Mepi vodič 2016 3 izdaja 2016 by Skavtinje in skavti

Mednarodno priznanje za mlade

MEPI VODIÄ&#x152; za VODITELJE SKAVTSKIH SKUPIN (3. izdaja, 2016)

MEPI vodič je namenjen interni uporabi! Vsakršno kopiranje in razmnoževanje je prepovedano. Vodič lahko brezplačno prejmete v skavtski pisarni (Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana) ali preko e-maila mepi@skavti.si.

AVTORJI MEPI VODIČA: Barbara Tehovnik, Tomi Tomšič in člani tropa MEPI Pregled: Neda Kajfež (Nacionalni urad MEPI) 2

Oblikovanje: NU MEPI, maj 2015. 1. izdaja: oktober 2015, Ljubljana. 2. izdaja: september 2016, Ljubljana. (vstavljene MEPI vrednote in vsebina za voditelje MEPI odprav) 3. izdaja: oktober 2016, Ljubljana. (vstavljeno dodatno gradivo za mentorstvo (Miran Morano), dodatno gradivo v poglavju 10 {vrisovanje točk, kontrolni pregled} in MEPI song)

KAZALO Viri, literatura in koristne povezave

Uvodne informacije ali program MEPI na kratko

Poglavje 1 Kratka zgodovina programa MEPI 11 1.1. Program MEPI v svetu 12 1.2. Program MEPI v Sloveniji 13 1.2.1. Seznam licenčnih izvajalskih institucij programa MEPI 14 1.3. Program MEPI v ZSKSS 16 1.3.1. Kako se je začelo? Zakaj? Kdo? 16 1.3.2. Kako lahko skavti sodelujejo v programu MEPI? 17

Poglavje 2

O programu MEPI malo bolj podrobno

Poglavje 3

Temeljni namen programa MEPI, temeljna načela in težavnostne stopnje

22 3.1. Temeljni namen programa MEPI 23 3.2. Vrednote programa MEPI 23

3.3. 10 temeljnih načel programa MEPI 24 3.3.1. MEPI je prijetna, zabavna izkušnja 24 3.3.2. Splošna dostopnost 24 3.3.3. Prostovoljna udeležba mladih v njihovem prostem času 24 3.3.4. Netekmovalnost 25 3.3.5. Uravnoteženost dejavnosti na štirih temeljnih področjih osebnega razvoja 25 3.3.6. Individualna prilagodljivost posameznemu udeležencu 25 3.3.7. Navdušujoči izzivi so najbolj primerni izzivi 25 3.3.8. Stopnjevanje zahtevnosti – tri težavnostne stopnje 26 3.3.9. Vztrajnost 26 3.3.10.Osebni razvoj 26 3.4. Tri težavnostne stopnje programa MEPI 27 3.4.1. Bronasta stopnja 27 3.4.2. Srebrna stopnja 27 3.4.3. Zlata stopnja 27

Poglavje 4 Opisi vlog v MEPI programu 31 4.1. Udeleženci 32 4.2. Vloge odraslih 32 4.2.1. MEPI koordinator v stegu (vodja izvajanja programa MEPI v stegu) 33 4.2.2. MEPI mentor oz. osebni spremljevalec (skavtski voditelj) 34 4.2.3. Področni inštruktorji 38

41 Poglavje 5 Področja programa MEPI bolj podrobno 5.1. Rekreativni šport 44 5.2. Veščine 45 5.3. Prostovoljstvo 47 5.4. Odprave (krajši potovalni tabori) 48 5.5. Projekt Neznani prijatelj – PNP 50 5.6. Nabor možnih aktivnosti pri skavtih in v bližnji okolici 52

Poglavje 6

Indeks dosežkov programa MEPI

Poglavje 7

Določanje ciljev – S.M.A.R.T. metoda

Poglavje 8

Shematičen prikaz poti udeleženca programa MEPI

Poglavje 9

DODATEK: Primerjava s pomočjo tabel

Poglavje 10 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Vodenje MEPI odprav

Bistvo in načela MEPI odprav Osnovne zahteve in pogoji (1. faza) Vloge Priprave na odpravo Načrtovanje in izvedba odprave (4. faza) Zaključek odprave (5. faza) Možnosti opravljanja MEPI odprave pri skavtih

67 71 76 82 85 93 95

Viri, literatura in koristne povezave Priročnik je nastal na temelju spodaj navedenih dokumentov, za katere so avtorji izrecno dovolili uporabo podatkov, misli in dobesednih prepisov brez navajanja po pravilih znanstvenega aparata. Pri navedbah, kjer se sklicujemo na delo, kjer nismo bili v stiku z avtorjem, uporabljamo ustrezno obliko citiranja oz. navajanja vira. V priročniku so uporabljeni tudi podatki, primeri in navodila, ki so bila podana ustno na raznih izobraževanjih in seminarjih, prav tako pa interpretacije, predlogi in osebna mnenja avtorjev tega priročnika. Priročnik je bil pregledan in potrjen s strani Nacionalnega urada za program MEPI – Zavoda MEPI in Izvršnega odbora Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Tako je je postal uradno veljaven vodič programa MEPI v skavtski organizaciji. 1.

Cepin, Matej., 2012. Usposabljanje mladinskih voditeljev in delavcev. Ljubljana: Salve.

Kajfež, N., 2014. Program MEPI, Mednarodno priznanje za mlade: Osnovne informacije Ljubljana, Zavod MEPI.

Kocjančič, A., 2013. Vodič. Priročnik za mentorje programa MEPI – Mednarodno priznanje za mlade. Ljubljana, Društvo MEPI, 51 str..

MEPI. Mednarodno priznanje za mlade. URL: http://mepi.si (Citirano 23. 11. 2014).

Priročnik šole in Mednarodno priznanje za mlade. Ljubljana, Društvo MEPI, 32 str.

Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade. Predstavitev programa in Nacionalnega urada. 2013. Društvo MEPI, 14 str..

The Duke of Edinburgh’s International Award Brand Guidelines – version 7 (2016).

Načrtovanje odprave: navodila za inštruktorje in mentorje (Nacionalni urad MEPI, 2014).

Delovni zvezek za tečajnike na Tečaju za vodenje MEPI odprav, september 2014.

Priročnik za voditelje MEPI odprav, oktober 2014.

