vseh, s katerimi si ta planet delimo – danes in v prihodnje. Prepoznati znajo neenakost ekološkega odtisa med različnimi predeli sveta. Zavedajo se, da mora naš odnos do Zemlje spoznati količine omejenih virov in spoštovati človekove pravice za vse zemeljske prebivalce. Aktivno podpirajo trajnosten način življenja, ki ohranja planet zdrav tudi za prihodnje rodove.
Opis
Kompetence
Ta aktivnost predstavlja različne sisteme reje kokoši. Udeleženci so razdeljeni v skupine, ki predstavljajo določen tip reje. Vsaka skupina ustvari Facebook profil svoje kokoši: najprej na podlagi tega, kar že vedo, nato pa dodajo informacije iz materialov delavnice. Te profile nato predstavijo drugim skupinam in tako z njimi delijo svoje znanje. Na koncu razmislijo, kako lahko sami pripomorejo k življenjskim pogojem kokoši. 3. Trajnosten način življenja 7. Odzivanje v vlogi aktivnih globalnih državljanov
Cilji
• Udeleženci spoznajo potrebe kokoši in primerjajo pogoje različnih načinov vzreje. • Udeleženci razumejo pomen različnih oznak trgovinskih jajc. • Udeleženci se odločijo, kateri način reje je njim sprejemljiv in kako ga lahko podpirajo.
Povezovanje s CTR
2. Odprava revščine 3. Dobro zdravje in blagostanje 12. Odgovorno potrošništvo in proizvodnja 15. Življenje na poljih
Starost
10 +
Število
6–30
Čas
100–130 min
[111]
[3. Trajnosten način življenja]
d o k Od o m i b o d ? a c j ja
[Od kod prihajajo jajca?]
Pripomočki
Obvezni: • flomastri in barvice • 9–10 velikih listov papirja
[3. Trajnosten način življenja]
• papir in pisalo za vsakega udeleženca • kartoni za jajca (za različne tipe reje) • listki papirja • pisala • škatla za ideje • vsi materiali iz prilog Neobvezni: • na listu napisane ideje za izboljšave • video posnetki različnih tipov reje Priprava
•
Natisnite priloge in pripravite vse s spiska materialov.
[112]
[Od kod prihajajo jajca?] Potek 1. Kaj vemo? (25 min)
• •
Razdelite udeležence v 4 skupine in vsaki skupini dajte velik list papirja.
•
Razdelite listke z vprašanji iz Priloge 1 in prosite skupine, naj nanje odgovorijo. Ne odgovorite jim še, ampak pustite, naj sami najdejo odgovore v materialih kasneje.
•
Skupine prosite, naj predstavijo svoje izdelke. Nato jih vprašajte:
• Je bilo ustvariti profil za vas težko ali lahko? • Je bilo kaj, o čemer niste bili prepričani? • Kaj veste o reji zdaj in kaj bi o tem še radi izvedeli (na svoj velik list lahko zabeležite njihove odgovore)? 2. Kakšna je realnost? (30–40 min)
•
Vsaka skupina naj izbere en karton jajc (vsak predstavlja eno obliko reje). Prosite jih, naj podrobno preučijo škatlo in najdejo čim več informacij o izvoru jajc in tipu reje. Skupine lahko zberejo informacije tudi na izrezkih iz Priloge 2, 3, 4 in 5.
•
Razdelite jim naslednje naloge:
Potek / 55–65 min
Njihova naloga je osnovati Facebook profil kokoši glede na njihovo predstavo o tem, kakšno je njeno življenje: kako se hrani, kako pobirajo jajca, kje spi, kaj počne čez dan. Namesto Facebook profila lahko naredijo tudi njen življenjepis ali življenjsko zgodbo.
• Primerjajte svoje predznanje o življenju kokoši z informacijami na izročkih. • Poskusite najti odgovore na vprašanja iz prvega dela delavnice. • Posodobite Facebook profil glede na nove informacije. • Pripravite kratko predstavitev posodobljenega profila. • V skupini predebatirajte vaš način reje – kaj vam je všeč in kaj ne, kako izboljšati situacijo ipd. Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
• • •
O katerem načinu reje ste dobili največ novih informacij?
•
Kateri je prevladujoči tip reje?
Se ti je kaj od načinov bivanja kokoši zdelo zanimivo? Kako se zaradi novega znanja počutiš? Imaš še kakšno vprašanje?
Udeležence povabite, naj svoje mnenje o tem, kakšen način reje kokoši se jim zdi sprejemljiv, zapišejo na listke in jih dajo v škatlo. Ideje eno za drugo predebatirajte v skupini.
Refleksija / 50–60 min
Kakšne so glavne razlike med tipi reje kokoši?
Avtorji Týčová, Anna/Štefková, Evka (Junák - český skaut, Czcech Republic) Avtorji
•
[113]
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 1 – kartice z vprašanji
Koliko jajc kokoš izleže dnevno?
Koliko jajc letno zaužijemo?
Priloga 1 – kartice z vprašanji
Kaj bi kokoš jedla v naravi?
Kako dolgo živi kokoš?
Koliko jajc letno zaužijemo?
Koliko jajc kokoš izleže dnevno?
Kaj bi kokoš jedla v naravi?
Kako dolgo živi kokoš?
Koliko jajc letno zaužijemo?
Koliko jajc kokoš izleže dnevno?
Kaj bi kokoš jedla v naravi?
Kako dolgo živi kokoš?
Koliko jajc letno zaužijemo?
Koliko jajc kokoš izleže dnevno?
Kaj bi kokoš jedla v naravi?
Kako dolgo živi kokoš?
[114]
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 2 – splošne informacije
Razlogi za cenejše načine vzreje Vse tehnološke sisteme za pridobivanje jajc, kjer je valečih kokoši več kot 350, nadzoruje Direktiva 1999/74/EC. Ta direktiva vsebuje tudi člene o podpiranju alternativnih načinov, kot so prosta in organska reja(pa tudi hlevska in baterijska). Alternativna reja za kmeta predstavlja večji strošek na jajce, pa tudi zahtevana kvaliteta jajca je vprašljiva. To je odločilni faktor pri izbiri načina reje in zato so alternativni načini v primerjavi z baterijsko rejo v manjšini.
•
Češka jajca uvaža predvsem s Poljske in Slovaške.
•
Jajca s Češke po večini izvažajo v Rusijo in tudi v Irak.
[115]
4. Organska: 8,32 krone.
Povprečen prebivalec Češke letno poje 250 jajc.
3. Prosta: 7,48 krone.
•
2. Hlevska: 4,50 krone.
Leta 2013 je bilo v namene industrije registriranih 4.003.130 kokoši in približno enako število kokoši v domačih kokošnjakih.
Način reje
•
3 – baterijska 2 – hlevska 1 – prosta 0 – bio
Na Češkem več kot 80 odstotkov jajc prihaja iz baterijske reje.
Označevanje jajc
•
2 CZ 8709
Nekaj statistike s Češke
1. Baterijska: 3,29 krone.
Vsak prodajalec mora na vidnem mestu podati informacije o načinu vzreje, datuma uporabnosti, klasi in teži jajc. Prav tako morajo imeti pri sebi štampiljko za jajca, v kolikor bi kdo zahteval, da mu jajca označijo.
Povprečne cene jajc klase M na Češkem leta 2015
Včasih v trgovini najdemo tudi jajca iz proste reje. Po večini mali kmetje jajca prodajajo le manjšemu krogu lokalnih strank ali jih imajo samo za potrebe svojega gospodinjstva. V kolikor najdete jajca brez oznake, so prišla direktno od kmeta ali s tržnice. Jajca so lahko neoznačena le v primeru, ko prihajajo od kmetov, ki imajo v leglu manj kot 50 kokoši nesnic. Domači kokošnjaki niso predmet inšpekcij, pa tudi razkužujejo jih ne.
XL – ekstra velika: 73 g in več L – velika: 63–73 g M – srednja: 53–63 g S – majhna: do 53 g
Prodaja na stojnicah
Klase teže jajc
Mali kmetje
Priloga 2 – splošne informacije
Oznake, kot so “sveža jajca”, “posebna jajca” ipd., se ne nanašajo na tip reje. Jajca iz organske reje morajo biti označena z oznako “organsko” ali “bio” tako kot ostali izdelki organske pridelave.
Priloga 2 – splošne informacije
[116]
Danes piščance gojijo predvsem za meso in jajca. Prav tako jih uporabljajo za peresa (odeje, oblačila, čopiči, dekoracija …), njihov gnoj pa je odlično gnojilo. V mnogih državah piščance gojijo tudi za okrasne ptice ali boje (petelinji boji).
Večina vzgojenih kokoši je izgubila zmožnost sedenja na jajcih, zato se danes jajca vali v umetnih valilnicah.
V divjini bi kokoš izlegla 12–13 jajc letno. Zaradi genske manipulacije je že okrog leta 1900 kokoš znesla že 100 jajc letno. Danes je to število naraslo že na okrog 300. Predvsem je valjenje jajc povečano s pomočjo podaljševanja (umetne) dnevne svetlobe.
Med seboj prepoznavajo in spoštujejo določeno hierarhijo.
Po navadi piščanci živijo v majhnih jatah, ki jih sestavlja en petelin in 10–20 kokoši.
Je vsejed, ki jé različne tipe žit, v naravi pa tudi jagodičje, sadje in zelenjavo in tudi insekte, črve in polže. Hrano išče s prganjem, to počne večino dneva. Spijo na dvignjenih površinah (čepijo).
Piščanec ima kratek, špičast kljun, prilagojen kljuvanju hrane. Nima zob, zato hrano zdrobi v mlinčku, mišičastem želodcu z izredno močno želodčno kislino. Ima štiri prste. Palec je obrnjen nazaj, da v stoječem položaju omogoča stabilnost.
Piščanec je bil ena prvih udomačenih živali, in sicer pred približno 5000 leti v Indiji.
Življenje kokoši
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 2 – splošne informacije
• Caklová, Karolína (2011): Čeští spotřebitelé a welfare hospodářských zvířat na pozadí nákupu živočišných produktů.
Vir - Priloga 2
• • • Gourmade, Petite (2012): Scuk očko jinak aneb velký výklad o vejcích.
Celní statistika MZe (2016): Komoditní karta - Vejce.
Farma Staré Budky (2015): Vajíčka.
Priloga 3 - baterijska reja
Zahteve za baterijsko rejorosts
•
Kletka površine vsaj 750 cm2 na valečo kokoš.
Oplemenitene kletke z vidika spletne strani “Kokoši v težavah”
•
Velikost kletke vsaj 2000 cm2.
•
Dolžina cevi za hranjenje vsaj 12 cm/valečo kokoš.
•
2 kanili za vodo.
•
Višina kletke 45 cm na celotni površini, naklon ne sme presegati 14 %.
•
Kletka mora vsebovati police (15 cm/kokoš nesnico), gnezda, zemljo za prganje in nekaj za brušenje kljunov.
V t. i. “oplemenitenih kletkah,” katerih raba znotraj EU ni časovno omejena, ponuja vsaki kokoši več prostora za gibanje (50 cm2 oz. površina treh škatlic za vžigalice). Te kletke ponujajo malo več prostora za prganje po zemlji, gnezdenje in čepenje. Žal so to le “lepotne” izboljšave, ki kokošim ne prinašajo bistvenih sprememb. Na Češkem skorajda vsi, ki se ukvarjajo z baterijsko rejo, uporabljajo oplemenitene kletke, medtem ko na Poljskem še vedno prevladujejo stare kletke.
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 3 - baterijska reja
Osnovne informacije o baterijski reji Kokoši nesnice, ki živijo v neobičajnih, ne-oplemenitenih kletkah, so natlačene v golih kletkah, kjer ima vsaka prostora v velikosti A4 lista. Kletke so razvrščene v dolge vrste v vsaj treh nadstropjih ena nad drugo. Takšni postavitvi pravimo “baterija”. Te baterije so postavljene v hale z močno umetno svetlobo. Luči so prižgane tudi do 17 ur na dan, saj svetloba spodbuja proizvodnjo jajc. Kokoši v kletkah živijo približno eno leto, krmijo pa jih z antibiotično krmo. V svojem življenju ne vidijo dnevne svetlobe ali sveže trave. Nimajo možnosti, da bi zadovoljile katero od osnovnih potreb, kot so praskanje, prganje, kljuvanje, gnezdenje in čiščenje perja. Po enem letu, ko ne morejo več valiti jajc, jih umaknejo iz baterij in odpeljejo v klavnice. Med prevozom si marsikatera od živali polomi dolge kosti, ki so zaradi pomanjkanja gibanja in izčrpanosti od pogostega valjenja jajc zelo krhke. • Ne-oplemenitene baterijske kletke so tako majhne, da kokoš nima možnosti, da bi razprla krila. Tla kletk so gola, lesena ali kovinska.
• Današnje sorte kokoši izležejo približno 300 jajc na leto, kar je dvakrat več kot pred 50 leti. • 65 % vseh kokoši na Češkem je rejenih v kletkah; preostale kokoši so po večini rejene v hlevih s talno rejo. • 85 % vse krme v EU je genetsko spremenjene. • Mlade petelinčke ubijejo takoj, ko se izvalijo iz jajc, pogosto jih žive zmeljejo v visokofrekvenčnih mlinčkih. • Prednosti takšnega načina reje so v nizkih proizvodnih stroških, visokem deležu mehanizacije in lahkem nadzoru zdravja in kvalitete jajc. • Jajca talne reje so označena s številko 2, skladno z zakonodajo države in EU.
Informacije s spletne strani prodajalca oplemenitenih kletk Večnivojska tehnološka oprema za kletke za kokoši nesnice • Dolžino in število nadstropij prilagodimo potrebam kupca. • Narejene so iz jeklene nosilne žice in ogrodja. • Krmljenje poteka prek tekočega traka ali razpršilne tehnike. • Pritrjene so posodice za vodo. • Iztrebki so odstranjeni s pomočjo horizontalnega ali vertikalnega tekočega traku. • Naprava zadostuje vsem pogojem Evropske direktive 1999/74/EC.
[117]
Kletka vsebuje:
• Gnezdo: ločen predel za valjenje jajc. • Peščeno kopel: za kljuvanje in praskanje. • Polico: za počitek. • Površine za brušenje krempljev.
Priloga 3 - baterijska reja
• Od leta 2011 je po vsej EU raba tradicionalnih baterijskih kletk prepovedana. Kokoši morajo imeti gnezda, polico in kot za iztrebke. V državah izven EU je reja v starih kletkah še vedno precej prisotna.
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 3 - baterijska reja
Povzetek intervjuja s Petrom Dlouhýjem objavljenega v Časopisu Češke univerze za družboslovje v Pragi (iZUN) Kaj menite o baterijski reji?
Priloga 3 - baterijska reja
Baterijska reja ni nič drugega kot mučenje živali za potrebe pridobivanja čim cenejših jajc. Kaj drugega lahko rečemo o sistemu, kjer je kokoš zaprta v kletko skupaj z drugimi, po navadi devetimi, kokošmi, in ima prostora le malo več, kot je velikost A4 lista – na taki površini ne more niti stegniti peruti. Prav tako iz higienskih razlogov te kletke običajno stojijo na žičnatem podu ena poleg druge v veliki umetno osvetljeni hali. “Tovarne” jajc so temačne in izredno smrdljive. Kokoš v tem okolju običajno preživi 16 mesecev, nato pa so za “nagrado” poslane v klavnice, čeprav bi morda lahko živele še nekaj let.
Fotografija: Love Krittaya: CC BY-SA
Kokoši z velikih farm nikoli v življenju ne vidijo sonca, trave, črva, ne morejo praskati in kljuvati, se pravi, da ne morejo početi ničesar, kar bi bilo v njihovi naravi. Edina stvar, ki jo lahko in morajo početi, je valjenje jajc.
Petr Dlouhý je avtor projekta “Kokoši v stiski”.
Fotografija: Dzivnieku briviba: CC BY-NC 2.0
Fotografija: Dzivnieku briviba: CC BY-NC 2.0
[118]
Fotografija: Dzivnieku briviba: CC BY-NC 2.0
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 3 - baterijska reja
Vir - Priloga 3 Slepice v nouzi (2014): Vajíčkový velkochov - typy chovů. Bazalka (2016): Víte jaký je rozdíl mezi konvenčním a ekologickým chovem slepic? Stupka, Roman (2010): Chov zvířat. Ledvinka, Zdeněk/Zita, Lukáš/Tůmová, Eva (2008): Vybrané kapitoly z chovu drůbeže. Kovobel - výrobní družstvo (2017): Obohacený klecový systém pro chov nosnic. Antošová, Tereza (2017): Slepice v nouzi aneb STOP klecovému chovu.
Priloga 3 - baterijska reja
• • • • • •
[119]
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 4 – hlevska reja
Pogled kmeta, ki se ukvarja s talno rejo Le malo kokoši živi na tleh, ki so na debelo prekrita s slamo in zemljo. Ponosni smo, da smo ena od kmetij, ki se ukvarja s takim načinom reje.
Kokoši so socialne živali, ki med sabo komunicirajo s kombinacijo zvokov, dotikov in vizualnih signalov. Če lahko, skrbijo za svoje telo. Tako kot vsa druga živa bitja tudi one občutijo bolečino.
Priloga 4 – hlevska reja
Naš način reje je povsem prilagojen potrebam kokoši nesnic, tako da lahko opravljajo svoje naravne potrebe, kot so gnezdenje, iskanje hrane v tleh, valjanje v pesku, pretegovanje peruti in kriljenje z njimi. Kokoši se lahko znotraj hleva gibajo neomejeno. Jajca ležejo v gnezdih, kjer jih nihče ne moti. Imamo tudi svoje njive, na katerih gojimo žita za krmo – tako omogočimo bogato in zdravo hrano, ki pozitivno vpliva na okus jajc.
Fotografija: Dchrisoh: CC BY-NC-ND 2.0
Kokoši izvirajo iz subtropskega podnebja, zato za dobro življenje potrebujejo relativno stabilno temperaturo, vlago in svetlobo. Vse to dosežemo z nadzorovano mikroklimo v hlevu. Kokoši baterijske reje trpijo zaradi krhkih kosti, ki se pogosto lomijo, ali trpijo zaradi izpahov. Stanje v kletkah je zanje boleče. Kletke med njimi vzbujajo tudi agresijo, zato je med njimi pogost kanibalizem. Težko je znanstveni dokazati, ali je kokoš srečna ali ne. Vendar je etično mogoče razumeti več. Vsekakor lahko trdimo, da je dobrobit živali ključna za kvaliteto.
Fotografija: Normanack: CC BY 2.0
[120]
Fotografija: Michael M. S.: CC BY 2.0
Fotografija: RedDrgn056: CC BY-NC-ND 2.0
• • • Farma Čerčany (2017): Co možná nevíte..?
[121]
Chlumská, Lubomíra (2004): Není vejce jako vejce.
Bazalka (2016): Víte jaký je rozdíl mezi konvenčním a ekologickým chovem slepic?
travo, zrak).
• Kokoši nimajo možnosti, da bi šle na prosto (sonce,
navadi jih žive zmeljejo v visokofrekvenčnih mlinčkih.
Priloga 4 – hlevska reja
Viri - Priloga 4
• Mlade petelinčke ubijejo takoj po tem, ko se izvalijo, po
• 85 % vse krme v EU je genetsko spremenjene.
običajno v klavnice.
tem ko se količina znesenih jajc zmanjša, gredo kokoši
• V baterijski in hlevski reji kokoši obdržijo eno leto. Po
pomeni, da so šibkejše živali napadene – okljuvane.
vedenju kokoši – tisoče živali na majhnem prostoru lahko
• TTežava je v veliki koncentraciji in možnem agresivnem
koncentraciji živali nudi kokošim zadovoljivo življenje.
• Če je dobro voden, lahko tak sistem kljub veliki
m2.
gnezdih. Največja koncentracija kokoši je 12 živali na 1
prosto gibljejo, počivajo na policah in ležejo jajca v
• V hlevih, v katerih so tla prekrita s steljo, se kokoši lahko
• EJajca hlevske reje so na voljo v trgovinah pod označbo “talna reja”.
Osnovne informacije o hlevski reji
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 4 – hlevska reja
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 5 – organska reja
Pogoji za kokoši nesnice v organski reji • Kokoši ne smejo biti zaprte v kletkah. • Omogočeno jim mora biti kljuvanje, peščene kopeli in police za gnezdenje. • Vsaj 1/3 tal mora biti prekritih s steljo in blatom/peskom, kjer kokoši lahko brskajo za hrano. • Lahko so nastanjene tudi v hlevih, vendar ne sme število kokoši presegati 3000 kokoši, vsaka pa mora imeti 2,5 m2 prostora.
Priloga 5 – organska reja
• Za intenzivnost valjenja jajc je pomembna količina dnevne svetlobe. Za prosto rejo velja, da je lahko dnevna svetloba umetno podaljšana na največ 16 ur. • Z ozirom na vremenske spremembe (mraz, dež ipd.) je nujno kokošim omogočiti prosto gibanje v naravnem prostoru vsaj tretjino njihovega življenja. Ta naravna ograda mora biti prekrita z naravnim rastjem in grmovjem, v katerega se kokoši lahko skrijejo. • Kokoši lahko jajca nesejo v gnezdih. • Kokoši so krmljene z organsko krmo (brez pesticidov in umetnih gnojil). • Jajca proste in organske reje so označena s številko 0, kar je v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo.
Pasti organske reje • Jajca morajo vsebovati dovolj žveplenih snovi. V tradicionalni reji to dosežejo s sojino krmo, ki jo mora v organski reji nadomestiti grah. • Kokoši ponavadi iz strahu pred plenilci ne izkoristijo celotne naravne ograde. • V splošnem velja, da več, kot je kokoši na majhnem prostoru, več je primerov kljuvanja in kanibalizma (v organski reji kokošim ne smejo pristriči kljunov). •
V odprtih prostorih kokoši lažje zbolijo za boleznimi ali paraziti.
Organska
reja
v
številkah
Na Češkem je odstotek kokoši, ki prihajajo s kmetij, ki ponujajo jajca proste reje na trgu, nižji od 0,5 %, t. j. manj kot 15000 kokoši (leta 2011). Znotraj EU so glavne države, ki se ukvarjajo z organsko rejo, Francija, Nizozemska, Italija, Nemčija in Združeno kraljestvo. V teh državah število kokoši v organski reji šteje od 2,3 do 1,2 milijona ptic.
Osnovna načela organske reje so: • Izbira primerne pasme. • Dovoliti živalim, da se obnašajo kot v naravi, predvsem na kmetijah proste reje, kjer imajo dovolj naravnega prostora za tek. • Vzdrževati dobre zdravstvene pogoje in zagotavljati ustrezno bivališče ter zdravo, polnovredno hrano. • Pitanje živali z zdravili in stimulanti je prepovedano, prav tako manipulacija z zarodki, genska manipulacija ter krajšanje repov in kljunov in podobno.
Težave kmetij, ki se ukvarjajo s prosto rejo Čeprav lahko kokoši uporabljajo naravno ogrado, je bilo ugotovljeno, da se kokoši na prostem počutijo ogrožene, zato se na prostem nahaja le del jate naenkrat. Prav tako se kokoši držijo blizu hleva, s čimer uničijo vegetacijo tistega področja. Drevesa, grmovje in druga zavetja bi morda spodbudila kokoši, da bi več časa preživele na prostem. Več kot so zunaj, manjša je možnost za cufanje perja in kanibalizem, ki je v organski reji pogost, saj je krajšanje kljunov prepovedano. Na Nizozemskem se kar 70 % organskih farm sooča s kljuvanjem in cufanjem perja, kar je pokazatelj, da so jate precej pod stresom.
Dobrobit živali Ta člen se ukvarja z zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev in zdravja živali, zaščite pred negativnimi vplivi ki bi lahko to zdravje ogrozili ali jim povzročili bolečino, trpljenje ali duševne motnje. Na Češkem dobrobit živali zagovarja ustrezen zakon in z njim povezana zakonodaja, ki ureja hrano, prevoze, rejo, klavnice ipd.
[122]
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 5 – organska reja
Organska reja in dobrobit živali Cilji organske reje se primarno osredotočajo na okoljsko trajnost, ne toliko na dobrobit živali. Kljub temu je slednje sestavni del organske reje.
Priloga 5 – organska reja
Fotografija: RedDrgn056: CC BY-NC-ND 2.0
Standardi Mednarodne zveze gibanj za organsko kmetijstvo (IFOAM) so postali osnova zahtev organske reje, ki zagotavlja, da so izpolnjene osnovne potrebe živali, kar lahko podpira tudi ustrezna tehnologija.
Fotografija: Jessica Lucia: CC BY-NC-ND 2.0
Fotografija: Jessica Lucia: CC BY-NC-ND 2.0
Fotografija: Peter O‘Connor aka anemoneprojectors: CC BY-SA 2.0
[123]
[Od kod prihajajo jajca?] Priloga 5 – organska reja
Zdravje kokoši Zdravje živali je pomemben pokazatelj kakovosti življenja. Smrtnost znotraj organske reje je zelo različna, od 0–25 % na jato kokoši nesnic. Najpogostejši vzrok smrti je okužba z bakterijo E.coli, virusnim bronhitisom, kokcidiozo ali ptičjo pršico, ki se prenaša tudi na jajca. Pri prosti reji je večja verjetnost okužbe z zunanjimi prenašalci bolezni (divje živali, ptice), še posebej to velja za salmonelo in kampilobakter.
Ločimo med prosto rejo in organsko rejo – razlika je v krmi! Priloga 5 – organska reja
Vir - Priloga 5
• • • • •
Lichovníková, Martina (2015): Ekologický chov slepic. Zootechnika.cz (2009): Welfare obecně. Bio-info (2017): Proč mít v nabídce biovejce? Šonková, Romana (2006): Welfare v ekologickém zemědělství: Šance pro lepší život hospodářských zvířat. Šarapatka, Bořivoj /Urban, Jiří (2005): Ekologické zemědělství.
[124]
Opis
Politična obara je kuharsko-pogovorna aktivnost, katere cilj je motivirati skavtinje in skavte, da razmislijo o industrializaciji hrane in kmetijstva, pa tudi o njunih posledicah za okolje in ljudi. S spoznavanjem alternativnih načinov pridelovanja in pridobivanja hrane se udeleženci naučijo in odkrivajo nove sisteme kmetovanja in vrednosti prehrane, medtem ko skupaj kuhajo in pripravijo obed.
Kompetence
3. Trajnosten način življenja 7. Odzivanje v vlogi aktivnih globalnih državljanov
Cilji
• Udeleženci debatirajo o alternativnih sistemih prehrane ob spoznavanju (lokalnih) prehranskih iniciativ. • Udeleženci se pogovarjajo o idejah, kako bi lahko aktivno sodelovali in spodbujali spremembe na lokalni in globalni ravni.
Povezovanje s CTR
2. Odprava lakote 12. Odgovorno potrošništvo in proizvodnja 15. Življenje na polju
Starost
16 +
Število
15 +
Čas
4–5 ur za pripravo in čiščenje
[125]
[3. Trajnosten način življenja]
a n č i t i l Po a r a ob
[Politična obara]
Pripomočki
• sestavine za kuhanje • krožniki in pribor • pripomočki in posode za kuhanje
[3. Trajnosten način življenja]
• prenosnik in projektor • tabla z listi za obračanje • svinčniki • prostor s kuhinjo in jedilnico Priprava
• Načrtujte dan in uro aktivnosti tako, da boste imeli prej dovolj časa za pripravo. • Raziščite alternativne prehranske iniciative v vaši okolici in razmislite, katere predstavnike bi povabili na dogodek. • Povabite 4–5 iniciativ in jih prosite, naj pripravijo kratko predstavitev o svoji iniciativi. • Da bi pokazali slab vpliv industrializirane in globalizirane pridelave hrane ter dejstva, zakaj potrebujemo alternativo, je potrebno aktivnost začeti s kratko predstavitvijo. To lahko naredi nekdo iz skupine ali pa povabite gostujočega strokovnjaka. • Odločite se, koga vse bi radi povabili na delavnico – bodo to le skavtinje in skavti ali tudi družine in prijatelji? Izdelajte vabila. • Odločite se, kaj boste na delavnici kuhali. Priprava in kuha naj ne vzame preveč časa. Nakupite vse potrebno, če je le mogoče naravno in lokalno. Lahko vprašate tudi za ostanke, ki bi drugače romali na odpad. • Med delavnico naj bo nekaj oseb odgovornih za pripravo obroka in delitev dela. • Razmislite, kako boste pokrili stroške delavnice.
