Biti mentor mladim na njihovi poti odkrivanja poklicanosti, priročnik za skavtske voditelje by Skavtinje in skavti

BITI MENTOR MLADIM NA NJIHOVI POTI ODKRIVANJA POKLICANOSTI PRIROÄ&#x152;NIK ZA SKAVTSKE VODITELJE

Biti mentor mladim na njihovi poti odkrivanja poklicanosti, priročnik za skavtske voditelje Avtorici: Petra Zalar Premrl, Katarina Novak Uredila: Sabina Rupnik Suhadolnik Pregled in lektoriranje: Petra Zalar Premrl Oblikovanje in prelom: Aljaž Munda Ilustracije: Monika Počrnjič, Jerneja Srebot Izdalo: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Gradivo izšlo v okviru projekta Vzgoja za poklic. Izvedbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ljubljana, 2018

Kazalo 1. UVOD �� 4 2. KAJ JE MENTORSTVO? �� 5 2.1 Naloge mentorja �� 5 2.2 Ključne kompetence mentorja �� 5 2.3 Mentorski odnos �� 6 2.4 Različne oblike mentorstva �� 6 2.5 Posebnosti skavtskega mentorskega procesa �� 7

POSLANSTVO �� 10 SAMOOCENA IN SAMOREFLEKSIJA �� 14 SAMOPODOBA �� 17 KOMPETENCE �� 20 POSTAVLJANJE CILJEV �� 22 NAČRTOVANJE KARIERE �� 25 KOMUNIKACIJA �� 28 VEŠČINE JAVNEGA NASTOPANJA �� 33 UPRAVLJANJE S ČASOM �� 36 KRITIČNO IN KREATIVNO RAZMIŠLJANJE �� 39 PRILOGE �� 48

1. UVOD V okviru projekta Vzgoja za poklic smo izvedli kar nekaj izobraževanj z različnimi vsebinami povezani s poklicem, kariero … Ugotovili smo, da so vsebine zelo aktualne in pomembne tudi za delo v klanu, saj se v tem starostnem obdobju mladi začnejo spraševati, kakšno je njihovo poslanstvo, kaj vse že znajo in kaj vse bi radi v življenju dosegli.

Priročnik, ki ga držite v rokah, je tako namenjen predvsem vam, dragi voditelji popotnikov in popotnic, ki mladostnike spremljate na njihovi poti spraševanja in iskanja. Sestavljen je iz dveh delov. V prvem delu je predstavljeno mentorstvo, ki ga pri skavtski vzgoji zagotavljamo našim PP-jem. Mentorstvo je predstavljeno v splošnem, le na koncu prvega dela je navedenih nekaj posebnosti skavtskega mentorskega procesa. V drugem delu je predstavljenih enajst vsebin, ki jih lahko vključite v srečanja klana. Ker ne želimo, da srečanja postanejo storilnostno naravnane delavnice, smo poskušali posamezne teme povezati tudi z metodološkimi priročniki veje PP ter poiskati načine, kako lahko vsebine naslovite čim bolj povezano s programom, ki ga že izvajate. Ker je naloga PP voditelja, da pozna vsakega posameznika v klanu, smo oblikovali tudi sklop vprašanj in aktivnosti, ki vam posamezno vsebino pomagajo predelati s popotnikom/popotnico, ki ga osebno spremljate oziroma mentorirate.

2. KAJ JE MENTORSTVO*? * Skavti pri svojem vzgojnem delu svoje člane osebno spremljamo. Mentorstvo, ki ga v tem priročniku podrobneje opredeljujemo, razumemo kot del osebnega spremljanja.

Med elementi skavtske metode imamo opredeljeno tudi vlogo starejšega. Vloga starejšega nam omogoča, da s svojim zgledom vzgajamo mlajše, da jim prenašamo svoje znanje in veščine ter da z njimi vzpostavljamo odnos, ki jim je podpora pri njihovi osebni rasti. Z drugimi besedami starejši skavt je mentor mlajšemu skavtu. Kaj točno pa pomeni biti nekomu mentor?

Beseda mentor izvira iz grške mitologije. V Homerjevem epu Odisej pred odhodom v Trojansko vojno zaupa svojemu starejšemu prijatelju Mentorju v varstvo svojega sina in družino. Mentor sicer ni eden glavnih junakov te zgodbe, v nekem trenutku njegovo vlogo prevzame boginja Atena, ki Telemaha nato vodi do očeta. Mentor je tako povezan z izkušenjskim učenjem, s podporo ter izzivi, ki jih je nalagal Telemahu. S tem je nakazano, da je vloga mentorja usmerjevalna, spodbujevalna ter spremljevalna. Mentor vodi posameznika na njegovi lastni poti učenja in raziskovanja. Mentorstvo je proces, pri katerem moramo vzpostaviti vzajemen (prijateljski, partnerski) odnos temelječ na zaupanju in iskrenosti. V različnih organizacijah služi kot pomembna metoda, ki pomaga k osebnemu napredovanju članov ter usposobljenosti za prevzem odgovornih vlog.

2.1 Naloge mentorja Mentorjeve naloge so številne in raznovrstne. Mentor je nekdo, ki s svojim znanjem in izkušnjami v spoštljivem odnosu in z vzornim vedenjem pomaga mentorirancu. Mentor je tudi tisti, ki rad dela z ljudmi, zna prisluhniti, je potrpežljiv, toleranten, nudi podporo in zna postavljati visoke standarde tako sebi kot mentorirancu, s čimer zagotovi, da mentorstvo bogati oba. Kakšne so naloge mentorja, je odvisno tudi od področja, na katerem deluje (mentorstvo pri študiju, mentorstvo pri poklicnem uvajanju, mentorstvo pri prostovoljskih organizacijah …). Ne glede na področja pa obstaja nekaj skupnih nalog mentorja: • Prenašanje znanja • Podpiranje in spodbujanje • Ustvarjanje priložnosti za učenje na različnih področjih • Dajanje konstruktivne povratne informacije • Odgovarjanje na vprašanja in dosegljivost za pogovor • Biti vzor mentorirancu • Vzgajanje enkratnih sposobnosti in razvijanje talentov mentoriranca • Dobro poznavanje institucije/organizacije, v kateri deluje

2.2 Ključne kompetence mentorja Ko govorimo o kompetencah mentorja, imamo v mislih njegovo znanje, sposobnosti in izkušnje, na različnih področjih. To pomeni, da zna mentor vsa svoja znanja in veščine ustrezno uporabljati pri delu z mentorirancem. Mentor mora skrbeti za svojo osebno rast in se učiti iz lastnih izkušenj. Sposoben mora biti komunikacije na enakovredni ravni med seboj in mentorirancem, s čimer priznava sposobnost mentoriranca, da je odgovoren ter da pot učenja opravi sam. Mentor mora v prvi vrsti poslušati in spraševati, vmes povzemati ideje in v procesu diskusije oblikovati predloge, pohvale, ki jih lahko sproti ali ob koncu poda/podeli. 5

Avtorja Clutterbuck in Lane navajata naslednje kompetence učinkovitega mentorja: • Samozavest in vedenje o obnašanju • Profesionalna, poklicna iznajdljivost in smisel za humor • Komunikacija, jezikovno in simbolno sporazumevanje • Zavzetost za lastno učenje in izobraževanje ter želja, interes pomagati pri učenju in razvoju drugih

• Vodstvo odnosa in jasnost cilja

2.3 Mentorski odnos Mentor pomaga ostalim, da razvijejo svoje talente. On je tisti, ki mora najti pot in način, kako bo mentoriranca uspel najbolj nagovoriti, mu odpreti oči. Najti mora pot, ki bo prilagojena mentorirancu. Ne sme ga učiti o stvareh, ampak mu mora pokazati, kako se lahko sam nauči. Metoda pomoči mora biti usmerjena v učni proces. Mentor ni sodnik, ki bi odločal o tem, kaj je prav in kaj narobe, ne obsoja. Kako biti dober mentor? • Poslušaj. Poskrbi, da posvečaš vso pozornost svojemu mentorirancu. Vzpostavljaj očesni stik. Odloži telefon oz. vse, kar bi te lahko motilo. • Vodi. Tvoja vloga mentorja je, da si vodja. To pa ne pomeni, da mentorirancu govoriš, kaj naj naredi. Tvoja naloga je, da mentorirancu omogočiš, da sam poišče svojo pot in da mu pomagaš, da se z delom uči. • Bodi praktičen. Ponudi mentorirancu praktična orodja, ki mu bodo pomagala pri njegovem delu (vprašalnike, literaturo …) • Ponudi svoj pogled. Pripravljen moraš biti deliti svoje osebne izkušnje. Svojemu mentorirancu si zgled, zato mu dovoli, da tudi on pridobi nekaj iz tvojih izkušenj. • Kritiziraj konstruktivno. Pomembno je, da nikoli ne kritiziraš osebnosti svojega mentoriranca. Osredotoči se na določeno obnašanje in mentoriranca usmerjaj na področjih, za katera veš, da lahko na njih napreduje. • Podpiraj. Tvoja naloga je, da mentoriranca spodbujaš in podpiraš na celotni poti mentorskega procesa. Vedno pohvali napredek, pa naj bo še tako majhen. • Bodi uspešen. Če želiš, da bo tvoj mentoriranec uspel, moraš tudi sam poskrbeti za svoj uspeh. Zato nenehno skrbi tudi za svojo osebno rast.

2.4 Različne oblike mentorstva Aktivno in pasivno mentorstvo Z aktivnim mentorstvom mentor bolj izrazito vpliva na proces mentorskega dela. Ta pristop je priporočen bolj v začetni fazi, kasneje pa je bolje, da se pobuda prenese na mentoriranca. To pomeni, da mentor po nekaj uvodnih srečanjih postane bolj pasiven, mentoriranec pa sam opredeljuje svoje cilje, opredeli terminske in vsebinske okvirje srečanj ter ostalo, kar sodi v proces mentorske podpore. S tem je odgovornost za izvajanje mentorskega programa na strani mentoriranca. Ta pristop mu omogoča, da se razvija sam, ko pa potrebuje pomoč, se obrne na mentorja. Seveda pa je naloga mentorja, da poskrbi, da je prehod med aktivnim in pasivnim mentoriranjem tekoč.

Razvojno in pokroviteljsko mentorstvo Mentorstvo bi lahko razdelili tudi med razvojno in pokroviteljsko. Med njima je kar velika razlika:

mentoriranec učenje

Razvojno mentorstvo

Pokroviteljsko mentorstvo

Pripravnik

Učenec

Dvosmerno

Enosmerno

Odnos med mentorjem in Enakopraven, med njima vlada primentorirancem jateljski odnos in vzajemno učenje. mentor

cilj

način dela

sporočilo mentorja

Mentor je avtoriteta, mentoriranec mu je podrejen. Mentor pričakuje lojalnost mentoriranca.

Je v pomoč. Je nekdo, ki ima izkušnje in znanje, ni pa pomembno kakšnega ranga je. Lahko je istega ali celo nižjega.

Daje navodila. Je starejši, ima priznana neka znanja in izkušnje ali pa je višjega hierarhičnega ranga.

Mentor in mentoriranec poznata navodila in cilj, skupaj odkrivata rešitev.

Le mentor pozna cilj in rešitev.

Mentor postavlja sugestivna vprašanja, mentoriranec sam pride do odgovorov.

Mentor daje nasvete.

Pridobi si lastne izkušnje, izgradi si lastno modrost.

Poslušaj, kaj so moje izkušnje, spoštuj moje nasvete.

Razen redkih izjem, se je bolje odločati za razvojno mentorstvo. Taka oblika mentorstva je prisotna tudi v Združenju. Pokroviteljsko mentorstvo pride v poštev bolj pri prenosu specialnih znanj ter veščin, na primer mentorstvo pri pisanju zaključnih del pri študiju. Individualno in skupinsko mentorstvo Skupinsko mentorstvo lahko razumemo na dva načina: • Mentoriranec ima lahko več mentorjev, vsak od njih naslavlja različne potrebe mentoriranca. • Mentor ima lahko več mentorirancev, vsak od njih dela na svojih izzivih, pri čemer je vir spodbude tudi sama skupina, ne le mentor. V klanu lahko govorimo tako o individualnem mentorstvu kot tudi o obeh vrstah skupinskega mentorstva.