10. http://skavti.si/mepi-v-vsak-steg 11. http://mepi.skavt.net 12. http://mepi.si 13. http://www.intaward.org 14. https://www.facebook.com/mepislovenija 15. https://www.facebook.com/drustvo.mepi 16. mepi@skavti.si 17. barbara.tehovnik@skavt.net

Uvodne informacije ali program MEPI na kratko MEdnarodno PrIznanje za mlade (MEPI) je v tujini zelo priznan program, katerega namen je da se mladi med 14. in vključno 24. letom naučijo načrtovati in oblikovati svoj program osebnega napredka na štirih temeljnih področjih svojega osebnega razvoja: pri športu, učenju novih znanj, prostovoljstvu in pri timskem delu, ob doseganju zastavljenih ciljev pa osebnostno rasti in pridobiti številna znanja, veščine in izkušnje, ki so v današnji družbi visoko cenjene. To pa program doseže preko izpostavljanja izzivov. Eno izmed temeljnih načel programa namreč je, da si mladi sami postavljajo izzive oz. cilje, ki jih želijo doseči na posameznem področju, in jih tudi sami dosegajo. Odrasli jih pri tem samo osebno spremljajo in nudijo določena posebna znanja, ki jih potrebujejo za dosego svojih ciljev. Sodelovanje v programu MEPI tako zahteva predvsem samostojno delo tistih, ki si želijo doseči MEPI priznanje. Ali z drugimi besedami povedano: skavtski voditelji, ki ste se ustrašili, da bi vam nudenje programa MEPI pobralo preveč vašega že tako ali tako pičlega prostega časa in energije, si lahko oddahnete :). Ko udeleženci na vseh področjih dosežejo zastavljene cilje, osvojijo priznanje, ki je bronasto, srebrno ali zlato, odvisno od tega na kateri zahtevnostni stopnji so se lotili programa. Po doseženi nižji stopnji se spodbuja nadaljevanje na višji stopnji. MEPI priznanja veljajo v tujini za zelo pomembno referenco, zato ne preseneča, da je od ustanovitve leta 1956 do danes v programu MEPI sodelovalo preko 9 milijonov mladih iz 142 držav (podatek iz leta 2014). Večina podjetij v Veliki Britaniji naj bi pri iskanju novih sodelavcev najprej pogledala, če je kandidat za delo dosegel kakšno MEPI priznanje. Pri tem velja poudariti, da je priznanje povsod po svetu enako vredno, ne glede na to, kje je bilo pridobljeno, saj so zahteve povsod iste. Presenetljivo je, da je program MEPI zelo podoben načinu dela in vrednotam skavtskega gibanja (zdi se celo, da gre za poenostavitev Baden-Powellove skavtske metode iz osmih na štiri elemente), pa se je kljub temu pri nas najbolj uveljavil, predvsem po osnovnih in srednjih šolah. Kdor se je v šoli vsaj približno že srečal s programom MEPI, njegovega ozadja pa prej še ni poznal, je verjetno hitro dobil asociacijo v smislu »to so skavti v šoli«. Podobnost programa MEPI s skavtskim »programom« je torej očitna. Ker MEPI svojim udeležencem ponuja tudi mednarodno uveljavljeno in cenjeno priznanje, hkrati pa od skavtskega voditelja ne zahteva bistveno več dela (zvitemu skavtskemu voditelju ga celo olajša), smo se tudi v ZSKSS odločili, da ga čim bolj enostavno vključimo v naše delovanje, seveda ob upoštevanju določenih posebnosti, ki jih izpolnjevanje programa zahteva. Namen priročnika je »v skavtskem jeziku« predstaviti zahteve programa MEPI in pokazati skavtskim voditeljem, ki boste svojim skavtom omogočili izvajanje programa, kako jih na čim bolj enostaven način vključiti v svoje redno delo. In kot boste videli v nadaljevanju, za to res ni potrebno preveč dodatnega dela ali energije, saj večino zahtev programa MEPI pri skavtih tako ali tako že izvajamo.

Tomi Tomšič

Poglavje 1

Kratka zgodovina programa MEPI

1.1. Program MEPI v svetu 1.2. Program MEPI v Sloveniji 1.2.1. Seznam licenčnih izvajalskih institucij programa MEPI 1.3. Program MEPI v ZSKSS 1.3.1. Kako se je začelo? Zakaj? Kdo? 1.3.2. Kako lahko skavti sodelujejo v programu MEPI?

1. Kratka zgodovina programa MEPI 1.1. Program MEPI v svetu Program MEPI je poslovenjeno ime za Priznanje vojvode Edinburškega ali DofEAward (DukeofEdinburgh’s Award). Leta 1956 ga je ustanovil mož današnje britanske kraljice Elizabete II., princ Filip, ki nosi uradni naziv vojvoda Edinburški. Pri snovanju programa je sodeloval še z nemškim pedagogom in priznanim zagovornikom izkustvenega učenja Kurtom Hahnom ter vodjo prve uspešne odprave na Mont Everest, lordom Huntom. Po drugi svetovni vojni so bili mladi fantje, ki so s 15 leti zaključili formalno šolanje, do svojega 18. leta, ko so pričeli z obveznim služenjem vojaškega roka, prepuščeni predvsem sami sebi. Naraščajoča skrb za njihov osebnostni razvoj je spodbudila princa Filipa k razmišljanju o programu neformalnega učenja, ki bi mlade opremil in motiviral za aktivno preživljanje prostega časa. Leta 1956 je skupaj s Kurtom Hahnom zasnoval program, ki temelji na izkustvenem učenju in ga predstavil pod imenom Priznanje vojvode Edinburškega. Sir John Hunt (kasneje lord Hunt) je bil imenovan za prvega vodjo programa. Program je bil najprej načrtovan samo za fante, a že leta 1958 so tudi dekleta dobila svojo različico. Dokončno sta se programa združila v enotnega l. 1969. Besedica »mednarodno« se je imenu pridružila leta 1980 kot rezultat hitrega širjenja po svetu. Leta 1975 je število udeležencev preseglo milijon, slabih 15 let kasneje, pa jih je bilo dva milijona. Do sedaj naj bi v programu sodelovalo 9 milijonov mladih iz 142 držav (podatek iz leta 2014), program pa je eden izmed šestih največjih svetovnih mladinskih programov (t. i. BIG 6).

Maja 1988 so predstavniki programa z različnih koncev sveta v Brisbanu v Avstraliji ustanovili Mednarodno zvezo priznanja vojvode Edinburškega (»The Duke of Edinburgh‘s Award International Association«). Zveza deluje kot forum za razprave in skrbi za komunikacijo med nacionalnimi uradi držav, ki so se pridružile programu. Prizadeva si tudi za vzdrževanje načel in pravil programa, s katerimi morajo soglašati vsi izvajalci na lokalni ali državni ravni. Mednarodno administracijo vodi mednarodni urad programa v Londonu, ki skrbi za zadeve splošne politike ter za razširitev, razvoj in podporo programu po vsem svetu. Če se nam že od začetka postavlja vprašanje, zakaj sta si skavtsko gibanje in program MEPI tako zelo podobna, lahko torej ugotovimo, da so tudi razlogi za nastanek programa MEPI skoraj na las podobni razlogom, ki so Roberta BadenPowella pol stoletja prej pripeljali do odločitve o ustanovitvi skavtskega gibanja. Dve različni skupini ljudi v dveh različnih časovnih okoljih sta torej prišli do podobnega zaključka, kar kaže na to, da je rešitev nedvomno prava, le da je Bi-Pi svojo rešitev zastavil mnogo širše kot program MEPI. Je pa dejstvo, da se ravno zaradi tega vsakdo lažje znajde v programu MEPI, ki od udeleženca dolgoročno gledano zahteva bistveno manj časa kot skavtstvo, ki želi biti celosten način življenja, pa tudi velik poudarek na individualnosti programa MEPI omogoča vstope, izstope ali pavze brez pretiranih pretresov, kar v hierarhično organizirani skavtski skupnosti, kjer vsak prevzema del odgovornosti za delovanje te

skupnosti, enostavno ni mogoče. Ravno zaradi tega pa skavtsko gibanje programa MEPI ne sme jemati kot svojo konkurenco, pač pa kot mlajšega družinskega člana, kjer si drug drugemu pomagata, se prepletata, dopolnjujeta in skupaj rasteta.