[126]
[Politična obara] Potek 1. Priprava
•
Pred delavnico pripravite prostor, postavite mize in prostor s prigrizki in pijačo. Poskrbite, da bo vse, kar potrebujete, na dosegu roke.
2. Dobrodošlica (15 min)
•
Moderator pozdravi vse sodelujoče in predstavi potek delavnice. Možnost je, da se vsi udeleženci predstavijo, če jih je preveč, razmislite o nalepkah z imeni.
3. Predstavitve iniciativ (65 min)
• •
Začnite s predstavitvijo teme, na koncu dovolite nekaj časa za vprašanja. Sledijo predstavitve iniciativ, njihovih idej in konceptov. Udeleženci naj vprašanja zastavljajo po koncu posamezne predstavitve.
4. Čas za rezanje! (20-30 min)
•
Začnite s pripravo hrane. Ekipa, odgovorna za pripravo, naj razloži, kako narezati zelenjavo in kaj drugega je še potrebno narediti in kako. Medtem ko vsi udeleženci in predstavniki iniciativ kuhajo, se lahko nadaljujejo diskusija in vprašanja.
•
Razdelite se v manjše skupine. Cilj skupinskega dela je, da postanejo diskusije bolj poglobljene in s tem ustvarjajo ideje o tem, kaj bi lahko storili za izboljšanje trenutnega stanja. Vsaka skupina določi moderatorja ter zapisnikarja, ki tudi meri čas.
•
Za spodbujanje diskusije lahko postavite sledeča vprašanja:
•
•
Kaj v trenutnem prehranskem sistemu dobro deluje (na splošno in na lokalni ravni)?
• • •
Kaj je s trenutnim sistemom narobe? Kaj bi se moralo spremeniti? Kaj bi lahko vaša skupina naredila za spremembo (individualno ali skupaj)? Kateri so koraki, ki bi jim morali slediti, da bi prišlo do spremembe? Kdo bi želel prevzeti odgovornost za uresničitev ideje?
Svoje ideje naj zapišejo na liste.
6. Predstavitev idej (20-30 min)
•
Manjše skupine se vrnejo na skupno mesto in predstavijo svoje ideje ostalim v ključnih točkah. Po vsaki predstavitvi namenite nekaj časa za vprašanja.
7. Povzetek – kako naprej? (5 min)
•
Moderator na kratko povzame ideje skupin in določi naloge posameznikom.
8. Jejmo! (30-40 min)
•
Končno je napočil čas, da se usedete za mizo in pojeste pripravljene jedi.
9. Pospravljanje
•
Po koncu delavnice vsi udeleženci pomagajo pospraviti in pomiti.
[127]
Potek / 215-255 min
5. Skupinsko delo – diskusija (60-70 min)
[Politična obara] Infobox Politična obara Dodatne informacije za delavnico Trenutni sistemi industrializirane in globalizirane pridelave hrane vodijo v ogromne družbene in ekološke težave. Širom sveta uničujejo biotsko raznolikost, izčrpavajo zemljo in zastrupljajo pitno vodo.
Infobox
Odvisni so od neobnovljivih virov in močno prispevajo h globalnemu segrevanju zaradi izpustov toplogrednih plinov. Tretjina globalnih emisij toplogrednih plinov izvira iz produkcije, prevoza, shranjevanja in dodatnih obdelav hrane. Dodaten vidik je tudi odpadna embalaža in milijone ton zavržene hrane. Posledično najbolj trpijo ljudje iz držav, kjer je hrana pridelana. Veliko kmetov in delavcev v industriji hrane je izkoriščanih, delajo za slabo plačo. Vse več ljudi še posebej z globalnega juga se je prisiljenih odseliti s svoje zemlje za potrebe širjenja kmetijstva za izvoz. Na svetu je več kot 800 milijonov stradajočih in več kot dve milijard podhranjenih ljudi, čeprav proizvedemo dovolj hrane, da bi nahranili 12–14 milijard ljudi. Obenem je na voljo vse več hrane, polne sladkorja, soli in maščob, medtem ko zna vse manj ljudi pripraviti obrok iz svežih sestavin – ali zaradi pomanjkanja znanja, časa ali ker si ne morejo privoščiti zdravih sestavin. Naš sistem prehrane ni niti ekološko trajnosten niti socialno ali globalno pravičen, zato nujno potrebujemo spremembe. Kako bi izgledal drugačen sistem? Kdo bo zagotovil naše bodoče zaloge hrane? Kaj so ovire za trajnostno kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane – tako lokalno kot globalno? Kakšne iniciative že obstajajo v tej smeri po državi?
Refleksija / 10-15 min
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
• •
Česa bi se radi znebili? Kaj boste odnesli s seboj z delavnice?
Avtorji
Avtorji
•
Kraft, Karoline (INKOTA, Germany)
Vir
• Vir
INKOTA/Meine Landwirtschaft (2015): Politischer Suppentopf. Workshops für eine zukunftsfähige Landwirtschaft und Ernährung.
[128]
e š k Ka ? s i t od Opis
Kompetence
Naš okoljski odtis je odvisen od našega načina življenja. V tej aktivnosti imajo udeleženci priložnost izračunati svoj okoljski odtis in razmisliti, kako bi ga lahko zmanjšali.. 3. Trajnosten način življenja 7. Odzivanje v vlogi aktivnih globalnih državljanov
Cilji
• Udeleženci spoznajo koncept okoljskega odtisa in se naučijo izračunati svojega. • Udeleženci debatirajo o vplivih svojega načina življenja in potrošnje. • Udeleženci predlagajo določene korake, ki bi jim pomagali pri zmanjševanju lastnega okoljskega odtisa.
Povezovanje s CTR
12. Odgovorno potrošništvo in proizvodnja 15. Življenje na kopnem
Starost
14+
Število
5+
Čas Pripomočki Priprava
40-50 min Računalnik ali tablica z dostopom do interneta za vsakega udeleženca. Preberite pregled osnovnih informacij o našem okoljskem odtisu (infobox).
[129]
[3. Trajnosten način življenja]
j o v t e nj
[Kakšen je tvoj odtis?] Potek 1. 1. Prosta diskusija o tem, kaj pomeni okoljski odtis. Pred začetkom udeležence opozorite na osnovno pravilo možganske nevihte – vsaka ideja, asociacija in misel šteje. Potek / 30 min
2. Kratko predstavite koncept okoljskega odtisa (uporabite informacije iz infoboxa). Primerjajte te informacije s tistimi iz prvega koraka. 3. Udeleženci izračunajo svoj okoljski odtis s pomočjo spletne strani http://www.footprintnetwork.org/ resources/footprint-calculator
(V kolikor nimate dostopa do interneta, naj to udeleženci storijo doma in nadaljujete naslednjič.)
4. Vsak udeleženec predstavi svoj okoljski odtis. Razdelite se v manjše skupine in predebatirajte rezultate.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija / 15 min
• • • • •
Kaj si se naučil? Kakšen je tvoj okoljski odtis? Zakaj je ekološki odtis globalnega severa več kot dvakrat večji od svetovnega povprečja? Kaj to pove o našem načinu življenja, porabi virov in odnosu do odpadkov? Kakšne težave odtis povzroča? Kakšne so lahko posledice za prihodnost? Katere od vsakodnevnih navad bi morali spremeniti, če bi želeli naše življenje narediti bolj trajnostno usmerjeno?
Na koncu udeležence prosite, naj zapišejo tri konkretne primere dejanj, s katerimi bi zmanjšali svoj okoljski odtis. Poudarite, da mora biti to dejanje izvedljivo, da ga bodo lahko dolgoročno izvajali. Svoje ideje naj predstavijo skupini.
Infobox Okoljski odtis Človeštvo potrebuje, kar mu narava nudi, ampak kako naj izvemo, koliko je še tega bogastva in koliko ga (dnevno) porabljamo? Okoljski odtis je bil ustvarjen kot sredstvo za merjenje človeške izrabe naravnih virov. Meri količino zemlje in vode, ki jo ljudje potrebujejo, izrabo virov, emisije CO2 in količino proizvedenih odpadkov. Termin »okoljski odtis« sta leta 1990 predstavila Mathis Wackernagel in William Rees z Univerze Britanske Kolumbije v Kanadi, danes pa ga uporabljajo znanstveniki, družbe, vlade, agencije, posamezniki in institucije širom sveta, ko se trudijo nadzirati izrabo virov in spodbujati trajnosten način življenja.
Infobox
William Rees okoljski odtis pojasnjuje takole: »Kako veliko površino (zemlje in vodnih ekosistemov) potrebujemo za nemoteno oskrbo z viri, ki jih potrebujemo za naš trenutni način življenja in odlaganje vseh odpadkov, ki jih proizvedemo?« Trenutno smo v dobi okoljskega presežka, kar pomeni, da porabimo več virov, kot jih lahko Zemlja letno proizvede. Posledično ta presežek vzdržujemo tudi z uničevanjem naravnih virov. Ta problem predstavlja močno podcenjeno nevarnost, ki grozi človeštvu in planetu, saj o njem ne govorimo ali vemo dovolj. Z merjenjem okoljskega odtisa populacije – posameznikov, mest, skupnosti, narodov ali celotnega človeštva – lahko ocenimo lasten vpliv na okolje, kar nam lahko služi kot vodilo za bolj premišljeno izrabo naravnih virov in trajnosten način življenja.
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po NaZemi
Vir Vir
•
NaZemi (2011): Buzola: příručka globálního rozvojového vzdělávání nejen pro volný čas.
[130]
[KakĹĄen je tvoj odtis?]
[131]
Opis
Kompetence
Določeni predmeti in pridelki (bombažna kratka majica, nogometna žoga, banana in čokolada) služijo kot osnova za prikaz ozadja stvari, ki jih vsakodnevno uporabljamo, in se osredotoča na to, kako njihova (upo)raba vpliva na življenje ljudi na drugih koncih sveta. • 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • 2. Zavzemanje za socialno pravičnost in enakost • 3. Trajnosten način življenja
Cilji
• Udeleženci izvejo za ozadje proizvodnje ali pridobivanja štirih vsakodnevnih produktov (bombažna majica, nogometna žoga, banana, čokolada) in ugotovijo, kako proces vpliva na ljudi v državah, kjer so proizvedene, in na okolje. • Udeleženci razmislijo o tem, kaj ti vplivi pomenijo zanje kot potrošnike in predlagajo možne načine zmanjševanja negativnih vplivov opisanih proizvodnih procesov.
Povezovanje s CTR
• 10. Zmanjšanje neenakosti • 12. Odgovorno potrošništvo in proizvodnja
Starost
10+
Število
10-20
Čas Pripomočki
70-90 min • 4 zgodbe o izdelkih (Priloga 1) • banana, nogometna žoga, majica s kratkimi rokavi, čokolada (ali vsaj slike teh stvari) • svinčniki, barvice in flomastri • škarje, lepilo • veliki listi papirja ali posterji • različne revije in časopisi za izrezovanje • politični zemljevid sveta
Priprava
• Pripravite 4 stvari, ki jih boste potrebovali med delavnico. V kolikor jih ne morete prinesti, pripravite slike ali jih narišite.
[133]
[3. Trajnosten način življenja]
d o k Od ? i č e r e t
o j a j a h pri
[Od kod prihajajo te reči?] Potek 1. Pokažite udeležencem stvari in jih vprašajte, kaj imajo skupnega. Njihove odgovore zabeležite na tablo ali plakat. 2. Razdelite udeležence v štiri skupine in vsaki določite eno stvar. Prosite jih, naj razmislijo o celotnem procesu proizvodnje ali pridobivanja tega produkta. V pomoč jim lahko ponudite sledeča vprašanja: Potek / 75-85 min
-
Naštejte vse stvari, ki so potrebne za izdelavo/pridelovanje tega produkta.
-
Naštejte ljudi, ki so udeleženi v proizvodni proces tega produkta.
-
Kje je bila ta stvar izdelana/pridelana?
-
Kako je ta stvar prišla do nas?
3. Prosite skupine, naj poročajo svoje odgovore. 4. Razdelite skupinam ustrezne zgodbe o produktih ter jih prosite, naj jih preberejo in primerjajo s svojimi odgovori. 5. Vsaka skupina naj naredi plakat z zgodbo svojega produkta in jo predstavi. Ostale skupine lahko postavljajo vprašanja.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji: Refleksija / 15 min
•
Katere od informacij so bile za vas nove?
•
Kaj vas je presenetilo, zakaj?
•
Bi se o teh stvareh rad še česa naučil?
•
Kakšen vpliv ima gojenje banan in kakavovih zrn ter izdelava nogometnih žog in kratkih majic na ljudi v drugih državah sveta? Kako vpliva na okolje?
•
Kaj to pomeni za nas? Zakaj se nas tiče?
•
Kaj lahko storimo? Kako lahko olajšamo položaj ljudi v državah tretjega sveta? Kaj pa za okolje? Kakšne so alternative?
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po NaZemi.
Vir
Vir
• • • • •
NaZemi (2011): Buzola: příručka globálního rozvojového vzdělávání nejen pro volný čas. BANANA - Ekumenická akademie (2017): Za férové banány. T-SHIRT - NaZemi (2011): Ušili to na nás! COCOA - NaZemi (2008): Horká chuť čokolády. FOTBALL - Bachpan Bachao Andolan (2008): Child Labour in Football Stitching Activity in India.
[134]
[Od kod prihajajo te reči?] Priloga ‒ Izdelki
Banana Banane rastejo na plantažah v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Za prebivalce teh delov sveta so banane eden glavnih delov njihove prehrane, pa tudi vir prihodkov. Banane poberejo, ko so še zelene, nato pa so prepeljane v pakirnico, kjer velike šope razdelijo v manjše. Tam jih tudi operejo, označijo in pripravijo v škatle za transport. Škatle prevažajo v ohlajenih kontejnerjih, da preprečijo njihovo zorenje med potjo. Zoreti začnejo šele v skladiščih ciljnih držav. Od tam potujejo direktno v trgovine, kjer jih lahko kupimo. Banane so v ponudbi celo leto. 80 % svetovnih banan nadzira 5 velikih korporacij. Osnovni problem gojenja banan je kršenje človekovih pravic in uničevanje okolja. Veliko delavcev na plantažah banan je izredno slabo plačanih in skoraj nemogoče je, da bi z osmimi urami dnevno zaslužili za preživetje. Odsotnost zakona o delu in težave pri ustanavljanju sindikatov sta največji težavi za rastočo industrijo pridelovanja banan. Delavci pogosto izgubijo službo, ker so se pridružili sindikatu, pa tudi druge plantaže jih zato ne zaposlijo. Plantaže običajno niso najbolj varna delovna okolja, uporaba pesticidov pa velikokrat prizadene zdravje delavcev (pogosti glavoboli, težave z želodcem, celo rak). Te kemikalije negativno vplivajo tudi na okolje, saj onesnažujejo tla, vodo in okolico. Izsekovanje gozda, izguba biodiverzitete in slabša rodovitnost zemlje so še nekatere slabosti širjenja plantaž banan.
izsiljuje za nižje cene. Te se prenesejo navzgor po proizvodni verigi in najbolj prizadenejo delavce na plantažah. Vir: Ekumenická akademie (2017): Za férové banány.
Bombažna majica Večina majic je narejenih iz bombaža, poliestra ali kombinacije obojega. Tradicionalno pridelovanje bombaža je veja industrije, znana po največji rabi kemikalij. Bombaž pobirajo ročno ali mehansko, vlakna pa so naknadno še dodatno prečiščena. Temu sledi predenje. Prejo nato ročno ali mehansko stkejo – v Indiji na primer je 17 milijonov ljudi, ki tkejo na roke. Postopki beljenja in barvanja so prav tako težavni, saj delavci stojijo poleg kotlov z barvo in mešajo tkanino, da se obarva. Včasih stojijo celo v kotlih. Tako obsežna izpostavljenost kemikalijam pogosto privede do zdravstvenih težav. Izdelava oblačil vključuje mnogo korakov od vrezovanja, šivanja zadrg, okraskov in gumbov, etiket ter končnega likanja in pakiranja zaključenih proizvodov. Glavni izvozniki teh izdelkov so azijske države, predvsem Kitajska, ki proizvede kar četrtino vseh svetovnih oblačil. Tekstilna industrija zahteva malo mehanizacije in znanja, zato se tekstilne tovarne pojavljajo širom sveta. Težave, povezane z delovnimi pogoji v tekstilnih tovarnah: •
Predolge delovne ure, pogosto več kot 15 ur na dan, 7 dni na teden.
•
Plače, nižje od zakonskega minimuma.
•
Obvezne nadure brez bonitet.
•
Manjkajoča ali nezadostna oprema in pomanjkanje delovnega prostora.
•
Neobstoječe pogodbe o delu.
•
Neobstoječe socialne premije, kot so materinski dopust, nadomestila plače za brezposelne, pokojnine.
•
Ponarejeni dokumenti, ponarejene delovne ure, nadure in plače.
•
Prepoved pridruževanja sindikatom.
•
Diskriminacija žensk.
•
Slaba varnost pri delu, ki se odraža v mnogih nesrečah. Vir: NaZemi (2011): Ušili to na nás!
[135]
Priloga ‒ Izdelki
Odgovornost za te težave ne pade le na velike korporacije, temveč tudi na rastoči trg supermarketov, ki dobavitelje
[Od kod prihajajo te reči?] Priloga ‒ Izdelki
Kakav Osnovna sestavina čokolade je kakavov prah, ki se ga pridobi iz kakavovih zrn, ki prihajajo z drevesa theobroma cacao, ki ga imenujemo tudi kakavovec. To drevo izvira iz Južne Amerike, danes pa ga gojijo predvsem na zahodnih obalah Afrike – v Gani, na Slonokoščeni obali ipd. Druga največja proizvajalca sta še Indonezija in Brazilija. Kakavovec je zimzeleno drevo, na katerem preko celega leta rastejo rumeni stroki, polni belih zrn. Ta zrna so obdana s sladkim belim mesom, ki je zelo hranljivo, v državah, kjer pridelujejo kakav, pa ga uporabljajo za kuho. Drevo v enem letu obrodi 30–50 sadežev, od katerih vsak vsebuje 15–40 zrn. Plodovi enega leta zadostujejo za tri čokoladne tablice. Ker sadeži zorijo na deblih ali močnejših vejah dreves, ki bi jih stroji lahko poškodovali, jih morajo obirati ročno. Po tem, ko poberejo sadeže, zrna odstranijo iz strokov, jih pogrnejo z listjem in pustijo, da na soncu zorijo še nekaj dni. V tem času dobijo značilno rjavo barvo in tipični grenki okus. Po zaključeni fermentaciji zrna posušijo, po navadi direktno na soncu, jih očistijo, sortirajo, pakirajo v vrečke in odpošljejo.
Priloga ‒ Izdelki
V pridelovanju kakava zelo pogosto delajo tudi otroci. Namesto obiskovanja šole so prisiljeni obirati sadeže in pomagati pri nadaljnjem obdelovanju zrn, da s svojo ubogo plačo pomagajo svojim družinam preživeti. Delo na plantažah kakava je za otroke naporno in nevarno, a mnogi izmed njih nimajo izbire, saj je tako delo edini način za preživetje njih samih in njihovih družin. V državah, ki procesirajo kakav, to so predvsem Švica, Belgija in ZDA, kakavova zrna po uvozu pražijo, luščijo in meljejo, dokler ne ustvarijo tekoče mase. To maso nato ločijo v kakavovo maslo in prah. V procesu izdelave čokolade dodajo še druge sestavine, to so običajno sladkor, mleko v prahu in drugi aditivi, odvisno od kvalitete in tipa čokolade. Čokolada najvišje kvalitete ne vsebuje drugih maščob kot kakavovo maslo. Vir: NaZemi (2008): Horká chuť čokolády.
Zorenje od cveta do stroka, več kot 5 dni Obiranje zrelih strokov hranjenje strokov na polju, 0–10 dni
odpiranje strokov, odstranjevanje svežih zrn fermentacija, 5–6 dni
sušenje, 2–12 dni predstavitev kakava trgovskim posrednikom
shranjevanje v zbirnem centru shranjevanje v izvoznem skladišču
transport v Evropo po morju shranjevanje kakava v skladiščih ciljnih držav proizvodnja kakavovih produktov
[136]
[Od kod prihajajo te reči?] Priloga ‒ Izdelki
Nogometna žoga Žoge, ki so jih včasih izdelovali iz kravjega usnja, so danes narejene iz umetnih materialov. Proizvajajo jih velike globalne družbe, kot je npr. Nike. Nike je vodilni svetovni dobavitelj športne obutve, oblačil in pripomočkov za šport, njegov sedež pa je v ZDA. Njihovi izdelki so po večini izdelani v mnogo drugih državah kot na primer Pakistan, Indija ali Kitajska. Proizvodni stroški v teh državah so izredno nizki, predvsem po zaslugi bornih plač za delavce. Najpogostejši tip žoge sestavlja 12 šesterokotnih plošč, ki jih s 650 šivi na roko lahko sešijejo skupaj v uri in pol. Te žoge običajno delavci šivajo kar na svojih domovih, v proces pa je udeležena celotna družina, pogosto tudi otroci. Ker je to delo plačano po produktu, tako odrasli kot otroci šivajo od 10–15 ur dnevno. To je zelo naporno delo, saj zahteva veliko ur sedenja in utrudi delavčeve oči in roke. Pogosto to delo privede do okvar vida, kroničnih bolečin v hrbtu ali deformacije prstov. Nogometne žoge iz Pakistana in drugih držav izvozijo v distribucijske centre na vseh celinah, končni izdelki pa nato romajo na police trgovin.
Priloga ‒ Izdelki
Vir: Bachpan Bachao Andolan (2008): Delo otrok v proizvodnji nogometnih žog v Indiji.
[137]
Opis
Kompetence
Rože so v Evropo pogosto uvožene iz Afrike ali Latinske Amerike. Udeleženci se pogovarjajo o tem, kaj rože pomenijo zanje, kaj pomenijo za druge, kako lahko rože, ki so naprodaj na tržišču, vplivajo na ljudi in okolje. Razmislijo o možnih alternativah.
• 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • 3. Trajnosten način življenja • 7. Odzivanje v vlogi aktivnih globalnih državljanov
Cilji
• Udeleženci razmislijo, kaj predstavljajo rože in kako jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju. • Udeleženci raziščejo problematiko trga cvetja. • Udeleženci izrazijo svoje mnenje o temi in razmislijo o alternativah.
Povezovanje s CTR
• 12. Odgovorno potrošništvo in proizvodnja • 15. Življenje na kopnem
Starost
14+
Število
10-30
Čas Pripomočki
60 min • natisnjen vprašalnik za vsakega udeleženca (Priloga 1) • fotografije (Priloga 2) • informacije o proizvodnji cvetja za vsakega udeleženca (Priloga 3) • izroček za vsakega udeleženca (Priloga 4)
Priprava
Pripravite vse priloge.
[139]
[3. Trajnosten način življenja]
i k Krh i k i n t o p
[Krhki potniki] Potek Anketa (10min) 1. Razdelite udeležencem vprašalnik o rožah. Udeleženci se morajo premikati po prostoru zastaviti vsako vprašanje drugemu udeležencu in zapišejo odgovore. Medtem ko se premikajo, predvajajte glasbo. Ko se glasba ustavi, morajo najti drugega sogovornika. 2. Skupaj preglejte vprašanja, nato udeležence vprašajte: •
Ste izvedeli kaj zanimivega?
•
Vas je kaj presenetilo?
•
Ali se je kak odgovor večkrat ponovil?
3. Razmislite o zadnjem vprašanju vprašalnika: Od kod prihajajo rože? In udeležence prosite, naj delijo svoje ideje o njihovem izvoru.
Glavni del (30min) 4. Pripravite štiri različne fotografije (Priloga 2), ki prikazujejo različne korake pridelave cvetja. Potek / 40 min
5. Razdelite udeležence v pare ali majhne skupine. Prosite jih, naj si ogledajo posamezne fotografije in odgovorijo na sledeča 3 vprašanja: •
Kaj vidite na sliki?
•
Kje je fotografija nastala?
•
Vam je kaj zanimivega ali presenetljivega? Zakaj?
6. Ko se zopet zberete vsi skupaj, preglejte vprašanja in prosite udeležence, naj delijo svoje ideje, vendar jim ne podajte dodatnih informacij o slikah. 7. Udeležencem dajte listke z informacijami o proizvodni verigi cvetja (Priloga 3) in jim naročite, naj jih povežejo z ustreznimi slikami. 8. V skupinah naj udeleženci delijo informacije, ki so jih dobili z listkov, in skupini pojasnijo svojo izbiro slike. Zdaj skupinam naročite, naj se odločijo, katera informacija je najbolj pomembna. Predstavijo naj jo v obliki pantomime, v katero mora biti vključen vsak izmed članov skupine. 9. Skupine izvedejo pantomimo, ugibajoč podatke druga druge. Po koncu predstavitve lahko člani skupine ostalim obrazložijo svojo izbiro in podajo več informacij. Vsakemu od udeležencev dajte izroček (Priloga 4) s podatki o trgovini s cvetjem. Vrnite se k slikam iz Priloge 2, ki predstavljajo korake vzgoje cvetja, in udeležence ponovno vprašajte, od kod prihajajo rože. Naj izrazijo svoje ideje. Po tem jim povejte, od kod fotografije izvirajo (glejte Prilogo 2).
Refleksija •
Vprašanja za refleksijo so v Prilogi 5. Udeleženci naj nanje pisno odgovorijo.
•
Prosite udeležence, naj delijo svoje odgovore na zadnje vprašanje z drugimi. (Odpravljaš se na rojstni dan, kamor nameravaš prinesti eno malenkost, kot so rože. Problem je v tem, da nimaš veliko časa. Kaj boš storil?)
•
Lahko predlagate alternativo, kot so rože s certifikatom (glejte Infobox).
Refleksija / 20 min
[140]
[Krhki potniki] Infobox Rože s certifikatom
Ena od alternativ tradicionalni vzgoji rož – taka, ki zagotavlja boljše delovne pogoje za delavce na kmetijah, kjer gojijo rože, in ki zmanjšuje okoljsko onesnaženje, ki ga povzroča gojenje rož – so rože s certifikatom. Primer take vzgoje je kmetija iz Oseriena v Keniji, ki vzgaja certificirane rože pravične trgovine (Priloga 2, slika 3).
Infobox
Po svetu obstajajo iniciative, ki se trudijo osveščati o negativnih vplivih gojenja rož na globalnem jugu. Njihov cilj je spremeniti naše vzorce potrošnje in nakupovanja z zagotavljanjem, da so rože vzgojene v družbi in okolju prijaznem okolju.
Za več informacij obiščite: www.fairflowersfairplants.com www.flowers-for-human-dignity.org www.transfairusa.org/content/flowers
Avtorji
•
Prirejeno po NaZemi
Avtorji
www.fairtrade.org.uk/
Vir
•
Brander, Patricia/et al. (2012): Kompas: priročnik za vzgojo mladih o človekovih pravicah.
•
Sončnice – Nizozemska, 2009
Foto: 1Veertje: CC-BY-2.0
•
Kmetija za vzgojo rož v Ugandi
Foto: SuSanA Secretariat: CC-BY-2.0
•
Kmetija rož pravične trgovine, Oserien, Kenija
Foto: Eva Malířová
•
Cvetličarna v Brnu, Češka
Foto: Petr Foltýn
Vir: Priloga 4
• •
Lindner, Tomáš (2010): Růže pro tebe
• •
Flowers For Human Dignity: www.flowers-for-human-dignity.org
Uganda Workers’ Education Association (2011): Action Research Report on Impacts of Pesticides on Horticultural Workers in Ugandan Horticultural Farms. Ekumenická akademie: www.ekumakad.cz
[141]
Vir
Vir: Priloga 2
[Krhki potniki] Priloga 1 ‒ Tabela
Oseba 1
Oseba 2
Oseba 3
Oseba 1
Oseba 2
Oseba 3
Oseba 1
Oseba 2
Oseba 3
Oseba 1
Oseba 2
Oseba 3
S kakšnimi dogodki povezuješ cvetje? Zakaj meniš, da ljudje poklanjajo rože? Kdaj si nazadnje prejel ali podaril cvetje? Od kod prihaja cvetje?
S kakšnimi dogodki povezuješ cvetje? Zakaj meniš, da ljudje poklanjajo rože? Priloga 1 ‒ Table
Kdaj si nazadnje prejel ali podaril cvetje? Od kod prihaja cvetje?
S kakšnimi dogodki povezuješ cvetje? Zakaj meniš, da ljudje poklanjajo rože? Kdaj si nazadnje prejel ali podaril cvetje? Od kod prihaja cvetje?