2.5 Posebnosti skavtskega mentorskega procesa • Mentorski proces se odvija vsakič, ko ima klan srečanje - voditelj mora biti nenehno pozoren na svoje popotnike in popotnice. • Življenje v klanu je življenje v skupnosti. Potrebno je biti pozoren, da na račun skupnosti, ne izgubimo posameznika ter da nam ne razpade skupnost, zaradi prevelikega posvečanja posamezniku. • Voditelj navadno PP-je osebno bolje pozna, kot je to običajno za odnos med mentorjem in mentorirancem. V večini primerov je lahko to prednost, včasih pa se lahko zgodi, da voditelj težje opravlja svojo mentorsko vlogo, saj mu je lahko kakšen PP bolj pri srcu kot drugi in prvemu daje več pozornosti. 7

KJE LAHKO IZVEM VEČ? Govekar-Okoliš, Monika in Kranjčec, Renata (2016): Mentorstvo v praktičnem usposabljanju. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Mali Kovačič, Urška (2014): Mentorstvo: Pomoč pri razvoju posameznika in organizacije. Ljubljana: Socialna akademija. Rutar Ilc, Zora, Tacer, Blanka in Žarkovič Adlešič, Brigita (2014): Kolegialni coaching: Priročnik za strokovni in osebnostni razvoj. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

IZBOR TEM

POSLANSTVO Poslanstvo opisuje namen oziroma smisel obstoja nekoga. Je temelj in osrednji steber delovanja posameznika. Jasno poslanstvo, s katerim se poistovetimo, nas motivira, da smo učinkovitejši, lažje premagujemo izzive in se počutimo vredne. Večina ljudi svoje poslanstvo povezuje z opravljanjem poklica, vendar pa ni nujno temu tako. Za nekatere je recimo poslanstvo podajanje znanja naprej, kar pa še ne pomeni, da moraš zato izbrati poklic učitelja. To znanje lahko predajaš naprej v kakšnem društvu, svojim otrokom, ... Spet drugi hodijo v službo, da lahko v popoldanskem času živijo svoje poslanstvo v obliki hobija.

V nadaljevanju se besedilo o poslanstvu nanaša bolj na kariero, vendar vse velja tudi, ko govorimo o življenjskem poslanstvu.

Odkrivanje poslanstva V mladih letih imamo ogromno zanimanj in interesov. Kljub temu za večino ne čutimo želje, da bi jih opravljali celo življenje ali da bi postali naša služba. Kako naj potem vemo, kaj je naše poslanstvo? Najbrž se marsikdo med vami sprašuje: • Kaj je tisto, v čemer sem res dober oziroma bom na koncu res dober? • Katere so spretnosti, ki se jih moram naučiti? • Katera so tista področja, pri katerih bom lahko največ doprinesel družbi? • Kako izbrati poklic, ki me bo izpolnjeval? V preteklosti so ljudje večinoma delali tisto, kar so pred tem počeli že njihovi starši. Kasneje, v 80. letih prejšnjega stoletja, je prevladovalo mišljenje »pohlep je dober« in ljudje so se osredotočali predvsem na ustvarjanje zaslužka. Našim generacijam pa danes največkrat svetujejo, naj delamo to, kar nas veseli. Vendar pa bi se morali namesto odkrivanja lastnih interesov in strasti osredotočiti na druge in kako narediti svet lepši. Odkrivanje poslanstva temelji na treh korakih: 1. Ugotovi, kaj je te najbolj zanima. 2. Poišči službe, ki se s tem ukvarjajo. 3. Delaj in se trudi, da boš v tem poklicu uspel, ne glede na morebitne ovire. Teorija za temi tremi koraki je: če delaš, kar te veseli, pri delu uživaš, si bolj motiviran in zato verjetno tudi bolj uspešen. In če si uspešen pri tem, kar te veseli, pomeni, da opravljaš poklic, ki te izpolnjuje. Vendar pa je tukaj past! Statistika namreč kaže, da večini ljudi, ki želi najti poklic v tem, kar jih najbolj zanima, spodleti. Dober primer so športniki in glasbeniki. Le peščica se uspe uveljaviti na teh področjih. In če nam uspe delati kar nas veseli, ni nujno, da bomo v tem uspešni (klub boljšim možnostmi zaradi ljubezni do dela). In tudi če nam to uspe, ni nujno, da nas bodo rezultati izpolnjevali, če nimajo pravega pomena. Naša zanimanja so sicer pomembna, vendar se z leti spreminjajo in ne bi smela biti glavni razlog za našo odločitev. Le pomislite, kaj vas je zanimalo 5 ali 10 let nazaj? 10

A če se ne osredotočimo na to kar nas veseli, na kaj pa bi se morali? Osredotočite se na to, da boste postali dobri v nečem, kar bo resnično pomagalo tudi drugim in boste s tem prispevali k boljšemu svetu. Tako boste naredili nekaj vrednega. Ljudje že tisočletja verjamejo, da je pomoč drugim ključ za osebno izpolnitev in pot do sreče. Namesto, da začnemo s tem, da delamo, kar nas trenutno veseli in upamo, da bo to prineslo uspehe in poklic, ki nas bo izpolnjeval, se raje osredotočimo na to, da bomo delali nekaj vrednega. To pa nas bo slej ko prej navdušilo ter osebno in poklicno izpolnilo. Kako pa pri svojem delu narediti nekaj vrednega? Kateri so tisti koraki, oz. kaj morate narediti?

• Raziskujte. Kar največ se naučite o svetu in se preizkusite v različnih stvareh. Če želite delati nekaj vrednega, boste morali raziskovati in se pozanimati o tem, kje vas svet najbolj potrebuje. Nehati boste morali premišljevati le o svojih lastnih interesih. • Odločite se za spretnosti, ki jih želite razvijati, da boste res dobri. Naj bodo to spretnosti, ki jih svet potrebuje. Lahko so iz različnih področij. Tukaj pa pridejo v osredje vaši interesi. Tu je pomembno, da vas nekaj veseli. Na ta način namreč lahko sklepate, v čem se boste želeli izpolnjevati in kasneje postali zares dobri pri tem. Še kako vredno je o tem dobro razmisliti, kljub temu, da to ni edina stvar, ki šteje. • Ko razvijete te spretnosti, poskušajte najti najbolj pereče probleme, ki pestijo svet, ter uporabite razvite spretnosti za reševanje teh problemov. Ne iščite le velikih in pomembnih problemov, lotite se tistih, ki jih drugi po krivici zapostavljajo. Tam boste naredili največ. Naj ne bo na vaši smrtni postelji situacija taka: »Dober sem bil pri tem, kar sem počel, užival sem, imel sem mastno plačo in imam dve hiši in jahto, ampak ali je bilo vredno?« Raje naj bo takšna: »Garal sem kot črna živina pri dobrodelni ustanovi; velikokrat je bilo res težko. Vendar pa smo z mojo pomočjo in prizadevanji uspeli preprečiti, da bi 100 otrok umrlo zaradi malarije. Je bilo vredno?« Torej, da bi našli delo, v katerem boste uživali, ne iščite le osebnega zadovoljstva, temveč počnite tisto, kar je pomembno za družbo. Raziskujte, razvijajte spretnosti in rešujte pereče probleme. Na ta način bosta, osebna izpolnitev in delo, ki vas bo veselilo, prišla sama od sebe. -Povzeto po predavanju Benjamina Todda.

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Listina klana Z listino klana lahko popotniki in popotnice dobro premislijo, kakšno je poslanstvo njihove skupine in kako lahko pomagajo spreminjati svet na bolje. Če listine še nimate, poskusite poslanstvo vključiti v pripravo. Če listino že imate, ji lahko vedno dodate še en del. Pomembno je le, da se tistega, kar boste kot skupina zapisali v listino, potem tudi držite oz. se trudite doseči zastavljenega cilja.

Bdenje Preden pripravljaš bdenje, bodi pozoren na to, da je skupina dovolj močno povezana in pripravljena izražati svoje mnenje pred drugimi. Svoje razmišljanje o poslanstvu naj poskusijo predstavite v obliki slike, pesmi, igre … Pozorni bodite le na to, da to počnejo kot skupina (če imate velik klan, lahko naredite več skupin) in da potem to tudi predstavijo.

Puščava Poiščite pravi odlomek, ki bo vaše klanovce nagovoril in jih pošljite v puščavo. Po puščavi naj vsak podeli tisto, kar je sam pripravljen deliti.

Risanje svoje življenjske poti O svojem poslanstvu lahko vsak premisli tudi tako, da pogleda na svoje življenje do tega trenutka. Klanovce prosite, naj si narišejo svojo življenjsko pot, na kateri naj označijo tiste dogodke, kjer so počeli nekaj, kar jih je osrečevalo, izpopolnjevalo. Nato naj vsaj predstavi svojo pot, vi pa jih spodbujate z vprašanji, zakaj jih je ravno tisti dogodek osrečil, kako bi lahko to vključili v svojo prihodnost ...

Kako te vidim čez 20 let? Vsak PP naj izžreba nekoga, ki mu mora napisati pismo z naslovom Kako te vidim čez 20 let. Osredotočijo naj se na stvari, ki jih ta oseba zna, je v njih dobra. S to aktivnostjo lahko posamezen klanovec uvidi sebe skozi druge oči, kar mu omogoča premislek o stvareh, ki jih sam mogoče pri sebi ne vidi.

Pisanje pisma svoji starejši različici (50, 60, 70 let) Podobna aktivnost kot prejšnja, le da pri tej, popotniki in popotnice sami sebi pišejo pismo. Starost določite sami.

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Aktivnosti risanje življenjske poti ter pisanje pisma svoji starejši različici sta primerni tudi za individualno delo v okviru osebnega spremljanja. Pri osebnem spremljanju lahko postavite PP-jem naslednja vprašanja:

• Kako prispevaš k temu, da je naš svet boljši za vse? • Kdaj se počutiš najbolj srečen, zadovoljen? • Kako si predstavljaš svoj idealen poklic? • Kakšne spremembe bi rad dosegel v svoji lokalni skupnosti? • Kaj rad delaš, kaj so tvoji talenti? • Ob katerih dejavnostih popolnoma izgubiš občutek za čas? • Za koga želiš delati? Pri čem lahko pomagaš čim več ljudem?

SAMOOCENA in SAMOREFLEKSIJA Pred začetkom karierne poti in na poti osebnega napredovanja je čas, da naredimo inventuro osnovnih »sredstev« s samim seboj. Ko načrtujemo prihodnost, najprej opravimo inventuro svoje preteklosti.

Kako opraviti popis?

Z različnimi postopki samoocenjevanja in samorefleksije lahko pridemo do odgovorov kakšni smo, kaj znamo in kaj nas zanima. Z boljšim poznavanjem samega sebe, lastnih interesov, sposobnosti in značilnosti si boste olajšali odločitev o izbiri študija oz. o izbiri svoje nadaljnje poklicne poti. Za dobro oceno samega sebe si moramo vzeti čas ter uporabiti različne vire in metode. Ne delajte inventure, ko ste slabo razpoloženi, razočarani, zaskrbljeni, vas preganjajo čas in obveznosti. Ne pričakujte, da boste realno oceno dobili, če se boste lotili dan pred rokom za vpis na fakulteto. Včasih je stvari treba prespati. Kadar ocenjujemo samega sebe, smo pogosto preveč subjektivni. Svojo osebnost vrednotimo skozi lastne oči, pri tem pa smo lahko preveč ali premalo samokritični. Na voljo imamo različne ocenjevalne teste in vprašalnike, ki nam pomagajo pridobiti objektivno oceno o lastnih sposobnostih, vedenju in osebnostnih lastnostih. Dobljene rezultate je smiselno natančno preučiti, še posebej kadar prihaja do velikega neskladja med našo oceno in oceno pripomočka, ki smo ga uporabili. Predlagam, da na koncu opravite še pogovor z osebami, ki vas dobro poznajo. Okolica nas lahko zaznava drugače, kot se vidimo sami.

Kaj ocenjujemo? Kakšen sem?

Kaj znam?

Kaj me zanima?

OSEBNOSTNE LASTNOSTI

VREDNOTE

SPOSOBNOSTI

INTERESI

• Katere lastnosti me najbolj opišejo? • Na katere lastnosti sem najbolj ponosen? • Katere lastnosti želim spremeniti?

• Kaj mi je v življenju res pomembno? • Za kaj si vedno prizadevam? • Čemu trenutno posvečam največ časa?

• V čem sem dober? • Katere so moje najmočnejše veščine? • Katera dela, naloge sem sposoben samostojno opraviti?

• Kaj me veseli? • V kaj sem pripravljen vlagati čas in energijo? • Kaj mi predstavlja izziv? • Čemu dajem prednost?

MOTIVI

DELOVNI STIL

IZKUŠNJE

HOBIJI

• Kaj me motivira? • Kakšne značilnosti dela so vam pomembne? • Za kakšne aktivnosti vedno najdem motivacijo • V kakšni vlogi se najbolje in zakaj? počutite? • Imate raje raznoliko ali monotono delo? • Ste sodelovalni ali raje delate sami? • Ste odprti za spremembe?

• S čim vse sem se ukvarjal • S čim se ukvarjam v in katera znanja in prostem času? veščine sem pridobil? • Kaj je tisto, kar najraje • Moji največji dosežki? počnem? • Kaj bi še rad počel, če bi imel več časa oz. vire, ki bi mi to omogočali (npr. finančna sredstva)?