1.2. Program MEPI v Sloveniji Slovenija se je v program prvič vključila leta 1997 preko britanske kulturne organizacije British Council v Sloveniji, ko je v okviru Šolskega centra Velenje potekal pilotni projekt izvajanja programa. Od leta 1999 do leta 2003 je program prevzelo Društvo Mladinski ceh, ki ga je v tem času sistemsko, konceptualno in strateško vzpostavljalo, izvajale pa so ga nekatere nevladne organizacije. Zaradi vse večjega obsega dela in ambicij po širitvi programa po Sloveniji se je leta 2003 pojavila potreba po ustanovitvi Nacionalnega odbora za program MEPI, registriranega kot Društvo MEPI – Mednarodno priznanje za mlade. V okviru društva se je program razvijal in širil predvsem po osnovnih in srednjih šolah. Da program MEPI podpira nacionalni izobraževalni program v okviru izobraževalnih, socializacijskih, vzgojnih in inovativnih ciljev, je Društvu MEPI potrdilo tudi Ministrstvo RS za šolstvo in šport, ko je v letu 2007 ugodilo vlogi po pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja. Sočasno s spremembami programa na globalni ravni v letu 2013 pa je bila izvedena tudi reorganizacija Nacionalnega odbora za program MEPI v Nacionalni urad za program MEPI, ki je registriran kot Zavod MEPI – Mednarodno priznanje za mlade. Ta si prizadeva večati prepoznavnost, širiti dostopnost in zagotavljati odličnost izvedbe programa MEPI v Sloveniji. Sestava treh ustanoviteljev zavoda odraža navezo izobraževalnega, gospodarskega in mladinskega sektorja: • Milan Rejc, Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, • Sandi Češko, ustanovitelj in lastnik multinacionalnega podjetja Studio moderna, • Gašper Doljak, Društvo prejemnikov zlatega priznanja MEPI – Društvo GAHA Slovenija. Poleg izvršne direktorice Andreje Anžur Černič sta v zavodu zaposleni še nacionalna koordinatorka Neda Kajfež, vodja razvoja Ana Kocjančič in strokovna sodelavka Deja Kuhar (podatki za leto 2016). Nacionalni urad skrbi za ohranjanje mednarodnih standardov in desetih temeljnih načel programa. Njegova naloga je tudi koordinacija in promocija programa, izobraževanje mentorjev in inštruktorjev odprav, nudenje potrebne pomoči izvajalskim inštitucijam ter so-organizacija slovesnih podelitev priznanj MEPI. Z namenom spodbujanja izvajanja in večanja prepoznavnosti ter prisotnosti programa MEPI se na Obali vzpostavlja Regionalni MEPI urad za območje Obalno-kraške regije, z enakim namenom pa deluje tudi Lokalni MEPI urad v Škofji Loki, ki ga vodi lokalna koordinatorka Sabina Gabrijel.

Od prve generacije prejemnikov zlatega priznanja (2007) so tudi mladi povabljeni k sodelovanju pri upravljanju Nacionalnega urada (različne funkcije in stopnje odgovornosti), sicer pa se mladi po dosegu zlatega priznanja združujejo v Društvu GAHA Slovenija – Društvu prejemnikov zlatega priznanja MEPI. Ustanovljeno je bilo z namenom formalno povezati prejemnike in jih spodbuditi, da svoja znanja, veščine in izkušnje predajo naprej mlajšim generacijam, hkrati pa člane spodbujati tudi za nadaljnje udejanjanje osebnih interesov in aktivno udejstvovanje v skupnosti. Od leta 2008 do leta 2011 je bil častni pokrovitelj programa predsednik republike dr. Danilo Türk. Njegov naslednik, predsednik republike Borut Pahor, je odigral vlogo častnega pokrovitelja podelitve zlatih priznanj MEPI na Brdu pri Kranju, 28. 6. 2013, kjer je priznanja mladim udeležencem programa podelil predsedujoči mednarodnemu svetu Mednarodnega programa za mlade, grof Weseški, princ Edward (najmlajši brat britanskega prestolonaslednika princa Charlesa). Do danes (2016) je bilo v program vključenih več kot 4.500 udeležencev, samo v zadnjem letu pa je bilo aktivnih več kot 800 udeležencev v 51 organizacijah. Slika: Podelitev zlatih priznanj MEPI na Brdu pri Kranju, 28. 6. 2013.

1.2.1. Seznam licenčnih izvajalskih institucij programa MEPI Nacionalni urad (National Award Operator) je koordinacijsko telo programa MEPI za Slovenijo in ekskluzivni nosilec licence za Slovenijo (»National Award conditional licence«). Šolam, društvom in drugim organizacijam v Sloveniji, ki izpolnjujejo temeljne zahteve, podeljuje licenco za izvajanje programa MEPI. Trenutno imajo licenco za izvajanje programa inštitucije, navedene v spodnji tabeli. Medsebojno sodelovanje med njimi je na vseh področjih zaželeno, zato jih tudi navajamo v tem priročniku. Kadar udeleženci ne zaključijo svojih dejavnosti v okviru programa priznanja na eni inštituciji (npr. na OŠ ali SŠ), jih

je treba spodbujati, da svoje sodelovanje nadaljujejo v drugih skupinah ali pa samostojno. ZSKSS se v sklopu projekta »MEPI v vsak steg« pripravlja, da bo predvidoma v letu 2015 postala več kot le izvajalska inštitucija. Želimo si namreč postati partnerji, kar bi pomenilo večjo avtonomnost na vseh področjih izvajanja programa. Kot partnerska inštitucija bomo sposobni zagotavljati, vzdrževati in preverjati standarde odličnosti programa MEPI, za katere je sedaj v celoti odgovoren Zavod. Če nam uspe v tem letu, se bomo v slovensko zgodovino zapisali kot prva mladinska organizacija (neformalni sektor), ki je postala partner v programu MEPI. Tabela 1: Seznam licenčnih izvajalskih inštitucij programa MEPI na dan 20. 4. 2015, urejen po kronološkem redu pridobitve licence.