S kakšnimi dogodki povezuješ cvetje? Zakaj meniš, da ljudje poklanjajo rože? Kdaj si nazadnje prejel ali podaril cvetje? Od kod prihaja cvetje?
[142]
[Krhki potniki] Priloga 2 ‒ Predogled
Sončnice – Nizozemska, 2009
Kmetija za vzgojo rož v Ugandi Foto: SuSanA Secretariat: CC-BY-2.0
Priloga 2 ‒ Predogled
Foto: 1Veertje: CC-BY-2.0
Kmetija rož pravične trgovine, Oserien, Kenija
Cvetličarna v Brnu, Češka
Foto: Eva Malířová
[143]
Foto: Petr Foltýn
[Krhki potniki] Priloga 3
Približno tretjina vseh vrtnic, ki jih letno prodajo na Češkem, je za dvojno ceno prodanih na Valentinovo.
Le ena na 50 vrtnic, prodanih na Češkem, prihaja od domačih dobaviteljev.
Večina rož prihaja s tradicionalnih dražb cvetja na Nizozemskem. V preteklosti so jih na Nizozemskem tudi gojili.
Danes je večina rož na nizozemskem cvetličnem trgu z letali pripeljana iz Afrike, Azije in Latinske Amerike, kjer je podnebje bolj naklonjeno celoletnemu gojenju.
Pot rože s kmetije v Keniji ali Ugandi v cvetličarno v Evropi traja manj kot 5 dni.
Vsaka tretja vrtnica, ki jo v Evropi prodajo na Valentinovo, prihaja iz Kenije.
Priloga 3
V zadnjih 20 letih je Afrika postala pomemben proizvajalec vrtnic, gerber, krizantem, nageljnov in drugih rož, ki so večinoma naprodaj v Evropi. Skoraj tretjina svetovne proizvodnje rož prihaja iz Kenije, ki v Evropo izvozi 85 ton cvetja letno. Kmetijstvo je v Keniji drugi največji deležnik državnega BDP, takoj za storitveno dejavnostjo.
Za vzgojo enega hektara vrtnic je potrebno 10–30 tisoč litrov vode letno.
Rože škropijo s strupenimi pesticidi, ki prizadenejo zdravje delavcev na kmetijah in onesnažujejo vodne vire.
Če v cvetličarni kupimo krizanteme, bo verjetno 9 od 10 rož izviralo iz Afrike, ki so prepotovale več, kot bomo nekateri izmed nas prepotovali v celem svojem življenju. Nekatere vrste rož, odvisno od podnebja, so takoj po tem, ko jih odrežejo, odpeljane v hladilnice. Te nato odpeljejo na letališče in z letali do Evropskih tržnic. Vsaka rastoča vrtnica dnevno potrebuje 1,5 litra vode. Kljub temu so kmetije, ki gojijo cvetje, velikokrat postavljene na območja, kjer vode primanjkuje. V Keniji približno 300.000 ljudi dela v vzgoji cvetja. Žal ta nova delovna mesta prinašajo slabe delovne pogoje in plače, ki velikokrat ne zadostujejo za preživetje. Najbolj prodajane rože na največji nizozemski tržnici rož v Aalsmeeru so vrtnice, tem sledijo krizanteme, tulipani, lilije in gerbere. Vsako leto na tej dražbi prodajo 12 milijard rezanih cvetov. Kemikalije (različni pesticidi), ki jih uporabljajo na kmetijah, kjer gojijo rože, so zelo škodljive za delavce, ki običajno niso ustrezno zaščiteni. Simptomi, povezani z izpostavljenostjo pesticidom, so utrujenost, slabost z bruhanjem, glavoboli, vrtoglavice ter draženje oči in kože.
[144]
[Krhki potniki] Priloga 4 ‒ Trgovanje s cvetjem
Trgovanje s cvetjem •
Približno tretjina vseh vrtnic, ki jih letno prodajo na Češkem, je za dvojno ceno prodanih na Valentinovo. Vsaka tretja vrtnica, ki jo v Evropi prodajo na Valentinovo, prihaja iz Kenije.
•
Pot rože s kmetije v Keniji, Etiopiji ali Ugandi v cvetličarno v Liberecu traja manj kot 5 dni.
•
Le ena na 50 vrtnic, prodanih na Češkem, prihaja od domačih dobaviteljev.
•
Večina rož prihaja s tradicionalnih dražb cvetja na Nizozemskem. V preteklosti so jih na Nizozemskem tudi gojili. Danes je večina rož na nizozemskem cvetličnem trgu z letali pripeljana iz Afrike, Azije in Latinske Amerike, kjer je podnebje bolj naklonjeno celoletnemu gojenju.
•
Najbolj prodajane rože na največji nizozemski tržnici rož v Aalsmeeru so vrtnice, tem sledijo krizanteme, tulipani, lilije in gerbere. Vsako leto na tej dražbi prodajo 12 milijard rezanih cvetov.
•
V zadnjih 20 letih je Afrika postala pomemben proizvajalec vrtnic, gerber, krizantem, nageljnov in drugih rož, ki so večinoma naprodaj v Evropi.
•
Skoraj tretjina svetovne proizvodnje rož prihaja iz Kenije, ki v Evropo izvozi 85 ton cvetja letno. Kmetijstvo je v Keniji drugi največji deležnik državnega BDP, takoj za storitveno dejavnostjo.
• Za vzgojo enega hektara vrtnic je potrebno 10–30 tisoč litrov vode letno. •
Rože škropijo s strupenimi pesticidi, ki prizadenejo zdravje delavcev na kmetijah in onesnažujejo vodne vire.
•
Vsaka rastoča vrtnica dnevno potrebuje 1,5 litra vode. Kljub temu so kmetije, ki gojijo cvetje, velikokrat postavljene na območja, kjer vode primanjkuje.
•
V Keniji približno 300.000 ljudi dela v vzgoji cvetja. Žal ta nova delovna mesta prinašajo slabe delovne pogoje in plače, ki velikokrat ne zadostujejo za preživetje.
•
Kemikalije (različni pesticidi), ki jih uporabljajo na kmetijah, kjer gojijo rože, so zelo škodljive za delavce, ki običajno niso ustrezno zaščiteni. Simptomi, povezani z izpostavljenostjo pesticidom, so utrujenost, slabost z bruhanjem, glavoboli, vrtoglavice ter draženje oči in kože.
•
Nekatere vrste rož, odvisno od podnebja, so takoj po tem, ko jih odrežejo, odpeljane v hladilnice. Te nato odpeljejo na letališče in z letali do Evropskih tržnic.
Vir: Lindner, Tomáš (2010): Růže pro tebe Uganda Workers’ Education Association (2011): Action Research Report on Impacts of Pesticides on Horticultural Workers in Ugandan Horticultural Farms. Flowers For Human Dignity: www.flowers-for-human-dignity.org Ekumenická akademie: www.ekumakad.cz
[145]
Priloga 4 ‒ Trgovanje s cvetjem
• Če v cvetličarni kupimo krizanteme, bo verjetno 9 od 10 rož izviralo iz Afrike, ki so prepotovale več, kot bomo nekateri izmed nas prepotovali v celem svojem življenju.
[Krhki potniki] Priloga 5 ‒ Vprašanja
Odgovorite na naslednja vprašanja: Na kaj pomisliš, ko ti zdaj nekdo omeni rože?
Je kaj, kar te je posebej presenetilo? Če da, kaj je to bilo?
Priloga 5 ‒ Vprašanja Kaj so po tvojem mnenju glavne težave trgovine s cvetjem?
Odpravljaš se na rojstni dan, kamor nameravaš prinesti eno malenkost, kot so rože. Problem je v tem, da ti primanjkuje časa. Kaj boš storil?
[146]
Opis
Kompetence
Aktivnost je primerna kot uvod ali povzetek vrst negativnih vplivov potrošnje, saj se dotika več tem. Dejavnost se lahko uporablja tudi kot način, s katerim lahko udeleženci lažje izberejo temo, ki bi jo radi podrobneje kritično obravnavali.
• 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • 3. Trajnosten način življenja
Cilji
Povezovanje s CTR
Udeleženci so motivirani, da analizirajo povezave med vsakdanjimi predmeti in specifičnimi socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi problemi držav v razvoju. • 12. Odgovorno potrošništvo in proizvodnja • 15. Življenje na kopnem
Starost
13+
Število
8-30
Čas Pripomočki
45 min • Karte za spomin (Priloga 1) • Tabela za refleksijo (Priloga 2) • Table in barvne krede ali šeleshamer, papir in flomastri
Priprava
• Natisnite in pripravite vse priloge.
[147]
[3. Trajnosten način življenja]
Igra
a n i m o sp
[Igra spomina] Potek Lastne stvari (10 min) 1. 1. Poskušajte narediti seznam najmanj 25 stvari, ki jih vi in vaši starši redno kupujete (vključno z živili) ali jih uporabljate vsak dan. Na tablo oz. list zapišite vse omenjene stvari. 2. Vprašajte sledeče:
•
Kateri od teh predmetov so bili v celoti proizvedeni v vaši državi? Obkrožite jih. Če niste prepričani, označite predmet z vprašanjem.
•
Za katere od teh predmetov predvidevate, da bi lahko bili deloma proizvedeni tukaj in v tujini? Obkrožite jih z drugo barvo.
•
Kateri od teh predmetov je lahko na nek način povezan s spodnjimi težavami, ki so produkt njihovega proizvodnega procesa, transporta ali porabe?
Potek / 25 min
•
revščina in podhranjenost
•
delo otrok
•
uničenje deževnega gozda
•
nedostojni delovni pogoji
•
pomanjkanje pitne vode
•
onesnaževanje okolja
•
prekomerna proizvodnja odpadkov
Raziskava (10min) 3. To je igra spomina, ki se razlikuje od osnovne oblike samo po tem, da se pari ne tvorijo z ujemajočimi se kartami, temveč s kartami, ki kažejo medsebojno razmerje med navadnim potrošnikovim vedenjem in specifičnim problemom na drugem delu sveta. 4. Tako se par vedno oblikuje iz slik razvitih in nerazvitih držav. 5. Razdelite udeležence v skupine po štiri. Dajte vsaki skupini set kart za spomin (Priloga 1) in naročite udeležencem, da se naj igrajo igro kot ponavadi. Igra naj po razdelitvi kart traja največ 15 minut. 6. Ocenite igro skupaj: •
Kako je igra potekala?
•
Kdo je »zmagal«?
•
Kako enostavno ali težko je bilo iskanje ustreznih parov?
•
Je kdo narobe povezal karte?
Refleksija Refleksija / 20 min
•
Vsaki skupini izročite tabelo za refleksijo (Priloga 2). Tabelo mora izpolniti vsaka skupina. Lahko omenijo toliko problemov, kolikor se jih spomnijo. Obvestite skupine, da bodo morale svoje odločitve pojasniti.
•
Ko vse skupine končajo, naj vsaka predstavi zapisano še ostalim udeležencem. Dajte prostor nasprotujočim si mnenjem – zakaj verjamejo informaciji oz. zakaj se nanjo navezujejo. Z udeleženci se lahko pogovorite o lastnih nejasnostih oz. dvomih glede tega, kaj vidite kot največjo težavo.
•
Če uporabite to aktivnost kot uvodno dejavnost, dajte udeležencem možnost, da zapišejo vse teme, ki bi jih radi še dodatno raziskali.
Avtorji Avtorji
•
Prirejeno po NaZemi
[148]
[Igra spomina] Vir
•
Biolek, Jaroslav/Malirova, Eva/et al. (2011): UnderCover.
Vir: Splošno za posamezne teme
•
Rychtecká, Michaela (ed.) (2010): Svět v nákupním košíku – případové studie dopadů spotřeby na rozvojové země.
• •
Zelený Kruh/Hnutí Duha (2005): Česká stopa – ekologické a sociální dopady domácí spotřeby za našimi hranicemi. Chmelař, Pavel/Rut, Ondřej (2007): Dopady naší spotřeby na rozvojové země.
Vir: Bombažna in tekstilna industrija
• •
Cisariková, Anna/Hošková, Kateřina/Rychtecká, Michaela (2010): Ušili to na nás. Environmental Justice Foundation (2007): Deadly chemicals in cotton
Vir: Coltan
•
Čajka, Adam (2009): Vliv světových cen primárních komodit na konflikt v Demokratické republice Kongo v letech 1998 až 2003. Thesis.
• •
MakeITfair (2011): www.makeitfairca.com
•
Greenpeace (2009): PC za sebou nechávají herní konzole v toxickém oparu.
Vesperini, Helen (2001): Congo‘s coltan rush.
Vir: Delovanje Coca-Cole spremljajo naslednje organizacije
• •
Lok Samiti: Campaign against the Coca-Cola plant in Mehdiganj. India ReVir Center: www.indiareVir.org
Vir: Deževni gozd
•
Mongabay: https://rainforests.mongabay.com
Vir: Palmovo olje
•
Greenpeace International (2010): Caught red handed.
Vir: Papir – celuloza evkalipta
•
PAD international seminar: Case Systematization. Eucalyptus/Aracruz celulose.
Vir: Soja
• •
Why Eat Less Meat: www.whyeatlessmeat.com La soya mata: Soy kills.
Vir: Nogometne žoge
• •
ILRF (2010): Missed the Goal for workers: The reality of soccer ball stitches in Pakistan, India, China and Thailand. DigitalCommons@ILR (2008): Child Labour in Football Stitching Activity in India: A case study of Meerut District in Uttar Pradesh.
Vir: Rože
• •
Kosová, Kateřina (2006): Riskantní krása květin. Flowers For Human Dignity: www.flowers-for-human-dignity.org
[149]
Vir: Splošno o posameznih temah
Vir: Elektronski odpadki
Rastoče povpraševanje po mobilnih telefonih je tesno povezano s potrebo po koltanu - surovini, ki vsebuje niobij in tantal in je nujna za proizvodnjo večine manjših elektronskih pripomočkov. Demokratična republika Kongo ima največje koltanske depozite na svetu. Pred kratkim se je končala petletna vojna za nadzor nad surovino, ki je vzela življenje 5 milijonom ljudem.
Delovanje ene največjih tovarn za polnjenje CocaCole v Indiji porabi cca. 5 milijonov litrov pitne vode dnevno. To povzroča sušenje okoliških vodnjakov in pomanjkanje pitne vode za domače prebivalstvo.
Spletna stran češke veje podjetja Coca-Cola navaja, »da je priljubljenost njihove pijače očitna iz dejstva, da že dnevna poraba samo Coca-Cole znaša 606 milijonov kozarcev, kar je približno. 143 milijonov litrov.« Količina pitne vode, potrebne za produkcijo 1 litra Coca-Cole, znaša 3,12 litra.
Trenutno je okoli 50 milijonov otrok, mlajših od 11 let, prisiljenih delati v razmerah, ki so neposredno škodljive za njihovo zdravje. Primer takih delovnih pogojev so plantaže kakavovca. Otroci, ki delajo na plantažah kakavovca, nikoli v življenju niso okusili čokolade.
Na Češkem ena oseba v povprečju poje 2,5 kg čokolade letno. Povprečna letina kakavovca (30–50 sadežev na leto) je dovolj za proizvodnjo treh velikih čokolad.
Priloga ‒ Igra
Proti koncu leta 2008 je bilo na Češkem registriranih 13,8 milijona številk. To pomeni, da je imel vsak državljan, vključno z dojenčki, več kot eno telefonsko številko. Vedno več ljudi ima tudi po več mobilnih naprav.
Vsaki dve sekundi izgine površina deževnega gozda, enaka enemu nogometnemu igrišču. Ocenjuje se, da je 60–80 % vseh izsekavanj za lesno industrijo nezakonitih.
Trenutno se trg eksotičnih lesnih izdelkov hitro širi. Les, ki izvira iz deževnih gozdov, se uvaža iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Avstralije.
[Igra spomina] Priloga ‒ Igra
[150]
Leta 2000 je povprečna letna poraba bombaža na osebo v jugovzhodni Aziji znašala približno 1,8 kg. Na bombažnih poljih se uporablja do 16 % svetovnih pesticidov. Velike količine strupenih kemikalij se uporabljajo tudi v nadaljnjih fazah predelave bombaža.
Povprečna poraba bombaža na osebo v ZDA, EU in na Japonskem je cca. 11 kg (podatki konec leta 2000). Bombažna polja zavzemajo približno 4 % svetovne kmetije.
[151] Celuloza je za evropski trg pridobljena predvsem iz dreves v zmerno toplem pasu. Manjši, vendar nenehno naraščajoči delež se uvaža v Evropo iz Brazilije. Ta celuloza izvira iz nasadov evkalipta. Čeprav so ponovno zasajeni, so pogosto zamenjali pragozd. Poleg tega je nasad evkalipta oblika gozda, za katerega je značilna precej nižja vrstna diverziteta. BOLJE: raznovrstnost.
Bogate države uporabljajo vse več sanitarnih izdelkov za enkratno uporabo (kuhinjske brisače, prtičke, plenice), ki so proizvedeni iz celuloze.
Priloga ‒ Igra
V obdobju 20 let proizvede povprečna evropska približno 900 kg elektronskih odpadkov, katerih večji del se zaradi nižjih stroškov predelave in manj strogih zakonov nezakonito izvozi na Kitajsko ali v zahodno Afriko.
Proizvodnja računalniškega čipa zahteva veliko količino vode in 1000 različnih kemikalij (od katerih so mnogi dobro znani toksini). Odstranjevanje računalniških delov povzroči nastanek gore strupenih odpadkov, ki onesnažujejo okolje in ogrožajo zdravje ljudi.
Letna proizvodnja 1 hektarja vrtnic porabi med 10 in 30 tisoč litrov vode. Vsaka vrtnica potrebuje 1,5 litra vode na dan. Kmetije prekomerno izkoriščajo lokalne vire pitne vode, obdelava cvetov z nevarnimi pesticidi pa povzroča hudo onesnaževanje virov ter pojavljanje različnih oblik hudih bolezni med delavci.
Prevoz rož iz kenijske ali etiopske kmetije v češko cvetličarno traja skoraj 5 dni. Vsaka tretja vrtnica, prodana v Evropi na Valentinovo, prihaja iz Kenije.
[Igra spomina] Priloga ‒ Igra
80 % vseh igrač, prodanih po vsem svetu, se proizvaja na Kitajskem. Za izdelavo ene Barbie lutke se plača samo 12 centov (v Evropi se prodaja za približno 15 evrov).
Od 1 evra, ki vam ga v kavarni zaračunajo za skodelico kave, kmet prejme največ 2 centa. Majhen kmet prejme le med 2 in 8 % končne cene kave. Leta 2002 je povprečen pridelovalec kave, ki letno proizvede okoli 200 kg kave, za celo leto zaslužil le 128 evrov!
Povprečen prebivalec Češke spije na leto 4 kg kave. Čeprav približno 50 % svetovne kave proizvede pribl. 20 milijonov malih kmetov , nadzorujejo trgovino s kavo samo tri velika podjetja. Razmere v predelavi kave so podobne - pet multinacionalk (med njimi Nestlé in Kraft Foods) nadzoruje 87 % evropskega trga s kavo.
Evropsko govedo se trenutno krmi s sojino krmo, gojeno na površini, ki je 7-krat večja od vseh kmetijskih zemljišč v Evropi, 90 % te soje pa izvira iz nasadov, ki zasedajo površino izsekanega deževnega gozda.
Prebivalci iz bogatih držav v povprečju letno zaužijejo med 70 in 110 kg mesa. Prehrana potrošnikov mesnih izdelkov je neprimerno zahtevnejša od prehrane vegetarijancev ali veganov, zlasti glede površine, ki je potrebna za gojenje živil in vnosa energije.
Priloga ‒ Igra
Vsako sekundo se prodajo tri lutke Mattelove Barbie. Leta 1995 je bila plača izvršnega direktorja več kot plača vseh delavcev Mattel na Kitajskem skupaj.
Zaradi izgradnje jezov in hidravličnih inštalacij, ki z energijo preskrbujejo predvsem tovarne za proizvodnjo aluminija za izvoz, je bilo treba preseliti med 40 in 60 milijonov lokalnega prebivalstva.
Enaka količina energije je potrebna za proizvodnjo ene aluminijaste posode kot za gledanje osmih nogometnih tekem na televiziji (758 minut). Proizvodnja ene tone aluminija povzroči nastanek 1,3–1,5 tone strupenih odpadkov.
[Igra spomina] Priloga ‒ Igra
[152]
Ženske, ki šivajo oblačila za svetovno znane znamke, so navadno prisiljene delati od 8. do 22. ure, 7-krat na teden, z 1 prostim dnem vsake 3 mesece. Če plačamo za majico 10 €, zasluži šivilja le 0,10 €.
Če v trgovini kupimo majico za 10 €, gre 8 € za stroške trženja in maržo trgovcev.
Proizvodnja nogometnih žog je povezana s številnimi hudimi kršitvami delovnih pravic. Za ta sektor je značilna domača proizvodnja v majhnih delavnicah z delavci, ki prejemajo neznosno nizke plače (približno 0,23 € za eno nogometno žogo) in ki so nenehno ogroženi zaradi nevarnosti izgube službe. V zadnjih letih se je pojavljanje otroškega dela zmanjšalo, številne druge težave pa so se javnosti izognile.
Vsako leto se proizvede na milijone nogometnih žog za zadovoljitev ameriškega in evropskega trga. Glavne države proizvajalke so Pakistan, Indija, Kitajska in Tajska.
[153] Priloga ‒ Igra
Velike vrtalne ladje neutrudno črpajo nafto iz globin morja, da bi zadovoljile svetovno odvisnost od fosilnega goriva. Samo delovanje in številne eksplozije naftnih ploščadi katastrofalno onesnažujejo morja in oceane z razlitjem nafte, ki uničuje vsa živa bitja.
Od leta 1990 se je poraba goriva v Evropi povečala za 72 %. Trenutno je na svetu več kot 600 milijonov avtomobilov. Če se bo ta trend nadaljeval, se bo do leta 2030 število avtomobilov podvojilo.
V Indoneziji je bilo območje deževnega gozda, enako tretjini češkega ozemlja, izsekano za ustvaritev prostora za proizvodnjo palmovega olja za zahodni trg. Na izsekano površino so zasadili velike količine palm, ki povzročajo degradacijo tal, erozijo vetra in onesnaževanje okolja zaradi brizganja pesticidov.
Palmovo olje se trenutno uporablja za proizvodnjo okoli 50 % vseh potrošniških izdelkov, od kozmetike in potrošnega materiala do živil in biogoriva.
[Igra spomina] Priloga ‒ Igra
[Igra spomina] Priloga ‒ Tabela
Kaj že vemo?
Kaj nas je najbolj presenetilo?
Čemu ne verjamemo?
Kaj se nas v resnici ne zadeva? Kateri od zadevnih problemov se nam zdi najresnejši? Priloga ‒ Table
O čemu bi radi izvedeli več?
Kaj že vemo?
Kaj nas je najbolj presenetilo?
Čemu ne verjamemo?
Kaj se nas v resnici ne zadeva? Kateri od zadevnih problemov se nam zdi najresnejši? O čemu bi radi izvedeli več?
[154]
4.
e j n a v o t ĹĄ o p S i t s o k i l o n z ra e t e t i t n e d i in
Kompetence
Skavtski voditelji in voditeljice priznavajo, da imamo vsi enake osnovne potrebe, vendar obstaja veliko načinov primernega soočanja z njimi. Zavedajo se, da so pri oblikovanju osebnosti pomembne razlike v spolu, kulturi, razredu, narodnosti, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolnosti, jeziku in statusu. Odprti so za pozitivno sodelovanje z drugimi identitetami in kulturami ter cenijo, da lahko to okrepi naš kolektivni odziv na izzive našega kompleksnega sveta. Aktivno ukrepajo proti kakršni koli obliki diskriminacije.
N a Pik in a t e v s i c o r ot Opis
Kompetence
S to dejavnostjo lahko motivirate udeležence, da razmišljajo o svetovnih povezavah in se ozaveščajo, da ima tudi naša država povezave do preostalega sveta. Udeleženci se bodo zavedali naših povezav z ljudmi po vsem svetu in da otroci v različnih delih sveta živijo drugače z drugačnim načinom življenja, vrednotami in potrebami.
• 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete • 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
• Udeleženci bodo spoznali vsaj 10 različnih držav in se naučili, kako se pozdravi in poslovi v tujih jezikih. • Udeleženci bodo videli različne slike otrok po svetu. • Udeleženci bodo razmišljali o podobnostih, razlikah in povezavah z drugimi otroki.
[159]
[4. Spoštovanje raznolikosti in identitete]
a k č i v a og
[Pika Nogavička in otroci sveta] Povezovanje s CTR
• 11. Trajnostna mesta in skupnosti • 13. Podnebni ukrepi • 16. Mir, pravičnost in močne institucije • 17. Partnerstva za doseganje ciljev
[4. Spoštovanje raznolikosti in identitete]
Starost
8+
Število
15-40
Čas Pripomočki
180 min • Gall–Petersova projekcija svetovnega zemljevida (Priloga 1) • kartice s prometnimi simboli • slike otrok • kartice s tiskanimi velikimi zastavami izbranih držav • dejstva o državah • značke za vsako skupino v vsaki državi (majhne zastavice ali drug simbol) • papir za vsako skupino v matični državi z barvno označbo mej • kostum za Piko Nogavičko (improviziran). • »potni listi« in urad za vizume • kviz o državah
Priprava
• Iskanje po internetu (odvisno od držav, ki ste jih izbrali za igro): • slike otrok z različnih koncev sveta • velike zastave • dejstva o državah • karte s prevoznimi sredstvi – avtomobil, letalo, ladja • Natisnite iskani material in pripravite kartice, ki bodo prikazane na samem kraju. • Natisnite prilogo. • Pripravite kviz za konec. Izberite dejstva o državah in svetu, ki bi se jih morali učiti skozi igro.
[160]
[Pika Nogavička in otroci sveta] Potek 1. Pika živi v majhni švedski vasi in si deli hišo, ki jo imenuje vila Čira Čara, z opico po imenu Ficko in velikim belim konjem. Druži se z otrokoma, ki živita v sosednji hiši: Tomaž in Anica. Skupaj doživijo veliko dogodivščin. 2. Pika Nogavička povabi udeležence na svojo rojstnodnevno zabavo v svoji vili. Tema zabave je namišljeno potovanje po svetu.
4. V vsaki državi igra skupina igro iz te regije in si poskuša zapomniti čim več dejstev o tej državi. 5. Denar za potovanja po svetu si prislužijo v svoji domovini, zato se morajo potniki nenehno znova vračati. Mesto, ki predstavlja matično državo, služi kot točka, kjer si skupine zapisujejo informacijo o obiskanih državah in zbirajo zastave. 6. Da naredite igro bolj vznemirljivo, ustvarite na poti ovire ropar, ki želi skupinam ukrasti denar, da ne bi mogli potovati.
Potek / 180 min
3. Udeleženci se razdelijo v tri skupine – ena skupina gre s Piko, druga z Anico in tretja s Tomažem. Eni potujejo z avtom, eni z letalom, tretji z ladjo. V določenih državah se ustavijo (simbolične zastavice, kjer je postanek + slika otroka iz te države + zemljevid sveta z oznako države).
7. Obstaja tudi urad za izdajo vizumov, kjer udeleženci prenehajo dobivati vizume za določene države. Včasih jim vizum ne bo odobren in bodo dobili pojasnilo, da ljudje iz nekaterih držav težko pridobijo vizum za vstop v Evropo. 8. Igra se konča s kvizom na rojstnodnevni zabavi, kjer se skupine pomerijo z uporabo znanja in izkušenj, pridobljenih iz desetih držav.
•
Si se naučil nekaj novega med to aktivnostjo?
•
Imaš občutek, da se je v tebi nekaj spremenilo? Kaj? Ali razmišljaš o nečem drugače?
•
Če bi te kdo vprašal, kaj si danes počel ali bi mu odgovoril, da si igral igro, ali bi morda odgovoril kako drugače?
Avtorji
•
Pinter Jasna; skavtska voditeljica stega Rakova steza 1 (Skavti, Slovenija).