Pripomočki in napotki za samooceno V nadaljevanju je predstavljenih nekaj spletnih pripomočkov in metod, ki vam bodo pomagale pri ocenjevanju in refleksiji. Priporočamo, da svoja razmišljanja in rezultate skrbno zapisujete in hranite ter jih povlečete na plano, ko boste pred izzivom iskanja prve zaposlitve. • Spletni pripomoček za načrtovanje kariere E-svetovanje: Oblikovali so ga na Zavodu RS za zaposlovanje. Na povezavi najdete koristne povezave do brezplačnih spletnih vprašalnikov: • Vprašalnik osebnostnih lastnosti • Vprašalnik za samooceno kompetenc • Vprašalnik lastnosti in motivov • Vprašalnik delovnih stilov

• SWOT samoanaliza osebnosti Za lažje razumevanje in prepoznavanje vrednot, sposobnosti, interesov, izkušenj in poklicnih nagnjenj si lahko pomagate s SWOT analizo osebnosti (Brečko, 2006). S tovrstno analizo prepoznate svoje prednosti, pomanjkljivosti, nevarnosti ter izzive in priložnosti. Vprašanja pri prednostnih in pomanjkljivosti se nanašajo na vašo osebnost, pri priložnostih in nevarnosti pa upoštevajte trenutne razmere na trgu dela ter napovedi zaposlovanja. PREDNOSTI • Katere so moje prednosti? • Kje sem močen? • Kje sem že dosegel rezultate?

PRILOŽNOSTI • Kje so moje priložnosti in izzivi? • Kaj je zame izziv? • Katere so moje vrednote?

POMANJKLJIVOSTI • Katere so moje šibke strani? • Česa ne zmorem? • Kaj se morem še naučiti?

NEVARNOSTI • Kje so moje meje? • Katere nevarnosti prežijo name? • Kaj se zgodi, če sprejmem določeno rešitev?

Vir: Brečko I., Načrtovanje kariere, Planet GV, Ljubljana, 2006

• Interesni vprašalnik Kam in kako: Vprašalnik uporabljajo na Centrih za informiranje in poklicno svetovanje ter šolah. Vprašalnik na podlagi interesov in veščin posamezniku predlaga seznam zanj primernih poklicev. Uporaba vprašalnika je brezplačna. • Lestvica vrednot Na spletu ali v katerem od priročnikov najdite seznam vrednot. Vzemite pisalo in se za vsako vrednoto vprašajte, koliko vam pomeni. Vaš seznam naj na koncu obsega od 5 do 10 vrednot. Na koncu vrednote rangirajte od najpomembnejše do najmanj pomembne. • Interesni tipi po Hollandu Psiholog John L. Holland je raziskoval odnose med osebnostnimi tipi in delovnimi okolji. Po njegovih rezultatih lahko ljudi glede na interese razdelimo v 6 interesnih tipov, prav tako pa lahko v 6 tipov razdelimo poklice oz. delovna okolja. To so realistični, raziskovalni, umetniški, socialni, podjetniški in konvencionalni tip. Več o tem si lahko prebereš na spletni strani Zavoda za zaposlovanje RS. -Povzeto po predavanju Klare Vidmar. 15

KJE LAHKO IZVEM VEČ? www.ess.gov.si/ncips/kam-in-kako esvetovanje.ess.gov.si

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Lestvica vrednot v klanu Vsakega klanovca prosimo, naj izbere njegovih pet najpomembnejših vrednot. Vrednote si med seboj podelijo, nato dobijo nalogo, da morajo na podlagi vrednot posameznikov izbrati pet vrednot, ki najbolj veljajo za njihov klan. S to aktivnostjo lahko spodbudimo pogovor o vrednotah, zakaj so jih nekatere bolj pomembne kot druge, kateri vrednoti se nikakor ne bi mogli odpovedati ...

Napisi na hrbtu Vsakemu klanovcu na hrbet nalepimo list papirja. Klanovci en drugemu na list napišejo njegove močne in šibke točke. Preberemo šele, ko vsi napišejo vsem. S to aktivnostjo lahko dosežemo, da klanovci ugotovijo, da jih drugi vidijo drugače, kot vidijo sami sebe in premislijo, zakaj se pojavljajo razlike.

Tako me vidijo … Več v poglavju o samopodobi.

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Za individualno delo s PP-ji lahko izkoristimo vse zgoraj napisane aktivnosti, ki jih vzamemo kot iztočnice za nadaljnji pogovor. Vprašanja, ki ti pri tem lahko pomagajo so: • Kaj pri sebi lažje najdeš, močne ali šibke točke? Zakaj? • Kako misliš, da te dojemajo ljudje, ki te poznajo in kako ljudje, ki te prvič vidijo? • Kaj bi pri sebi želel spremeniti? Kako bi se lahko tega lotil? • Se ti zdi, da so predstave, ki jih imaš o sebi, realne? Zakaj da/ne?

SAMOPODOBA Osebnost je tisto, kar smo, samopodoba pa je naša predstava o tem, kaj smo. Z drugimi besedami; samopodoba je posameznikovo doživljanje samega sebe, množica odnosov, ki jih posameznik – zavestno ali nezavedno – vzpostavlja do samega sebe.

Samopodoba (samopojmovanje, identiteta) je sklop zaznav, misli in predstav o sebi, o tem, kdo in kaj smo. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih ... Samopodoba se sicer nanaša na osebnost, saj pomeni človekovo zrcaljenje osebnosti; njenih telesnih, vedenjskih in duševnih vidikov. Prav zato, ker je samopodoba subjektivna zaznava osebnosti, izključuje osebnost kot objektivni pojav, ne velja pa nasprotno, saj osebnost obsega tudi samopodobo.

6 splošnih pokazateljev nizke samopodobe 1. Ljudje z nizko samopodobo radi opravljajo. Zakaj? Ker jim to daje zadovoljstvo. V sebi so namreč prazni. Samozavestni ljudje pa govorijo o svojih idealih, ne o napakah drugih. 2. Človek z nizko samopodobo rad kritizira, kdor pa je vsaj malo notranje izpolnjen, spoštuje druge. Do njih je naravno spoštljiv in ljubeč. 3. Človek z nizko samopodobo je nadut. Misli si: „Kaj vse sem dosegel, osvojil sem države, prislužil sem si milijone, zmagal sem na tekmovanjih ...“ Zelo si prizadeva prepričati druge, kako je pomemben, uspešen in kaj je dosegel. Tisti, ki je zares samozavesten, pa je skromen. Zakaj? Ker mu ni treba delati vtisa na druge s ceneno domišljavostjo. Če smo v sebi šibki, se moramo bahati z vsemi velikimi ali majhnimi dosežki, da bi nam drugi dali priznanje in nas častili. Če pa smo notranje izpolnjeni in zaupamo vase, tega ne potrebujemo. 4. Ljudje si ponavadi jemljejo zasluge za tisto, česar niso storili, in krivijo druge za tisto, kar so naredili. To je še ena od lastnosti človeka z nizko samopodobo. Išče izgovore in krivi druge za njihove navidezne pomanjkljivosti. Kdor pa je samozavesten, ne išče izgovorov, ne krivi drugih in prevzema odgovornost za to, kar je storil in česa ni, ter si vedno prizadeva, da bi se izboljšal.

5. Ljudje z nizko samopodobo so odvisni od tega, da jih drugi cenijo, častijo in priznavajo, tisti, ki zaupajo vase, pa so pripravljeni govoriti resnico in pravilno ravnati, tudi če drugi tega ne odobravajo. Še zlasti mladi so močno pod vplivom tistih, s katerimi se družijo. Ljudje večinoma kadijo, pijejo alkohol in počnejo druge nespametne reči samo zato, ker hočejo ugajati in si želijo, da bi jih drugi sprejeli, ne pa zato, ker to res radi počnejo. Načelnost pa pomeni, da razumemo, kaj je prav, in to počnemo, čeprav nas drugi kritizirajo, se norčujejo iz nas ali se nam posmehujejo. Postopoma se bodo ti isti ljudje zatekli k nam, ko bodo v težavah, saj bodo videli, da smo načelni. 6. Tisti, ki imajo nizko samopodobo, so drugim zlahka nevoščljivi za uspeh. Kaj je nevoščljivost? To pomeni, da smo plitvi, notranje prazni in imamo občutek, da nismo nič vredni. Zato moramo biti nekako sovražni in nevoščljivi do tistih, ki se nam zdijo boljši.

Kdor zares zaupa vase, vsem želi dobro. Ni mu toliko pomemben ugled, temveč značaj. Vseeno mu je, kaj ima in kaj lahko drugim dokaže z modo, govorjenjem in domačim pohištvom. Večjo pozornost namenja temu, kaj lahko da drugim. Pravo samozaupanje ne pomeni, da se posvečamo samo lastnemu egu. Umetnost prave samozavesti je, da postanemo nesebični, saj je to pot do notranjega zadovoljstva. Zelo pomembno je razumeti, da pri pravem samozaupanju ne gre za to, kaj smo dosegli in osvojili, saj nam to ne prinese pravega notranjega zadovoljstva. Tako bomo vedno hoteli imeti več in več in več.

8 preprostih napotkov za krepitev samozavesti na dnevni ravni 1. Bodi urejen. Na delovno mesto, v šolo pridi stuširan, urejen, v čistih in primernih oblačilih. 2. Vedno se pripravi na naloge. Za dvig samozavesti je potreben uspeh, tako pri velikih kot majhnih stvareh. Da bi ti uspele, moraš biti zanje usposobljen oziroma dobro pripravljen. Ničesar se ne lotevaj »na horuk«, temveč vloži dovolj energije v priprave in načrtovanje. 3. Bodi prilagodljiv, a ne zanemari svojih temeljnih načel. To seveda pomeni, da jih moraš najprej spoznati. Ugotovi, kaj je tisto, v skladu s čimer se trudiš živeti. Katera so tvoja vodila, pravila, življenjska filozofija? 4. Ne govori v tri dni. Preden spregovoriš, najprej premisli. Če boš govoril premišljeno in počasi, ti bodo ljudje zares prisluhnili, to pa ti bo pomagalo pri izboljšanju samopodobe – dobil boš občutek, da tvoje misli in besede štejejo. 5. Pazi na telesno držo. Trudi se stati ali sedeti pokončno, kar je znak samozavesti. 6. Osredotoči se na rešitev, ne na težavo. Vsakič, ko najdeš novo težavo, se vprašaj, kaj lahko storiš, da jo odpraviš. 7. Bodi prijazen in spoštljiv do drugih. Če nimaš o ljudeh povedati nič lepega, bodi raje tiho. 8. Trudi se biti nasmejan. Resnobnost in zagrenjenost negativno vplivata nate in na vse okoli tebe. -Povzeto po predavanju Klare Vidmar.

KJE LAHKO IZVEM VEČ? www.sensa.si/osebna-rast/ljudi-s-slabo-samopodobo/ www.psihoterapija-ordinacija.si/osebnost-in-odnosi/osebnost/osebnostinsamopodoba

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Zlata knjižica Pripomoček, ki ga vsi dobro poznamo je zelo primeren, da z njegovo pomočjo naši PP-ji gradijo svojo samopodobo. Dobro je, da klanovce spodbujamo, da vsakemu napišejo vsaj nekaj in da si tudi voditelji vzamemo čas, da vsem napišemo sporočilo.

Tako me vidijo … PP-jem razdelimo liste, ki jih najdete v prilogi in jih prosimo, da v tišini izpolnijo vse okvirčke. Izpolnijo naj jih tako, kot jim je najlažje (risanje, pisanje …) Damo jim dovolj časa, da v miru premislijo in naredijo. Nato narejeno podelite med seboj. Pri aktivnosti naj sodelujejo tudi voditelji.

Napisi na hrbtu Več v poglavju o samooceni in samorefleksiji.

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Zgoraj opisane aktivnosti lahko služijo kot iztočnica za pogovor. Vprašanja, ki ti pri tem lahko pomagajo: • Na čigavo mnenje se najbolj opiraš, na svoje ali od koga drugega? Če ne na svoje - zakaj ti je mnenje nekoga drugega tako pomembno? • Kako se počutiš v svoji koži? • Kaj moraš narediti, da se boš bolje počutil? (za tiste z nizko sampodobo) • Zaradi česa se ne počutiš dobro? (za tiste z nizko sampodobo)

KOMPETENCE Kompetenco opredeljujemo kot zmožnost posameznika, da pridobljeno znanje in veščine v skladu s svojimi vrednotami in stališči uporabi v raznovrstnih in nepredvidljivih situacijah za uspešno izvršitev določene naloge. Kompetence so torej skupek sposobnosti, znanja, spretnosti, veščin, stališč, samopodobe, vrednot, osebnostnih in vedenjskih značilnosti , motivacije, socialne vloge in pogledov ter reakcij posameznika na določene situacije.