LICENČNI IZVAJALCI Programa MEPI

vrsta

regija

Šolski center Kranj

SŠ

Gorenjska

v programu od 2004

Gimnazija Škofja Loka

SŠ

Gorenjska

2004

Srednja šola Domžale

SŠ

Osrednje slovenska

2004

Osnovna šola Škofja Loka - Mesto

OŠ

Gorenjska

2004

Osnovna šola Ivana Groharja, Škofja Loka

OŠ

Gorenjska

2004

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik

SŠ

Osrednje slovenska

2005

Osnovna šola Železniki (LAS Železniki)

OŠ

Gorenjska

2006

Osnovna šola Marije Vere, Kamnik

OŠ

Osrednjeslovenska

2006

Osnovna šola n.h. Maksa Pečarja

OŠ

Osrednjeslovenska

2006

Gimnazija Jesenice

SŠ

Gorenjska

2007

Osnovna šola Orehek, Kranj

OŠ

Gorenjska

2007

Osnovna šola Venclja Perka, Domžale

OŠ

Osrednjeslovenska

2007

Zavod za slepo in slabovidno mladino, Ljubljana

OŠ

Osrednjeslovenska

2007

Britanska mednarodna šola v Ljubljani d. o. o.

d.o.o.

Osrednjeslovenska

2007

Gimnazija Kranj

SŠ

Gorenjska

2008

Osnovna šola Cvetka Golarja, Škofja Loka

OŠ

Gorenjska

2010

Srednja tehniška šola, Koper

SŠ

Obalno-kraška

2011

Gimnazija Bežigrad (Mednarodni oddelek), Ljubljana

SŠ

Osrednje slovenska

2011

Osnovna šola Ivana Tavčarja, Gorenja Vas

OŠ

Gorenjska

2012

Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj

SŠ

Gorenjska

2012

Osnovna šola Dekani

OŠ

Obalno-kraška

2012

Osnovna šola Matije Valjavca, Preddvor

OŠ

Gorenjska

2013

Šolski Center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, Ljubljana

SŠ

Osrednje slovenska

2013

Osnovna šola Franceta Prešerna, Kranj

OŠ

Gorenjska

2014

Gimnazija Novo mesto

SŠ

Jugovzhodna Slovenija

2014

Srednja zdravstvena šola, Celje

SŠ

Savinjska regija

2014

Srednja šola za gostinstvo in turizem, Ljubljana

SŠ

Osrednje slovenska

2014

Gimnazija Vič

SŠ

Osrednje slovenska

2014

Gimnazija Celje - Center

SŠ

Savinjska regija

2014

Osnovna šola Jakoba Aljaža, Kranj

OŠ

Gorenjska

2014

Društvo prejemnikov zlatega priznanja MEPI - Društvo GAHA Slovenija

NVO

Gorenjska

2014

Zavod O, zavod škofjeloške mladine

NVO

Gorenjska

2014

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

NVO

Nacionalna org

2014

Občina Škofja Loka (LAS); Lokalni urad Škofja Loka

NVO

Gorenjska

2014

Osnovna šola Preska

OŠ

Osrednjeslovenska

2014

Osnovna šola Jurija Vege, Moravče

OŠ

Osrednjeslovenska

2014

Mestna zveza prijateljev mladine, Ljubljana

NVO

Osrednjeslovenska

2014

Osnovna šola Domžale

OŠ

Osrednjeslovenska

2014

III. Osnovna šola Celje

OŠ

Savinjska regija

2014

Zveza tabornikov Slovenije

NVO

Osrednjeslovenska

2014

Šolski center Celje -Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije

SŠ

Savinjska regija

2014

Gimnazija Moste

SŠ

Osrednjeslovenska

2015

Srednja šola Zagorje

SŠ

Zasavje

2015

Uršulinski samostan Sv. Duh

NVO

Gorenjska regija

2015

Šolski center Škofja Loka

SŠ

Gorenjska regija

2015

Osnovna šola Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi

OŠ

Zasavje

2015

Osnovna šola 8 talcev Logatec

OŠ

Zasavje

2015

II. Gimnazija Maribor

SŠ

Podravska

2015

Osnovna šola Mladika

OŠ

Podravska

2015

Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje

OŠ

Zasavska

2015

Dijaški dom, Zavod Antona Martina Slomška

Zavod

Podravska

2015

1.3. Program MEPI v ZSKSS 1.3.1. Kako se je začelo? Zakaj? Kdo? S programom MEPI smo se skavti začeli spogledovati že okoli leta 2008. Prišel je glas od nekaterih voditeljev, ki so se s programom spoznali preko šol in gimnazij, da je zadeva precej podobna oz. sorodna našemu sistemu skavtskih veščin in osebnega napredovanja ter da bi bila zanimiva za poglobitev in morebitno sodelovanje. Ideje za kakšno vpeljavo delov programa MEPI v ZSKSS so ostajale na individualnih ali pa lokalnih ravneh.

V letu 2009 smo z Društvom MEPI skupaj sodelovali v projektu »Razvoj potencialov za medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah«. Preko projekta smo še nekoliko bolj od blizu spoznali njihove redne aktivnosti. Leta 2013 je s strani Društva MEPI prišla precej močna spodbuda, da bi naše prijateljstvo in konkretno sodelovanje okrepili. Skupaj s takratno poverjenico za mednarodne odnose so se odločili, da poskusimo s prošnjo za finančno podporo (ISPG fond) za vpeljavo programa za mlade v naš skavtski sistem. Odobrena sredstva za tri leta (2014-2017) so sprožila možnost in motivacijo za vzpostavitev delovne skupine znotraj ZSKSS, promocijo in ponudbo programa MEPI preko skavtov ter oblikovanje sistema integracije programa MEPI v naš izobraževalni program. Vpeljava programa je postopna. V letu 2014 smo s promocijsko kampanjo po tabornih šolah ozavestili pomen dodane vrednosti, ki jo program MEPI prinaša v ZSKSS ter različne možnosti udeležbe posameznega skavta in skavtinje v programu. Pripravili smo Skavtski MEPI dnevnik, ki je prilagojen skavtskemu žargonu in načinu dela ter ponudili možnost oblikovanja pilotnih skavtskih MEPI skupinic za voditelje, ki bodo kmalu dosegli mejno starost 25 let. V pilotnem stegu Kranj 1 smo poskusili tudi že s spremljanjem sistematske integracije

programa na lokalni ravni. Sredi poletja 2014 smo na slovesni podelitvi na britanski ambasadi prejeli licenco za izvajanje. V drugem letu vpeljave programa (2015) vzpostavljamo 6 stebrov integracije in delovanja MEPI sistema znotraj ZSKSS, s čimer želimo pridobiti partnerski položaj. To pomeni, da pripravljamo usposabljanja za skavtske voditelje, ki bi želeli postati MEPI mentorji oz. voditelji odprav in jih umeščamo v naš obstoječi sistem usposabljanj. V zadnjem letu (2016) se bomo osredotočili na širitev programa in izvajanje na lokalni ravni ter odpiranjem navzven preko »odprtih centrov« - stegov. Želja je namreč, da bi en ali dva stega poskusila v svoje aktivnosti vključiti kakšnega zunanjega udeleženca MEPI, da bi videli in preverili, na kakšne načine bo to možno in če bo optimalno za obe strani. Na ravni ZSKSS deluje delovna skupina, in sicer trop MEPI v vsak steg. Trop spada pod Poverjeništvo za usposabljanje (poverjenica Martina Robič Tišler) in se redno sestaja na dva meseca. Skoraj vsi člani skupine so izobraženi MEPI mentorji, ki so hkrati tudi skavti. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami voditeljstva in MEPI mentorstva prispevajo k vpeljavi programa v ZSKSS. Delovna skupina je odprta za vključevanje novih članov, če koga od voditeljev to področje zanima. Koordinatorica programa MEPI na ravni organizacije ZSKSS je trenutno Barbara Tehovnik, ki je tudi ena od zaposlenih v skavtski pisarni. Kontakt za vsa vprašanja: mepi@skavti.si. Slika: MEPI koordinatorka, PR-ovka in Poverjenica za usposabljanje na podelitvi licence, 13. 8. 2014 (Avtor: Arhiv ZSKSS)