Avtorji
Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija / 15 min
Refleksija
•
Staněk, Karel/Friedmanová, Lucie/NaZemi (2010): The Gall–Peters projection of the world map, in: CIA World DataBank 2
[161]
Vir
Vir
[Pika Nogavička in otroci sveta] Priloga 1 – Gall–Petersova projekcija zemljevida sveta
Priloga 1 – The Gall–Peters projection of the world map
[162]
Opis
Kompetence
To je varna struktura za udeležence, s katero lahko izvedo več o sebi. To je lahko težavno, vendar je bistveno za vzpostavljanje odnosov z drugimi ljudmi. Udeleženci bodo razmišljali o svoji lastni identiteti in njenih sestavnih delih ter spoznali tveganja, povezana s posploševanjem značilnosti neke skupine. • 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete • 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
• Udeleženci premišljujejo o lastni identiteti in navedejo njene sestavne dele. • Udeleženci spoznajo, da je vsaka oseba posameznik. • Udeleženci se zavedajo nevarnosti posploševanja značilnosti neke skupine in povezovanja le-teh z vsakim članom skupine.
Povezovanje s CTR
• 10. Zmanjšanje neenakosti
Starost
12+
Število
5-20
Čas Pripomočki
75-90 min • Pisalo in list papirja za vsakega udeleženca.
[163]
[4. Spoštovanje raznolikosti in identitete]
t e Cv e t e t i t n e d i
[Cvet identitete] Potek Ustvarjanje cveta osebnosti (45 min) 1. Pojasnite udeležencem, da je namen te dejavnosti, da izvedo nekaj več o sebi.
Potek / 45 min
2. Naročite vsem udeležencem, naj začnejo odgovarjati na 6 vprašanj z različnimi odgovori. Njihova naloga bo, da pisno odgovorijo na vsako vprašanje, brez dolgega razmišljanja o odgovoru. Poudarite, da se odgovori ne smejo ponavljati. Vprašanja so:
Kdo si? Kdo si? Kdo si? Kdo si?
3. Udeleženci bodo verjetno presenečeni, da so vprašanja enaka. Če jim je pretežko, jih poskušajte motivirati, da najdejo nove odgovore. Naj delijo svoje odgovore z drugimi. 4. Prosite udeležence, da narišejo cvet s šestimi cvetnimi listi. Cvet naj bo dovolj velik, da se lahko na njegove liste ter na sredino normalno piše. 5. Prosite udeležence, da na sredino cveta napišejo svoje ime in naj razmišljajo o posameznih delih cveta kot različne identitete, katerih kombinacija določa, kdo smo. 6. Udeleženci se lahko povežejo v pare in svoje cvetove delijo z drugimi. Pari se lahko večkrat zamenjajo.
Refleksija 1. Pri prvem delu refleksije se osredotočite na to, kako se udeleženci počutijo, ko razmišljajo o svoji identiteti. Vprašajte jih: • Kako je šlo z ustvarjanjem cvetov?
• • •
Kateri del je bil lahek? Kateri del je bil težaven? Kateri del cveta se vam zdi najpomembnejši?
2. Pri drugem delu refleksije se naj udeleženci osredotočijo na cvetne liste z različnimi identitetami. Vprašajte jih: Refleksija / 30-45 min
• • • •
Ko nekoga spoznate, katera mislite, da je prva stvar, ki jo opazijo? Kateri del vašega cveta vidijo prvega? Kaj mislite, da je razlog za to? Kako bi se počutili, če bi drugi na vas gledali samo na podlagi enega lastnosti?
3. Potem se osredotočite na to, kako ravnamo in zaznavamo identiteto ljudi, ki jih ne poznamo dobro. Vprašajte
•
Kako bi izgledal cvet identitete, če bi ga narisal otrok iz begunske družine?
4. Na koncu jih vprašajte:
• • • • •
Ali je pomembno (in možno) poznati cvetove drugih ljudi? Kaj nam lahko prinese? In kaj lahko prinese njim? Kaj se pogosto zgodi, če ne poskušamo spoznati tega cveta? Kaj lahko narediš, ko nekoga srečaš, da ga bolje spoznaš?
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po Hrubanová, Kristýna/Frühbauerová, Petra (NaZemi, Czech Republic)
Viri
Viri
•
Malířová, Eva/Frühbauerová, Petra/et al. (2016): Lidé v pohybu: metodika pro práci s tématy uprchlictví a migrace.
• •
Pavlíčková, Martina /Holcová, Martina/et al. (2012): La Ngonpo – Místo setkávání. Moore, Dana (2008): Než začneme s multikulturní výchovou.
[164]
Opis
Kompetence
Vstopili bomo na vlak, kjer imamo različne potnike. Poskušajmo si zamisliti, kako naše vrednote vplivajo na naše odločitve. Odkrijmo stereotipe v vsakdanjem življenju. • 2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost • 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete
Cilji
• Udeleženci prepoznavajo/prepoznajo stereotipe, predsodke in diskriminacijo osnovane na veroizpovedi, etnični pripadnosti, kulturi, narodnosti, starosti, spolu in spolni usmerjenosti. • Udeleženci prepoznavajo vpliv stereotipov, predsodkov in diskriminacije ter kako se z njimi soočiti. • Udeleženci razumejo prednosti biti odprtih misli in brez predsodkov ter spoštljiv do številnih različnih načinov razmišljanja, življenja in ravnanja.
Povezovanje s CTR
• 5. Enakovrednost spolov • 10. Zmanjšanje neenakosti
Starost
12+
Število
5-20
Čas Pripomočki
30-40 min • Priloga 1 – seznam potnikov. • Svinčniki ali pisalo in list papirja za vsakega udeleženca.
Priprava
• Uporabi Prilogo 1 in natisni seznama potnikov.
[165]
[4. Spoštovanje raznolikosti in identitete]
l i a r t o r u E t o p a k s p o r Ev
[Eurotrail - Evropska pot] Potek Uvod (5 min) 1. Predstavljajte si, da potujete na vlaku za dolge razdalje. Potovanje bo trajalo sedem dni. Izbrati morate tri sopotnike, s katerimi boste potovali v vašem kupeju. Potek / 20 min
Delo v skupinah (15 min) 2. Ustvarite manjše skupine (3–4 osebe). 3. Udeležence seznanite s seznamom potnikov. 4. Dajte jim čas, da se dogovorijo, koga izberejo. 5. Udeležence prosite, da naj v skupini izberejo tri najboljše in tri najslabše možnosti. 6. Vsaka skupina naj na kratko predstavi njihove odločitve s kratko razlago.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija / 15 min
•
Ali se lahko takšna situacija zgodi v resničnem življenju?
•
Ali ste se že bili v takšni situaciji?
•
Katere dejavnike ste upoštevali pri svoji izbiri?
•
Kateri del je bil najtežje pri odločanju?
•
Kateri stereotipi so bili na seznamu potnikov?
•
Od kod prihajajo stereotipi?
•
Kako bi se počutili, če nekdo ne bi želel deliti kupeja z vami?
Namigi za voditelja Seznam potnikov lahko spremenite in ga prilagodite vaši situaciji. Bistveno je, da seznam potnikov vključuje predstavnike manjšin – homoseksualce, invalide, nosilce virusa HIV.
Avtorji
Avtorji
•
Kacprowicz, Aleksandra (The Polish Scouting and Guiding Association, Poland)
Vir Vir
•
Omiecińska A., Kacprowicz A., Kulczyk-Prus E. (kor): Każdy Inny Wszyscy Równi, Wydawnictwo Marron 2015, p. 38.
[166]
[Eurotrail - Evropska pot] Priloga ‒ Seznam potnikov Zavedajte se, da so opisi potnikov stereotipni - tako je narejeno namerno. Ali odraža resnično življenje?
Prekomerno težak Švicar – davčni izvršenec.
Italijanski DJ – kaže se s svojim denarjem.
Ženska iz Egipta – prodaja usnjene izdelke.
Mlad umetnik – verjetno okužen z virusom HIV.
Baskovski nacionalist – redno potuje v Rusijo.
Nemški raper – živi na precej alternativni način.
Slepi harmonikar iz Avstrije.
Ukrajinski študent – ne želi se vrniti domov.
Mongolska ženska z enoletnim otrokom, brez veljavnega vizuma.
Ženska iz Nizozemske – agresivna in glasna feministka.
Obritoglavec iz Švedske – verjetno pijan.
Rokoborec iz Belfasta – potuje, da vidi nogometno tekmo v živo.
Francoski kmet – govori samo francosko in potuje z ogromno košarico sira, ki ima močan vonj.
Kurdski begunec, ki se je vrnil iz Iraka.
[167]
Priloga ‒ Seznam potnikov
Rom iz Madžarske – pravkar je bil izpuščen iz zapora.
Opis
Kdo postane begunec in zakaj so prisiljeni zapustiti svojo državo porekla? Na kakšne težave naletijo med svojim potovanjem in kaj jih čaka v državi, kjer zaprosijo za azil? To je igra vlog, kjer bodo udeleženci stopili v čevlje para iz Gruzije, ki sta zapustila svojo domovino in odhajata na Češko. Namen te dejavnosti je bolje razumeti druge ljudi ne glede na njihove razlike s poimenovanjem njihovih čustev in potreb.
Kompetence
• 2. Zavzemanje za socialno enakost in pravičnost • 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete
Cilji
• Udeleženci bodo razumeli, kako težko se je odločiti in zapustiti svojo domovino, kakšne situacije doživi begunec, ko zapusti svoj dom in kakšne možnosti ima v novi državi. • Udeleženci bodo ugotavljali, kaj jim pomaga bolje razumeti druge ljudi v različnih situacijah.
Povezovanje s CTR
• 5. Enakovrednost spolov • 10. Zmanjšanje neenakosti • 16. Mir, pravičnost in močne institucije
Starost
15+
Število
3-10
Čas
150 min
[169]
[4. Spoštovanje raznolikosti in identitete]
a r i b a S t i l a H in
[Sabira in Halit] Pripomočki
Priprava
Za organizatorje:
Za udeležence:
• Zemljevid za vsakega udeleženca z označenimi kontrolnimi točkami in točke srečanja s partnerjem.
• svinčnik
• Pravila igre za vse (Priloga 1).
• pisalna blazinica
• Besedilne zgodbe razrezane na dele za vsakega udeleženca (Priloga 2).
• kostum (neobvezno)
• prazne liste papirja
• Seznam kontrolnih točk (Priloga 3). • Pripomočki za refleksijo (vrvica, kartice, prazne kartice).
Priprava Ta igra potrebuje veliko priprave. Omogočiti morate približno 60 min pred začetkom. Potrebovali boste tudi šest do deset organizatorjev, ki bodo stali na kontrolnih točkah. Udeležence razdelite v mešane pare (poročeni pari – Sabira in Halit). Vsak udeleženec mora prejeti zemljevid nepoznanega mesta z označenimi in oštevilčenimi kontrolnimi točkami (navesti je potrebno tudi čas, kdaj so kontrolne točke odprte) in označene točke srečanja, kjer si morajo partnerji izmenjati pisma. Pokažite tudi končno mesto srečanja in čas, do katerega morajo prispeti. Opomba: Čeprav imajo kontrolne točke na fantovskih in dekliških karticah enake številke, se nahajajo na različnih mestih. Pari se vidijo samo na točkah srečanja, kjer si izmenjajo pisma. Točke srečanj so postavljene na ustrezna mesta med kontrolnimi točkami. Pripravite kontrolne točke. Na vsaki kontrolni točki bodo udeleženci prejeli nov kos njihove zgodbe, dobili bodo tudi nalogo in nadaljnja navodila. Na voljo bosta dva sklopa petih kontrolnih točk. Zato se prepričajte, da imate dovolj organizatorjev (idealno, eden na kontrolni točki). Seznam kontrolnih točk: 1. Kontrolna točka 1: Izhodišče – Tukaj podate navodila in pravila igre, zemljevide in prvi del zgodbe. 2. Kontrolna točka 2: Predajte drugi del besedila:
Priprava
•
Naloga (fantje in dekleta): Med svojim potovanjem kupite nekaj hrano, ki jo pogrešata iz svoje domovine. Lahko vprašata mimoidoče ali svojega partnerja, kje jo najdeta.
•
Navodila (fantje in dekleta): Vsakič, ko dobita nov del zgodbe na kontrolni točki, preberita in napišita pismo svojemu partnerju o tem, kaj se je zgodilo in kako se počutite v tej situaciji. V nasprotnem primeru ne smete govoriti, razen če vprašate o navodilih za pot.
3. Kontrolna točka 3: Predajte tretji del besedila 4. Kontrolna točka 4: Predajte četrti del besedila
• •
Prva naloga (fantje): Izpolnite prijavo za dovoljenje za delo v tujem jeziku (Priloga 3a). Druga naloga (dekleta): Izpolnite vprašalnik v tujem jeziku o šolskih aktivnostih, v katerih sodeluje vaša hči (Priloga 3b).
5. Kontrolna točka 5: Predajte zadnji del besedila
• • •
Naloga (fantje): Razpravljajte v tujem jeziku o delu v Avstriji. Naloga (dekleta): Razpravljajte v tujem jeziku o pregledu v bolnišnici. Navodila (fantje in dekleta): Še zadnjič se bosta srečala s svojim partnerjem in si izmenjala zadnje pisma. Preberita ju in se nato pridružita na zadnji točki srečanja.
Pripravite pripomočke za refleksijo. Za boljše vživljanje v lik se lahko udeleženci med igro oblečejo v kostum. Vendar morate dobro razmisliti o okolju in ali je varno iti po mestu, oblečeni kot musliman. V najprej morate tudi obvestiti udeležence, naj prinesejo oblačila. Pravila za udeležence najdete v Prilogi 1.
[170]
[Sabira in Halit] Potek 2. Ko ste odgovorili na katerakoli vprašanja, razdelite prvi del zgodbe (Priloga 2). 3. Od zdaj naprej je potek igre v rokah udeležencev, dokler ne prispejo na zaključno točko srečanja. 4. Pred začetkom refleksije morajo udeleženci izstopiti iz svojih vlog. Če nosijo kostume, to lahko storijo tako, da jih slečejo. Če nimajo kostumov, jih ustno nagovorite, da naj izstopijo iz vloge.
Potek / 90 min
1. Udeležence razdelite v pare in jim dajte izročke s povzetkom pravil igre (Priloga 1) ter zemljevid.
Refleksija 1. Spomnite udeležence na potek igre in na občutke, ki so jih doživljali med igro. Pregledati morajo pisma, ki so jih prejeli od svojih partnerjev, da se spomnijo, kaj vse se je zgodilo in kaj vse so doživeli na poti. Vprašati se morajo naslednja vprašanja:
• •
Kateri del pisma je najbolj vplival na mene? Kateri so bili ključni trenutki zame?
3. Vsak udeleženec mora izbrati tri trenutke v igri (verjetno jih bodo nekaj izbrali izmed tistih, ki so na časovnem traku) in ubesedijo občutke ter čustva, ki so jih doživeli. 4. Čustva in občutke zapišejo na kartice, nato jih preberejo (lahko dodajo razlago ali komentar) in jih uskladijo s ključnimi trenutki na časovnem traku. 5. Nato se osredotočite na to, kako se jim je uspelo poistovetiti s čustvi lika, ki so ga igrali.
• • •
Kdaj so bila tvoja čustva identična s čustvi vašega lika, ki ste ga opisovali v pismu?
Refleksija / 30-60 min
2. S pomočjo vrvice ustvarite časovni trak. Nato začnite z naštevanjem ključnih trenutkov, ki jih zapišite na prazne liste papirja in jih ustrezno postavite na časovni trak.
Nasprotno, kdaj niste mogli občutiti teh čustev? Zakaj? Kaj bi vam pomagalo še bolj se poistovetiti s svojim likom?
6. Preidite na vprašanja o njihovem lastnem življenju: Ali ste se kdaj znašli v določeni situaciji, ko niste razumeli vedenje osebe? Kaj bi vam pomagalo pri lažjem razumevanju tega človeka? Pomislite na situacijo, ki se vam je zgodila v vašem življenju, kako bi lahko naslednjič naredili drugače? Kdaj in zakaj bi morali poskusiti razumeti druge ljudi?
Avtorji
•
Prirejeno po Lucie Kulhavá, Lucie/Frühbauerová, Petra/ Hanzlová Eliška (NaZemi, Czech Republic)
Avtorji
• • •
•
Malířová, Eva/Frühbauerová, Petra/et al. (2016): Lidé v pohybu: metodika pro práci s tématy uprchlictví a migrace.
[171]
Vir
Vir
[Sabira in Halit] Priloga 1 ‒ Pravila igre
Pravila igre Priloga 1 ‒ Pravila igre
•
Vaša naloga za naslednji dve uri bo, da doživite zgodbo o Sabiri in Halitu. Da bo vse potekalo brez težav in v skladu s pravili, sledite naslednjim navodilom:
•
Sledite zemljevidu in pazite, da poiščete vse označene kontrolne točke v danem vrstnem redu in določenem času.
• • •
Bodite pozorni na čas, saj je ključen za pravilen potek dogodkov. Pazite, da se ne izgubite.
•
To bo vaša edina oblika komunikacije – sicer se izogibajte pogovoru s partnerjem ali s komerkoli drugim. Edina izjema je pogovor o tem, kako priti do druge kontrolne točke. Vendar se ob tem ne smete pogovarjati nič drugega.
•
Vsak izmed vas ima drugačen zemljevid z različnimi kontrolnimi točkami. Dobili boste tudi različne dele besedila in naloge. Zato se prepričajte, da slučajno ne zamenjate svojih zemljevidov.
• •
V primeru morebitnih zapletov se lahko obrnite na to številko: __________________ .
Če niste prepričani o navodilih za na pot, ne oklevajte in vprašajte mimoidoče. Med svojim potovanjem boste morali izmenjavati informacije s svojim partnerjem. To morate narediti v vnaprej določeni obliki (o tem boste več seznanjeni na 2. kontrolni točki) in na v naprej določenih lokacijah.
Zdaj bo vsak izmed vas prebral svoje prvo besedilo. Nato preberite še prvo skupno nalogo. Da bo nekoliko lažje za vas, lahko prvo nalogo naredita skupaj, vendar mora potem vsak izmed vas slediti svojim kontrolnim točkam in igrati igro v skladu s pravili.
Priloga 2 ‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Deli zgodbe Sabire in Halita
Vaše ime je Sabira in prihajate iz severne Gruzije. Ste ortodoksna muslimanka in vaša skupnost ni dobro sprejeta
v državi, ki je pretežno krščanska. Imate tri otroke in podeželsko hišo, kjer živite s svojim možem Halitom in z njegovo drugo ženo, ki ima dva otroka. Priloga 2‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Vaše življenje v skupnem gospodinjstvu je precej dobro, ker pomagate drug drugemu, včasih pa se tudi sprete,
vendar to sprejemate kot del vašega vsakdanjega življenja. Stanje se spremeni, ko ljudje v vaši soseski začnejo prodajati svojo zemljo novincem, ki so etnični Rusi. Napetost v mestu med Gruzijci in Rusi postopoma narašča. Zato vedno več sosedov prodaja svojo zemljo in hiše Rusom, po relativno ugodni ceni in odidejo od tu.
Vašo hišo nenadoma obkrožajo samo ruski sosedi, ki so pravoslavni kristjani. Ženske iz vaše soseske, s katerimi
ste se videvale in preživljale prosti čas, so se preselile v druge dele mesta ali predmestje. Na vaši ulici se nenadoma vsakodnevno slišijo spori in žalitve. Ozračje postaja vse bolj napeto; nekaj hiš je bilo zažganih in vse pogosteje se slišijo primeri streljanja. Člani muslimanske skupnosti se počutijo vse bolj versko zatirani.
Mož vam razloži situacijo. Prodati morate svojo hišo – vaši ruski sosedi vam ne dajo več možnosti izbire – oditi
morate. Za hišo dobite zelo malo denarja. Vaš mož želi iti v Evropo. Izbral je Češko, saj lahko poceni dobite dovoljenje za bivanje in od tam lahko hitro pridete do Avstrije ali Nemčije. Po pogovoru s svojim možem, se morate odločiti – ali odidete z njim na Češko ali pa greste sami živet s svojo sestro.
Sprašujete se: Ali boste lahko zapustili svoje otroke? Če ostanete, kako boste lahko živeli brez moža? Kako me
bo sprejela moja družina, če ne grem s svojim možem? Kje je Češka? Kakšno je življenje tam? Kako se pripraviti na potovanje in življenje tam? Ali bo lahko mož tam podpiral in pomagal obema?
Na koncu se odločite, da boste s svojim možem odšli na Češko, čeprav sploh ne veste, kje je.
[172]
[Sabira in Halit] Priloga 2 ‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Tvoje ime je Halit in prihajaš iz severne Gruzije. Si ortodoksni musliman in tvoja skupnost ni dobro sprejeta v državi, ki je pretežno krščanska. Ampak imaš službo in hišo ter lahko nudiš podporo obema tvojima ženama in petim otrokom. Tvoje življenje v skupnem gospodinjstvu je precej dobro, ker pomagate drug drugemu. Vendar je zaradi razmer na Kavkazu vedno več napadov na lokalno islamsko skupnost. Ljudje v vaši soseski začnejo prodajati svojo zemljo novincem, ki so etnični Rusi. Napetost v mestu med Gruzijci in Rusi postopoma narašča. Zato vedno več sosedov prodaja svojo zemljo in hiše Rusom po relativno ugodni ceni in odidejo od tu. Vašo hišo nenadoma obkrožajo samo ruski sosedi, ki so pravoslavni kristjani. Sosedje, s katerimi ste se poznali in z njimi preživljali prosti čas, so se preselili v druge dele mesta ali predmestje. Na vaši ulici se nenadoma vsakodnevno slišijo spori in žalitve. Ozračje postaja vse bolj napeto; nekaj hiš je bilo zažganih in vse pogosteje se slišijo primeri streljanja. Kaj če bo vojna? Bom lahko poskrbel za svojo družino?
Prodati moraš svojo hišo – ruski sosedi vam ne dajo več možnosti izbire – oditi morate. Za hišo dobiš zelo malo denarja. Veliko bolje bi bilo, če bi hišo prodal pred vsemi ostalimi. Skupnost želi iti v Evropo. Izbrali so Češko, saj lahko poceni dobite dovoljenje za bivanje in od tam lahko hitro pridete do Avstrije ali Nemčije. Sprašuješ se: Ali naj grem ali ne? Kakšno bo življenje tam? Kaj naj vzamemo s sabo? Denar, ki ga boste dobili za hišo, bo komaj pokril potne stroške in dovoljenje za bivanje – kje bom dobil denar za življenje tam? Kaj če se situacija tukaj izboljša? Morda tukaj ne bo državljanske vojne ... Odločiš se, da ne boš razmišljal o tem in se držiš skupnosti. O svoji odločitvi obvestiš svoji ženi, prodaš hiši in odidete z otroki. O tem se ne pogovarjate z njimi, moški tvojega položaja nikoli ne razpravlja z ženo. Vendar jim dovoliš, da izberejo, ali hočejo oditi s tabo in otroki ali ostati tukaj. Ženske se ne upirajo preveč, vsaj tako izgleda na prvi pogled in odidejo s tabo in s skupnostjo.
Kot begunec na Češkem prideš v begunski tabor v Havirov. Ena od prvih stvari, s katero se moraš soočiti, je poligamna poroka. Ker si druga žena svojega moža, se tvoja zakonska zveza razveljavi in po češki zakonodaji si svobodna. S tremi otroci te preselijo na drugo lokacijo namenjeno ženskam. Tako izgubiš možnost za življenje skupaj s skupnostjo, kot si bila vajena. Tvoj odvetnik ti obljublja, da če se boš strinjala z razveljavitvijo zakona, bo to pospešilo legalizacijo tvojega prebivališča. Prav tako ti pojasni, da lahko v primeru zavrnitve razveljavitve zakonske zveze ustaviš postopek azila in te pošljejo nazaj v Gruzijo. Obupana si in ne veš, kaj storiti. Sprašuješ se: Ali naj sprejmem razveljavitev zakona in izgubim vso moževo podporo, s katerim ne bom več uradno poročena? Konec koncev se vez med vama ne bo spremenila – najina poroka je bila razglašena pred Bogom in ne uradnikom. Ali me bo še vedno ljubil? Ali naj se vrnem domov in še vedno uradno ostanem poročena s Halitom? Kaj naj storim kot dobra žena? Razmišljaš: če se odločim za razveljavitev zakonske zveze, lahko pospešim azilni postopek za svojega moža. Po enem mesecu čakanja vi in dva od vaših otrok dobite pozitivno odločitev o prošnji za azil. Ne pa tudi tretji otrok, ker je njegov pravni zastopnik njegov oče Halit, ki skupaj s svojo prvo ženo še vedno čaka na odločitev o azilnem postopku. Eden izmed negativnih vidikov, ko vam je bil odobren azil, je ta, da morate zdaj v štirih dneh zapustiti begunski tabor. V integracijski center za azil se lahko prestavite za največ tri mesece, potem pa si morate poiskati svojo namestitev. Skupaj z odobritvijo azila prejmete začetni paket – enkratni prispevek 3100 CZK (manj kot 130 €) na družinskega člana z odobrenim azilom. Torej vse skupaj znese 9300 CZK (cca. 370 €). S tem denarjem morate živeti, dokler si ne najdeš službe ali zaprosiš za socialno pomoč.
[173]
Priloga 2 ‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Člani muslimanske skupnosti se počutijo vse bolj versko zatirani. Zato voditelji skupnosti nagovorijo svoje člane, da zapustijo državo – poleg preganjanja obstaja tudi grožnja državljanske vojne med Gruzijci in Rusi. Veliko Gruzijcev zaprosi za rusko državljanstvo, saj menijo, da dvojno državljanstvo vedno prinese nekaj prednosti.
[Sabira in Halit] Priloga 2 ‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Na Češkem pridete v begunski tabor v Havirovu. Ena od prvih stvari, s katero se moraš soočiti, je poligamna poroka. Ker je Sabira vaša druga žena, se vaša zakonska zveza razveljavi in po češki zakonodaji je Sabira svobodna. Sabira in njeni trije otroci se preseljeni v drugo stavbo, namenjeno ženskam. Vi še vedno živite v eni sobi s svojo prvo ženo in njenima otrokoma. Še vedno pa se srečujete s Sabiro in poskušate živeti tako kot prej. Celoten dohodek za vas, vaše otroke in vašo prvo ženo znaša 3.800 CZK (manj kot 150 €) mesečno. Hrana in nastanitev sta zastonj, vendar je potrebno za vse ostalo plačati. Ker želite zaslužiti še nekaj dodatnega denarja, občasno najdete nezakonito delo kot zidar, vendar ste redko plačani. Razmišljate o položaju vaše bivše žene Sabire in vašem zakonu po njegovi razglasitvi za neveljavnega. Poleg tega sta ona in dva vajina otroka dobila azil, za razliko od vajinega zadnjega sina, katerega pravnik zastopnik ste vi. Zdi se vam, da vam je bila storjena krivica in razmišljate, da prenehate podpirati svojo drugo ženo. Navsezadnje je sedaj vaša žena samo še po muslimanskem zakonu, ki pa tukaj ne velja. Sprašujete se: Kaj če se ji odrečem? Bi lahko to storil? V vsakem primeru bi jo videval manj pogosto kot do sedaj. Sedaj, ko nimam službe, je podpiranje ene družine več kot dovolj.
Priloga 2‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Po tem, ko je Sabira dobila azil, mora v 14 dneh zapustiti begunski tabor. Za tri mesece lahko ostane v integracijskem centru za azil, ki je v oddaljenem mestu Most. Sabira prejme začetni paket – enkratni prispevek 3100 CZK (manj kot 130 €) na družinskega člana z odobrenim azilom. Torej vse skupaj znese 9300 CZK (cca. 370 €). Olajšani ste, da vam je ni potrebno več finančno podpirati. Toda po drugi strani vam ni všeč ideja, da bi imeli polovico svoje družine v Mostu, še posebej ker morata skupaj s prvo ženo ostati v begunskem taborišču v mestu Havirov.
Med bivanjem v integracijskem centru za azil iščete namestitev v Mostu. S podporo lokalne gruzijske skupnosti vam uspe nekaj najti. Toda vaš moži želi, da se preselite v Prostejov, kjer se boste lažje in pogosteje srečevali z možem. Ne želite zapustiti skupnosti v Mostu. Sprašujete se: Ali naj se preselim? Ravno sem vzpostavila nekaj stikov z ljudmi iz skupnosti. Ali bo enako v Prostejovu? Kaj če moja najstarejša hči, Madina, ne bo več želela govoriti z mano prav tako, kot se je to zgodilo, ko smo zapustili Gruzijo? S časom upoštevate svojega moža in se preselite v Prostejov v stanovanje, ki so ga našli njegovi prijatelji. Toda v mestu ne poznate nikogar in stanovanje ima samo nekaj osnovne opreme. Zato iščete družbo in stik z drugimi muslimanskimi ženskami, ki živijo v mestu. Sprva vas mož obiskuje vsak drugi dan (najde prehod za odhod iz tabora), nato pa postanejo obiski vedno redkejši. Med svojim bivanjem v integracijskem centru za azil ste zaprosili za socialno pomoč. Celoten proces je trajal en cel mesec. Preden ste prejeli prvo plačilo, ste se znašli na koncu z denarjem, ki ste ga prejeli v začetnem paketu ob odhodu iz begunskega taborišča. Toda tudi po tem ne morete ničesar dati na stran in prihraniti. Velik del denarja porabite za plačilo najemnine nastanitve, ostalo gre za hrano in druge potrebe.