Delimo jih lahko na splošne in specifične. Splošne so uporabne na različnih delovnih področjih in v vsakdanjem življenju, specifične pa so povezane s strokovnim znanjem in veščinami, ki so potrebne za opravljanje posameznega poklica. Splošne kompetence nam omogočajo uspešno vključitev v svet dela in družbeno življenje ter povečujejo zaposljivost. To pomeni, da bomo z več dobro razvitimi kompetencami lažje in hitreje našli, ohranjali in po potrebi zamenjali zaposlitev. V delovnem okolju in v življenju se bomo lažje soočali s spremembami in tako bili uspešnejši. Kompetence razvijamo skozi celo življenje. Veliko vlogo pri tem imajo tudi neformalne oblike izobraževanja. Lahko jih pridobivamo in razvijamo z obiskovanjem raznih tečajev in seminarjev, z aktivnim sodelovanjem v mladinskih skupinah in organizacijah, prostovoljnim delom, z delovno prakso ter s stalnim samoizobraževanjem. Pomembno je, da smo čim bolj dovzetni za informacije iz svoje okolice in da se tudi namerno lotimo razvijanja veščin na področjih, ki nas zanimajo. Učenje in pridobivanje znanja še ne zagotavlja kompetence. Potreben je trening. Ustvari in izkoristi vse priložnosti za aktivno udejstvovanje in izvajanje določenih aktivnosti, ki ti bodo pomagale razvijati potrebne kompetence. Obenem bodi pozoren tudi na svoje vrednote in stališča, saj so pomemben element kompetenc in imajo pomemben vpliv na tvoje vedenje. Pridobivanje in razvijanje kompetenc je nenehen, vseživljenjski proces, ki poteka tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Ne glede na zunanje vplive in priložnosti si za lasten razvoj odgovoren sam. Razmisli, katere kompetence bi želel še dodatno razviti, in si postavi cilje ter načrt, kako jih boš razvijal. Za to da bi sprejemal ustrezne poklicne odločitve in aktivno izpopolnjeval svoje kompetence je priporočljivo da: • razčleniš svoja dosedanja formalna in neformalna znanja ter veščine, ki si jih pridobil s praktičnimi izkušnjami, delom, študijem, prostovoljnim delom; • se naučiš predstaviti svoje uspehe; • ozavestiš svoje osebnostne lastnosti; pri tem imej v mislih svoje močne lastnosti in tudi tiste, ki bi jih označil kot pomanjkljivost; • ozavestiš svoje vrednote. V pomoč ti je lahko tudi knjižica samovrednotenja kompetenc, kjer za posamezne kompetence najdeš test samovrednotenja in akcijski načrt. Tudi pri skavtih lahko dobimo različne kompetence. Na zabaven in dinamičen način nas pridobljeno znanje in veščine oblikujejo v pristne, samostojne, odgovorne ter zdrave ljudi, kristjane ter državljane. Več o teh kompetencah lahko najdeš v skavtskem kompetenčnem modelu. 20

KJE LAHKO IZVEM VEČ? Dober, boljši, najboljši - orodje za samooceno zaposlitvenih kompetenc, ZSKSS

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Moje kompetence Posameznik napiše na list tri kompetence, za katere verjame, da je v njih dober in tri, ki jih nima najboljše razvitih. Ta list si potem nalepi na hrbet. Medtem ko hodi po prostoru, mu drugi napišejo kljukico ali križec, če se strinjajo z napisanimi kompetencami. Na koncu skupaj pogledate, koliko se ujema mnenje posameznika o njegovih kompetencah z mnenjem njegovih soklanovcev.

Kompetence klana Na podoben način lahko popotniki in potnice napišejo na list papirja tudi kompetence klana. List papirja nato podajo sosedu, ki že napisani kompetenci napiše kljukico ali križec, ter doda še nenapisane kompetence.

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Da posameznik lažje ovrednoti svoje kompetence, se mu lahko v pomoč ponudi orodje za samooceno kompetenc, ki ga najdeš na Združenju ali med gradivi na spletni strani skavti. si. Tam bo videl, kako močno ima razvito določeno kompetenco in jo s pomočjo akcijskega načrta po potrebi tudi izboljšal. Če popotnik ali popotnica dovoli, mu lahko pregledaš rezultate testov in se z njim pogovoriš, če se ti njegovi odgovori zdijo realni. Prav tako mu lahko pomagaš pri zasnovanju akcijskega načrta in preveriš, ali si je zastavil realne in izvedljive cilje.

POSTAVLJANJE CILJEV

S postavljanjem ciljev določate smer, v katero želite iti v svojem življenju. Obstaja rek: »Če ne veste, kam greste, ne boste tja nikoli prišli.« Ko postavljamo cilje, se poglobimo vase, v svoje želje, sanje in naredimo načrt, kako jih bomo na nek določen dan v prihodnosti uresničili. Z načrtom bomo cilj dosegli hitreje, bolj bomo motivirani in učinkoviti, lažje se bomo organizirali in osredotočili na prioritete. Do končnega cilja boste prišli, če boste k temu načrtno pristopili; če si boste postavili cilje in pripravili akcijski načrt. Pri postavljanju ciljev bodite pozorni, da so ti »pametno določeni«. Pomagajte si z modelom SMART: • Specific (specifičen): jasno opredelite, kdaj je treba kaj narediti, da boste dosegli cilj. • Measurable (merljiv): natančno zapišite, kakšen bo rezultat, določite količino. • Achievable (uresničljiv): pazi, da je tvoj cilj realno dosegljiv. • Realistic (ustrezen): izbrani cilj mora biti primeren in aktualen. • Tangible (časovno opredeljen): cilj natančno časovno opredelite. V akcijskem načrtu določite, kaj boste naredili, kako in do kdaj. Postavite si več manjših ciljev, ki vas bodo pripeljali do končnega cilja. Na koncu proces ovrednotite.

AKCIJSKI NAČRT CILJ, ki ga želim doseči: Do kdaj bom cilj dosegel? (točen datum)

Kako ga bom dosegel?

Kaj potrebujem?

Kdo mi lahko pomaga?

Datum začetka

Datum zaključka

JE/NI dosežen

Podcilj 1:

Podcilj 2:

Podcilj 3:

Podcilj 4:

Podcilj 5:

VREDNOTENJE Zakaj sem cilj dosegel? Zakaj cilja nisem dosegel? Kaj moram narediti drugače, da cilj dosežem?

Še nekaj nasvetov za pomoč pri postavljanju ciljev: • Ugotovite, kaj bi sploh radi in razvijte močno, žgočo željo. • Vprašajte se, zakaj bi določen cilj radi dosegli. • Razvijte prepričanje, da boste cilj dosegli. • Cilj si zapišite. • Razmislite, kaj boste pridobili, ko boste cilj dosegli. • Razmislite, katerim ljudem bo izpolnitev cilja dokazala, da o vas niso imeli pravega mnenja. • Določite ceno, ki jo bo treba za dosego cilj plačati. • Zelo natančno analizirajte svoj položaj, določite svojo izhodiščno in končno točko. • Postavite rok za dosego cilja. • Naredite seznam ovir, ki jih bo potrebno premagati na poti do cilja, in načrt, kako se jih bomo lotili. • Določite znanje, dodatne informacije, sposobnosti in spretnosti, ki jih boste potrebovali pri doseganju cilja. • Naredite seznam vseh ljudi, katerih sodelovanje, pomoč in podporo boste potrebovali za dosego svojega cilja. • Naredite natančen načrt za dosego svojih ciljev. • Predstavljate si dosežen cilj. • Vnaprej se odločite, da nikoli ne bomo odnehali.

KJE LAHKO IZVEM VEČ? Sanchez, Karin Elena: Ni pomembno, kje ste, pač pa kam greste – 3. del: Umetnost in pomembnost postavljanja ciljev za srečno in uspešno življenje. Ljubljana: Glotta Nova.

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Listina klana Listina klana je metodološki pripomoček, s katerim si PP-ji postavijo cilje, ki jih želijo kot klan doseči. Ker cilje postavljajo skupaj kot skupina, je zelo verjetno, da bodo cilji premišljeni in realni, vseeno pa mora biti voditelj pozoren na to, da so cilji čimbolj konkretni in časovno opredeljeni. Če ugotovimo, da smo si zadali kakšen cilj, ki ga ne bomo uspeli doseči, je dobro, da se pogovorimo o tem, zakaj nam ni uspelo, kaj bi morali narediti drugače.

Projekt klana Za projekt klana se vedno odločimo z nekim ciljem v mislih, kot skupina želimo nekaj spremeniti, nekaj skupaj narediti. Pomembno je, da si delo dobro razdelimo in da ima tudi vsaka projektna skupina ali posameznik (odvisno od tega kako je projekt zastavljen) svoje cilje. Po koncu projekta pa nikar ne pozabimo na preverbo oz. vrednotenje, pri kateri lahko najdemo razloge, če nam kaj ne uspe.

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Glej Akcijski načrt v poglavju o postavljanju ciljev.

NAČRTOVANJE KARIERE Če smo nekoč kariero razumeli kot napredovanje iz nižjega na višji položaj v okviru organizacije ali delovnega mesta, danes kariera predstavlja posameznikovo celotno življenjsko pot. Kariera je del življenjskega cikla in pomeni razvoj posameznika na poklicnem, izobraževalnem in zasebnem področju.

Pomen načrtovanja kariere V današnjih časih imamo vedno manj prostega časa, zato ne moremo smisla življenja iskati le v prostočasnih aktivnostih. Smisel in veselje moramo najti v stvareh, ki jih delamo večino časa. V enem letu kar 252 dni preživimo na delovnem mestu. Si želite tretjino svojega življenja početi nekaj, kar vas ne osrečuje?

Ker se kariera vedno bolj povezuje z drugimi življenjskimi področji, našo identiteto, družinskimi in socialnimi vezmi ter materialnim statusom, vpliva tudi na kakovost našega življenja. Od vprašanja Kaj želimo delati? je odvisno kako bomo živeli. Vprašajte se: • S kom se želite družiti? • Kakšen status bi radi imeli v družbi? • Koliko želite zaslužiti? Kaj bi si radi privoščili? • Kje želite živeti? Kaj želite, da vam ponuja okolica? • Koliko prostega časa si želite in koliko časa ste pripravljeni nameniti delu? • Kaj želite početi v prostem času? Kam si želite na dopust?

Dots model Svojim življenjskim ciljem boste lahko sledili, če se boste že v času študija (najkasneje pa ob njegovem zaključku) posvetili načrtovanju kariere. Bill Law in A. G. Watts sta razvila t. i. DOTS model poklicnega odločanja, načrtovanja kariere in vodenja kariere. Vključuje štiri ključna področja, ki jih je treba obravnavati v procesu kariernega načrtovanja: D

- Decisions – ODLOČANJE

- Opportunities Awareness – ZAVEDANJE MOŽNOSTI

- Transitions skills – PREHAJANJE

- Self Awareness – SAMOZAVEDANJE

zavedanje možnosti

zavedanje sebe

prehajanje 25

Samozavedanje Pri načrtovanju kariere si morate najprej odgovoriti na vprašanja o svoji osebnosti. V poglavju Samoocena in samorefleksija si lahko preberete kako prepoznati svoje osebnostne lastnosti, vrednote, motive, interese, želje in kompetence. Pomembno je, da si znate odgovoriti na vprašanja: Kakšen sem? Kaj znam? Kaj si želim?

Zavedanje možnosti Okolje (socialno in materialno) močno vpliva na vaše karierne možnosti. Zavedanje možnosti v okolju se nanaša na zbiranje informacij in spoznavanje možnosti izobraževanja, izbire poklica in zaposlovanja.

Poznavanje značilnosti poklicev (pogoji, naloge, značilnosti, plačilo ipd.) vam pomaga, da prepoznate poklice, ki so skladni z vašimi željami, sposobnostmi, pričakovanji. Tako boste imeli več možnosti, da se boste odločili za pravi poklic in boste na delovnem mestu zadovoljni. • Kateri poklici/delovna mesta me zanimajo? Kaj vem o njih? • Katera področja dela, poklici so danes perspektivni? • Katere poklice lahko s svojo izobrazbo opravljam? Poznavanje možnosti in poti izobraževanja pomeni poznavanje ponudbe študijskih programov, vpisnih pogojev, zahtevnosti in možnosti prehodov. • S katerim študijskim programom bom izpolnil pogoje za opravljanje želenega poklica? • Katera dodatna znanja bom še potreboval za opravljanje poklica in kje jih lahko pridobim? Poznavanje zakonitosti trga dela, trendov in možnih oblik zaposlovanja vam omogočajo, da predvidite prihajajoče razmere in s tem prepoznate priložnosti za uspešno karierno pot. • Kako deluje trg dela danes? Kaj pričakujejo delodajalci? • Kakšni bodo prihajajoči trendi zaposlovanja in potrebe po delovni sili?