1.3.2. Kako lahko skavti sodelujejo v programu MEPI? Možnih načinov vključitve v program je seveda več. Prvo vprašanje, ki si ga lahko vsak postavi že takoj na začetku, je nekoliko odvisno tudi od starosti: »Ali se lahko vključim kot udeleženec ali kot izvajalec?« Program je namreč starostno omejen. Udeleženci so lahko le mladi fantje in dekleta stari od 14 do 25 let. Izvajalci so odrasle osebe, ki imajo ustrezno izobrazbo/znanje, kar pri skavtih

pomeni mladi bodoči voditelji oz. voditelji stari od 19 let naprej. Ustrezno znanje je vezano na vrsto izvajanja in vlogo. Način vključitve: a) Udeleženec a. Bronasta stopnja b. Srebrna stopnja c. Zlata stopnja b)

Izvajalec a. Koordinator programa b. Mentor c. Področni inštruktor d. Voditelj odprav e. Ocenjevalec na odpravah f. Član delovne skupine »Trop MEPI v vsak steg«

Način izvajanja: a) Znotraj skavtskih skupin – skavti iz istih ali sosednjih stegov. a. višji vod b. noviciat c. klan d. SKVO e. steg b) Na Združenju – povezava s skavti iz različnih stegov. a. MEPI skupinice c) V lokalnem okolju – povezano z ostalimi MEPI-jevci iz šol ali drugih ustanov. a. Pridružitev v MEPI skupino na šoli b. Sprejem drugih MEPI-jevcev iz šol v skavtsko MEPI skupinico

d) V prijateljskem krogu – s prijatelji študenti iz različnih krajev a. Srečanja z mentorji na ZSKSS b. Srečanja z mentorji na Zavodu MEPI c. Srečanja z mentorji po dogovoru

Poglavje 2

O programu MEPI malo bolj podrobno

2. O programu MEPI malo bolj podrobno Program MEPI je program osebnega razvoja mladih, v katerem mladi uživajo, se spopadajo z izzivi in so za to nagrajeni. Program mlade spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju prostega časa, katerega način izkoriščanja močno vpliva na to, v kakšno osebo se bo mladostnik razvil. Vse aktivnosti, izzive in cilje, ki jih želijo doseči na posameznem področju, si mladi zastavljajo in dosegajo sami, odrasli pa jim pri tem nudijo osebno spremljanje, oporo in svetovanje ter določena posebna znanja, ki jih potrebujejo za dosego svojih ciljev. Merilo za pridobitev priznanja tako temelji na izboljšanju znanj ali sposobnosti udeleženca, prilagojeno pa je glede na njegove individualne sposobnosti. Vsak udeleženec programa MEPI napreduje po lastnih zmožnostih in tekmuje le sam s sabo in s svojimi cilji. Temu pravimo načelo netekmovalnosti (z drugimi udeleženci) in je eno izmed desetih glavnih načel programa MEPI. Vse ovire in izzivi, s katerimi se mladi soočijo v času aktivne udeležbe v programu, pripomorejo k pridobitvi novih veščin in prepoznavanju lastnih zmogljivosti. Posamezen udeleženec lahko na cilj pride le z odločnostjo in vztrajnostjo. Nagrada zanju – občutek osebne zmage in zadovoljstva ob doseganju ali celo preseganju zastavljenih ciljev in pričakovanj – pa udeležencu programa ostane za vse življenje. Zaradi zgoraj opisanega daje sodelovanje v programu MEPI mladim možnost, da pridobijo znanja, veščine in osebnostno-socialne kvalitete, ki so visoko vrednotene v 21. stoletju (komunikacija, sodelovanje, vodenje, odgovornost, reševanje problemov, kreativnost, kritično mišljenje, pravičnost, spoštovanje, pripadnost skupnosti, solidarnost idr.), in to ne zgolj pri delodajalcih, ki le-te pričakujejo, če ne že zahtevajo. Teh spretnosti ni enostavno poučevati, znotraj formalne izobrazbe se jih lahko pridobi le v manjši meri, na tržišču pa je zanje treba odšteti nemalo denarja.

Program MEPI predstavlja enkratno metodo dela z mladimi, ki se jo lahko uporablja oz. prakticira kjer koli se mladi zadržujejo, bivajo ali ustvarjajo: v nevladnih organizacijah, mladinskih centrih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, centrih za socialno delo, podjetjih z mladim kadrom, stanovanjskih skupinah, mladinskih domovih idr. Program je priznan na mednarodni ravni in dobiva prepoznavnost na nacionalni ravni, v tujini pa velik ugled uživa tudi med delodajalci, saj kaže, da je mlada oseba pripravljena sprejemati izzive ter vztrajati in dosegati rezultate na različnih področjih. Bistvene lastnosti programa MEPI so: 1. Program je uravnotežen in netekmovalen ter temelji na prostovoljnih, športnih, kulturno-intelektualnih in pustolovskih dejavnostih, ki spodbujajo osebno rast ter odkrivanje sposobnosti in talentov, razvoj samozaupanja, vztrajnosti, odgovornosti do samega sebe in drugih ter prispevanje k rasti (svoje) skupnosti. 2. Predstavlja osebni (individualni) izziv za udeleženca. 3. Omogoča razvoj oz. nadgradnjo samopodobe.