[174]
[Sabira in Halit] Priloga 2 ‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Med bivanjem v integracijskem centru za azil Sabira išče namestitev. S podporo lokalne gruzijske skupnosti ji uspe nekaj najti. Ko izveste za to, vam ideja, da bi živeli na nasprotnih straneh države, ni všeč. Zato se odločite vprašati svoje prijatelje za pomoč pri iskanju namestitev okoli Havirova za njo in otroke. V Prostejovu najdete stanovanje, kjer jih boste lahko vsaj obiskovali. Konec koncev je še vedno vaša žena. Sprva jih obiskujete vsak drug dan (najdete prehod za odhod iz tabora), potem pa so vaši obiski vedno redkejši. Proces za azil se približuje koncu in vedno bolj se morate potruditi za dobro svoje družine, da ne begate iz tabora. Po taboru se hitro širijo govorice, da če ima mož dve ženi, ena ostane na Češkem, ostalo družino pa izženejo. Prigovarjaš si: Ne smem dopustiti, da se to zgodi. Na koga se lahko obrnem po pomoč? Ali je sploh smisel pridobiti več denarja in nato nekoga podkupiti? Kaj pa Sabira in otroci? Ali jih ne bi moral bolj pogosteje obiskovati? Pogrešam svoje otroke ...
V novem mestu se počutite precej osamljeno, zato se veliko družite s svojo devetletno hčerko Madino. Zelo jo razvajate in jo obravnavate kot najboljšo prijateljico; z njo se pogovarjate o vaših skrbeh, čeprav jih pogosto ne more razumeti. Ta položaj zelo slabo sprejema. Začela naj bi obiskovati novo šolo, vendar si tega ne želi. Tam nima nobenih prijateljev ali drugih muslimanskih učencev. Poleg tega je Madina češčina zelo slaba in ne mara te šole. Želi se vrniti v Gruzijo ali vsaj v Most, kjer je imela prijateljico po imenu Safia. Na koncu izkoristi svoj položaj v gospodinjstvu, da skrbi za svoja dva predšolskih bratca in ne gre v šolo. Direktor šole je zelo jezen zaradi njene pogoste odsotnosti. Na koncu se odločite, da bo Madina zamenjala šolo. Na novi šoli je v istem razredu kot Madina še ena muslimanska deklica njeno družino na videz poznate iz begunskega taborišča. Vaša finančna situacije se ne izboljšuje. S socialno pomočjo plačujete stanovanje, hrano in šolske pripomočke. Nič vam ne ostane in ničesar ne morete prihraniti. Sprašujete se: Ali je bila dobra odločitev, da ste se preselili sem? Ali bi bilo bolje, če bi nasprotovala svojemu možu in se vrnila v Most? Ali bi ga lahko prosila, da nam da več denarja?
Slišali ste neprijetne novice o obnašanju vaše hčerke Madine, ki ne želi v šolo. Jasno je, da je njena mati ne more obvladovati, potrebuje očetovsko avtoriteto. Od svojih prijateljev iz tabora si sposodite denar, kupite novo šolsko torbo in se odpravite na obisk k svoji družini v Prostejov. Okarate Madino, ki se končno odloči hoditi v šolo. Ostanete še dva dni, da se prepričate, da bo vse v redu. Ampak, kako naj skrbite za njih iz drugega mesta? Ali ne bi bilo bolje ostati v Gruziji? Niti ne govorite češko, vaši prijatelji se morajo vse dogovoriti namesto vas. Čutite, da ste jim v breme. Po vrnitvi v tabor prejmete odločitev, da ste vi, vaša prva žena in otroka prejeli azil. Odleglo vam je, in ker vašo dolgovi naraščajo iz dneva v dan, se odločite, da takoj odidete v Avstrijo in tam zaslužite nekaj denarja. Tam imate nekaj prijateljev in prepričani ste, da boste našli delo. Vendar si morate kljub temu izposoditi denar za potovanje in nekaj začetnih stroškov – vse skupaj znese 10.000 CZK (približno 400 €). Vaša žena mora zapustiti begunski tabor, zato jo pošljete v integracijski center za azil v Most – tam je tudi močna muslimanska skupnost. Dobro bodo poskrbeli za njo. Misliš na Sabiro in njene otroke, mogoče bi se tudi oni morali vrniti nazaj. Sami sebi prigovarjate: Zdaj, ko sem rešil problem z Madino in njenim obiskovanjem šole v Prostejevem, bi bila še ena selitev in dogovarjanje le dodaten zaplet. Zdaj bi se moral osredotočiti na to, da zaslužim nekaj denarja v Avstriji in nudim podporo celotni družini.
[175]
Priloga 2‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Vaša finančna situacija je težka. Hrana in nastanitev za vaš in vašo družino sta še vedno zastonj, vendar so potovanja in obiski Sabire, oblačila za otroke in zdravstvena oskrba vedno dražji. Skupaj s prvo ženo in otroci živite iz dneva v dan. Upate, da boste kmalu dobili azil in tako boste lažje zakonito zaslužili nekaj denarja.
[Sabira in Halit] Priloga 2 ‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Ker je vaš finančni položaj zelo slab, prosite svojega moža za pomoč. Preden odide v Avstrijo uspe dobiti nekaj denarja za vas vendar to ni edini „dar“, ki ga dobite od njega. Mesec po njegovem odhodu ugotovite, da ste noseči. Nosečnost ne poteka dobro. Imate težavo z iskanjem ženskega ginekologa, saj nobeden od njih ne sprejema novih bolnikov. Ne želite moškega ginekologa. Nazadnje, zahvaljujoč posredovanju vašega socialnega delavca, najdete zdravnico. Odkrije velike zaplete in vas pošlje na nadaljnje preiskave. Izkaže se, da se otrok ne bo rodil živ. V predporodnem obdobju vam ponudijo splav, vendar ga zavračate, saj je v nasprotju z vašo vero. Zato vas pošljejo v bolnišnico, kjer vas ne bodo prisilili v splav. Vendar pa so tukaj samo moški ginekologi, tako da zavrnete nadaljnje preiskave. Prigovarjate si: In kaj, če je z otrokom res nekaj narobe? Ampak kako se naj slečem pred moškim in mu dovolim, da me pregleda? Tega preprosto ne morem narediti. Kaj bi rekel Halit? Na koncu morate zaradi svojega zdravstvenega stanja soglašati s pregledom moškega ginekologa. Hodite na redne preglede, čeprav precej neradi. Med enim od teh pregledov vam je povedano, da je srce vašega otroka prenehalo biti. Potrebno je sprožiti porod in tri dni moraš preživeti v bolnišnici. V teh težkih časih dobite finančno podporo nevladnih organizacij in prijateljev iz skupnosti. Kljub temu je situacija po smrti vašega otroka zelo težka, zato si morate za pogreb sposoditi denar.
Priloga 2‒ Deli zgodbe Sabire in Halita
Po vrnitvi iz bolnišnice dobite nekaj dobrih novic iz šole. Madina dobro napreduje v šoli, za razliko od njene muslimanske sošolke, ki bo leto verjetno ponavljala. Toda Madina noče nadaljevati šolanja brez prijateljice. Po pogovoru s svojim možem se odločite, da se vrnete na Most. Iščete novo stanovanje. Pristop vašega socialnega delavca se po pogrebu vašega otroka močno izboljša in obljubi vam, da vam bo pomagal pri selitvi. Veselite se vrnitve v Most, saj boste spet skupaj z muslimansko skupnostjo, pa tudi z možem in družino.
V Avstriji ste zaposleni kot zidar. Zaslužite precej dobro in veste, da boste lahko ob vrnitvi poplačali dolgove. Vaš stik z vašo družino je zelo omejen. Ne pričakujete, da bi se v treh mesecih, ko boste v Avstriji brez delovnega dovoljenja, kaj pomembnega dogajalo doma. Vendar pa ob koncu drugega meseca dobite zelo vznemirljive novice od vaše bivše žene Sabire. Noseča je, pritožuje se glede pristopa v bolnišnici in da z otrokom ni vse v redu. Zato se vrnete na Češko in se sprašujete, kako bi lahko v tej situaciji pomagali Sabiri. En teden po prihodu nazaj, umre vaš nerojen otrok. Ne veste, kaj storiti. Sabira je v vaših očeh izgubila vrednost. Se sprašujete: Ali je naredila napako? Ali pa sem jo jaz, ker sem premalo skrbel zanje? V prihodnosti si ne morete predstavljati, da bi podpirali obe družine. Po drugi strani pa ne želite, da bi vaši otroci trpeli v Prostejevu. Ko se Sabira vrne iz bolnišnice, se boste morali odločiti. Za zdaj ostajate s svojo prvo ženo v Mostu. Po vrnitvi Sabire iz bolnišnice ugotovite, da ima Madina težave v šoli. Čeprav dobro napreduje, ugotovite, da bo njena prijateljica ponavljala razred in to močno vpliva na motivacijo Madine za obiskovanje šole. To je kaplja čez rob. Odločite se, da se Sabira in vaši otroci preselijo v Most. Tako boste lahko nadzorovali izobraževanje vseh vaših otrok. Za Sabiro iščete ločeno stanovanje, ker niste povsem prepričani, kaj storiti. Za enkrat je vse rešeno. Glavni problem je delo. Zaradi jezikovne pregrade je zelo težko najti legalno in dobro plačano službo. Po drugi strani pa lahko še vedno redno opravljate trimesečne izlete v Avstrijo in tam poiščete delo ob podpori lokalne gruzijske muslimanske skupnosti.
[176]
[Sabira in Halit] Priloga 3a ‒ Vloga za delovno razmerje
Vloga za delovno razmerje
•
Prenesite vlogo za delovno razmerje v nekem tujem jeziku z interneta. Namen je narediti za udeležence nalogo še težjo, kot je v resnici. Zato predlagamo vlogo v nekem jeziku, ki ga udeleženci zagotovo ne bodo razumeli.
•
Primer, kje lahko najdeš osnovne informacije in vloge: www.schengenvisainfo.com.
Prosimo, da navedete, v katerih šolskih dejavnostih lahko sodeluje vaša hči: DA/NE Športna vzgoja skupaj s fanti Petje pri glasbenem pouku Biologija in geografija Risanje živih bitij in likovni pouk Branje češke literature Kosilo v šolski kuhinj
[177]
Priloga 3 ‒ Vloga za delovno razmerje
Priloga 3b ‒Vloga za delovno razmerje
Opis
Kompetence
Vsako drevo je edinstveno, tako kot vsaka oseba. Vendar ima vsako bitje neke značilnosti, ki jih dela podobne drugim. Z risanjem risbe svojega drevesa in skupine dreves, bodo udeleženci vodeni, da razmislijo o osebni rasti in podobnosti z ostalimi ljudmi. • 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
• Udeleženci z risanjem drevesa ugotovijo, kaj lahko vpliva na njihov razvoj in kakšne sposobnosti, spretnosti, lastnosti, stališča in vrednote bi želeli imeti kot odrasli. • Udeleženci se zavedajo pomena osebne rasti za doseganje meril določenih v prvem cilju. • Udeleženci se zavedajo, da je vsaka oseba drugačna (ima različne korenine, osnovo in liste) hkrati pa smo si vsi zelo podobni in živimo v istem gozdu.
Povezovanje s CTR
• 4. Kakovostno izobraževanje • 10. Zmanjšanje neenakosti • 16. Mir, pravičnost in močne institucije
[179]
[4. Spoštovanje raznolikosti in identitete]
t o k a b Ose e j d u j l , o v e dr d z o g t o k
[Oseba kot drevo, ljudje kot gozd] Starost
7+
Število
2-15
Čas Pripomočki
60-90 min • Velik list papirja (A3 ali večji) • List papirja za vsakega udeleženca (A4 ali večji) • Svinčniki in barvice
Potek 1 Drevesa okoli nas (5 ‒ 10 min) 1. Preberite citat: »Stvari, ki jih je ustvarila narava, so vedno boljše od umetno ustvarjenih stvari.« (Cicero) 2. Udeležence povabite, da pogledajo naokrog (po možnosti izvedite dejavnost v okolju z drevesi) in jih vprašajte:
•
Kaj je tako lepo pri drevesih?
•
Kje lahko rastejo drevesa?
•
Kako so si različna? Katere so razlike in podobnosti med drevesi?
•
Ali moramo drevesa zaščititi? Ali si vsa drevesa zaslužijo zaščito ali samo nekatera izmed njih?
2 Risanje drevesa (30 ‒ 45 min) 1. Pripravite papir, pisala, barvice, flomastre in druge risarske pripomočke. 2. Recite: Sedaj želim, da narišete svoje drevo, vključno s koreninami, deblom in krošnjo Na voljo imate 5 min. Seveda lahko narišete tudi veje, liste, cvetje in sadje. To je odvisno od vas. 3. Sedaj bomo skupaj končali drevesa. Vendar napišite samo zase. Začnimo z deblom. Zapišite vrednote, ki so pomembne v življenju. Drevesna krošnja je del nas, ki ga poskušamo doseči – vaše dobre lastnosti, sposobnosti in spretnosti, ki bi jih radi razvili.
Potek / 50-75 min
4. Na koncu dopolnite še korenine. To je osnova našega drevesa, ki ga oskrbuje z vodo in hranili. Korenine so vir moči, poguma, stabilnosti in odpornosti. Zahvaljujoč koreninam lahko drevo raste, se razvija in postaja močnejše. Zato v korenine napišite, kaj morate storiti, da zagotovite dobro prehrano, podporo in rast vašega debla in krošnje. 5. Ko udeleženci izpolnijo svoja drevesa, jih povabite , da sedejo v krog, kjer razvijejo papir z velikim drevesom. 6. Recite: Sedaj bomo skupaj ustvarili eno veliko drevo, ki nam bo vsem všeč in bo za vsakogar.
3 Zgodba o drevesu (5 ‒ 10 min) Udeležence povabite, da sedejo, zaprejo svoje oči in prisluhnejo zgodbi: Življenje je kot drevo. Semenu poženejo prve korenine, nato deblo, veje in listje. Če drevo uspeva, sčasoma postane visoko, z močnim deblom (našimi vrednotami) in bogato krošnjo (naše lastnosti, sposobnosti in spretnosti). Večje korenine imamo (bolj smo poskušali in se izboljševali), lepše in bolj zeleno je drevo. Vreme ni vedno dobro. Včasih je močan veter in dež, naše drevo se uvija, vendar se upira. Močno drevo lahko preživi celo najhujše neurje ali celo udarec strele. Vsako drevo je sestavljeno iz istih delov, ki so skupnih vsem drevesom. Čeprav vsakemu drevesu veje rastejo drugače, ima vsako različno višino, ima vsako drevo listje in lubje različne barve, ima vsako drevo različno veliko deblo in različne potrebe po življenju, imajo še vedno vsa drevesa korenine, debla in veje – tako kot ljudje.
4 Objemanje dreves (10 min) Udeležence povabite, da najdejo svoje drevo in ga objamejo. Pomembno je poudariti, da v tistem trenutku razmislijo o tem, kar so do sedaj že doživeli in slišali.
[180]
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
•
Kako si se počutil med objemanjem drevesa? O čem si premišljeval, kaj je bilo v tvojih mislih?
•
Kdo je imel podobne občutke? In kdo je čutil nekaj povsem drugega?
•
Misliš, da so drevesa lepa?
•
Kaj pomembnega si se naučil iz te dejavnosti? Zakaj?
Refleksija / 10-15 min
[Oseba kot drevo, ljudje kot gozd]
Infobox Dodatek o skavtstvu (10 ‒ 15 min) Drevesa živijo svoje življenje, prav tako tudi ljudje in skavti. Ustanovitelj skavtskega gibanja Lord Robert BadenPowell se je rodil 22. februarja in je ustanovil prvo skavtsko skupino in zahvaljujoč njemu smo lahko skavti. Predstavljajte si, da je na svetu le šest držav na svetu, ki nimajo skavtskega gibanja. Sicer so skavti res povsod po svetu, tako kot drevesa v naravi. Čeprav se zdi, da so skavti iz drugih držav drugačni od nas, smo si vsi med seboj podobni, kot drevesa. Kje lahko živijo skavti? Kakšni so?
Infobox
K zgodbi o drevesu lahko dodate dodaten odstavek o skavtstvu:
V tem primeru lahko v razmislek vključite naslednje vprašanje: Katere nove informacije si izvedel o skavtih?
Avtorji
•
Takačová, Lucie (Junák - český skaut, Czech Republic)
[181]
Avtorji
•
Opis
Kompetence
Udeleženci skozi risbo predstavijo njihovo kulturno prtljago, ki jo nosijo s seboj (stvari in dogodki povezani s kulturo, ki vplivajo na posameznika). Predstavitve potekajo v skupini in se zaključijo z refleksijo. • 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete • 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
• Udeleženci poimenujejo različne vplive kulture, ki sooblikujejo njihove vrednote in obnašanja/odnose. • Udeleženci povečajo spoštovanje raznolikosti. • Udeleženci se zavedo kako kultura vpliva na obnašanje posameznika.
Povezovanje s CTR
• 5. Enakovrednost spolov • 10. Zmanjšanje neenakosti • 16. Mir, pravičnost in močne institucije
Starost
15+
Število
6-20
Čas Pripomočki
različno • A4 papir • Svinčniki
[183]
[4. Spoštovanje raznolikosti in identitete]
e j n a v o k s i z a R e n r u t l ku e g a j l t pr
[Raziskovanje kulturne prtljage] Potek 1. Povzemite stvari, ki so bile omenjene v skupini, glede učinkovitega spoprijemanja z raznolikostjo ali drugačnostjo. Predstavite idejo, da nam zavedanje naše „kulturne prtljage“ lahko močno pomaga pri vzpostavljanju bolj kvalitetnih odnosov, ki vodijo k spremembam na bolje. 2. Predstavite idejo „kulturne prtljage“: to, kar nosimo v sebi in s seboj, vpliva na naš izgled. Pa naj bo nekaj iz zgodovine, vere, poklica, politike, narodne zavesti – vse ima lahko bodisi pozitiven, bodisi negativen vpliv. Potek / 30 min
3. Udeležencem naročite, naj zapustijo sobo in vzamejo s seboj papir in pisalo. Naj narišejo kovček in vanj zapišejo dve ali tri besede, ki predstavljajo njihovo „kulturno prtljago“. Čas omejite na 10 minut. 4. Ob vrnitvi v sobo, naj pustijo svoje risbe ob vratih obrnjene navzdol, tako da se besede ne vidijo. Voditelj izbere nekaj naključnih kovčkov in jih skupaj raziščejo ali pa se odloči za „sprehod po razstavi vseh kovčkov“:
• • •
Kaj so napisali?
• •
Je zapisano v splošnem pozitivno ali negativno?
Zakaj so nekaj identificirali kot del kulturne prtljage? Od kod izvira zapisana beseda. Na primer: iz kulturne dimenzije, zgodovine, vere, kolonializma, izobrazbene profesije, poklica, politike, revolucije, evolucije, narodne dediščine, ...? Ali ta zadeva kdaj moti, megli razum, „meša štrene“ pri odločanju, razsojanju, vpliva na odločitve, vodi v nepravičnost, v izključevanje koga ali česa?
Refleksija
Refleksija Voditelj povabi skupino, da vrednoti in ozavesti kako nam lahko pogovor in spoznavanje naše kulturne prtljage pomaga pri komunikaciji z ljudmi, ki se od nas razlikujejo.
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po „British Council“
Vir Vir
•
British Council (2014): Active Citizens - Facilitator’s Toolkit.
[184]
Opis
Kratka delavnica odpira begunsko tematiko skozi oči mladih prostovoljcev. Predstavlja prvi korak do oblikovanja vrednot, razvijanja vedenj in veščin, ki jih prostovoljec potrebuje za so-bivanje in delo v begunskem centru.
Kompetence
• 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete • 5. Reševanje sporov in sodelovanje
Cilji
• Udeleženci razumejo pojme, se zavedajo razlik in znotraj sebe osveščajo raznolikost identitet ter družbenih oznak oziroma vlog. • Udeleženci zmanjšajo neprimerno radovedno obnašanje do tujcev. • Udeleženci zmanjšajo predsodke in odkrijejo skupne značilnosti.
Povezovanje s CTR
• 3. Dobro zdravje • 8. Dostojno delo in gospodarska rast • 10. Zmanjšanje neenakosti • 17. Mir in pravičnost
Starost
13+
Število
10-15
Čas Pripomočki
90 min • 2 plakata z manjšimi papirji in markerji • A3 papir • Voščenke • Projektor • Računalnik in zvočniki
[185]
[4. Spoštovanje raznolikosti in identitete]
a k s n u Beg a j e s i d o
[Begunska odiseja] Potek Uvodne besede: V zadnjih dveh letih je 1.3 milijona ljudi bežalo od spopadov in preganjanja preko Grčije v Evropo z namenom, da si poiščejo varnost in boljše življenje. Od zaprtja balkanskih meja in zaradi izvajanja sporazuma med EU in Turčijo (marec 2016) begunci ne morejo več nadaljevati svojih potovanj. Večina beguncev, ki so potovali v Grčijo po morju, prihaja iz držav, ki so močno prizadete zaradi konfliktov - Sirije, Afganistana in Iraka. Več kot polovica med njimi je žensk in otrok obupanih v iskanju varnega kraja za življenje ali pa ponovne združitve z družinskimi člani, razpršenimi po vojni. Po letih konfliktov in mesecih nevarnega potovanja v Evropo, ki so jih pogosto preživeli v rokah tihotapcev, so sedaj obtičali na točki, ko več ne zmorejo pogleda v prihodnost. Pravna pot, ki je na voljo beguncem v Grčiji - bodisi azil v državi ali preselitev drugam v Evropo - je dolga: ustrezni organi nimajo dovolj osebja za hitro obravnavo prošenj za azil. Begunci so prisiljeni čakati v začasnih taboriščih, z omejenim dostopom do ključnih informacij in razpoložljivih storitev. Psihološki davek je ogromen. Mnogi trpijo, ne samo zaradi travm zaradi smrti ljubljenih, temveč tudi globokega občutka nemoči, ki ga prinaša življenje begunca „nekje v praznini“ oz. na „nikogaršnji zemlji“.
Aktivnost 1: Možganska nevihta - štafetni tek (15 min) 1. Igra se lahko uporabi kot pot do razumevanja, kako imajo ljudje različna mnenja o več vprašanjih. V tej različici se udeleženci naučijo izrazov „priseljenci“ in „begunci“, spoznali bodo razliko in povečali zavest o različnih identitetah in družbenih oznakah. 2. Napišite besedo „priseljenec“ na en plakat in na drugega besedo „begunec“. Plakata postavite vsakega na svojo stran sobe. 3. Razdelite udeležence v dve enaki ekipi in vsako ekipo dodelite enemu plakatu. Vsaka ekipa ima eno pisalo in mora tekmovati (ena za drugo) na svoj plakat napisati besedo, dokler vsak član skupine ne napiše enega. Potek / 75 min
4. Povzemite rezultate in jih primerjate z opisnimi definicijami Združenih narodov.
•
Priseljenec (migrant) je nekdo, ki se preseli v drugo državo. Lahko so državljani ali pa ne. Najpogosteje je vzrok preselitve ekonomske narave. Za njih veljajo zakoni in pravo države, v katero so se priselili. Pridejo le, če imajo delo ali prostor za življenje. Priseljenci lahko običajno najdejo dom v svoji novi državi.
•
Begunci se premaknejo iz strahu ali nujnosti. Na primer, da bi se izognili preganjanju (vojna, vera, politično prepričanje) ali ker so bili njihovi domovi uničeni v naravnih nesrečah. Njihov pravni status opredeljujejo Združeni narodi. Naselijo se v begunske tabore v drugih državah. Ponavadi se ne morejo vrniti v svojo državo.
5. Odprite razpravo o pravicah do azila in uporabljeni terminologiji. Pojasnite razlike med okoljevarstvenim beguncem, gospodarskim migrantom, notranjimi migracijami in drugimi oblikami gibanja prebivalstva.
Aktivnost 2: Daira daira (Da’ira, okrogel talisman) (15 min) Uvodne besede: Številni otroški begunci, ki so bili odtrgani iz zavetja svojih domov in udobja njihovih dnevnih rutin, so doživeli različne vrste nasilja, izgube in nestabilnosti. Ukradeno jim je bilo otroštvo. Ne samo to, njihov duševni, čustveni in družbeni razvoj je bil resno ogrožen. Z igro lahko pomagamo otrokom, da ponovno oživijo svoje otroštvo in se naučijo spretnosti, ki jih potrebujejo, da si opomorejo zaradi travme ter za premagovanje novih izzivov, s katerimi se srečujejo kot begunci. Komuniciranje z otroki in mladostniki, ki ne govorijo istega jezika in nimajo istih komunikacijskih znakov, je lahko težavno in zahteva znanje, ki se bistveno razlikuje od tistega znanja, ki se uporablja za komunikacijo z ljudmi iz iste države.
[186]
[Begunska odiseja] 1. Igra je lahko priložnost za krepitev razumevanja in komunikacije z neverbalnimi orodji. Ideja je razložiti in igrati igro na inovativen način brez uporabe skupnega jezika. 2. Razdelite udeležence na dve enakoštevilčni ekipi. 3. Obema ekipama dajte nekaj minut, da se odločijo za igro, ki jo želijo predstaviti nasprotni ekipi. Povabite ekipi, da razložita in se nato tudi igrata z drugo skupino, ki pa ne uporablja skupnega jezika. Simuliramo, da se poskušamo igrati z otroki, ki prihajajo v begunski tabor iz različnih delov sveta.
• •
Člani skupine naj drugi skupini razložijo igro brez uporabe besed.
• • • • •
Kako težko vam je bilo izbrati igro?
Obe ekipi morata nasprotno ekipo pripraviti do tega, da se vključi v igro in čim bolje razume pravila. 4. Vprašajte udeležence naslednja vprašanja: Kateri dejavniki so vplivali na vašo izbiro? Kako težko se vam je bilo odločiti katera pravila oz. vsebino boste predstavili? Kako težko/lahko vam je bilo pripraviti druge, da sodelujejo v igri? Kako se počutiš sedaj, ko si ugotovil, da se lahko sporazumevaš brez besed?
Dejavnost 3: Stopi ven iz svojega problema (45 min) Uvodne besede:
Empatija je izkušnja razumevanja situacije, ki jo doživlja druga oseba iz perspektive te osebe. Postavite se v njene čevlje in čutite, kar čuti ta oseba. Znano je, da empatija povečuje obnašanja povezana s pomočjo drugemu in prostovoljstvom. Morda se včasih počutimo nemočne, ko razmišljamo o stanju mednarodne politike, zlasti o konfliktu in o težavah več kot 60 milijonov beguncev. Toda zavedajmo se, da je krepitev veščin empatije ter spodbujanje drugih, k takemu vedenju ključno - predstavlja majhne korake, ki so potrebni za spremembe na bolje.
1. Ta igra je namenjena razumevanju vrednosti človeštva in prednosti poznavanja sodržavljanov. Pomagala jim bo vedeti, kako se lotiti sovražnega govora. 2. Vsakemu udeležencu dovolimo nekaj minut, da napiše svoje največje strahove ali skrbi glede beguncev in migracijskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa.
•
Povabite udeležence, naj svoje kose papirja položijo na tla v krog in stopijo na njih. Ko stojijo na svojem problemu, jih po vrsti razložijo še ostalim. Poslušamo vsakega udeleženca posebej, dokler ne pridejo vsi na vrsto.
•
Udeležencem damo navodilo, da hkrati (morda na znak) skočijo v desno tako, da se premaknejo na list desnega soseda. Povabite jih, da si vsak predstavlja, da je to njegov problem in naj pove kako bi ga on rešil.
•
Nadaljujte aktivnost toliko časa (skoki v desno in krog pogovora), dokler vsi ne ponudijo rešitve za vse ostale razen za svojega, na katerem so prvotno stali.