Odločanje Osrednje mesto ima sprejemanje odločitev, saj vpliva na to, kako raziskujete informacije o sebi in kako raziskujete informacije o okolju. Pri načrtovanju kariere boste namreč učinkoviti takrat, ko boste sprejeli odločitve, ki so skladne z vašimi vrednotami, interesi, sposobnostmi ter se boste sposobni prilagajati spremembam v okolju, boste nanje pripravljeni in jih boste znali predvideti. Pri odločanju vas lahko omejujejo negativna prepričanja o sebi, negotovost, strahovi, nizka stopnja samozaupanja, neodločnost, odvisnost od mnenja drugih. Zato bo veliko lažje, če boste imeli na voljo dovolj informacij o sebi, poklicih in trendih zaposlovanja.

Prehajanje V življenju prehajamo med različnimi izobraževalnimi sistemi (iz osnovnošolskega v srednješolskega), iz izobraževanja v zaposlitev, iz zaposlitve v brezposelnost, iz ene zaposlitve v drugo itn. Za lažje in uspešnejše prehajanje je treba razviti spretnosti, ki vam bodo pomagale, da se prilagodite spremembam. Ključna spretnost pri uresničevanju sprejetih odločitev je postavljanje ciljev. Ustrezno postavljeni karierni cilji vam bodo služili kot motivatorji in usmerjevalci vedenja. -Povzeto po predavanju Klare Vidmar 26

KJE LAHKO IZVEM VEČ? esvetovanje.ess.gov.si

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO?

Gosti za različne poklice Na srečanje klana lahko povabimo ljudi, ki opravljajo zanimive poklice in jih prosimo za predstavitev. Če je možno, naj goste najdejo klanovci, saj je bolj verjetno, da bodo našli takšne, ki jih bodo res nagovorili.

Obisk različnih podjetij, organizacij Kot klan se skupaj odpravimo na obisk določenih podjetij ali organizacij, kjer lahko opazujemo delo, da dobimo čim bolj realno predstavo o različnih poklicih.

Spodbujanje služenja v različnih organizacijah Služenje je eden od temeljev veje PP. Spobujajmo naše klanovce tudi za služenje izven stega, če je mogoče v organizacijah, ki opravljajo dejavnosti, ki jih zanimajo, saj tako lahko spoznajo določeno delo in ugotovijo, če jim je resnično všeč.

Osebna izkaznica poklicev Klanovce razdelimo v več skupin (lahko tudi v pare), vsaka skupina dobi en poklic (če je možno, naj bodo to poklici, za katere vemo, da bi jih PP v prihodnosti radi opravljali). Za vsak poklic naj pripravijo osebno izkaznico, ki naj vsebuje naslednje elemente: Kakšne so naloge osebe s tem poklicem? Katere osebnostne lastnosti zahteva ta poklic? Katere telesne sposobnosti so pomembne za opravljanje tega poklica? Kakšne so posebnosti dela tega poklica? Ko zaključijo, se vsi poklici predstavijo. PP premislijo, kateri poklic bi jim na opisano najbolj ustrezal in katerega bi najraje opravljali. Gre za isti poklic? Zakaj prihaja do razhajanj?

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Ko bom velik bom Popotniki in popotnice razmišljajo o tem, kateri poklic bi radi opravljali v prihodnosti. Vprašanja, ki jim pri tem pomagajo so: • Kateri poklici me zanimajo? • Zakaj me zanimajo ravno ti poklici? • Kakšne lastnosti so pomembne za dobro opravljanje tega poklica? • Imam vse te lastnosti, mi kaj manjka? • Kakšna formalna izobrazba je potrebna za opravljanje tega poklica? • Koliko sem pripravljen vložiti v to, da pridem do tega poklica? 27

KOMUNIKACIJA Komuniciranje ne pomeni le izražanja besed in njihovega razumevanja. Predstavlja celotno preoblikovanje vizij, idej in misli iz nezavednega znanja ene osebe prek artikulacije, oblikovanja, prenosa, dojemanja in vključevanja v življenje »poslušalcev«. To sporočilo nato ponovno potuje prek povratnih informacij, da bi dosegli medsebojno razumevanje. Komunikacija je tisto, kar življenje in posameznike povezuje ali deli.

Uspešnost medosebnega komuniciranja Uspešnost medosebne komunikacije je odvisna od dogajanja in odnosov med pošiljateljem sporočila, prejemnikom sporočila in samim sporočilom. Prejemnik bo sporočilo sprejel in ga poskušal realizirati, če so odnosi med pošiljateljem in sporočilom ter med pošiljateljem in prejemnikom pozitivni: • pošiljatelj – pozitiven odnos do sporočila, ga sam sprejema in se vede skladno z njim, • pošiljatelj – pozitiven odnos do prejemnika sporočila, • prejemnik – pozitiven odnos do pošiljatelja, • prejemnik – pozitiven odnos do sporočila. Oddajnikov odnos do sporočila

Oddajnikov odnos do prejemnika

Prejemnikov odnos do sporočila

Prejemnikov odnos do oddajnika

Realizacija (uspešnost) sporočila

Bo realizirano

Ne bo realizirano

Načela uspešne medosebne komunikacije Sodoben način medosebne komunikacije postavlja v ospredje prejemnika sporočila, in vključuje upoštevanje naslednjih načel: • mislite »lahkotno« (na sporočilo se ne odzivajte s preveliko resnostjo ali zaskrbljenostjo) • spoštujete sogovornika • vživite se v sogovornika • besedna in nebesedna komunikacija naj bosta usklajeni

• pozorno poslušajte sogovornika • poštevajte čustveno komponento sporočila

Kriteriji komuniciranja Komuniciramo vedno z določenim namenom, ki je ponavadi prenos sporočila in/ali želena reakcija pri prejemniku sporočila. Če smo pri tem dosegli zastavljene cilje, smo komunicirali uspešno. Učinkovito pa komuniciramo, kadar dosežemo komuniciranje s čim manj sredstvi (čas, denar, energija). Velikokrat se zgodi, da na račun učinkovitosti žrtvujemo uspešnost komunikacije. Vendar pa je potrebno vedeti, da je uspešnost tisto, kar šteje. Ostali kriteriji, ki vplivajo na uspešnost komuniciranja: • zaupnost se nanaša na varovanje občutljivih informacij, • celovitost se nanaša na pravilnost in popolnost informacij, • razpoložljivost se nanaša na komunikacijsko opremo, ki mora biti na razpolago, ko je potrebna za komunikacijo, • skladnost obravnava uskladitev komunikacije z zakoni, predpisi in pogodbenimi dogovori, • zanesljivost, ki je povezana z zagotavljanjem ustreznih in zanesljivih informacij. Da bo naše komuniciranje karseda učinkovito, moramo imeti ustreznega: • pošiljatelja in prejemnika sporočila, • komunikacijski medij, • oblikovano sporočilo.

Vloga sporočila Sporočilo je uspešno, ko ima vseh sedem elementov (seven C‘s): • popolnost (angl. completeness): v sporočilo vključimo vse, kar je potrebno za želen odziv prejemnika, vsa relevantna dejstva in odgovorimo na vsa, tudi implicitno zastavljena, prejemnikova vprašanja. • jedrnatost (angl. conciseness): zmanjšuje čas dojemanja in povečuje jasnost sporočila. Dosežemo jo tako, da: • ponudimo osredotočen vidik, • uporabimo le najpomembnejše vsebine in • odpravimo nepotrebno ponavljanje. 29

• pozornost (angl. consideration): s pozornostjo se poskušamo približati prejemnikovim stališčem in čustvom. Naslovnika si poskušamo vizualizirati z vsemi njegovimi željami, potrebami, problemi, emocijami, okoliščinami in verjetnimi reakcijami na naše sporočilo. Dosežemo jo tako, da se osredotočimo na: • »vi/ti«, namesto na »jaz/mi«, • pridobitve za prejemnika (in ne izgube), • poudarimo pozitivna, prijazna dejstva. • stvarnost (angl. concreteness): stvarno komuniciranje pomeni biti določen, dorečen in živahen namesto nejasen in splošen. Dosežemo jo tako da:

• uporabimo prepričljiva dejstva, primere in slike, • stavke postavimo v aktivno obliko (tvornik), • izbiramo živahne besede, ki vzpodbujajo vizualizacijo. • jasnost (angl. clarity): tukaj želimo, da prejemnik interpretira besedilo na enak način, kot pošiljatelj. Manj je več, zato se osredotočimo na manjše cilje in ne poskušamo podati preveč informacij hkrati. Dosežemo jo tako da: • uporabimo »jezik« poslušalca, • idejo predstavimo v eni povedi, • uporabljamo kratke in znane besede, ki povezujejo znanje oddajnika z razumevanjem sprejemnika, • se izogibamo prekomerni uporabi »poslovnih« in tehničnih izrazov. • vljudnost (angl. courtesy): biti moramo iskreno taktični, premišljeni in spoštljivi. Vljudnost dosežemo tako da • se izogibamo negativnim osebnim stališčem, • odpravimo izraze, ki lahko prizadanejo, ali podcenjujejo, • se zavedamo dvoumnosti humorja. • pravilnost (angl. correctness): dosežemo tako, da • preverjamo slovnico sporočila, • preverimo pravilnost dejstev, • vključimo samo natančna in aktualna dejstva (podatke, grafikone in slike), • uporabimo zanesljive vire in jih natančno navedemo.

Razumljivost sporočila Razumljivost (berljivost) je lahkost, s katero oseba bere in razume sporočilo. Pogosto smo zmotno prepričani, da bodo tisti, ki jim želimo nekaj povedati ali razložiti, povsem razumeli naše sporočilo. Razumljivost sporočila je odvisna od: • pošiljatelja, • medija, • sporočila, • prejemnika (subjektivna razumljivost). 30

Aktivno poslušanje

Narava nas je obdarila z enimi usti in dvema ušesoma – tako da lahko slišimo dvakrat več, kot povemo. -Robert Baden-Powell

T Poslušanje igra pomembno vlogo pri procesu komunikacije. Vendar pa pogosto ne vadimo spretnosti poslušanja. Besede sicer slišimo, vendar jih ne slišimo zares. • Sluh je fizična funkcija. • Poslušanje je intelektualna in čustvena funkcija. Poslušanje je čustveno in intelektualno dejanje slišanja, kaj je bilo sporočeno, in odzivanja na verbalno in neverbalno sporočilo, ki je bilo poslano. Obstajajo tudi številne druge situacije, v katerih bo uspeh vašega soočanja z izzivi v veliki meri odvisen od vaše sposobnosti poslušanja. Ljudje uporabljajo štiri načine poslušanja: • Neaktivno poslušanje Vrsta poslušanja, ki bi se mu morali izogibati. Je neučinkovito in neproduktivno, pri njem slišimo samo besede, ki gredo iz ust do ušes. • Selektivno poslušanje Je najpogostejša vrsta poslušanja. Slišimo le tisto, kar želimo slišati in izločimo vse drugo. • Aktivno poslušanje Pri tem se zavestno trudimo, da ne slišimo zgolj besed, ampak poslušamo celoten pomen, ki ga sogovornik pošilja. Upošteva namen in neverbalno komunikacijo govorca. Aktivno poslušanje je neobsojajoče in sočutno. • Odzivno poslušanje Tudi odzivno poslušanje podobno kot aktivno poslušanje povzema celotno sporočilo. Še posebej je pomembno, če se ukvarjamo z zapleteno težavo ali rešujemo konflikt oziroma spor. Odzivno poslušanje se uporablja za razjasnitev tega, kar je bilo izrečeno, in za izražanje medsebojnega razumevanja. Poslušalec pogosto postavlja vprašanja za pojasnitev sporočila.

KJE LAHKO IZVEM VEČ? Komunikacija, priročnik za mladinske voditelje, WAGGGS

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Pogovor v parih: V parih se pogovarjajte o različnih temah. Posamezen pogovor naj trajal 2 minuti. Vsakič bodite pozorni na določeno stvar: • Glejte se v oči. • Glejte se v točko med obrvmi (tako da se izognete direktnemu pogledu v oči). • Bodite pozorni na telesno govorico. • Med pogovorom mižite in se osredotočite le na povedano.

Na koncu se pogovorite, kako se vam je bilo najlažje pogovarjati in zakaj.

Načela za uspešno reševanje konfliktnih situacij PP-je razdelite v pare/skupine. Vsaka skupina naj oblikuje pet načel, ki se jim zdijo pomembna za uspešno reševanje konfliktov. Nato preberejo svoje zapise. Klan nato skupaj izbere pet načel, ki se jim zdijo najpomembnejša. Zapišete jih na vidno mesto in se v konfliktnih situacijah oprete nanje. Pomembno je, da konflikte rešujete sproti in da jih dojemate kot sestavni del vsake skupine in iz njih ne delate prevelike drame (to je predvsem naloga voditelja!).

Dnevne preverbe Na večdnevnih aktivnosti je dobro, da imate vsak večer preverbo dneva, s katero vsak izrazi svoje počutje in doživljanja dneva. Poskrbite, da se popotniki in popotnice med seboj aktivno poslušajo in ne skačejo v besede drugih. Zagotovite dovolj časa, da lahko res vsi pridejo na vrsto in da se nikogar ne preganja v izražanju.