4. Mlade opremi z znanji, veščinami in osebnostnimi kvalitetami, ki so danes ključnega pomena za življenje, in jih znotraj formalne izobrazbe lahko pridobijo le redko: veščine vodenja, organiziranja in načrtovanja, reševanja problemov, komuniciranja, dela v skupini, sprejemanja odločitev in tveganja, izboljšanja lastne uspešnosti ipd. 5. Mlade nauči ciljnega načrtovanja svojega življenja oz. razvoja glede na njihove želje, zanimanja in potrebe ter načrtnega, postopnega in vztrajnega doseganja zastavljenih ciljev. 6. Pri mladih spodbuja razvoj osebnostnih kvalitet: predanost, vztrajnost, zagnanost, odgovornost, samozavest, samozaupanje, iniciativnost, aktivno državljanstvo. 7. Pri mladih zaradi aktivnega in kakovostnega preživljanja prostega časa krepi zavest o pomenu zdravega življenjskega sloga. 8. Spodbuja družbeno zavedanje (odgovornost) mladega človeka z udeležbo na različnih interesnih področjih. 9. Neposredno vpliva na širšo skupnost in tako ustvarja dejavne, odgovorne, solidarne in medgeneracijsko povezane državljane. Zakaj je program MEPI s svojim konceptom sploh uporaben? • Predstavlja odlično dopolnilo formalnemu izobraževanju. • Mladim omogoča lažje in hitrejše vključevanje v civilno družbo. • Mladim omogoča lažje in hitrejše vključevanje na trg delovne sile, ki je v današnjem času izredno zahteven in spremenljiv. Zakaj je program MEPI s svojim konceptom sploh uporaben za skavtinje in skavte? • Je 100 % kompatibilen s skavtskim »programom«; v ničemer mu ne nasprotuje, hkrati pa večino tega, kar program zahteva, pri skavtih že počnemo. • Predstavlja nadgradnjo osebnega napredovanja z bolj usmerjenim načrtovanjem, ozaveščanjem in vrednotenjem osebne rasti. • Predstavlja dopolnitev skavtskih aktivnosti z nagrado – z mednarodnim priznanjem, ki predstavlja mednarodno veljaven certifikat neformalno pridobljenega znanja.

Poglavje 3

Temeljni namen programa MEPI, temeljna načela in težavnostne stopnje 3.1. Temeljni namen programa MEPI 3.2. Vrednote programa MEPI 3.3. 10 temeljnih načel programa MEPI 3.2.1. MEPI je prijetna, zabavna izkušnja 3.2.2. Splošna dostopnost 3.2.3. Prostovoljna udeležba mladih v njihovem prostem času 3.2.4. Netekmovalnost 3.2.5. Uravnoteženost dejavnosti na štirih temeljnih področjih osebnega razvoja 3.2.6. Individualna prilagodljivost posameznemu udeležencu 3.2.7. Navdušujoči izzivi so najbolj primerni izzivi

3.2.8. Stopnjevanje zahtevnosti – tri težavnostne stopnje 3.2.9. Vztrajnost 3.2.10.Osebni razvoj 3.3. Tri težavnostne stopnje programa MEPI 3.3.1. Bronasta stopnja 3.3.2. Srebrna stopnja 3.3.3. Zlata stopnja

3. Temeljni namen programa MEPI, temeljna načela in težavnostne stopnje 3.1. Temeljni namen programa MEPI Temeljni namen programa MEPI je spodbujanje mladih k vsestranskemu razvoju v aktivne, odgovorne in zadovoljne ljudi, pripravljene na izzive življenja. Program izhaja iz predpostavke, da mora mladostniku aktivna udeležba v programu predstavljati osebni izziv. S tem namenom program MEPI mlade postavlja v vlogo aktivnih in odgovornih načrtovalcev in oblikovalcev svojega programa osebnega napredka, ki izvira iz njihove notranje motivacije. MEPI program ima netekmovalen značaj in je pisan na kožo posameznemu udeležencu, ki si sam, glede na svoje sposobnosti, prednostne naloge in starost, določa cilje in izbere težavnostno stopnjo. Ključno pri postavljanju in doseganju ciljev je njegovo sodelovanje z usposobljenim mentorjem (skavtskim voditeljem), ki udeleženca strokovno in s posluhom za njegove potrebe varno usmerja k izbranemu cilju. Mentor mladostniku zagotavlja uravnoteženost izbranih aktivnosti, realnost osebnih ciljev in skladnost z mednarodnimi zahtevami programa.

3.2. Vrednote programa MEPI OPOLNOMOČENJE Verjamemo v opolnomočenje: • posameznikov z namenom, da prevzamejo nadzor nad svojim življenjem in postanejo aktivni člani v družbi, • prostovoljcev za prevzem vloge koordinatorjev in voditeljev (mentorjev, voditeljev odprav) v programu MEPI, • organizacij za razvoj in izvajanje programa MEPI. RAZNOLIKOST Verjamemo: • v enkratnost posameznika in si pri tem prizadevamo, da bi bil program MEPI dostopen vsem mladim, • da se program izvaja pošteno in nepristransko, in sicer v vsakem pogledu • da ima vsak udeleženec na voljo široko in svobodno izbiro možnosti NAPREDEK OZ. RAZVOJ Verjamemo v: • napredek posameznika; v izboljšanje sposobnosti udeleženca, doseženo z njegovo vztrajnostjo in dosežki. To predstavlja tudi kriterij za pridobitev

priznanja MEPI • več nivojev dosežkov in večjo zavezanost in predanost osvojitvi priznanja MEPI (od bronastega priznanja preko srebrnega pa vse do zlatega priznanja) • navdihujoč odnos naših voditeljev (mentorjev), da premikajo meje mogočega v smislu delovanja in izvajanja programa. POVEZANOST Verjamemo v povezanost: • z mladimi; z njihovimi osebnimi interesi, željami, hrepenenjem, cilji, idejami, • odraslimi (izvajalci, partnerji, starši, delodajalci, podporniki in drugimi prostovoljci); z njihovimi potrebami, pričakovanji in želenimi rezultati, • s svetovno MEPI družino; v izmenjavo, razvoj, vzajemnost in relevantnost našega delovanja in prizadevanj. Koncept Programa MEPI je zamišljen kot prilagodljiv in vsakemu posamezniku posebej prilagojen program dejavnosti v prostem času zato je seveda težko pojasniti veljavne mednarodne zahteve in kriterije oz. standarde, v kolikor predhodno ne poznamo in razumemo namenov, zakaj so bili posamezni standardi sprejeti. V kontekstu vrednot so oblikovana VODILNA NAČELA, ki ponazarjajo Program MEPI. Vsakdo, ki je odgovoren za izvajanje in potek programa se mora zavedati ključnega pomena teh načel pri oblikovanju individualnih programov udeležencev programa MEPI. Vodilna oz. temeljna načela so predstavljena v naslednjem poglavju.

3.3. 10 temeljnih načel programa MEPI 24

3.3.1. MEPI je prijetna, zabavna izkušnja Mladi se najhitreje in najraje učijo, kadar se ob tem tudi dobro počutijo. Zato program poudarja učenje skozi pozitivno izkušnjo. Zanjo poskrbita zlasti postopnost programa in usposobljeni mentorji. USPOSOBLJEN MENTOR V PROGRAMU ZAGOTAVLJA URAVNOTEŽENOST IZBRANIH AKTIVNOSTI, DOSEGLJIVOST OSEBNIH CILJEV IN SKLADNOST Z MEDNARODNIMI ZAHTEVAMI PROGRAMA. 3.3.2. Splošna dostopnost Program je dostopen za vse mlade med 14. in vključno 24. letom, ki izkažejo interes za sodelovanje. 3.3.3. Prostovoljna udeležba mladih v njihovem prostem času Udeležba v programu je popolnoma prostovoljna in poteka v prostem času mladih. Udeleženci ob zaključku posamezne stopnje za vložen trud in dosežke