•
Vprašajte udeležence kako so se počutili, ko so reševali probleme „drugih“ in ali se jim zdi, da bo ta aktivnost kakorkoli vplivala na njihovo življenje v prihodnosti. 3. Vprašajte udeležence:
•
Ali je bil problem, ki so ga zapisali, nekaj kar je prišlo iz njih samih ali je bil problem, o katerem so slišali nekje oz. jim ga je nekdo nekoč predstavil?
• •
Ali čutite, da je to bolj problem ali bolj prepričanje?
•
Ali si se tekom teh dejavnosti naučil kaj novega o sebi?
Kako ste se počutili ob tem, ko ste spoznali, da ste imeli kakšne napačne predstave povezane s priseljevanjem/migracijami in begunci?
[187]
Potek / 75 min
Kdaj ste nazadnje hodili v čevljih drugega? Zadnjič, ko ste se ustavili in poskušali spremeniti svojo perspektivo, svoj pogled: pomislili, kako je lahko stvarnost drugega drugačna od vaše stvarnosti?
[Begunska odiseja] Refleksija Ob koncu delavnice si poglejte videoposnetek o vključevanju grških skavtinj in skavtov v programe s priseljenci in begunci na otokih Lesbos, Kos in Chios. 1. Video 1 - https://www.youtube.com/watch?v=MLp4nQ9yBFc
•
Vrhunci iz videoposnetka (posnetek ima tudi podnapise, ki jih lahko prilagodite)
Potek / 20 min
• • •
500,000 beguncev je vstopilo v EU preko otoka Lesbos leta 2015. Med njimi tisoče otrok. Mnogi med njimi so našli šotor, krožnik hrane, kozarec vode, igračo, objem, nasmeh skavtov z modro rutko okrog vratu.
2. Video 2 - https://www.youtube.com/watch?v=_Q_lxUgLtnA Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
• • • • • • •
Koliko si vedel/a o tematiki pred samo dejavnostjo? Ali se ti zdi, da video govori neko zgodbo? Kakšna čustva si občutil/a med ogledom filma? Kakšna se ti zdi, da je situacija danes na teh otokih? Kje je teh tisoče beguncev danes? Si mogoče kdaj v preteklosti opravljal/a kakšno podobno prostovoljsko delo? Bi pomagal/a v begunskem taboru ali na meji?
Avtorji
Avtorji
•
Georgalis, Alexios (Soma Ellinon Proskopon, Grčija)
Vir Vir
•
UNHCR: The 1951 Refugee Convention.
[188]
5. 4.
e j n a ReĹĄev v o r o sp e j n a v o l e d in so
Kompetence
Razume vzroke in posledice konfliktov na različnih ravneh: mednarodni, državljanski, skupnostni in medosebni ter išče svojo vlogo v njih in svoj vpliv. Se zaveda različnih načinov spopadanja s konflikti in ter vpliva konfliktov na ljudi, okolje in mir. Konflikt vidi kot naravni pojav in priložnost za učenje ter preoblikovanje odnosov. V osebnih, pa tudi družbenih konfliktih zmore iskati strategije, ki pomagajo pri iskanju rešitev, ki bi izpolnile potrebe vseh vpletenih. Skavtski voditelj podpira druge pri razvijanju te kompetence.
Opis
Kompetence
To je simulacijska igra, v kateri se srečajo tri različne kulture in morajo sodelovati. Za udeležence je pomembno, da doživijo izkušnjo večkulturne situacije. • 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete • 5. Reševanje sporov in sodelovanje
Cilji
• Udeleženci ozavestijo raznolikosti svojih posledic. • Udeleženci raziščejo možnosti kako se lotevati raznolikosti.
Povezovanje s CTR
• 17. Partnerstva za doseganje ciljev
Starost
12+
Število
20 - 30
Čas Pripomočki
90-120 min • Kartonaste škatle (več različnih) • Škarje • Lepilo • Svinčniki • Kartice z vlogami (Priloga) • Vprašanja za opazovanje (Priloga)
Priprava
• Natisniti kartice z vlogami ter vprašanja za opazovanje.
[193]
[5. Reševanje sporov in sodelovanje]
k o t O i t l u m o n o M
[Otok Monomulti] Potek 1. Udeležence razdelimo v tri manjše skupine. Vsaka skupina dobi karto z vlogo. Na voljo ima 25 minut, da se seznani s kulturo, opisano na kartici, in da se pripravi na igro. V vsaki skupini je treba izbrati enega opazovalca. Uvodne besede: Ogromna nevihta na tem območju je povzročila, da je vaša ladja potonila. Na srečo pa ste vi in vaši kolegi potniki zmogli in našli zatočišče na tem puščavskem otoku. Zdi se, da so bile v neurju uničene tudi druge ladje, saj so tudi skupine iz drugih ladij poiskale varno zavetje na tem istem otoku. Otok je zelo hribovit in izgleda, da je le eno primerno mesto za naselitev oz. življenje, kar pomeni, da boste morali živeti skupaj z ostalimi skupinami. Potek
Zaradi položaja otoka je težko pričakovati pomoč prej kot na primer v enem mesecu. To pomeni, da bo potrebno nekako preživeti 5 celih tednov. Hrana načeloma ne predstavlja problema, saj veliko sadja raste naokrog, pa tudi izgleda, da je na otoku veliko živali, ki bi se jih dalo uloviti za hrano. Prva naloga, skrb, je, da si zgradite zatočišče, v katerem bodo lahko prespali vsi ljudje in se tako zaščitili pred močnim dežjem, nevihtami in divjimi zvermi. Res je pomembno, da se zatočišče pripravi kar najhitreje možno saj je to področje znano po nenadnih / hitrih spremembah vremena. Morali boste živeti skupaj z ostalimi skupinami, ker ni dovolj prostora in pripomočkov za izgradnjo več kot enega zatočišča. Pripomočki, ki jih imate na voljo so: karton, škarje, lepilo, ravnila in svinčniki. Zatočišče mora biti stabilno in vsaj 100 cm visoko ter 150 cm široko. Ima naj streho in vrata. 2. Skupine imajo 25 minut, da zgradijo zatočišče. Trije opazovalci (vsak iz ene skupine / kulture) si tekom procesa vestno delajo zapiske glede na vprašanja, ki so jih dobili.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji: Refleksija / 25-30 min
• • • • • • •
Kako si se počutil/a med simulacijo? Kaj si misliš glede izgradnje zatočišča? Ali si se kdaj počutil/a nesigurno ali neupoštevano? Kaj misliš so bile lastnosti drugih kultur v simulaciji? Opazovalci lahko na tej točki podelijo in razložijo svoje zapiske. Morda opaziš povezavo med našo igro in realnostjo, resničnim svetom? Kaj se lahko naučimo iz te igre?
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po The North - South Network - The European Partnership Network
Vir Vir
•
The North-South Network: https://www.coe.int/en/web/north-south-centre/home.
[194]
[Otok Monomulti] Priloga 1 ‒ Kartice z vlogami kultur
Kaledonija •
V vaši kulturi se najbolj ceni inteligentnost in trdo delo. Druge kulture vas čutijo kot mrzle ljudi. Ampak sebe vidite kljub temu kot zelo uspešne in premožne, predvsem zaradi vašega zelo učinkovitega načina dela.
•
Ne razpravljate o občutkih, radi imate intelektualne razprave z logičnim argumentiranjem. Če izražaš čustva se šteje kot otroško. Samokontrola je pomembna kakovost.
• •
Religija je v vaši državi popolnoma izginila in se šteje za neumno zapravljanje časa.
•
V Kaledoniji je zelo normalno, da se enostavno prekine drugo osebo, kadar koli čutite potrebo po tem.
•
Pomembna značilnost Kaledoncev je, da so zelo pripravljeni učiti in usposabljati druge kulture, da bi jim pomagali postati tako učinkoviti in uspešni, kot so sami. To vidijo kot svojo nalogo. Kadarkoli lahko poučujete druge kulture, to storite.
• •
Kaledonija je znana po gradnji ogromnih naftnih ploščadi in mostov. Vam je vaše vedenje tako naravno, da ga nikakor ne znate razložiti drugim.
Sedaj imate 15 minut časa, da se v svoji skupini pripravite. Vadite vaša tipična vedenja. Poskrbite tudi, da boste z nečim jasno označili vse člane vaše skupine, da se bo vedelo, da prihajate iz iste kulture. (Na primer: nek način oblačenja, morda tipična pričeska). Zelo je pomembno, da dobro vadite obnašanja, saj vam bo trening prišel prav v nadaljevanju.
Turtelina •
V kulturi Turtelina sta prijateljstvo in skrb za drugega zelo pomembni vrednoti. Turtelinovci ves čas izražajo kar čutijo in čustva so v komunikaciji vedno osrednja tema. Vaš obraz in vaše geste razkrivajo kako se počutite. Veliko se dotikate z drugimi ljudmi. Ko govorite z nekom, ga primete za uho. Stojite blizu drugega. Če stojite več kot 30 cm narazen se šteje za nesramno. Ko nekoga pozdravite, si roko položite na srce.
•
Čas je zelo pomemben v Turtelini. Nikoli se vam ne mudi. Radi si vzamete čas. Če je treba nekaj narediti skupaj, najprej poskrbite za dobro vzdušje. Neprestano sprašujete druge kako se počutijo in jih hkrati tudi vestno obveščate o vaših občutkih in čustvih.
•
Prekinjanje ljudi medtem, ko govorijo, je za vas zelo nesramno. Vedno počakate da človek pove svojo zgodbo do konca. Če kdo prekine vas, se počutite močno užaljene in to tudi pokažete.
•
Turtelina je zelo znana po okroglih pisanih hišah. Hiše se vedno gradi v oblikah kroga, saj to simbolizira prijateljstvo in harmonijo.
•
Vam je vaše vedenje tako naravno, da ga nikakor ne znate razložiti drugim.
Sedaj imate 15 minut časa, da se v svoji skupini pripravite. Vadite vaša tipična vedenja. Poskrbite tudi, da boste z nečim jasno označili vse člane vaše skupine, da se bo vedelo, da prihajate iz iste kulture. (Na primer: nek način oblačenja, morda tipična pričeska). Zelo je pomembno, da dobro vadite obnašanja, saj vam bo trening prišel prav v nadaljevanju.
[195]
Priloga 1 ‒ Kartice z vlogami kultur
Druge ljudi pozdravljate tako, da jih pogledate v oči. Osebni prostor je zelo pomemben v Coldonii. Zato se nikoli ne dotikate ljudi, medtem ko pozdravljate ali komunicirate. Ni vam všeč, če se vas kdo dotakne. Vaše telesna govorica odraža vašo kulturo. Uporabljate le majhne geste, hrbet je raven in vedno ostanete mirni.
[Otok Monomulti] Priloga 1 ‒ Kartice z vlogami kultur
Smilia
Priloga 1 ‒ Kartice z vlogami kultur
•
V Smiliji so najpomembnejše vrednote prijaznost, spoštljivost, prijateljstvo in harmonija. Ne marate konfliktov in argumentiranega pogovarjanja - to se vam zdi nesramno. Ne poznate besede „ne“. Tudi kadar se ne strinjate pač izgovarjate „da“. Vedno in vsem se nasmihate tudi, če vam na primer vedenje koga ni všeč.
•
Ko je potrebno opraviti kakšno skupno delo in vas nekdo prosi za pomoč, vi sicer vedno rečete „da“ toda, ker v resnici ne želite delati vedno najdete nek izgovor ali način, da se delu izognete.
•
Smilia je zelo religiozna država. To pomeni, da ljudje tekom dneva veliko molijo. Vsake pet minut se vsi zberete na kup, da slavite svoje bogove. To počnete tako, da se usedete skupaj in žvižgate.
•
Smiliani se med seboj pozdravljajo tako, da si en drugemu podrgnejo noge. Medtem, ko se s kom pogovarjate se morajo vaše in njegove noge ves čas nekako dotikati. Hkrati velja za vas, da se ne dotikate od pasu navzgor. Prepovedano je na primer dotikanje ramen, glav, rok, dlani.
•
Imate zelo stroga navodila glede uporabe orodij in pripomočkov. Karton in škarje so moškega spola zato jih ženske ne smejo uporabljati. Ravnila in svinčniki so ženskega spola in jih zato ne smejo uporabljati moški. Lepilo lahko uporabljajo oboji.
• •
Smilia je zelo znana po lepih slikah ter notranjih dekoracijah. Vam je vaše vedenje tako naravno, da ga nikakor ne znate razložiti drugim.
Sedaj imate 15 minut časa, da se v svoji skupini pripravite. Vadite vaša tipična vedenja. Poskrbite tudi, da boste z nečim jasno označili vse člane vaše skupine, da se bo vedelo, da prihajate iz iste kulture. (Na primer: nek način oblačenja, morda tipična pričeska). Zelo je pomembno, da dobro vadite obnašanja, saj vam bo trening prišel prav v nadaljevanju.
[196]
[Otok Monomulti] Priloga ‒ Vprašanja za opazovalce
Vprašanja za opazovalce (vsaka kultura ima enega opazovalca): Kako ‘prakticirajo’ svojo kulturo?
Kako uspešni so pri sodelovanju z drugimi kulturami?
Kateri so največji problemi oz. izzivi, s katerimi se soočajo pri sodelovanju z drugimi kulturami?
Opazovalci delijo svoja opažanja z udeleženci v svoji skupini po aktivnosti v majhnih skupinah.
[197]
Priloga 2 ‒ Vprašanja za opazovalce
Ali opazite kakšne razlike med udeleženci, ki naj bi igrali svoje vloge iste kulture?
Opis
Kompetence
Udeleženci se preko te aktivnosti učijo postavljati vprašanja, ki pomagajo obnoviti stanje pred težavo / konfliktom. Tako imenovana restorativna vprašanja so osnovno orodje v procesu „obnovitve pravičnosti“. Aktivnosti lahko sledi program, ki ozavešča o obnovitvi pravičnosti. Obnovitveni krogi se lahko uporabijo tudi kot strategija za reševanje manjših ali večjih konfliktov v skupini. • 5. Reševanje sporov in sodelovanje • 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
Povezovanje s CTR
• Udeleženci uporabijo obnovitvena vprašanja da skupaj s prijatelji analizirajo konflikt in se premaknejo naprej v procesu iskanja rešitev. • 16. Mir, pravičnost in močne institucije
Starost
10+
Število
6 - 30
Čas Pripomočki
60 min • Plakati s pravili za „obnovitvene kroge“ • Dva plakata s petimi restorativnimi vprašanji postavljena tako, da jih vsi vidijo • Govoreči predmet
[199]
[5. Reševanje sporov in sodelovanje]
i n e v t i v o n Ob i g o kr
[Obnovitveni krogi] Potek Prvi krog - uvod (10 minut) 1. Udeleženci se usedejo v krog. V prvem krogu povabimo vse udeležence, da odgovorijo na vprašanje povezano s temo oz. programom, ki bo sledil. Vsi imajo možnost govoriti in to nekoliko okrepi vezi med udeleženci. Voditelj postavi vprašanje, nato pa poda govoreči predmet naprej.
•
Kaj je tebi pomembno, kadar rešuješ konflikt s prijateljem?
2. Pravila „kroga“:
• •
Bodi iskren. Vedno. Ko predstavljaš svoje mnenje, izkušnjo, pogled.
• •
Zaupaj si in samozavestno povej, kar misliš. Ni nujno, da svoje besede ali govor vnaprej premisliš.
Poslušaj z ušesi in s srcem. Poskušaj slišati tudi neizrečeno, tisto kar se skriva za besedami in se zdi, da je govorcu pomembno. Bodi točen. Kljub temu, da nimamo omejenega časa, spoštujmo čas drugih.
Organiziranost kroga
Člani voda/skupine Prostovoljec Potek / 60 min
Prazen stol Voditelj
Glavna aktivnost 1. V sredini kroga so trije stoli ‒ en za voditelja, en za prostovoljca in en prazen za povabljenega gosta. 2. Voditelj razloži namene in cilje „kroga“:
Ta krog nam daje priložnost, da najdemo rešitev/spravo za naš prepir/konflikt/nerazumevanje. Lahko sodelujete tako, da se povabite v krog in to je popolnoma stvar vaše svobodne odločitve.
3. Nato voditelj povabi prostovoljca v sredino kroga in ga prosi naj povabi še nekoga, s katerim bi se rad pobotal ali pa samo zgladil kakšna nerazumevanja / napetosti. Voditelj vpraša koga bi rad povabil in prosi prostovoljca, da se s stolom obrne direktno proti izbrani osebi. Če izbrana oseba sprejme povabilo, se usede na prazen stol v sredini. Če oseba povabila ne sprejme, voditelj vpraša prostovoljca, če je morda še kakšna druga oseba, ki bi jo želel povabiti na reševanje konflikta. 4. Za predstavo, tu spodaj je izpisanih nekaj restorativnih vprašanj (krepko) in pomožnih vprašanj (navaden font).
Obnovitvena vprašanja: 1. Kako bi ti opisal situacijo - kaj se je zgodilo (tvoja verzija)?
• •
Tu ni pomembno kdo ima prav in kdo ne, pomembno je, da poslušamo vse verzije zgodb vpletenih. Povej nam tvojo verzijo zgodbe in kako ti gledaš na to kar se je zgodilo?
[200]
[Obnovitveni krogi] 2. Kaj si si mislil takrat v tistem trenutku? • O čem si razmišljal takrat, ko se je konflikt zgodil?
• •
Kakšne so bile tvoje misli od takrat do sedaj glede tega? O čem si po dogodku razmišljal? (Ko vsi povedo svoje verzije zgodb oz. svoja mnenja) Kako gledaš na dogodek/konflikt sedaj, ko si slišal zgodbe vseh ostalih?
3. Kako je to vplivalo nate in na druge?
• •
Kako je vplivalo nate? Kako je vplivalo na druge? Kaj ti je bilo pri tem najtežje?
•
Kaj bi po tvojem mnenju sedaj pomagalo pri reševanju problema? Kaj bi po tvojem mnenju popravilo vse?
•
Ali je kaj takega, za kar bi rad prosil? Bi kaj vprašal? Je kaj, kar bi rad ponudil?
5. Kako se počutiš sedaj in kaj je tebi v tem trenutku najbolj pomembno? 5. Voditelj naj sprašuje restorativna vprašanja (zapisana krepko). Kljub temu, da vprašanja postavlja voditelj, naj bodo usmerjena h prostovoljcu tako, kot da bi jih spraševal gost v krogu. Zelo pomembno je, da voditelj prebere vprašanje točno takšno kot je - naj jih prebere iz plakata. To je pomembno zato, da je vsem jasno, da voditelj ne želi vplivati na reševanje problema na način, da bi namigoval ali svetoval smer pogovora ter možnosti za razrešitev. Voditelj si nato lahko pomaga tudi s pomožnimi vprašanji, da udeleženci lažje razvijajo svojo zgodbo. Ko prostovoljec odgovori na vsa vprašanja, voditelj vpraša: Je to vse, kar želiš povedati? Če je odgovor ne, voditelj vpraša: Povej, kaj še ni bilo izrečeno?
Potek / 60 min
4. Kaj bi rad, da se zgodi sedaj?
6. Ko prostovoljec da znak, da je povedal vse kar je želel, postavi voditelj identična vprašanja še gostu. Zopet se voditelj postavi in usmeri tako, kot da bi spraševal prostovoljec. 7. Nato voditelj oba vpraša še peto vprašanje: Kako se počutiš sedaj in kaj je tebi v tem trenutku najbolj pomembno? 8. Zelo pomembno je, da zaključimo s šestim vprašanjem: Kako si se počutil/a ob tem, ko si sodeloval/a v tem „intervjuju“? 9. Ko je intervjuja konec, voditelj prosi prostovoljca, da se usede nazaj v skupni krog, gost pa lahko postane prostovoljec in začne nov krog ter povabi naslednjo osebo, s katero bi želel kaj razčistiti.
Zaključni krog (5-10 minut) 1. Vprašajte: Tisti, ki ste imeli priložnost sedeti na obeh stolih, kako bi opisali ali primerjali obe vlogi?
Avtorji
•
Prirejeno po „Centre for Restorative Process“
Avtorji
2. V zaključnem krogu podajte govoreči predmet naokrog in povabite udeležence, da delijo svoje občutke in misli. Vprašajte: Kaj vam je ta aktivnost, ta izkušnja, ki smo jo ravnokar skupaj doživeli dala?
•
Clifford, Amos/Centre for Restorative Process (2013): Teaching Restorative Practices with Classroom Circles.
[201]
Vir
Vir
[Obnovitveni krogi] Infobox Restorativni pristopi za večjo pravično so lahko odličen in navdihujoč način za reševanje problematičnih vedenj in konfliktov v skupini. Za razliko od tradicionalnih pristopov in konceptov pravičnosti v naših družbah, ki temeljijo na kaznovanju in nagrajevanju, je bistvo restorativnih pristopov pristna in iskrena komunikacija vseh udeleženih v konfliktu z namenom, da se doseže neko mirno in zadovoljno stanje - dogovor. Obnovitveni (restorativni) proces vključuje tako žrtev kot storilca in tudi vse člane skupine. Vsi omenjeni se vključijo v voden dialog in poskušajo razumeti določena dejanja in posledice. Skupaj iščejo ukrepe, ki so potrebni za obnovitev zdravih odnos v skupini ali skupnosti. Med pogovorom sedijo vsi udeleženci v krogu, ki ga imenujemo obnovitveni krog, lahko tudi restorativni krog. Voditelj se v procesu odreče vlogi razsodnika, saj to postane celotna skupina, ki skupaj prevzame odgovornost za reševanje problematičnih situacij.
Ključna predpostavka je ustvarjeno zaupanje v skupini, ki omogoča, da udeleženci sploh spregovorijo.
Zaupanje lahko zgradimo z nekimi bolj splošnimi vodenimi pogovori s pomočjo govorečega predmeta, kjer vsi dobijo pozitivno izkušnjo, da lahko prosto izražajo svoje mnenje. Določimo temo in pravilo, da lahko govori le oseba, ki drži govoreči predmet. Ob rednem ponavljanju te aktivnosti, četudi z nevtralnimi temami kot na primer „najboljša stvar, ki se ti je danes zgodila“, krepimo veščino poslušanja drugih.
Infobox
Pravičnost s kaznovanjem in nagrajevanjem
x
Obnovitvena / restorativna pravičnost
Grdo/napačno vedenje otroka je zatrto zato, ker ni zaželjeno.
x
Zavedamo se, da grdo vedenje otroka morda nosi pomembna sporočila glede naše skupnosti in nas uči / trenira kako upravljati s čustvi.
Voditelj se pri kaznovanju osredotoči na storilca.
x
Obnovitveni krog vedno vključuje vse vpletene. Sreča se celotna skupina.
Če želimo doseči spremembo v vedenju, otroka kaznujemo ali pa ga začasno izključimo iz skupine.
x
Skupni dogovori glede naslednjih korakov. Iskanje ukrepov, ki bi pomagali pri posledicah konflikta in, ki bi obnovili medsebojno razumevanje v skupini.
[202]
Opis
Kompetence
V aktivnosti uporabimo konflikt v Kongu kot primer za študijo širšega konteksta vojne in njenega učinka na svet ter skupine vpletenih ljudi. Udeleženci s pomočjo besedil razmišljajo kdo pridobi v vojni in kdo služi v njej. Kako pa smo mi povezani s konflikti na drugih kontinentih? In kdo so vsi ljudi, ki bežijo od omenjenih konfliktov?
• 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • 5. Reševanje sporov in sodelovanje
Cilji
• Udeleženci spoznajo širše posledice vojne na različne ljudi, ki so neposredno ali posredno vpleteni v konflikt. Razmišljajo kdo pridobi v vojni in kdo plača najvišjo ceno. • Udeleženci spoznajo kako je svet povezan in soodvisen s tem, ko spoznavajo različne skupine ljudi vpletene v konflikt.
Povezovanje s CTR
• 16. Mir, pravičnost in močne institucije
Starost
15+
Število
8+
Čas Pripomočki
90 min • Kabel/vrv za pripravo dveh osi • Znaki z označbo koncev • Besedila z opisi konflikta (priloga 1) • A3 papirji z opisi skupin vpletenih v konflikt • Plakati in pisala
[203]
[5. Reševanje sporov in sodelovanje]
z i i ž e b Kdo ? a g n o K
[Kdo beži iz Konga?] Potek Uvod: Graf varnosti (20 minut) 1. S pomočjo vrvi na tleh označite graf z dvema osema. Ta graf predstavlja okvire razmišljanja o varnosti v svetu. 2. Označi en konec x-osi kot Nevarnost, drugi konec pa kot Varnost. Na y-osi označite en konec Z orožjem in drug Brez orožja. Ko končate označevanje povabite udeležence, da zavzamejo mesto na tem grafu, ki najbolje odraža njihov odgovor na vprašanje.
Vprašajte:
• •
Kako si predstavljaš idealen svet? Kako se trenutno počutiš?
1. Po drugem vprašanju vprašajte udeležence, da se dajo v skupine po dva ali tri s tistimi, ki stojijo najbližje. Naj se pogovorijo na kratko o tem, zakaj so izbrali točno tisto mesto na grafu.
Nato vprašajte:
Potek / 60 min
• • •
Kakšen se ti zdi svet na splošno - tako generalno gledano? Zakaj ste se premaknili na to mesto? Se je tvoj položaj spremenil med drugim in tretjim vprašanjem? Zakaj?
Obdelovanje informacij: DR Kongo – primer oboroženega konflikta (40 minut) Uvod: V nadaljevanju si bomo podrobneje „pogledali“ enega od oboroženih konfliktov, ki je en od dogodkov zaradi katerega danes sveta ne dojemamo kot varnega. Gre za boj za vire, ki se odvija v Demokratični Republiki Kongo (DR Kongo) že od leta 1998. 1. Po uvodu razdelite udeležencem besedila, ki opisujejo konflikt (priloga 1). Naj jih v miru preberejo in po potrebi postavijo vprašanja. 2. Nekaj plakatov razgrnite po tleh ali po mizi. Na vsakem plakatu je izpisano ime ljudi, ki so neposredno ali posredno vpleteni v konflikt v DR Kongo. Pod imeni razdelite papir na polovico. 3. Vsaka skupina (2-3 udel.) naj prevzame vlogo enega ali dveh ljudi. Na eno stran plakata naj zapišejo pozitivne posledice vojne za njih; na drugo polovico negativne. Zapišite naslednja imena: civilistka DR Kongo, najemniški vojak / plačanec, vojak ZN, prekupčevalec s surovinami, vojna fotografinja, trgovka z delnicami, proizvajalec mobilnih telefonov, slovenski zunanji minister, jaz. 4. Ko zapišete vse posledice, nalepite plakate na stene in dajte možnost udeležencem, da jih dopolnijo, če želijo.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji:
Refleksija / 30 min
• •
Kaj se ti je zdelo zanimivo?
• • • • •
Kaj imajo ljudje skupnega?
Kaj se ti zdi najbolj zanimiva stvar, ki si se jo naučil/a glede povezav med ljudmi in konfliktom ali pa glede povezav med različnimi ljudmi? Kaj ugotavljaš, da so najbolj ključne razlike med ljudmi? Katere so ključne posledice konflikta na posameznika oz. skupino ljudi? Kateri ljudje imajo najvišje možnosti, da postanejo begunci? Kako sem jaz povezan s tem konfliktom?
[204]
Individualna končna refleksija: Drugi graf varnosti (10 minut) 1. Zopet izvedite prvotno aktivnost in povabite udeležence, da izberejo položaj glede na odgovor na vprašanje: Kako se ti osebno trenutno počutiš?
Refleksija / 30 min
[Kdo beži iz Konga?]
2. Dovolite jim, da se pogovorijo v parih o tem, če so morda opazili spremembo položaja na isto vprašanje na začetku in sedaj.
Avtorji
•
Prirejeno po Frühbauerová, Petra/Čajka, Adam/Džestr (NaZemi, Czech Republic)
Avtorji
3. Zaključite aktivnost z individualno refleksijo.
Vir Malířová, Eva/Frühbauerová, Petra/et al. (2016): Lidé v pohybu: metodika pro práci s tématy uprchlictví a migrace. Collier, Paul/Hoeffler, Anke (2004): Greed and Grievance in Civil War. Čajka, Adam. (2009): Vliv světových cen primárních komodit na konflikt v DR Kongo v letech 1998 až 2003. Thesis. Global Witness (2012): Artisanal mining communities in eastern DRC: seven baseline studies in the Kivus. Global Witness (2011): Congolese mining ban fails to end armed control of trade. Kutilová, Markéta (2008): Kongo: země, kde se rodí počítače.