VEŠČINE JAVNEGA NASTOPANJA Naš nastop je sestavljen iz treh delov 1. Prvi vtis 1. Način sporočanja 1. Sporočilo (vsebina sporočanja)

Prvi vtis Prvi vtis si sogovornik, delodajalec ustvari v trenutku, ko smo odprli vrata, stopili v prostor, vstali s stola. Sogovornik prvega vtisa ne bo spremenil, saj ga ustvari na podlagi našega prihoda/ vstopa. Vse nadaljnje početje je popravljanje prvega vtisa.

Način sporočanja Ko imamo besedo, ne opazujmo tistega, ki je najbolj pomemben (šef, direktor, delodajalec, profesor, starši), ampak ga ignorirajmo, obnašajmo se, kot da ne obstaja, ker nas lahko zavaja, če to želi (v najslabši luči). Kratko se predstavite Ko se predstavite, storite to kratko in jedrnato. Povejte le bistvene stvari. Mi smo tisti, ki vodimo, zato pridemo in povemo, kar moramo. Ko zaključite odidite, sedite in počakajte na naslednje vprašanje. Pri nastopu imejmo rame nazaj, roke od pasu navzgor. Tako omogočimo telesu, da diha in preprečimo majava kolena in tremo. Stojimo vedno na eni nogi, drugo postavimo rahlo naprej ali nazaj. Vsekakor nikoli ne stojimo z obema nogama skupaj, ker se v nekem trenutki pričnemo pozibavati, kar je lahko moteče. Teža naj bo na sprednjem delu stopala. Smiselna uporaba rok Roke naredijo korak pred besedami. Pomembno je, da se tega zavedamo. Če roke »zablokiramo« v neko držo, bomo začeli govoriti z drugim delom telesa (prst, ramena, noge, glava), ker telo želi izražati svoje misli. Ko poveš, kar si želel, poglej svojega nadrejenega. To je pika na i, govoril sem vsem, ampak ti si me slišal. Ni toliko pomembno, kaj smo povedali, kot kako smo povedali. Ljudi namreč ne bomo prepričali z argumenti temveč z načinom. Dve tretjini pogovora je vezanih na naš odnos/kemijo z drugimi. Zato je pomemben način sporočanja oz. kako kaj povemo. Kam se postaviti? Kjer se počutimo varno glede na občinstvo/ljudi, ki jim sporočamo. Izogibajte se postavitvi preblizu poslušalcem. Dobro je, da gremo sprva čim bolj nazaj in se potem postopoma približujemo. Gremo do skrajne točke in nato pristopimo do poslušalcev toliko, da se varno/sproščeno počutimo.

Sporočilo Odpiraj usta. Besede govorimo razločno, da so pojmi, stvari bolj razumljivi. Vsebina v govoru ni tako pomembna. Veliko bolj pomembno je, kako to sporočimo. Retorika je namreč način blefiranja. Ne začenjaj z eee, mmm, amm in podobnimi medmeti. Namesto rabe medmeta, raje vdihni. Pojme, ki niso znani vsem, razložimo. Pri dolgih besedah moramo biti še dodatno pozorni, da jih povemo razločno. Poslušalec ima svoje misli, zato mu moramo sporočiti tako, da si bo našo misel zapomnil.

Pri pripovedovanju začnemo široko in zaključimo ozko. Sporočilo naj ima smisel, da lahko poslušalec sledi. Ne smemo se ponavljati. Ne dajemo preveč novih informacij naenkrat, saj si poslušalec lahko zapomni le sedem informacij. Sporočila naj se med seboj povezujejo, tako da poslušalec razmišlja in povezuje. Če samo nizamo informacije, poslušalcu ne dajemo možnosti, da razmišlja z nami.

Dodatni nasveti • Ko prosto govorimo, vedno traja dlje, kot če besedilo beremo, zato je dobro, da imamo vsaj oporne točke. • Oporne točke besedila so lahko maksimalno na velikosti lista A5. • Če imamo v rokah kemični svinčnik, nikoli s konico ne kažemo na sogovornike. -Povzeto po predavanju Rafe Pinosa.

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Nastopi v klanu S PP-je se dogovorite, da bo vsak na srečanju predstavil stvar, ki ga zanima oz. je v njej dober (predstavitev naj bo dinamična in naj vključuje vse člane, naj ne bo predavanje!). Na koncu naj vsi člani klana dajo povratno informacijo o njegovem nastopu (kaj jim je bilo všeč, kaj bi bilo lahko bolje).

Vodenje dogodkov v stegu Klanovcem lahko zaupate vodenje določenih dogodkov na ravni stega (skavtske maše, pevske vaje, različne delavnice za posamezne veje, zabavni večeri na skupinih dogodkih, …). Po končanem dogodku jim nato voditelji podajo povratno informacijo o tem, kako so ohranjali pozornost, kako so dajali navodila, kako so poskrbeli za disciplino, …

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Posameznika opazujte, kako se znajde, ko mora pred skupino nastopati/kaj povedati. Nato se z njim pogovorite: • Kako se počutiš, ko moraš nastopati pred skupino? • Kaj ti je pri tem najtežje? • Kako bi lahko svoj nastop izboljšal? • Se počutiš enako, če nastopaš samo pred klanom ali če nastopaš pred večjo skupino? • Kaj bi ti pomagalo, da bi se pri svojem nastopu počutil bolj suveren in samozavesten?

UPRAVLJANJE S ČASOM Upravljanje s časom je tehnika za efektivnejše uporabljanje časa. Gre za reorganizacijo nalog na podlagi njihove nujnosti in pomembnosti. Prvo se poskrbi za najnujnejša in najpomembnejša opravila, temu pa sledijo aktivnosti, ki niso nujne, a so vseeno pomembne. Na tak način lahko prihraniš čas in energijo, posledično lahko narediš več.

Metode upravljanja s časom • Eisenhowerjeva matrika Je ena od popularnejših metod. Vsak kvadrant vsebuje primere za tipe aktivnosti in vrstni red, po katerem se opravijo. NUJNO 1. KRITIČNE DEJAVNOSTI:

POMEMBNO

2. POMEMBNI CILJI:

naredi najprej

načrtuj

• Krize in problemi • Poškodovan otrok • Popravilo iztekanja vode • Naloge z današnjim rokom • Nesreče

• Pomembni projekti v teku • Naročilo k zobozdravniku • Medosebni odnosi • Rekreacija • načrtovanje

3. PREKINITVE:

NI POMEMBNO

NI NUJNO

4. DISTRAKCIJE:

opravi če moreš

naredi nazadnje ali sploh ne

• Nepomembni sestanki • Telefonski klici • Nepomembne prekinitve • Manj pomembni e-maili

• Poglej Facebook zid • Glej TV • Presortiraj mail

*Kritične dejavnosti moramo opraviti hitro in če se le da sami. Čas namenjen tem nalogam naj bi poskušali čim bolj skrajšati. Nalogam kvadratu pomembnih ciljev je priporočljivo posvetiti največ časa. Naloge v tretjem kvadratu nam pogosto vzamejo največ časa, vendar pa svetujejo, da se z njimi ukvarjamo le krajši čas. Distrakcije bi morali v času dela popolnoma opustiti oziroma jim posvetiti čim manj časa.

• Pareto analiza Pareto princip ali tudi pravilo 80/20 pravi, da 20 odstotkov aktivnosti vodi k 80 odstotkom rezultatov. Ostalih 80 odstotkov opravil pa prispeva le 20 odstotkov k rezultatom. Razmerje se lahko seveda od primera do primera razlikuje (90/10, 75/25), vendar je princip enak. Obveznostim ki spadajo v prvo kategorijo (manjši delež dejavnosti, večji delež rezultatov) moramo pripisati višjo prioriteto. Bolj učinkoviti bomo torej, če se osredotočimo na tistih 20% dejavnosti, ki so najbolj pomembne za uspeh. 36

• POSEC metoda POSEC je angleška kratica za »Prioritize by Organizing, Streamlining, Economizing and Contributing« oziroma »Postavljanje prioritet s pomočjo organiziranja, racionalizacije, ekonomiziranja in prispevanja«. Metoda omogoča razdeliti lastne cilje in naloge na manjše projekte ter jim pripisati različne prioritete, saj naj bi doseganje osebnih nalog olajšalo doseganje ostalih. POSEC metodo sestavljajo naslednji koraki: 1. Postavi prioritete in določi obveznosti glede na zastavljene cilje ter razporedi čas, ki ga boš vsaki namenil.

2. Organiziraj stvari, ki jih moraš doseči za uspeh (družina in finance). Z doseganjem ciljev posameznik pridobi občutek varnosti in svobode. 3. Racionaliziraj stvari, ki jih ne maraš, vendar jih moraš vseeno postoriti (delo in opravki, npr. pomivanje posode). 4. Ekonomiziraj stvari, ki bi jih moral ali pa jih rad delaš, vendar niso nujne (zabava in druženje). Pogosto gre za stvari, ki so na dnu seznama prioritet. 5. Prispevaj s posvečanjem pozornosti ostalim stvarem, katerih koristi niso očitne takoj, temveč na daljši rok (socialne obveznosti, biti prijazen).

Najpogostejše napake upravljanja s časom Pri upravljanju s časom je kar nekaj napak, ki pa jih lahko preprečimo. • Ne narediš si seznama nalog - Pred začetkom dela si naredi seznam nalog, ki jih moraš opraviti, te naj bodo razvrščene po prioriteti. • Večopravilnost - nasprotno od popularnega prepričanja, je večopravilnost pravzaprav manj produktivno kot pa osredotočanje na vsako posamezno nalogo naenkrat. To je zato, ker naši možgani niso opremljeni za to, da bi hkrati opravljali dve nalogi, ki zahtevata visoko nivojske možganske funkcije. • Ne veš, koliko časa zahteva določena naloga - če ne veš, koliko časa ti vzame določena naloga, ne moreš učinkovito upravljati s tvojim časom ali postaviti prioritetnih nalog.

Nasveti • Pričnite dan zgodaj: če bi uspešno ljudi vprašali, kdaj zjutraj vstanejo, bi hitro videli isti vzorec: ti ljudje vstajajo ob zori, da lahko popolnoma izkoristijo dan. • Ko načrtujete svoj dan si zastavite prioritete in cilje: dnevni delovni načrt ljudem omogoča, da določijo potek njihovega dneva in nato postopno napredujejo proti svojim ciljem. • Osredotočite se na eno nalogo naenkrat: resnična učinkovitost pomeni osredotočenje na eno stvar naenkrat in dokončanje te naloge preden nadaljujemo na naslednjo. • Privzemite pravilo 80/20: imenovano tudi Paretovo pravilo pravi, da 20 odstotkov aktivnosti vodi k 80 odstotkom rezultatov. Ostalih 80 odstotkov opravil pa prispeva le 20 odstotkov k rezultatom. • Pogosteje recite ne in osvojite umetnost kratkih sestankov. -Povzeto po predavanju Francija Bačarja.

KJE LAHKO IZVEM VEČ? motiviran.si/uspesno-upravljanje-s-casom/ sl.wikipedia.org/wiki/Upravljanje_s_%C4%8Dasom

T KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Svoj teden spravi v krog Vsak klanovec naj svoj teden spravi v krog. Krog predstavlja 378 ur, kolikor jih je v tednu. Klanovci naj določijo, koliko ur v tednu namenijo spanju, šoli, učenju, hobijem, prostemu času, prehranjevanju, socialnim omrežjem … Na koncu se pogovorite o tem, ali se jim zdi njihova poraba časa učinkovita. Vsak naj si zastavi cilj, kako bo svoj čas bolj učinkovito porabil.

Postavljanje prioritetne lestvice Klanovci naj oblikujejo lestvico prioritet. Na vrhu naj bodo tiste stvari, ki so jim najpomembnejše in za katere so pripravljeni porabiti največ časa. Na koncu naj bodo stvar, za katere ne želijo porabljati časa. Ko imajo lestvico oblikovano, naj premislijo, če ustreza njihovi dejanski porabi časa, torej če porabijo največ časa za stvar, ki so jo napisali na prvo mesto in najmanj za tisto, ki so jo napisali na zadnjo.

Razporeditev srečanj Dogovarjanje za posamezna srečanja v klanu je velikokrat zahtevno delo, saj so klanovci nenehno zaposleni z drugimi stvarmi. Skupaj zato določite termine srečanj za celo leto. Večkrat na leto se skupaj z njimi pogovorite, če se dogovorjenih datumov ne držijo, zakaj se jih ne in kako bi to lahko spremenili. Dobro je, da to naredite skupaj z aktivnostjo postavljanja prioritetne lestvice.