prejmejo priznanje, in sicer na posebej za to organizirani prireditvi, kjer priznanja praviloma podeljujejo podporniki MEPI-ja ali druge znane osebnosti, lahko tudi člani britanske kraljeve družine. 3.3.4. Netekmovalnost Udeleženci programa MEPI za dosego priznanja ne tekmujejo z drugimi udeleženci programa MEPI, prav tako se z njimi in njihovimi dosežki ne primerjajo. Edina tekma udeleženca programa MEPI poteka s samim seboj in s svojimi cilji. 3.3.5. Uravnoteženost dejavnosti na štirih temeljnih področjih osebnega razvoja Vsak udeleženec si postavi izzive oz. cilje na štirih temeljnih področjih: • prostovoljstvo, • rekreativni šport, • veščine (to je kakršno koli novo znanje, ne zgolj v smislu skavtskih »tehničnih« veščin) • in pustolovske odprave (krajši potovalni tabor). • Na zlati stopnji je dodano še področje projekt Neznani prijatelj (PNP). Na teh področjih mora udeleženec izbrati posamezne aktivnosti, ki odražajo njegove interese, ga navdihujejo za delovanje in imajo pozitiven učinek na mladostnika. S tem program zagotavlja uravnotežen in vsestranski osebnostni razvoj mladostnika. Temeljna področja in njihove zahteve so podrobneje predstavljene v poglavju 5: »Področja programa MEPI bolj podrobno«. 3.3.6. Individualna prilagodljivost posameznemu udeležencu Udeleženci si ob podpori usposobljenih mentorjev in inštruktorjev (glej poglavje 5.2: Vloge odraslih) izoblikujejo svoj program osebnega napredka in postavljajo cilje glede na lastne sposobnosti, prednostne naloge, starost, okoliščine, lokalne možnosti … Udeleženec lahko začne na stopnji, ki mu najbolj ustreza in lahko traja tako dolgo, kot želi (edina omejitev je 25. rojstni dan), da bi dosegel priznanje. Usposobljen mentor v programu MEPI (v našem primeru je to skavtski voditelj) zagotavlja uravnoteženost izbranih aktivnosti, dosegljivost osebnih ciljev in skladnost z mednarodnimi zahtevami programa. 3.3.7. Navdušujoči izzivi so najbolj primerni izzivi Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Mladostnik si mora zastaviti osebne izzive po lastni meri, se spoprijemati z njimi in jih tudi uspešno premagovati. Če bo cilj postavljen prenizko, udeleženec ob njegovem doseganju ne bo čutil zadovoljstva. Po drugi strani lahko previsoko postavljeni cilji mladostnika odvrnejo od udeležbe v programu. Mladostnika najbolj navdušujejo in motivirajo za udejstvovanje ravno prav zastavljeni cilji, ki so malenkostno nad

njegovimi trenutnimi sposobnostmi. Občutek osebne zmage in zadovoljstva ob doseganju ali celo preseganju zastavljenih ciljev in pričakovanj udeležencu programa ostane za vse življenje. 3.3.8. Stopnjevanje zahtevnosti – tri težavnostne stopnje Program posledično ponuja tri težavnostne stopnje – bronasto, srebrno in zlato. Vsaka stopnja predstavlja določen izziv in osebno napredovanje. Z napredovanjem udeleženca na višjo stopnjo programa se povečuje tudi njegov vložek. Na višji stopnji mora udeleženec vložiti več časa in truda ter pokazati več zavzetosti, predanosti in odgovornosti. Posameznik se lahko vključi v program na kateri koli stopnji. Težavnostne stopnje in njihove zahteve so podrobneje predstavljene v poglavju 4.3. Tri težavnostne stopnje programa MEPI. 3.3.9. Vztrajnost Program zahteva vztrajnost in predanost in se ga ne da zaključiti v kratkotrajnem navdušenju. Določeni so pogoji minimalne časovne udeležbe, posameznik pa si lahko sam določa tempo dela. Udeleženci v prispodobi tečejo maraton in ne sprint. 3.3.10. Osebni razvoj Sodelovanje v programu spodbuja osebni in socialni razvoj. Program mlade opremi predvsem z dragocenimi življenjskimi izkušnjami, znanji, veščinami in osebnostno-socialnimi kvalitetami (komunikacija, sodelovanje, reševanje problemov, kreativnost, kritično mišljenje, vodenje, pravičnost, odgovornost, spoštovanje, pripadnost skupnosti, solidarnost idr.), priznanje na koncu pa je le pika na i.

Neločljiv del programa so tudi nova prijateljstva in priložnosti mednarodnih razsežnosti.

3.4. Tri težavnostne stopnje programa MEPI V program udeleženci lahko vstopijo na najlažji, bronasti stopnji ali pa neposredno na srebrni ali zlati stopnji. 3.4.1. Bronasta stopnja Bron je namenjen mladim od vključno 14. leta naprej*. Udeleženec mora doseči zastavljene izzive oz. cilje na vseh 4 področjih (prostovoljstvo, šport, veščine, odprava). Na prvih treh področjih mora biti udeleženec dejaven vsaj 3 mesece. Ob tem si udeleženec izbere področje, na katerem si bo zastavil zahtevnejši cilj, ki mu bo sledil vsaj 6 mesecev. Najkrajši čas aktivnosti za pridobitev priznanja na bronasti stopnji je tako 6 mesecev. Odprave na bronasti stopnji trajajo najmanj 2 dni, z enim prenočevanjem na prostem. *Izvajalec lahko po lastni presoji dovoli osebam, ki so premlade, da bi se programu pridružile na bronasti stopnji, a so del večje skupine mladih, starih 14 let ali več, da začnejo program skupaj s svojimi prijatelji. 3.4.2. Srebrna stopnja Srebro je namenjeno mladim od vključno 15. leta naprej. Bronasto priznanje ni pogoj za udeležbo na srebrni stopnji. Udeleženec mora doseči zastavljene izzive oz. cilje na vseh 4 področjih (prostovoljstvo, šport, veščine, odprava). Na prvih treh področjih mora biti udeleženec dejaven vsaj 6 mesecev. Najkrajši čas aktivnosti za pridobitev priznanja na srebrni stopnji je tako 6 mesecev – vendar samo za tiste, ki so predhodno že osvojili bronasto priznanje! Udeleženci, ki v program vstopijo neposredno na srebrno stopnjo, morajo na enem od treh področij (prostovoljstvo, šport ali veščine) opravljati aktivnosti dodatnih 6 mesecev. Takšni torej lahko dosežejo srebrno priznanje najhitreje v 12 mesecih. Pustolovske odprave trajajo najmanj 3 dni, z dvema prenočevanjema na prostem. 3.4.3. Zlata stopnja Za vstop na zlato stopnjo mora biti udeleženec star vsaj 16 let. Srebrno priznanje ni pogoj za udeležbo na zlati stopnji. Za razliko od bronaste in srebrne stopnje morajo udeleženci doseči zastavljene izzive oz. cilje na 5 področjih. Prostovoljstvu, športu, veščinam in odpravi je dodan projekt Neznani prijatelj (PNP). Na prvih treh področjih mora biti udeleženec dejaven vsaj 12 mesecev. Najkrajši

čas aktivnosti za pridobitev priznanja na zlati stopnji je tako 12 mesecev – vendar samo za tiste, ki so predhodno že osvojili srebrno priznanje! Udeleženci, ki v program vstopijo neposredno na zlato stopnjo, morajo na enem od treh področij (prostovoljstvo, šport ali veščine) opravljati aktivnosti dodatnih 6 mesecev. Takšni torej lahko dosežejo zlato priznanje najhitreje v 18 mesecih. Pustolovske odprave trajajo najmanj 4 dni, s tremi prenočevanji na prostem, medtem ko projekt Neznani prijatelj traja vsaj 5 dni in 4 noči. Tabela 2: Shematični povzetek minimalnih zahtev po težavnostnih stopnjah.