[205]
Vir
• • • • • •
[Kdo beži iz Konga?] Priloga 1 ‒ Opisi konflikta
Afriška svetovna vojna Demokratična Republika Kongo (DRK) je tretja največja država v Afriki (meri 2,345,408 kvadratnih kilometrov) in ima 70 milijonov prebivalcev. Kljub temu, da je DRK ena najbogatejših držav na svetu, kar se tiče količine in raznolikosti naravnih virov, kar tri četrtitne prebivalcev živi pod pragom revšične. Leta 1960 so se osamosvojili izpod Belgije. Od takrat imajo prebivalci dokaj malo profita s strani rudnega bogastva. Diktator Mobutu Sese Seko je imel državo pod kontrolo več kot 30 let, dokler ni bil v 1990-ih letih zajet v dveh oboroženih konfliktih. Najbolj resen konflikt je postal znan kot „Afriška svetovna vojna“, saj je neposredno zajel 8 afriških držav, posredno pa še mnoge druge. Sprožil ga je genocid v sosednji Ruandi in pobeg storilcev čez mejo v zahod DRK. Zavezništvo, ki ga je vodil predsednik Kabila in so ga podpirale Angola, Zimbabwe, Čad in Namibija, je od leta 1998 vodilo obrambni boj proti uporniškim gibanjem z vzhoda Konga ter enotam iz Ruande, Ugande ter Burundija, ki so posredovale v državi.
Priloga 1 ‒ Opisi konfliktov
Ta vojna je trajala neskončno dolgo časa predvsem zaradi pretiranega izkoriščanja surovi. Posebej izpostavljene so bile dragocene kovine in njihova porazdelitev, ki je popolnoma ušla izpod nadzora vladi. Leta 2000 so Združeni narodi namestili največjo misijo v njihovi zgodovini imenovano MONUSCO, ki še vedno traja.1 Kljub temu, da so vojaki mirovniških sil vzpostavili nekaj varnih območij, še vedno ne zmorejo zaustaviti nezakonitega trgovanja. Izkopane rude in surovine so ilegalno izvožene iz Konga preko območja, ki ga kontrolirajo uporniki oboroženih skupin iz drugih držav. Glede na precej absurdne statistike, glavni izvoznik koltana ni DRK, temveč sosednja Ruanda, ki praktično te surovine na svojem teritoriju niti nima.
Ta misija je bila do leta 2010 znana kot MONUC. Akronim MONUSCO pomeni »The United Nations Organisation Stabilization Mission in the Democratic Republic of the Congo«.
1
Naravni viri v DRK Država ima izjemno velike količine dragocenih kovin in rud. Kotlina Konga je prekrita z drugim največjim tropskim gozdom na svetu, obala in kopno pa sta polni nahajališč nafte. Kongo ima tudi polno vodnih virov: njegova istoimenska reka ima drugi največji izliv vode na svetu, takoj za deloto Amazonke. V državi najdemo nahajališča diamantov, zlata, kobalta, urana, kositra, bakra, naravnega plina in koltana.
Koltan Koltan (okrajšava za columbite-tantalite) je ruda, iz katere dobimo redki kovinski tantal. Tantal je izjemno trden in zelo prevoden. Zato je ta surovina široko uporabna v industriji, od zdravstvenega varstva s proizvodnjo visoko odpornih materialov, turbin, balističnih izstrelkov, vojaške opreme in jedrskih reaktorjev do sestavnih delov mikročipov (bistveni element za izdelavo mobilnih telefonov, računalnikov in druge potrošniške elektronike). Ocenjuje se, da je 80 odstotkov svetovnih nahajlišč koltana okoli Velikih jezer v središču Afrike. Čeprav je to območje mejna točka Konga, Ruande, Ugande in Burundija, se lahko ruda najde le na ozemlju Konga. Zato je ta regija glavno bojno polje in vlada še vedno ni prevzela nadzora nad tem. Kovina se nabira v površinskih rudnikih ali iz črnih peskov reke in morskih sedimentov. Koltanski kopači ne potrebujejo nobene posebne tehnične opreme. Med predelavo, ki poteka v industrijskih državah, se tantalova ruda raztopi in pretvori v fin droben prašek, ki je odličen pri ohranjanju električne napetosti. Ni čudno, da je konflikt v Kongu pogosto označen kot vojna za sodobno tehnologijo.
[206]
[Kdo beži iz Konga?] Priloga 1 ‒ Opisi konfliktov
Država v vojni Ocenjuje se, da je bilo zaradi vojne v Kongu ubitih 5,4 milijona ljudi. Čeprav se je vojna uradno končala leta 2003, se nemiri in velika humanitarna kriza nadaljujejo še danes. Trenutno so največji problem bolezni, kot so malarija, driska, pljučnica in podhranjenost, povezana s pomanjkanjem hrane in zdravil. Večino smrtnih žrtev so povzročile bolezni, ki jih je sicer mogoče zdraviti. To se ne bi zgodilo, če vojna ne bi povzročila propada zdravstvenega sistema in prekinila tradicionalnih virov preživljanja prebivalstva. Ljudje zapuščajo svoje domove, da bi našli delo v rudnikih. Obstajajo primeri študentov, ki so zaradi denarja zapustili šolo in odšli na delo v koltanske rudnike. Toda delo v rudnikih je negotovo in kopači, ki so ostali brez zaposlitve, so pogosto končali med vojaki. Plemena Pigmejcev, ki živijo v gozdu, so med konfliktom ubili in zasužnili. Mnoge živali so bile ubite zaradi dobička, vključno z množico slonov in gorskih goril v narodnih parkih na vzhodu države. Poročila strokovnega odbora ZN neposredno obtožujejo Ruando, Ugandeo in Burundi zaradi nezakonitega rudarjenja in izvoza surovin, ki pripadajo DR Kongo. Prav tako omenjajo podjetja, ki uporabljajo koltan iz Afrike.
„Če bi Zahod prekinil vzvode, skozi katere se v to regijo pretaka več milijonov dolarjev, bi bili morda nasprotniki prisiljeni, da sklenejo mir,“ pravi Paul Mikes, češki afrikanist in nekdanji veleposlanik v Kongu. Po besedah Alexa Shoumantoffa, novinarja za ameriško revijo Vanity Fair, odidejo največje količine koltana iz Konga v ZDA, in sicer za potrebe ameriške vojske, ki uporablja koltan za proizvodnjo orožja. Shoumantoff pravi: „Na ta način končajo velike količine kongovskega koltana v Iraku„.
[207]
Priloga 1 ‒ Opisi konfliktov
Sporni seznam obsega kar 125 podjetij, med njimi veliko iz Evrope in Amerike, kot so Alcatel, Compaq, Dell, IBM, Ericsson, Nokia in tako naprej.
Opis
Udeleženci razmišljajo o konfliktu, ki ga trenutno doživljajo. Skozi igro jim nato pomagamo določiti okoliščine, zaradi katerih je prišlo do konflikta. Naučijo se, kako na te okoliščine vpliva kooperativni ali konkurenčni pristop. Druga igra jim pomaga pogledati na določen konflikt skozi oči različnih ljudi. Na koncu uporabijo metode reševanja konfliktov, ki so se jih naučili, za reševanje zapletov iz njihovega življenja.
Kompetence Cilji
• 5. Reševanje sporov in sodelovanje • Udeleženci se zavedajo, da morajo na konflikte pogledati z različnih zornih kotov. • Udeleženci pridobijo novo znanje o pravu in zakonih ter se zavedo kako lahko mali konflikti povezani z večjimi. • Udeleženci uporabijo različne metode reševanja konfliktov v reševanju situacije iz njihovega lastnega življenja.
Povezovanje s CTR
• 16. Mir, pravičnost in močne institucije • 17. Partnerstva za doseganje ciljev
Starost
10+
Število
2-20
Čas
140 min
[209]
[5. Reševanje sporov in sodelovanje]
: i t k i l f Kon h i j o Kak i? t a v e š re
[Konflikti: Kako jih reševati?] Pripomočki
• Kartice A and B – po ena kartica za vsakega udeleženca (priloga 1) • Prazen A4 papir (en na par) • Pisalo za vsakega • Vprašalnik za vsakega (priloga 2) • Velik plakat
Priprava
• Povabite gosta, ki pri svojem delu rešuje konflikte. To je lahko na primer oseba, ki dela na sodišču.
Potek Uvod (15 minutes) Uvodne besede: Konflikte in njihovo reševanje bomo študirali na številnih ravneh, od osebnih do globalnih. Iskali bomo načela, ki se lahko uporabljajo na vseh ravneh. Zato bomo začeli s primerom našega osebnega konflikta, h kateremu se bomo na koncu spet vrnili in poskusili uporabiti vse, kar se bomo naučili. 1.
Vprašajte udeležence:
•
Ali si jezen? Na koga si jezen? Ali imaš trenutno kakšen problem?
2. Odgovore vsi napišejo na papir in zapis shranijo. Udeležence prosite, naj listov ne kažejo naokrog.
Igra: Kdo riše? (15 minut) 1. Udeležencem razdelite pisala in jih prosite, naj ne govorijo. 2. Kartice razdelite tako, da bo pol skupine prejelo kartice A in pol skupine kartice B (priloga 1) 3. Nujno poskrbite, da nihče ne vidi, da delite različne karte. Prosite udeležence, da kartice na hitro preberejo in vam jih vrnejo.
Potek / 120 min
4. Sedaj razdelite udeležence v pare, tako da bodo v paru A in B. Par naj vzame en list papirja in pisalo. Osebi v paru se usedeta nasproti, tako da si gledata v oči. Hkrati držita pisalo in poskušata narediti vsak svojo nalogo, ki je bila zapisana na kartici. 5. Opazujte pare med risanjem. Ali sodelujejo ali tekmujejo?
Refleksija igre (15 minut) Razdelite vprašalnike (priloga 2) in dajte udeležencem 10 minut, da jih izpolnijo. Ko končajo, naj s svojim partnerjem za risanje razpravljajo o prvih štirih vprašanjih. Potem pojdite skozi vse vprašanja skupaj v skupini.
Obdelovanje informacij (60 minut) 1. Sedaj boste predstavili osebo, katere naloga je rešiti konflikt. Namen te razprave je opozoriti, kako se lahko celo banalni problem spremeni v težko rešljiv konflikt. 2. Predlogi vprašanj za diskusijo:
• • • • • • •
Kaj je vzrok za medsosedske konflikte in koliko jih je na lokalni ravni? Kaj so najpogostejše tematike teh konfliktov? Ali lahko preprečimo te konflikte? Kako se lahko izognemo uradnim postopkom? Kakšen je potek pravnega procesa? Kakšen vpliv imajo konflikti na družbo in posameznike? Kaj so trenutni konflikti na lokalni ravni? Kako jih rešujejo?
[210]
Refleksija po vaji (15 minut) 1. Udeležencem dajte plakat in pisala. Vprašajte jih:
•
Če pomislite na vajo, ki smo jo ravnokar naredili: se vam je zdelo kaj še posebej zanimivo, vas je kaj presenetilo? Zapišite odgovore.
•
Kako lahko preprečimo probleme, ki smo jih omenjali v vaji? Kako lahko vplivamo na lokalne konflikte?
Potek / 120 min
[Konflikti: Kako jih reševati?]
Refleksija Glavna refleksija (za celotno dejavnost) 2. Skupaj razmišljajte ob vprašanju:
•
Kaj mislite, ima konflikt, ki ste ga zapisali, rešitev? Kakšno?
3. Za tiste udeležence, ki so zapisali na listek že rešen konflikt iz preteklosti, dodajte še vprašanje:
•
Kaj bi lahko preprečilo nastanek konflikta? Kako bomo reagirali na podobno situacijo v prihodnosti? Kaj smo se naučili o konfliktih in njihovem reševanju?
Refleksija / 20 min
1. Sedaj se spomnimo na začetek programa, ko ste vsi na skrivaj zapisali vaše osebne konflikte.
Avtorji
•
Prirejeno po Šnevajsová, Helena (NaZemi, Czech Republic)
Avtorji
4. Udeleženci delijo svoja razmišljanja oz. odgovore v celi skupini ali pa si delijo v manjših skupinah.
•
Malířová, Eva/Frühbauerová, Petra/et al. (2016): Lidé v pohybu: metodika pro práci s tématy uprchlictví a migrace.
•
NaZemi (2011): Buzola: příručka globálního rozvojového vzdělávání nejen pro volný čas.
[211]
Vir
Vir
[Konflikti: Kako jih reševati?] Priloga 1 ‒ Kartice (stolpec A in stolpec B)
Priloga 1 ‒ Kartice
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
Tvoja naloga je narisati hišo.
Tvoja naloga je narisati drevo.
[212]
[Konflikti: Kako jih reševati?] Priloga 2 ‒ Vprašanja
Odgovori na vprašanja: Kako si se počutil/a med risanjem?
Kaj si naredil/a, ko je vsak risal po svoje? Si čutil/a težavo oz. konflikt? Kako si jo rešil/a?
Priloga 2 ‒ Vprašanja
Kdaj si se odločil/a, da bosta sodelovala? Je sodelovanje prineslo kaj dobrega?
Če bi ponavljali vajo, kaj bi storil/a drugače?
Kje vse lahko pride do težav, konfliktov?
Spomni se kakšnega konflikta na:
•
osebnem nivoju:
•
lokalnem (občinskem) nivoju:
•
državnem nivoju:
•
mednarodnem nivoju:
[213]
Opis
Kompetence
Dejavnost igranja vlog udeležencem omogoča, da preizkusijo spretnosti in pristope, ki so se jih naučili s poslušanjem in dajanjem mnenj v „napetih“ situacijah.
• 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete • 5. Reševanje sporov in sodelovanje • 6. Kritično in kreativno razmišljanje
Cilji
• Udeleženci spoznajo, katere dejavnosti vodijo k nastanku konflikta in v nadaljevanju k rešitvi. • Udeleženci spoznajo kako lahko uporaba metode forum gledališča spremeni konfliktno situacijo s pomočjo pogajanj in dialoga.
Povezovanje s CTR
• 10. Zmanjšanje neenakosti • 16. Mir, pravičnost in močne institucije
Starost
15+
Število
6-20
Čas
45 min
[215]
[5. Reševanje sporov in sodelovanje]
o k s m u r Fo e č š i l a d e l g
[Forumsko gledališče] Potek 1.
Udeležencem razdelite pisala in jih prosite naj ostanejo tiho.
2. Napišite točke na plakat in jih dajte na vidno mesto v sobi:
•
Upoštevanje krhkosti predpostavk
•
Priznavanje kulturne prtljage
•
Razkrivanje delov naših skritih identitet
•
Poslušanje na različnih ravneh
•
Biti zmožen ustvariti več perspektiv
•
Raznolikost
3. Povejte skupini, da bodo zdaj igrali vloge, ki bodo nekatere od teh točk prenesle v prakso in uresničile. Pojasnite potek in kako bo proces deloval. 4. Razdelite udeležence v štiri skupine in jim povejte, da imajo 15 minut, da opravijo naslednjo nalogo: Potek / 30 min
•
Skupini 1 in 2 delata sami in si izmislita igro oz. 3 do 5-minutne scenarije, kjer se nek normalen pogovor spremeni v konflikt. Primer: nekdo je zaseden neko mesto, brez da bi prej vprašal, ali pa nekdo je rekel nekaj prijatelju o tebi, kar te je prizadelo.
•
Skupini 3 in 4 razmišljata, kako bi ob morebitnem konfliktu lahko izrazili svoje mnenje tako, da bi nekako pripomoglo k rešitvi situacije in bi preprečilo konflikt. Udeleženci naj bi preizkusili primere reakcij in bili hkrati pozorni tako na jezik oz. besede kot telesno govorico.
5. Na „odru“ uredimo štiri skupine v dve skupini: skupaj damo eno igralsko skupino (1 ali 2) skupaj z eno skupino, ki izraža mnenja (3 ali 4). 6. Igralski skupine odigrata svoja scenarija nato pa imata skupini 3 in 4 pet minut za posvet. Razmišljajo kako bi se lahko vpletli v scenarij, ki so ga ravnokar videli. 7. Intervencije: Sedaj ponovimo obe igri tako, da povabimo člane skupin, ki izražajo mnenja, da se vključijo. Vključitev poteka na naslednji način: nekdo zakriči „zamrzni“, igralci zmrznejo in ta, ki se želi vključiti, fizično zamenja glavnega igralca. Nato igrajo tako, da poskušajo rešiti konfliktno situacijo. Uporabijo naj veščine, reakcije, mnenja, ki so jih ozavestili med pripravo. 8. Igralski skupini povejte, da naj se izogibajo enostavnim prizorom ter naj ne uporabljajo nerealnih, magičnih in podobnih rešitev - naj poskusijo ustvariti čim bolj realno igro. 9. POMEMBNO PRAVILO: nihče ne sme predlagati nasilja kot rešitev. 10. Dobro je, da je pri vsaki igri en voditelj.
Refleksija Predlogi za vprašanja pri refleksiji: Refleksija / 15 min
• • • • • •
Kaj je tisto, kar cenimo pri tej vaji, igri, dejavnosti? Kaj se nam je zdelo smiselno, kaj je bilo težko? Kako lahko mi, kot skavtinje in skavti, uporabimo to izkušnjo v naših vsakodnevnih aktivnostih? Raziskuj odprte teme in kako so povezane s konflikti v svetu. Kaj smo se naučili o konfliktu? Je konflikt vedno negativen? V katerih situacijah je konflikt lahko pozitiven?
Avtorji
Avtorji
•
Prirejeno po British Council
Vir Vir
•
British Council (2014): Active Citizens - Facilitator’s Tool-kit.
[216]
4. 365
Celoletni programi
Opis
Kompetence
Vrsta dejavnosti, ki jih lahko tekom skavtskega leta vključite v redne dejavnosti s skupnim ciljem širjenja obzorij in raziskovanja celin in držav. Primerne so za različne starostne skupine. V idealnem primeru lahko voditelji skupin v stegu hkrati izvajajo dejavnosti in sodelujejo pri razvijanju zavesti med mladimi. Program vključuje ideje za aktivnosti jeseni in pomladi, ambientacijo za zimovanje in poletni tabor ter dneve odprtih vrat. Dejavnosti so „prožne“ - možno jih je prilagoditi nacionalnim kontekstom in različnim tradicijam skavtstva po svetu. • 1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti • 4. Spoštovanje raznolikosti in identitete • 7. Odzivanje v vlogi aktivnih globalnih državljanov
Cilji
• Razširiti obzorja udeležencev • Predstaviti udeležencem celine in države • Udeleženci bodo dvignili svojo zavedanje o medsebojni povezanosti • Udeleženci se bodo zavedali, da se skupne stvari na globalnem severu ne smejo šteti za samoumevne
Potrebujete
• Velik zemljevid sveta (narejen doma ali v tiskani obliki), da ga postavite na steno • Vsaj en voditelj v stegu (še bolje v starostni veji), ki pozna globalno učenje lahko ga imenujemo „OZAVEŠČEN VODITELJ“ • Različni materiali - specifično za podrobne načrte posameznih starostnih skupin
[Letni programi]
t e v S s e dan
[Svet danes] Primeri dejavnosti 1. Letno načrtovanje stega in vzgojni načrti za posamezne veje Ko pride na vrsto letno načrtovanje v SKVO-ju za naslednje skavtsko leto, poskusite vključiti med namene in cilje tudi dimenzije globalnega učenja (reševanje konfliktov, socialna pravičnost, identiteta in enakovrednost spolov, človekove pravice, kritično in kreativno razmišljanje, aktivno participiranje in razmišljanje o spremembah na bolje ... lokalno in globalno ). Če imate možnost vključite ali pa povabite kot gosta skavtskega trenerja globalnega učenja ali pa pišite za pomoč na glokalni@skavti.si. On/ona lahko na začetku načrtovanja predstavi globalno učenje kot tako, načela in tematike ter vas seznani tudi s kompetencami globalnega državljana, ki smo jih pripravili v projektu prav za ta namen. Lahko se odločite za rdečo nit celotnega leta skupaj v SKVO-ju za vse starostne skupine. Ob tem poskrbite, da bodo vsi voditelji razumeli kako in zakaj.
2. Vzgojni letni načrt za posamezno vej Ko boste imeli začrtane skupne smernice v SKVO-ju, lahko voditelji vej pripravijo ali dopolnijo svoje letne načrte z globalnimi nameni in podrobnostmi, ki bodo nekako „barvala“ celotno leto v smer vzgajanja za globalne državljane. Kjer je možno, naj se ideje za dejavnosti združijo - začetek skavtskega leta, skavtske obljube, skupne stegove akcije, mesečna stegova srečanja, srečanje družin v stegu ipd. ... ozaveščen voditelj: na začetku skavtskega leta določite enega voditelja v SKVO-ju, ki prevzame nalogo, da redno sledi aktualnim tematikam (informiranost s strani medijev in aktivno sledenje aktualnim potrebam lokalnoglobalno). Na SKVO srečanjih namenite 5-10 minut, da ta voditelj predstavi kaj se dogaja kaj v svetu in doma ter povzame kakšne zanimivosti iz dela po vejah, če je kakšna aktivnosti bila povezana z globalnim učenjem. Primer letnega načrtovanja slovenskega stega za leto 2015-2016: Primeri dejavnosti
Skupni stegov načrt: • Svet danes
• • • • •
Podrobneje spoznati 7 kontinentov in 5 oceanov Raziskati trenutne potrebe in izzive v našem domačem kraju - lokalni skupnosti Spremljati aktualne tematike preko različnih medijev Odgovarjati na potrebe lokalne in globalne družbe Učiti se biti boljši globalni državljan
Jesenovanja in jesenska srečanja Kuhinje sveta: Pripravite eno-dnevno kulinarično srečanje za ves steg - povabite lahko tudi družine in okoliške prebivalce, vključite mimoidoče. Vse prisotne razdelite v skupine, ki jih poimenujete po kontinentih ali državah. Vsak v skupini dobi svojo vlogo in naloge, ki jih sami določite. Bistvo dogajanja je, da se po skupinah kuha značilne jedi za tisto področje ter na koncu izvede zabavno predstavitev bodisi hrane bodisi kulture s tistega kontinenta ali države. Zimovanja in zimska srečanja Hoditi v čevljih drugega: Izberite eno aktualno tematiko, ki se jo trenutno da slediti v medijih, povezano s kakšno skupino marginaliziranih ali stigmatiziranih ljudi. Poučite se o njihovi situaciji in pripravite simulacijo / igro vlog / ambientacijo na njihovo temo za tri- ali štiri-dnevno zimovanje. Primer: v Sloveniji (2016) je skupina 11-16 let starih izbrala, da bodo prehodili nekaj kilometrov in situacij v čevljih beguncev. Začetek njihovega zimskega tabora je izgledal tako, da so jim voditelji dali navodilo naj zložijo vse, kar rabijo v le eno plastično vrečko - ostalo pa naj pustijo v nahrbtniki na tistem mestu (zvečer so dobili nahrbtnike nazaj - tega prej niso vedeli, tako da je bila izkušnja kar močna). Na koncu zimovanja jih je obiskala voditeljica iz domačega stega, ki je tudi skavtska trenerka globalnega učenja, in jih vodila skozi ustrezno refleksijo vseh dogodkov in izkušenj, ki so jih v treh, štirih dneh doživeli v vlogi „beguncev“. Pomladne aktivnosti Trajnostno skavtstvo: na rednem tedenskem srečanju pripravite aktivnost, kjer bodo udeleženci dobili priložnost za razmišljanje na temo “kako lahko JAZ pomagam narediti moj / naš / lokalen / globalen svet vsaj za kanček bolj trajnosten s pomočjo prijateljev skavtov?” Krepite veščine razmišljanja „izven škatle, izven okvirov“, bodite kreativni v
[222]
[Svet danes] idejah, naj ne bo omejitev. Izberite najboljšo idejo – nadgradite jo tako, da naredite dejanski in realen načrt. Nato pa jo še izvedite na naslednjem eno-dnevnem pomladanskem srečanju (sobotni dan čistilne akcije, obljube, celodnevno srečanje čete ipd.) Poletni tabor Dan odprtih vrat na taboru: Program te sobote ali nedelje obarvajte s tematikami globalnega učenja - poskrbite, da se bodo tudi širša okolica počutila povabljeno k vam na vaš taborni prostor (starši, stari starši, sošolci in njihove družine, sosedje iz okolja ipd.). POZOR: dan odprtih vrat naj bo res skrbno pripravljen in napolnjen z različnimi aktivnostmi, ki bodo primerne za vse starosti
•
trajnostni razvoj: bodite zgled v uporabi trajnostnih pripomočkov ter pripravite kakšne ozaveščevalne igre
• •
uporabite domačo hrano in čim manj v trgovini kupljene procesirane hrane
•
ena aktivnost je lahko namenjena temu, da opravite neko dobro delo ali služenje v lokalnem okolju tabornega prostora
bodite zgled v zmanjševanju odpadkov - NUJNO prej obvestite vsaj starše, da ne prinašajo dobrot in ostalega v netrajnostni embalaži
Primeri dejavnosti
•
Velika igra na taboru o nepoznanih državah, ali državah daleč stran. Raziskovanje zgodovinskih dejstev ter človekovih pravic, krepitev hvaležnostih za osnovne stvari ter vse, kar nam je dano v življenju ... vse to lahko vključite v veliko igro. Ključno je, da si na koncu velike igre vzame skupina čas za refleksijo. Če je le možno, naj jo vodi voditelj, ki se prej dobro pozanima o tematikah in principih globalnega učenja. Pogovorite se o dilemah, izkušnjah in zanimivostih ter naredite skupne zaključke kaj ste se „globalnega naučili“. Delite zgodbe globalnega učenja Na srečanju voditeljev (SKVO sestanek) posvetite 5 minut poročanju glede tega, kako se skozi vaše skavtske programe udejanja globalno učenje. Poskrbite, da svoje zgodbe, povezane s pridobivanjem kompetenc globalnega državljanstva v vašem stegu, delite tudi z drugimi (članek na spletni strani, FB skupini, mail na glokalni@skavti.si ..). Poverjeniki v izvršnem odboru bodo z veseljem prebrali vašo zgodbo. Te delitve so lahko ob enem koraki v smer izboljševanja naše bližnje okolice, saj se z dobrimi praksami lahko „okužijo“ še drugi stegi, ki bodo v vaših uspešno izvedenih aktivnostih videli navdih in okrepili pogum za izvedbo, ali pa bodo le bolj ozaveščeni. Poskrbite za temeljito vrednotenje
Avtorji
•
Zalar Premrl, Petra - skavtska voditeljica in trenerka globalnega učenja iz Postojne 1 (Skavti, Slovenia)
[223]
Avtorji
Ob koncu leta, po vseh načrtovanih aktivnostih, ne pozabite na zadnji korak - VREDNOTENJE IN PRAZNOVANJE. Povežite smiselno vse zgodbe in aktivnosti, zberite povratne informacije. Združujte izkušnje. Vrednotenje in dovolj časa za refleksijo je ključno za „procesiranje“ vsega, kar se je zgodilo tekom leta ter seveda tudi za to, da se zbere vse učne izkušnje stega.
Opis
Kompetence
Ta program vam predlaga pet aktivnosti za vsak letni čas ter za začetek skavtskega leta. Namen vseh aktivnosti je ozaveščanje o odgovornem in trajnostnem življenjskem slogu, hkrati pa prikazati posledice, ki jih ima naša potrošnja in način življenja za druge ljudi v svetu in za naše okolje • 3. Trajnostni način življenja • 7. Odzivanje v vlogi aktivnih globalnih državljanov
Pripomočki
• Za aktivnost 1: PDF projekta „Spoznaj svoj življenjski slog“) na mobilnih in pametnih telefonih (www.knowyourlifestyle.eu), papir, pisala • Za aktivnost 2: Film PRAVA CENA (www.truecostmovie.com) • Za aktivnost 3: Fair trade izdelki in sveče • Za aktivnost 4: Naravne sestavine za izdelavo mila, dezodoranta in detergenta • Za aktivnost 5: Papir, pisala, različni predmeti
[Letni programi]
e j n a d k a s V i r a stv
[Vsakdanje stvari] Primeri dejavnosti Rezervirajte vsaj pet skavtskih srečanj za raziskovanje te tematike. Kako izdelati, uporabljati in promovirati bolj trajnostne načine uporabe in kupovanja stvari.