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Vsak klanovec naj en teden vodi dnevnik vseh svoj opravil. S tem bo videl, kako porabi največ časa. Nato se skupaj pogovorita: • Kaj ti je v tem tednu vzelo največ časa? • Koliko časa si preživel na socialnih omrežjih? Kako bi lahko ta čas zmanjšal? • Je bilo v tem tednu kaj takega, kar si resnično želel narediti, pa nisi imel časa? Bi lahko z malo načrtovanja našel čas tudi za to? • Kaj ti je vzelo veliko več časa, kot si sprva mislil? • Čemu bi v splošnem rad namenil več časa? Kako bi to lahko naredil? 38

KRITIČNO IN KREATIVNO RAZMIŠLJANJE

Ljudje razmišljanje povezujejo z inteligentnostjo. V resnici pa sploh ni pomembno koliko si pameten ampak kako znaš usmeriti svoje misli in raziskovati. Inteligentnost je samo potencial tvojega razmišljanja, kot je motor pri avto samo potencial vožnje. Kako voziš pa je odvisno od voznika. Celovitost razmišljanja tako ni neka danost, ampak se jo da natrenirati. Celovito razmišljanje lahko razločimo tudi kot gume na avtomobilu. Obstajajo 4 tipi (4 gume) razmišljanja, ki skupaj tvorijo celovito razmišljanje. Iskanje možnosti, Ocenjevanje, Ustvarjanje vrednosti in Logika/znanje. Dobro je, da prepoznamo katera kolesa moramo pognati v določenih situacijah, ko imamo občutek, da se nikamor ne premaknemo. • Možnosti (levo sprednje kolo): Kreativno ustvarjalno razmišljanje, ustvarjanje novih idej/alternativ/vzorcev/ poti. • Vrednost (desno sprednje kolo): Kreativno razmišljanje, ki išče in ustvarja vrednosti ter premike v pozitivne smeri • Ocenjevanje (zadnje levo kolo): Kritično analitično razmišljanje, obsojanje, presojanje, upoštevanje tveganj, zavedanje posledic. • Znanje, logika (zadnje desno kolo): Kritično logično razmišljanje, tipično za šolski sistem, kot ga poznamo – 1+1 = 2. Želimo si, da bi bilo naše razmišljanje kot avtomobil na štirikolesni pogon. Predstavljamo si, da sta prednji kolesi v naši glavi kreativno razmišljanje in zadnji dve kritično. Vsa 4 kolesa so si med seboj enakovredna in se med seboj dopolnjujejo. Ko se sprednja kolesa zataknejo, morajo zadnja kolesa premakniti “naš avto” in obratno. Številni avtorji posebej obravnavajo obe razmišljanji, skavti pa smo ju združili v celovito razmišljanje, saj eden ne more brez drugega. Zgolj kreativno ni nikoli dobra in zgolj kritično ni nikoli dobro! Zapomnimo si, da je bistvo, da v pravem trenutku izberemo pravi oz. najbolj ustrezen način. In to je pot do celovitega razmišljanja. 39

Kaj je kritično razmišljanje? Je zmožnost jasnega in racionalnega razmišljanja o tem, kaj narediti, oziroma kaj in komu verjeti. Vključuje tudi zmožnost refleksije in neodvisnega razmišljanja. Pri odkrivanju globalnih tem je ključno oceniti vire informacij, in sicer na osnovi njihove pristranskosti, stereotipov in širine pogledov. Tak pristop spodbuja kritičnost in prepoznavanje različnih pogledov na obravnavano tematiko. Kaj ti pomaga pri kritičnem razmišljanju?

• SPRAŠUJ! Spodbujaj dialog. • IŠČI različne informacije in ustvarjaj pomen. • RAZMIŠLJAJ ŠIROKO - odstranjuj predpostavke in predsodke, upoštevaj razum in logiko. • USTVARJAJ, predlagaj in uresničuj rešitve. 6 Sokratovih vprašanj (Avtor: Dr. Richard Paul – prevod: B. Tehovnik): Eno od orodij za kritično razmišljanje (prepraševanje, raziskovanje, upoštevanje različnih perspektiv …). Pomaga pri poglabljanju in boljšemu razumevanju. Kopljemo globje po isti tematiki. Fokus vprašanja

Izbrani primeri vprašanj

Razjasnitev

Kaj misliš s tem ____? Ali lahko predstaviš to na drug način? Mi lahko podaš en primer? Kako to misliš?

Predpostavke

Kaj predvidevaš s tem? Kako si izbral te predpostavke? Kaj bi lahko še predpostavljali poleg tega?

Razlogi, dokazi, dejstva

Kako to veš? Zakaj misliš, da je to res? Kaj bi lahko spremenilo tvoje mišljenje?

Stališča in perspektive

Na kaj namiguješ s tem? Kaj je alternativa, druga možnost? Kakšne posledice, učinek bi lahko to predpostavljanje imelo?

Posledice

Kako lahko izvemo to? Zakaj je ta zadeva pomembna? Kako se to povezuje s tem kar smo se že naučili pred tem? Kako bi lahko to posplošili?

Vprašanje o vprašanju

Kaj to pomeni? Kaj je bilo bistvo tega vprašanja? Zakaj misliš, da sem postavil to vprašanje?

Kaj je kreativno razmišljanje? Pomeni razmišljati izven ustaljenih miselnih okvirov. Vključuje t.i. možgansko nevihto (»brainstorming«), pogled na stvari z različnih perspektiv ali celo to, da pri obravnavanem vprašanju oz. tematiki ne uporabimo nobenega znanega pristopa. Razmislimo tudi o tem, če lahko za pomoč pri preoblikovanju miselnih okvirov uporabimo podobe ali predmete. 40

Naključna spodbuda (Avtor: Edvard de Bono): Eno od orodij za kreativno razmišljanje je naključna spodbuda. Pomaga iskati druge poti do cilja, najti drugačen pogled na določeno zadevo. Na prvi pogled deluje kot zelo enostavno orodje, a je tudi zelo močno orodje razmišljanja! Vnaša svežino, še posebej takrat, ko se zataknemo na isti točki, v istih vzorcih. KOPLJEMO DRUGJE in tako dobimo ŠIRINO. Kako izvedemo naključno spodbudo? • Oblikuj specifičen problem. Dodaj o čem se gre. Kakšne ideje iščeš. Postavi vprašanje. • Odpreš slovar in izbereš do 5 naključnih besed.

• Iščeš in zapisuješ asociacije na naključne besede v povezavi s problemom. Zapiši vse! Naj tu ne bo meja logike, pravilnosti. S tem dodajaš nove dimenzije problemu. • Uredi asociacije in združi podobne – tiste, ki vlečejo tvoje možgane v isto smer. • Zadnji korak – Čestitamo si! V tej točki smo razširili zaznavanje svojega problema preko običajnih standardov/vzorcev in pomislili na stvari, na katere nikoli ne bi. POSKUSIMO ZDAJ KAJ OD TEGA PRENESTI V REALNOST. Zdaj nastopi trenutek za vprašanje: Kaj bi dejansko šlo skozi?

Kaj lahko naredim, da izboljšam celostno razmišljanje? • Odnos: katere so moje vrednote in moja motivacija • Pripravljenost spremeniti mnenje ali stališče • Razvijati samozavedanje • Biti odprtega duha • Prizadevanje za razumevanje medsebojne povezanosti in soodvisnosti sveta • Pripravljenost raziskati marginalizirane poglede • Znanje: o čem lahko berem • Različne smeri kritičnega razmišljanja • Prepoznavanje pomena vrednot in domnev • Različni načini za oblikovanje dojemanja sveta • Različni načini znanja in učenja o svetu • Razumevanje o tem kako moč vpliva na oblikovanje pogledov, izražanje mnenj, odločanje, vodenje in pridobivanje znanja • Teorije o mišljenju zunaj uveljavljenih okvirov • Veščine: kaj lahko naredim / česa sem zmožen • Oceniti vire informacij glede na pristranskost in stereotipe ter širino izraženih mnenj in pogledov • Razlikovati med dejstvi, mnenji in opazovanji • Raziskati raznolike poglede • Analizirati lastne in domneve drugih o ljudeh in tematikah • Metakognicija - refleksija o lastnih miselnih procesih • Zmožnost soočanja s kompleksnostjo in negotovostjo • Sodelovanje pri razvijanju novih ustvarjalnih rešitev za lokalne in globalne težave -Povzeto po predavanju Barbare Tehovnik 41

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Igra Vozim avto Navodila za igro najdeš v prilogi 3.

Projekt klana

Ko načrtujete projekt klana, je dobro, da na začetku čim širše zastavite stvar. Da klanovci malo razširijo obzorja, kaj vse je mogoče v okviru klana narediti, lahko začnete priprave na projekt klana z asociacijami. Asociacije so neke vrste možganske nevihte, ki pa je malo vodena. Asociacije lahko zbudite z uporabo različnih orodij (fotografije, risbe, predmeti, besede …). Pomembno je, da za vsako od teh orodij klanovci najdejo asociacijo, ki jo nekam zapišete. Ko imate vse asociacije napisane, začnite oblikovati ideje, ki so že bolj povezane z vašim projektom. Ta metoda nam omogoča, da pomislimo tudi na kakšno stvar, na katero drugače sploh ne bi pomislili.

Naključna spodbuda Glej opis zgoraj.

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Kritično in kreativno razmišljanje sta veščini, ki ju lahko vsak posameznik z vajo osvoji. Da bi klanovce spodbudili k temu, vam lahko pomagajo naslednja vprašanja: • Na kakšen način se lotiš reševanja problemov? • Kaj narediš, ko kakšnega problema ne moreš rešiti? • Znaš določeno situacijo pogledati iz različnih zornih kotov? • Kako preverjaš informacije, ki jih dobiš? Uporabite lahko tudi vsa vprašanja, ki so našteta pri Sokratovih vprašanjih.

TIMSKO DELO

Delo v timu je smiselno, kadar delovne naloge presegajo zmožnosti ene same osebe. Je nepogrešljivo, kadar rešitve in pot reševanja nista znani. V takem primeru so dobrodošla različna mnenja, s katerimi se po usklajevanju lahko določi najboljša rešitev. Timsko delo je primerno tudi, kadar naloga od članov zahteva razpršitev dela, tako da se za izpolnitev delovne naloge združijo različne spretnosti članov. Dober tim za uspeh potrebuje:

rezultati odgovornost zavezanost

zaupanje

Zaupanje Zaupanje je osnova za dober tim. Da si člani tima med seboj zaupajo, pa je potrebno, da: • priznajo svoje slabosti in napake, • prosijo za pomoč, • sprejmejo vprašanja kot tudi mnenja o področjih za katere so odgovorni, • drug drugega opozarjajo na napake v izogib neuspehu time, • drug drugemu dajejo povratne informacije,

• cenijo izkušnje in znanje sodelavcev, • čas in energijo namenjajo pomembnim stvarem, ne politikam, • se znajo opravičiti in sprejeti opravičilo brez zamer, • iščejo priložnosti za timsko delo. Največja nevarnost: Ljudje se včasih težko odpremo in zaupamo svoje šibke točke, ranljivost.

Konstruktivni konflikti Člani skupine si morajo med seboj podajati komentarje, ki pa naj bodo konstruktivni. Konstruktivna kritika privede do močnejših, boljših členov ekipe, to pa v uspešnost skupine, ki je na prvem mestu. Za člane je dobro, da: • zelo dejavni na sestankih/srečanjih, • se ne izogibajo odprtim konfliktom, • dajejo ideje in raziskujejo ter uporabijo ideje drugih, • resnične probleme rešujejo hitro, • se izogibajo politikantstvu, • na sestankih diskutirajo kritične teme, • vedo, da je konflikt konstruktiven in ga konstruktivno rešujejo. Največja nevarnost: Konstruktivni konflikti lahko vodijo v umetno harmonijo.

Zavezanost Če želimo da tim deluje, morajo biti vsi člani »pri stvari«. Seveda so vloge članov različne, vseeno pa morajo biti vsi: • zavezani k timskim usmeritvam in prioritetam • izpolnjevati svojo vlogo, • v vsakem trenutku vedeti, kaj je skupni cilj (cilj je pomembnejši od vloge), • razvije sposobnost učenja iz napak, • izkoristi priložnosti pred tekmeci, • je spodoben sprejeti novo usmeritev tima brez oklevanja ali slave vesti. Največja nevarnost: individualizem. 44

Odgovornost Če člani tima niso odgovorni in sodelujejo le, ko jim tako odgovarja, tim ne more dobro delovati. Zato je pomembno, da člani: • sprejemajo odgovornost, • želijo biti vedno boljši, • brez okrevanja razkrije potencialne probleme, • spoštuje visoke standardne in goji spoštovanje do drugih članov,

• se izogiba pretirani birokraciji pri doseganju uspešnosti in pri korekciji rezultatov. Največja nevarnost: skupina privzame nizke standarde.

Rezultati Ekipa je sestavljena z namenom, da se doseže nek rezultat, zato so ti postavljeni v sam vrh piramide. Rezultat je cilj in je zato najpomembnejši. Da pride tim kar najhitreje in najučinkovitejše do njega, morajo člani: • biti ciljno usmerjeni, • se izogibati soliranju, • uživati v timskih uspehih in poraze sprejeti z realnostjo, • svoje interese podrediti interesom tima, • se uspešno izogibati motnjam, • ne imeti težav z egom. Največja nevarnost: močan ego in status posameznika.

VLOGE V TIMU (devet Belbinovih vlog v timu) • KOORDINATOR: »Ali je vsem jasno, kaj bomo počeli?« Koordinatorji lahko združijo skupino ljudi v tim, da dosežejo skupni cilj. Nadalje lahko prepoznajo talent, znajo izvabiti in uporabiti najboljše lastnosti posameznikov in ljudje jih spoštujejo. • IZVAJALEC: »Vse je tukaj v načrtu.« Izvajalci so praktični, disciplinirani ljudje, ki radi opravijo delo. Nimajo osebnih interesov in so zvesti organizaciji ali timu. • OBLIKOVALEC: »Gremo, gremo, gremo!« Oblikovalci so vztrajni ekstraverti, ki nenehno izzivajo ostale. Timu ne dovolijo spati na lovorikah, kar nenehno izboljšuje njihovo izvedbo. Njihov prispevek pogosto ni prepoznan, ker so videti arogantni in nesramni. • INOVATOR: »Jaz poznam pravi odgovor, če bi me le vprašali.« Inovatorji so kreativni stroji. Prinašajo nove ideje, imajo bujno domišljijo in drzno mišljenje. Svoje ideje ne omejujejo s praktičnostjo in jih ne zanimajo podrobnosti realizacije. So bolj sanjaški. 45

• ISKALEC VIROV: »Imam vse potrebne kontakte in se jih lotim prav sedaj.« Oni niso tisti z izvirnimi idejami, temveč lahko ideje prevzamejo od drugih, jih nadgradijo in dobro predstavljajo naprej. S svojimi odličnimi pogajalskimi in mrežnimi veščinami pogosto predstavljajo obraz tima v organizaciji in izven nje. • SPECIALIST: »Moja raziskava kaže, da …« Osredotočajo se na naloge, za katere imajo posebna znanja in veščine.

• TIMSKI DELAVEC: »Kako se danes počutiš?« To so najbolj družabni in podporni člani, osredotočeni na posameznike in okolje znotraj tima. Običajno pravimo, da so lepilo tima, prožni in prilagodljivi različnim situacijam. Tim držijo skupaj. • ZAKLJUČEVALEC: »Koliko časa imamo še?« Nalogi sledijo do zaključka, poglabljajo se v podrobnosti in timu zagotavljajo, da bo dosegel svoje cilje. • OCENJEVALEC: »Da, ampak …« Oni so resni, kritični misleci, ki pretehtajo vse prednosti in slabosti različnih možnosti. Čeprav se včasih zdi, da zavirajo proces, se jim njihov analitični pristop naposled splača. -Povzeto po predavanju Daniele Bračko, SOFOS

KJE LAHKO IZVEM VEČ? Vodenje timov, priročnik za mladinske voditelje, WAGGGS

KAKO SE TEGA LOTIM S SKUPINO? Kakšno vlogo imaš ti? Med prilogami poišči navodila za timbuilding igro, preko katere lahko s klanom opazujete različne vloge v timu in se v njih preizkusite.

Opazovanje klana in vlog v njem Klanu daj neko nalogo, ki jo morajo opraviti sami(priprava obroka, načrtovanje aktivnosti …). Opazuje, kdo bo prevzel katero vlogo (glej vloge v timu). Po opravljeni nalogi, daj klanovcem povratno informacijo o tem, katero vlogo so prevzeli in kako je to vplivalo na skupino. Bodi pozoren, da boš povratno informacijo podal na način, da se bodo lahko PP-ji iz tega kaj naučili.

Projekt klana Projekt klana je odlična priložnost, da se vloge v skupini razdelijo, glede na sposobnosti in potrebe posameznika. Če je v tvojem klanu več izrazitih vodij, lahko oblikujete trope, vsak trop naj vodi en klanovec.

Priprava tabora, zimovanja Priprava večdnevnih aktivnosti, naj bo v veliki meri prepuščena klanovcem (jedilnik, nabava, tehnika, prenočišče, pot …). S tem se vsak čuti del skupnosti, saj vsak prispeva svoj delež. Pozorni bodite le na to, da bo res imel vsak svojo zadolžitev.

Orientacija po manjših skupinah Pripravite krajšo orientacijo ali drugo delo za manjše skupine. Pred začetkom enemu od članov skupine naročite, kakšno osebnost mora igrati (nekdo, ki le ukazuje, nekdo, ki nima svojega mnenja, nekdo, ki je odsoten ...), ne da bi ostali za to vedeli. Njihovo obnašanje bo različno vplivalo na potek orientacije/dela. Po končani aktivnosti se s skupino pogovorite, kako uspešna je bila katera skupina in zakaj, koliko so posamezne osebe ovirale potek.

KAKO SE TEGA LOTIM S POSAMEZNIKOM? Posamezniku lahko pomagate da se spomnijo različnih skupin, katerih člani so bili do sedaj (šola, družina, soseska, skavti in pomislijo katero vlogo so imeli v tej določeni skupini. Zraven naj se vprašajo: • Kakšne naloge je imela ta skupina? • Je bila skupina uspešna? • Ali opaziš kakšne vzorce v vlogah med različnimi skupinami? • Kako se v določeni vlogi počutiš? Kako deluješ in kako se odzivaš? • Se ti zdi, da si kdaj v vlogi, v kateri se ne počutiš dobro? 47

PRILOGE Priloga 1:

Tako me vidi moj klan...

Tako me vidita starĹĄa...

Tako me vidi Bog...

Tako me vidijo profesorji...

Tako se vidim sam/a...

narisala barvica Ĺželva

Priloga 2: TIM BUILDING IGRA Namen: Vizualno si predstavljati, pomembne so posamezne vloge v timu in kako pomembna je komunikacija med njimi.

Postopek: Velikost skupine: tri do sedem igralcev. Večje skupine razdelite, vendar boste potrebovali več kock. Materiali in priprava: dva enaka kompleta otroških kock (npr. lego kocke). Vsak komplet naj vsebuje 10 kock in eno osnovno ploščo, na katero bodo skupine polagale kocke. Če se igra več skupin ali med seboj tekmuje, pripravite ustrezno število kompletov kock s pripadajočo osnovno ploščo. Za vsako ekipo po en komplet. Z enim kompletom kock na osnovno ploščo zgradite naključen predmet in ga skrijte iz vidnega polja igralcev. V tej igri obstajajo štiri komunikacijske vloge, ki si jih igralci izberejo med seboj. Vsak igralec igra po eno vlogo. • Oseba A – direktor • Oseba B – tekač • Oseba C – graditelj • Oseba D – opazovalec (lahko jih je tudi več) Direktor je edina oseba, ki lahko vidi predmet (predhodno ga zgradi vodja igre). Direktorjeva naloga je dati jasna navodila tekaču, ki mora prenesti sporočilo graditelju, da lahko on potem gradi natančno repliko modela. Tekač posluša direktorjeva navodila in steče v drug del prostora, kjer se nahaja oseba graditelj. Tekač preda graditelju navodila za gradnjo, ne da bi videl gradnike. Tekač nima omejenega števila, kolikokrat lahko preteče med direktorjem in graditeljem. Graditelj posluša tekačeva navodila in gradi predmet iz nabora gradnikov, ki jih je dobil na začetku igre. Graditelj je edina oseba, ki lahko vidi predmet v izgradnji in gradbene materiale. Opazovalec/-ci opazujejo komunikacijo med vlogami in igro ter zabeležijo, kaj deluje in kaj ne. Zabeležijo tudi, kako se igralci obnašajo pod pritiskom, kar pozneje podelijo z igralci. Za začetek omejite igro na 10 minut. Po pretečenem času dovolite skupini, da primerja model in svojo repliko ter preveri, kako natančno se ujemata. Na splošno bo replika le malo podobna originalu, kar običajno lahko povzroči vročo razpravo! Pripadnikom skupine dovolite, da se pogovorijo in povejo eno stvar, ki je delovala dobro, eno, ki ni delovala, in eno, ki bi jo naslednjič naredili drugače. Ponovite vajo; tokrat naj igralci zamenjajo vloge. Ustvarite nov model iz lego kock! To preprosto komunikacijsko vajo lahko igrate večkrat.

Čas: 45 minut. 50

Priloga 3:

IGRA 4 KOLESA - GREMO NA POT Pred igro: • Izberi 4 prostovoljce. Razdeli jim listke, ki jih najdeš na koncu te priloge. • Vsak naj si izbere en dodatek k oblačilu v svoji barvi (klobuk, majica, pulover,…). • Če ti uspe, je dobro, da prostovoljce izbereš že prej, tekom dneva, da jim lahko razložiš pomen igre. • NUJNO: »Res si poglej kakšni stavki so na tvojem listku in se močno potrudi, da bodo iz tvojih ust prihajali točno taki stavki, da se boš razlikoval od drugih treh soiigralcev. Če te bo prijelo, da bi vmes malce zašel iz svojega načina stavkov, raje ne reci ničesar ali pa najdi verzijo replike, ki bo ustrezala tvoji vrsti stavkov.«

Uvod v igro in impro igra: • Nastaviš 4 stole in povabiš štiri prostovoljce (ki si jih poiskali že prej), da se usedejo na ustrezna mesta. Vsem poveš, da se bomo sedaj odpravili na pot z avtomobilom. • Občinstvo vprašaš, »Kam bi radi šli?«. Skupaj izberete enega izmed predlogov, na katerega morajo potem igralci odigrati en vsebinski IMPRO prizor. • Od občinstva pridobiš še 4 ključne stavke s pomočjo spodnjih vprašanj in jih zapišeš na 4 barvne liste. »Sedaj potrebujemo 4 ključne stavke, ki jih bodo igralci nujno morali uporabiti.« 1. ZELEN LIST: Kakšen bi bil najbolj nezaslišan /nelogičen/smešen način, da pridejo do cilja? 2. RUMEN LIST: Kaj je razlog, da gredo v ta kraj? Zakaj mislite, da to sploh počnejo? 3. MODER LIST: Kaj je 100% dejstvo glede tega kraja, ki smo si ga izbrali za cilj? Ali kdo kej ve o tem kraju? 4. ČRN LIST: Na kaj morajo resnično paziti? Kje se skriva nevarnost na njihovi poti/ cilju? Kje morajo biti res previdni? • »Imamo štiri stavke. Ko bodo SMISELNO uporabljeni vsi štirje ključni stavki – se bo igra končana! Zdaj pa začnimo.« Kot voditelj poveš uvodno špico in igralci odigrajo prizor. Pred avtom so 4 stavki, na katere ne smejo pozabiti. • Če ne pridejo do cilja, nič hudega – to je lahko iztočnica za debate, kdaj razmišljanje ni učinkovito / celovito. Če pa slučajno pridejo, to pohvalite– to je lahko iztočnica za debate o prednostih usmerjenega in načrtnega razmišljanja. • Po koncu igre pohvališ igralce in sprožiš spodnjo debato in refleksijo.

Debata po impro igri in slikica avtomobila: • »Zamislite si, da je avto v bistvu vaša glava in da so ti štirje igralci vaši načini razmišljanja.« • Narišeš avtomobil kot je na sliki v priročniku. Potrebuješ plakat, 4 barvaste flomastre. • »Prva leva guma je bil zeleni igralec – kako bi vi poimenovali njegov način? … aha zanimivo.« Ko zapišeš zraven koles MOŽNOSTI, VREDNOST, OCENJEVANJE, ZNANJE … 1. Levo sprednje kolo = MOŽNOSTI: Kreativno ustvarjalno razmišljanje, ustvarjanje novih idej/alternativ/vzorcev/poti. 2. Desno sprednje kolo = VREDNOST: Kreativno razmišljanje, ki išče in ustvarja vrednosti ter premike v pozitivne smeri 3. Levo zadnje kolo = OCENJEVANJE: Kritično analitično razmišljanje, obsojanje, presojanje, upoštevanje tveganj, zavedanje posledic. 4. Desno zadnje kolo = ZNANJE, LOGIKA: Kritično logično razmišljanje, tipično za šolski sistem, kot ga poznamo – 1+1 = 2.

Zaključek debate »Kot veste imajo nekatera vozila motor spredaj, druga zadaj – oboje je možno. PRI RAZMIŠLJANJU – MORAMO PBITI POZORNI, KJE JE MOTOR – če zarijemo v blato in imamo motor zadaj, ne pridemo naprej – obstanemo na mestu. Zato so pri razmišljanju vse gume enakovredne in se nujno dopolnjujejo. Zgolj kreativno ni nikoli dobro in zgolj kritično ni nikoli dobro! Zapomnimo si, da je bistvo, da v pravem trenutku izberemo pravi oz. najbolj ustrezen način. In to je pot do celovitega razmišljanja. In skavti imamo odlično priložnost, da s svojim zgledom postanemo ambasadorji celovitega razmišljanja v naših družinah, okolici, Sloveniji, svetu.«