• • • • •
Začetek skavtskega leta: Mobilni in pametni telefoni Jesen: Tekstil Zima: Čokolada Pomlad: Čistilni pripomočki, kozmetika in odpadki Poletje (poletni tabor, počitnice in ... vedno ...): Voda
1. Začetek skavtskega leta: Mobilni in pametni telefoni Za večino nas si ni mogoče predstavljati življenja brez mobilnih telefonov. Kljub temu pa težko razmišljamo o zlorabah človekovih pravic in ekoloških dejstvih v drugih državah, ki gredo skupaj s proizvodnjo surovin za naše mobilne telefone ali s proizvodnjo mobilnih telefonov na splošno. Če želite to odpraviti ali vsaj izboljšati ozaveščeno, pripravite delavnice, tekom katerih raziskujete, kaj gre v mobilni telefon in od kod prihajajo surovine oz. sestavine. 1. Pred sestankom povejte vsem, naj prinesejo pametne telefone ali prenosni računalnik. Na sestanku razdelite skupino v dve manjši skupini. Ena bo opravila raziskave o proizvodnji surovin, druga pa na o proizvodnji mobilnih in pametnih telefonov. Njihova naloga je, da si nato predstavijo rezultate svojih raziskav med sabo. Za pomoč pri predstavitvi si lahko skupina pripravi plakat. Skupina 1: Proizvodnja surovin
Primeri dejavnosti
•
Poimenujte nekaj surovin mobilnih / pametnih telefonov in naštejte nekaj države, kjer je te surovine mogoče najti. Ali veste, kolikšno je končno število različnih materialov, iz katerih je sestavljen telefon?
•
Kaj lahko ugotovite o delovnih pogojih pri pridobivanju zlata v Gani in o rudarstvu koltana v Kongu (delovni čas, zaslužek, zaščita med delom, varnost v rudnikih, delo otrok, ...)?
•
Kaj lahko ugotovite o vplivu proizvodnje surovin na okolje?
•
Zberite podatke in jih predstavite skupini. Lahko ustvarite tudi plakat.
•
Pomoč za raziskave: http://www.knowyourlifestyle.eu/images/uploads/kyl_1_handy_slo.pdf (stran 16)
Skupina 2: Proizvodnja
•
Katere so glavne države, v katerih poteka proizvodnja naših mobilnih in pametnih telefonov?
•
Kaj lahko ugotovite o delovnih pogojih (delovne ure, plače, dopusti, zdravljenje delavcev na delovnem mestu, zaščita na delovnem mestu, ...)?
•
Zberite podatke in jih predstavite skupini. Lahko ustvarite tudi plakat.
•
Pomoč za raziskave: http://www.knowyourlifestyle.eu/images/uploads/kyl_1_handy_slo.pdf (stran 40)
2. Po predstavitvah izvedite dejavnost na strani 72 in 73 v knjigi „Spoznaj svoj življenjski slog“ PRIROČNOST PAMETNIH TELEFONOV: http://www.knowyourlifestyle.eu/images/uploads/kyl_1_handy_slo.pdf. Cilj je prikazati skavtinjam in skavtom, da obstajajo načini za bolj odgovorno uporabo mobilnega telefona. 3. V nadaljevanju dejavnosti zbirajte vse stare mobilne telefone, ki se skrivajo doma v predalih, in uredite odgovorno recikliranje. Ne pozabite vprašati prijateljev in družine, da storijo enako. Za več podrobnosti in informacij si poglejte Priročnik spoznaj svoj življenjski slog (Spodbujanje trajnostnega razvoja v izobraževalnih programih za (mlajše) odrasle PRIROČNOST PAMETNIH TELEFONOV: www.knowyourlifestyle.eu.
[226]
[Vsakdanje stvari] 2. Jesen: Tekstil Mnogi od nas se radi podajo po nakupih in izbirajo nova oblačila. Razlog je lahko malce spremeniti oblačila, zamenjati stare obleke ali pa zgolj imeti več možnosti izbire v svoji garderobi. Toda, ali medtem kdaj razmišljamo, od kod prihaja večina naših oblačil in pod kakšnimi delovnimi pogoji jih proizvajajo? Jesen je popoln čas, da se zberete na družabnem srečanju in se prepustite ne samo dobremu temveč tudi pomembnemu filmu. Ta dogodek lahko uporabite tudi za promocijo skavtstva prijateljem in drugim. 1. Predajte odgovornost skavtinjam in skavtom, naj oni organizirajo ogled filma (Globalna kokica) True Cost / Prava cena. Povabite prijatelje in širšo javnost. Pripravite nekaj lokalnih prigrizkov in jih povabite, da ostanejo na diskusiji po filmu. Povabite nekoga, ki se ukvarja s tem področjem in morda lahko poda dodatne informacije.
•
Kako ste se počutili med filmom?
•
Vas je kaj presenetilo?
•
Ali je bilo kaj, kar niste razumeli?
•
Kaj lahko storite, da bi prispevali k bolj poštenemu ravnanju s tekstilnimi delavci na Globalnem jugu?
3. Pred ali po ogledu pripravite izmenjevalnico oblačil. V vabilih na dogodek prosite obiskovalce, naj iz svoje omare izberejo nekaj kosov oblačil, ki so se jih morda naveličali, za menjavo z drugimi. Skavte opomnite na skavtske kroje (prevelike, premajhne) in jih povabite, naj najdejo nekoga, ki bi jih potreboval, da bi se izognili nakupu novih. Za več informacij obiščite spletno stran „Clean Clothes Campaign“: www.cleanclothes.org. Pogledate si lahko tudi priročnik »Spoznaj svoj življenjski slog (Spodbujanje trajnostnega razvoja v izobraževalnih programih za (mlajše) odrasle GLOBALNA PROIZVODNJA TEKSTILA«, ki je dostopen tudi na povezavi: http://www.knowyourlifestyle.eu/images/ uploads/kyl_3_tekstil_slo.pdf
3. Zima: Čokolada Si se kdaj vprašal/a, od kod izvirajo kakavova zrna za čokolado Milka, Gorenjka ipd., za vročo čokolado, za vse druga čokoladne izdelke, ki jih imamo radi? Ali ste se kdaj vprašali, v kakšnih pogojih delajo kmeti, ki gojijo kakav v državah, kot so Gana, Slonokoščena obala ali Indonezija? In ali ste vedeli, da morajo mnogi otroci po svetu garati, le zato da lahko jemo čokolado? Čeprav pozimi uživamo v čokoladi, si vzemite čas, da s svojo skupino poiščete zgodbo v ozadju in razmislite kaj lahko storite, da spremenite, stvari, ki niso u redu urejene. 1. Preden začnete raziskavo to temo na skavtskem srečanju, si razdelite raziskovalne naloge med seboj. Vsak vidik lahko bodisi raziskuje en posameznik, kakšno temo lahko raziskuje majhna skupinica:
•
Katere so glavne države, iz katerih prihajajo kakavova zrna? Če je mogoče, jih prikažite in jih označite na zemljevidu?
•
Zakaj večina pridelovalcev kakava živi pod absolutno linijo revščine? Zakaj in kje veliko otrok dela na nasadih kakava? Zakaj rečemo, da so nekateri otroci sodobni sužnji in kaj to pomeni za njihovo življenje?
•
Kaj je poštena trgovina in kaj poskuša doseči? Za kaj se zavzema?
2. Skupine lahko pričnejo svoje raziskave na spletni strani kampanje „Make Chocolate Fair“: www.makechocolatefair. org. Tu najdete tudi druge materiale in organizacije, ki se ukvarjajo s to tematiko: www.makechocolatefair.org/ material. 3. Če želite ustvariti prijetno vzdušje med srečanjem, kupite nekaj izdelkov pravične trgovine (čaj, čokolada) dodate lahko tudi fair-trade sveče za ambientacijo.4 4. V časo novoletnih zaobljub se lahko s skupino dogovorite, da boste člani kupovali lokalno ali pravično za svoje dogodke in srečanja. V pravični trgovini lahko kupite: čokolade, banane, čaj, kavo, sok. V Sloveniji je edina pravična trgovina (op. leta 2017) 3MUHE v Ljubljani. Sicer pa je možno dobiti precej izdelkov tudi v supermarketih. Med drugim tudi kosmiče za zajtrk in čokoladne bananice. Bodite pozorni na logotip FAIRTRADE.
[227]
Primeri dejavnosti
2. Vprašanja za diskusijo pripravite vnaprej skupaj s skavti v vaši skupini:
[Vsakdanje stvari] 4. Pomlad: Čistilni pripomočki, kozmetika in odpadki Ko se začne pomlad, narava pokaže svojo lepoto in skavti pogosto hitijo ter urejajo čistilne akcije na bregovih rek, ob poteh in cestah. To so tiste smeti, ki so očitne, ki jih vsi poznamo. Ali ste že kdaj pomislili, kaj pa se vse skriva v naših domovih? Domovih, ki na prvi pogled izgledajo lepo, toda tam najdemo na primer zobno pasto, kreme, pralne losjone, deodorante, čistilne tekočine za kopalnico in kuhinjo, in podobne reči, ki lahko še bolj škodujejo naravi in morjem, saj jih veliko vsebuje kemikalije in plastiko? 1. Izkoristite pomladna čiščenja za izobraževanje skavtov in voditeljev. Pripravite lasten deodorant, milo in detergent za oblačila ali posodo. Obstajajo preprosti recepti, ki jih lahko najdete na spletu. Ročno milo se lahko da kot darilo. Slovenski skavti smo v pomoč pripravili knjižico receptov „Domače in naravno“. 2. Pogovorite se s skupino o kemikalijah in plastikah, ki so nevarne za naša telesa, naravo in morja. Prav tako se pogovarjajte o težavah, ki jih povzročajo ogromne količine nepotrebnih odpadkov, ki se vsak dan proizvajajo po vsem svetu in razpravljajte o tem, kako se lahko izognete nastanku smeti v vsakdanjem življenju. Navdihe in informacije lahko poiščete na blogih in literaturi povezani z „zero-waste“.
5. Poletje (poletni tabori in ... vedno ...): Voda Voda je bistvo. Voda je ključna ... za vse. Uporabljamo in potrebujemo jo neprestano, čeprav se tega vedno niti ne zavedamo v polnosti pomena. Ne potrebujemo samo pitne vode, potrebujemo tudi vodo za čiščenje in pranje naših oblačil, vodo za zalivanje rastlin itd.
Primeri dejavnosti
Obstaja tudi virtualna voda v vsem kar nas obdaja - v okolju, v hrani, oblačilih, čevljih, papirju, mobilnih telefonih, avtomobilih in številnih drugih izdelkih. Voda je dragoceno blago, ki je bistvenega pomena za preživetje - v nekaterih regijah sveta že postaja redkost. To je delno posledica naše obsežne uporabe vode in delno pa tudi posledica podnebnih sprememb. Veliko stvari, ki jih kupujemo, se ne proizvajajo v naši državi, temveč v državah, kjer je cenejše. Cenejše pa je zaradi prenizkih plač, slabih zaposlitvenih zakonov, slabih delovnih pogojev in nižjih okoljskih standardov. Ljudje in okolje v teh državah pogosto plačujejo visoko ceno. 1. .
Poletni tabor – organizirajte malo razstavo, ki bo ozaveščala o pomembnosti vode že pred taborom: Ustvarite plakate o različnih stvareh v vašem življenju. Na primer o skavtskih krojih, pohodnih čevljih, kavbojkah, šotorih, mesu in soji za živalsko hrano, kavi, mobilnih telefonih, računalnikih itd. Raziskujte:
•
Koliko vode je potrebne za proizvodnjo omenjenih predmetov?
•
V katerih državah proizvajajo te izdelke in „čigavo“ vodo uporabljajo za proizvodnjo naših stvari?
•
Kakšne so okoljske posledice uporabe industrijske vode in kaj se zgodi z vodo po uporabi?
•
Kakšne so socialne posledice za ljudi, ki živijo na okoliških krajih?
2. Za vsak predmet ustvarite plakat, ki vsebuje najpomembnejša dejstva in nekaj slik.
Pred taborom ali ob njegovem začetku si vzemite čas, da pojasnite in razložite razloge, zakaj bi morali ohranjati vodo in se pogovarjajte o različnih načinih odgovornejšega obnašanja med taborjenjem. Poskusite se držati pravil za varčevanje vode med poletnim taborjenjem. Ta vključujejo:
•
Čiščenje zob in prostor za kopanje/pranje postavite čim dlje od tekoče vode.
•
WC - postavite daleč od tekoče vode.
•
Pripravite primeren prostor za biološke odpadke.
•
Prepričajte se, da skavti in voditelji kupijo biološko razgradljive šampone in tekoče detergente za pomivanje posode Za več podrobnosti in informacij si poglejte Priročnik spoznaj svoj življenjski slog (Spodbujanje trajnostnega razvoja v izobraževalnih programih za (mlajše) odrasle VODA KOT SKUPNA DOBRINA: http://www.knowyourlifestyle.eu/images/ uploads/kyl_2_voda_slo.pdf. Veliko uporabnih nasvetov najdete tudi v priročniku za življenje v naravi BODI PRIPRAVLJEN (2016). Na tematikah, povezanih z vodo in okoljem je sodeloval skavtski trop za okoljsko vzgojo.
[228]
[Vsakdanje stvari]
Avtorji
•
Tehovnik, Barbara (Skavti, Slovenija) in Kraft, Karoline (INKOTA, Nemčija)
Avtorji
„Globalizacijo lahko najdemo povsod v našem vsakodnevnem življenju, začenši z našo srajco iz Bangladeša, skodelico kave iz praženih kavnih zrn iz Gvatemale, do našega mobilnega telefona, ki ne bi deloval brez koltana iz Republike Kongo. Nakupovanje ne pozna zapiralnega časa, saj lahko danes nakupujemo neprestano preko interneta. Potrošnja oblikuje izkušnje. Potrošnja se socializira, daje smisel našemu življenju in oblikuje naš sodoben način življenja. Potrošništvo je izraz družbenega razvoja in individualizma. Potrošnja se včasih zdi naravna kot hranjenje, pitje na poti ali med delom„ (www.knowyourlifestyle.eu)
Infobox
Infobox
•
Know Your Lifestyle (2017): www.knowyourlifestyle.eu.
[229]
Vir
Vir
“Če misliš, da si premajhen, da bi lahko naredil spremembo, poskusi spati s komarjem.” Dalai Lama
Vloga fasilitatorja
Moji zapiski
Občutljive teme se pogosto dotikajo vrednot in prepričanj ter so lahko povezane s političnimi, družbenimi in osebnimi vprašanji. Pogosto imajo ljudje precej trdne poglede na tovrstna vprašanja in enostavnih odgovorov glede le-teh ni. V razpravi je lahko prisotnih mnogo različnih mnenj, pomembno je, da voditelji aktivnosti niso pristranski in se naučijo tehnik spoprijemanja s predsodki. Poznavanje obravnavane teme bo fasilitatorju vsekakor pomagalo, a na vprašanja, ki lahko pri pogovoru o občutljivih temah pridejo na dan, ni možno odgovoriti samo s sklicevanjem na dejstva in podatke. Potrebna je poglobljena refleksija o vrednotah, ki so podlaga izraženim mnenjem. Med vodenjem delavnice ali razprave o občutljivih temah lahko med udeleženci zaradi trdnega zagovarjanja njihovih stališč hitro pride do spora. V takšnem primeru udeležence spomnite na temeljna pravila, s katerimi so se na začetku vsi strinjali. Pomembno je, da je voditelj aktivnosti sposoben oceniti, če naj udeleženci svoje mnenje izrazijo, in če, kdaj. Teoretik izobraževanja Doug Harwood je opredelil šest možnih vlog fasilitatorja za soočanje z občutljivimi temami. Fasilitator naj bi izbral vlogo glede na kontekst, udeležence skupine in obravnavano temo.
1 Nepristranski vodja Fasilitator pomaga udeležencem izraziti svoje mnenje, svoje mnenje pa obdrži zase.
Prednosti pristopa
Tveganja pristopa
• zmanjša vpliv fasilitatorja • vsem udeležencem daje možnost, da sodelujejo v razpravi • udeleženci lahko postavijo vprašanja ali izrazijo svoje poglede, ki jih fasilitator ni izpostavil • udeleženci imajo dobro priložnost, da vadijo svoje komunikacijske spretnosti • dobro deluje, če vsi poznajo ozadje obravnavane teme.
• pristop se lahko zdi nenaraven • neizražanje fasilitatorjevega mnenja lahko poslabša odnos med njim in udeleženci • udeleženci lahko potrebujejo nekaj časa, da se na ta pristop navadijo • lahko okrepi obstoječa prepričanja ali predsodke udeležencev • za udeležence je lahko naporen • lahko ne ustreza različnim karakterjem udeležencev.
2 Objektiven ali akademski Fasilitator predstavi vrsto možnih pogledov na tematiko ne da bi pri tem izpostavil svoje mnenje.
Prednosti pristopa
Tveganja pristopa
• pokaže, da so obravnavane teme redkokdaj črno-bele • pomemben je, ko so mnenja v skupini polarizirana (za-proti) • zelo uporaben je pri temah z nasprotujočimi si informacijami • uporaben je, ko skupina ne predstavi različnega nabora mnenj.
• tveganje, da nabor mnenj ni uravnotežen • lahko spregleda dejstvo, da je »resnica« neke vrste sivo območje med osebnimi pogledi in stališči • učni proces ne more biti nikoli v celoti nepristranski • fasilitator je center aktivnosti in nenehno posreduje, da bi ohranil ravnotežje v skupini.
3 Izražen interes Fasilitator vedno izrazi svoj pogled na obravnavano temo.
Prednosti pristopa
Tveganja pristopa
• udeleženci poznajo fasilitatorjevo stališče • kadar fasilitator predstavi svoje stališče na začetku razprave, lahko pri udeležencih sproži izražanje kritike ali nasprotnih argumentov • ko udeleženci poznajo fasilitatorjevo stališče o obravnavani temi, lahko lažje ocenijo njegovo pristranskost • udeleženci ne pričakujejo, da bo v razpravi fasilitator ostal nevtralen.
• lahko okrni razpravo, če udeleženci čutijo, da ne morejo izraziti nasprotnih stališč • udeležence lahko privede do trdnega zagovarjanja določenega stališča samo zato, da bi nasprotovali fasilitatorju • udeleženci težko razlikujejo med dejstvi in vrednotami; še bolj zapleteno je, ko jim oboje predstavi isti fasilitator.
Opomba: Ta pristop je primeren le, če nasprotna stališča udeležencev obravnavamo spoštljivo.
[233]
[Vloga fasilitatorja]
Naslavljanje občutljivih tem
[Vloga fasilitatorja]
4 Zagovarjanje – kombinacija akademskega in izraženega mnenja Fasilitator navede vsa izražena stališča, nato pa razpravo povzame tako, da izrazi še svoje stališče in razloge zanj. Pri tem izpostavi, da je pomembno, da udeleženci razmislijo o vseh izraženih stališčih, preden si ustvarijo mnenje.
5 Hudičev odvetnik Ne glede na svoja prepričanja, fasilitator zavzame stališče, ki je nasprotno pogledom udeležencev. To mu omogoči, da pokrije in izzove vse poglede tudi v primeru, če se skupno mnenje ustvari že kmalu po začetku razprave.
Prednosti pristopa
Tveganja pristopa
• zabaven način spodbujanja udeležencev, da prispevajo k razpravi • poskrbi, da so predstavljena različna mnenja • ključno, ko fasilitator dela s skupino, v kateri imajo udeleženci podobna mnenja, ali ko kaže, da bo do soglasja prišlo prehitro • pomaga spodbuditi razpravo.
• udeleženci lahko fasilitatorju pripišejo mnenja, ki jih sicer ne zagovarja, kar lahko povzroči napetosti med udeleženci in fasilitatorjem • utrdi lahko predsodke udeležencev.
6 Zaveznik Fasilitator se identificira z mnenji nekaterih udeležencev.
Prednosti pristopa
Tveganja pristopa
• podpre lahko udeležence, katerih mnenja niso prevladujoča • prikaže, kako ustvariti in razviti določeno smer razmišljanja • udeležencem omogoči, da cenijo ideje in argumente, ki jih sicer ne bi slišali • predstavi primer sodelovanja.
• udeleženci imajo lahko občutek, da jim želi fasilitator vsiliti svoje mnenje • udeleženci lahko pristop razumejo kot favoriziranje določenega mnenja • udeleženci se morda ne bodo potrudili oblikovati svojih argumentov, saj bodo menili, da bo argumente namesto njih podal fasilitator.
7 Uradna smer Fasilitator zastopa uradno stališče organov oblasti.
Prednosti pristopa
Tveganja pristopa
• fasilitatorju daje legitimnost • fasilitatorja zaščiti pred kritikami s strani oblasti • fasilitator lahko predstavi pogled, ki ga udeleženci morda do takrat niso povsem razumeli.
• udeleženci imajo lahko občutek, da fasilitatorja njihovo stališče ne zanima zares • različni uradni organi lahko zastopajo različna uradna stališča • uradno stališče morda ne obstaja • uradno stališče je lahko nasprotujoče dokumentom in zavezam o človekovih pravicah ali mnenju fasilitatorja.
[234]
Moji zapiski
←↑→↓
Refleksija GLOBALNI KOMPAS
[Refleksija – Globalni kompas]
Refleksija Globalni kompas služi kot pripomoček za samoocenjevanje na petih področjih. Vsakemu uvodnemu ključnemu vprašanju za posamezno področje sledijo podvprašanja. Slednja so namenjena spodbujanju razprave o delovanju skavtske skupine na izbranem področju. Na podlagi razprave, skavti s pomočjo lestvice sami ocenijo v kolikšni meri se člani obnašajo in delujejo odgovorno. Na podlagi samoocene vam kompas predlaga naloge, izzive in ideje, ki pomagajo pri oblikovanju smernic za bolj odgovorno delovanje skupine. Kaj so sestavine odgovornega delovanja na globalni ravni, lahko občutimo ob branju spodaj predstavljenih petih področij, po katerih plujemo skupaj z Globalnim kompasom.
SPLETNO ORODJE ZA VREDNOTENJE GLOBALNE ODGOVORNOSTI SKUPINE Povezovanje lokalnih in globalnih skupnosti
Katere aktivnosti, ki jih izvajamo, koristijo lokalni in globalni skupnosti?
Globalne mreže odnosov in povezav, ki jim neizbežno pripadamo, nas med seboj povezujejo v celoto. Poleg tega smo kot skavtinje in skavti del globalnega gibanja, ki ga oblikujemo ljudje različnih kultur in identitet. Ozaveščenost in odprtost do teh globalnih odnosov tudi znotraj skavtske skupine je zato ključnega pomena za delovanje v korist družbe, tako v naši soseski kot po svetu.for global campaigns or with activities that help vulnerable people in our own communities.
Program Če skavtom pomagamo razumeti povezanost vsakega posameznika z ljudmi in kraji na drugih, bolj oddaljenih delih sveta, se bodo začeli zavedati, da se učinki njihovih dejanj in odločitev kažejo na različnih koncih sveta. Z različnimi programi lahko prispevamo k prizadevanjem skavtov za bolj vključujočo, pravično in nenasilno sobivanje z ostalim delom sveta, vključno z naravo, njenimi viri in omejitvami.
Kako pri skavtih in skavtinjah vzbudimo zanimanje za globalne teme? Na kakšen način spodbujamo k raziskovanju medsebojnih odnosov in odgovornosti do soljudi?
[238]
Ali naš način pridobivanja materialnih sredstev odraža skrb za soljudi in okolje?
Hrano in dobrine, narejene oz. pridelane v različnih pogojih, lahko kupimo, lahko pa si jih zagotovimo tudi kako drugače. Z odgovornimi potrošniškimi navadami in odločitvami lahko podpiramo etično proizvodnjo in pridelavo, ki temelji na ohranjanju okolja in zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev delavcev, ki pridelujejo hrano in izdelujejo stvari za nas.
Komunikacija
Ali upoštevamo potrebe vseh, kadar se pogovarjamo?
Načini sporazumevanja in vedenja v skavtski skupini ... Na kakšen način se sporazumevamo in medsebojno sodelujemo? Mladi sprejmemo in osvojimo način sporazumevanja, ki ga zaznavamo v svojem okolju, saj ga sprejmemo kot nekaj normalnega. Ko odrastemo, se ti pridobljeni vedenjski vzorci odražajo ne le v medsebojnih odnosih temveč tudi v tem, kakšen svet soustvarjamo v naših družinah, Sloveniji in drugje. S pomočjo Globalnega kompasa temeljito razmislimo o ustreznosti vedenjskih vzorcev, ki jih spodbujamo v svoji skavtski skupini.
Participacija Vpliv sodelovanja na življenje skavtske skupine. Na kakšen način poskrbimo, da ima vsak član skavtske skupine možnost udeležbe pri načrtovanju in ocenjevanju? Mladi razumemo procese odločanja v naših skavtskih skupinah kot temeljne in univerzalne. S pomočjo Globalnega kompasa razmislimo o tem, ali si naša skavtska skupina s svojim delovanjem prizadeva ustvarjati svet, ki temelji na vključevanju, udejstvovanju in odgovornosti vseh ljudi.
Ali spodbujate sodelovanje?
Kako se uporablja Globalni kompas si lahko pogledate na video-predstavitvi - na Youtube kanalu Skavti poiščite »Globalni kompas« ali pa si pomagajte s spodnjo QR kodo.
[239]
[Refleksija – The Global Compass]
Potrošnja in finance
Podroben opis kompetenc najdete na: http://skavti.si/gu-orodja
KOMPETENC ZA GLOBALNO DRŽAVLJANSTVO
Seznam
tivnih k a i g o vl anje v ljanov v i z d O * v h drža i n l a b i glo ij hkrat anaša a - se n
sečn
e ca je pr
eten *komp
roč
pod na več
n vanje i v o l e d o S o e spor j n a v e reš e globaln e j i n a v e visnost d o Razum o s nosti in poveza
enja
t Trajnos
n življ ni nači
vanje Spošto sti iko raznol titete in iden
čnost
inagnUjep em Ztaavnzd S
pravi y n t i l i t s u o q k E ilanloaennda a c i o c S o r s o a zF
l razmiš o n v i t a o in kre
Kritičn
rati ročij hk
eč pod ša na v
e nana
ečna - s
je pres etenca *komp
janje
Skavtinje in skavti razmišljamo globalno! Ustvarili: NaZemi, CZ Association of Scouts and Guides of the Czech Republic, CZ Polish Scouting and Guiding Association, PL Scotdec, SCOT INKOTA-netzwerk, GER Humanitas, SLO Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association, SLO Scouting Slovakia, SK Slovak Centre for Communication and Development, SK Fair Trade Hellas, GR Scouts of Greece, GR
Avtorji: Charlotte Dwyer, Karoline Kraft, Barbara Tehovnik, Tina Trdin, Kristýna Hrubanová, Michaela Gajdošová, Zuzana Jezerská, Aleksandra Kacprowicz, Ondřej Stejskal, Eva Malířová, Kate Allen, Alma Rogina
Uredniki angleške publikacije: Ondřej Stejskal, Charlotte Dwyer, Ellen Arnison Urednici slovenskega prevoda: Barbara Tehovnik, Alma Rogina Prevajalci: Barbara Tehovnik, Nejc Gajšek, Valentina Bizjak, Andreja Frelih, Jelka Breščak, Darja Cupin Pomoč: Eva Trivunović Oblikovanje: Filip Hauser Grafika: Filip Hauser Ilustracije: Dalibor Krch, Lenka Andová Lektoriranje: Eva Trivunović, Barbara Tehovnik Založnik angleške publikacije NaZemi, 2017
Slovenski založnik prevoda: ZSKSS in Humanitas, 2017 Uporaba dokumenta in publikacije in posameznih delov le ob dovoljenju založnikov! kontaktirajte: glokalni@skavti.si ALI info@humanitas.si
Publikacija je nastala v okviru projekta Skavtinje in skavti razmišljamo globalno!, ki ga sofinancira Evropska unija. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije.
www.globalscouting.eu http://skavti.si/globalno-ucenje http://www.humanitas.si
Zbirka aktivnosti je nastala v okviru projekta Skavtinje in skavti razmišljamo globalno (2015 - 2017). Predstavlja zapuščino našega skupnega projektnega dela v mednarodni mreži. Želimo si, da bi tako skavtski voditelji in voditeljice kot tudi drugi mladinski delavci in delavke čim večkrat uporabljali gradivo in ideje zbrane v tej knjigi ter prispevali k spremembam na bolje v nas samih, v naši bližnji okolici in širnem svetu. Prevod aktivnosti v slovenščino so omogočili SKAVTI IN HUMANITAS
DECEMBER 2017