Prostovoljstvo, veščine, rekreativni šport

Odprave

Dodatne zahteve

po 3 mesece

2 dni, 1 nočitev

srebrna

po 6 mesecev

3 dni, 2 nočitvi

zlata

po 12 mesecev

4 dni, 3 nočitve

Vsi udeleženci morajo opraviti še dodatne 3 mesece aktivnosti na katerem koli področju. Direktni vstopniki na srebrno stopnjo morajo opraviti dodatnih 6 mesecev aktivnosti na katerem koli področju. Direktni vstopniki na zlato stopnjo morajo opraviti dodatnih 6 mesecev aktivnosti na katerem koli področju. Vsi udeleženci morajo opraviti še projekt Neznani prijatelj, ki traja 5 dni in 4 noči.

Stopnja

Poglavje 4

Opisi vlog v MEPI programu

4.1. Udeleženci 4.2. Vloge odraslih 4.2.1. MEPI koordinator v stegu (vodja izvajanja programa MEPI v stegu) 4.2.2. MEPI mentor oz. osebni spremljevalec (skavtski voditelj) 4.2.3. Področni inštruktorji

4. Opisi vlog v MEPI programu 4.1.

Udeleženci Mladi z dopolnitvijo 14. leta lahko kupijo MEPI indeks dosežkov (stane 25 € in nima omejitve veljave) in se vključijo kot udeleženci. Program imajo možnost opraviti do vključno 24. leta. Ko dopolnijo 25 let programa, programa ne morejo več opraviti*. To pravilo velja tako za skavtske kot neskavtske udeležence programa. *Če udeleženci programa ne uspejo zaključiti pred 25. rojstnim dnem zaradi bolezni, nesreče ali kakšnih drugih opravičenih in neizbežnih okoliščin, lahko Nacionalni urad za program MEPI odobri podaljšanje starostne meje. V našem primeru to pomeni, da je MEPI program najbolj zanimiv za klanovce, izvajati pa se ga lahko začne tudi že v četi, nekje od 9. razreda naprej, kamor pogosto padejo podvodniki in višji vod. MEPI na bronasti stopnji bi lahko bil odličen nadomestek programa za višji vod, pri katerem voditelji pogosto tavajo v temi, kako jim organizirati primerne in zanimive dodatne aktivnosti. Tudi voditelji noviciata bi lahko za osnovo programa leta vzeli zahteve programa MEPI na bronasti ali srebrni stopnji, saj zahteve programa lepo pokrijejo tudi vse zahteve oz. namene noviciata, vključno s poletnim taborom. Ne nazadnje pa so tudi skavtski voditelji lahko udeleženci programa MEPI in si s tem popestrijo svoja voditeljska leta in pridobijo osebno izkušnjo MEPI-ja. Vloga mladih v programu MEPI je aktivna, saj morajo biti dejavni na štirih predpisanih področjih (prostovoljstvo, šport, veščine, odprava), pri katerih soodločajo tako o vrsti dejavnosti kot o ciljih na posameznem področju. Soodločanje mladih je najbolj očitno pri pripravi odprav, kjer si mladi s pomočjo mentorjev začrtajo pot in načrt odprave in jo nato tudi izvedejo.

4.2. Vloge odraslih Odrasli v programu MEPI sodelujejo kot osebna in strokovna pomoč udeležencem programa. Nudijo jim: • usmerjanje in pomoč pri iskanju primernih izzivov, aktivnosti in ciljev, • motiviranje in podporo, da se dosežejo zadani cilji, ter • izobraževanje in usposabljanje za posebna znanja na področju prostovoljstva, športa, veščin in odprave. V nadaljevanju so razložene in opisane vse vloge, ki jih izvajanje programa MEPI načeloma zahteva, vendar pa velja, da dlje časa, kot bo steg izvajal MEPI program, bolj bo praksa pokazala, kako najbolj pametno interno organizirati zadeve.

Ko se programa MEPI lotevamo prvič Ker največ pomoči vedno potrebujejo začetniki, bomo pri vsakem poglavju v kvadratku opisali, kako si razdeliti vloge v stegu, ki ravno vpeljuje program. Tak steg bo verjetno izvajanje programa začel z manjšo, neke vrste testno skupino, kjer se bo sproti učil in raziskoval, kako zahteve programa najpreprosteje vpeljati v prakso. To bo verjetno kakšen inovativen skavtski voditelj, ki bo večino svoje skupine (višji vod, noviciat ali klan) motiviral za udeležbo v MEPI programu. To bo letu dalo tisto potrebno čarobnost in drugačnost, po kateri si bodo vsi zapomnili tisto skavtsko leto, in kar jih bo motiviralo za skavtstvo še naprej, hkrati pa bo imel tak voditelj s sledenjem zahtev programa MEPI pokrito tudi večino skavtskih srečanj, ki bi jih tako ali tako moral pripraviti. Vsemu skupaj bo dodal še nekaj priprav na stegove in državne skavtske aktivnosti in leto se bo en, dva, tri izteklo, ob koncu pa bodo skavti poleg zadovoljstva imeli v žepu še mednarodno priznanje. Ali obstaja še kaj boljšega kot to ? 4.2.1. MEPI koordinator v stegu (vodja izvajanja programa MEPI v stegu) Tako kot pri vsakem drugem projektu mora tudi pri vpeljavi in vodenju programa MEPI ena oseba v stegu (ali več sosednjih stegih) prevzeti vlogo vodje projekta. Njegove naloge so v glavnem sledeče: • koordinacija nad izvajanjem programa v stegu (ali več sosednih stegih), • nadzor izvajanja programa, da le-ta izpolnjuje mednarodna načela in predpise, • administrativno delo in poročanje Nacionalnemu ZSKSS MEPI tropu. MEPI stegovski koordinator je lahko oseba brez druge zadolžitve v SKVO-ju (npr. projektni voditelj, bivši voditelj) ali pa voditelj kakšne veje. MEPI stegovski koordinator ima lahko hkrati tudi katero koli drugo MEPI vlogo, npr. vlogo mentorja ali področnega inštruktorja. Ko se programa MEPI lotevamo prvič Na začetku, ko steg prvič vpeljuje MEPI, bo tako verjetno vlogo koordinatorja prevzela oseba, ki bo hkrati tudi mentor in/ali inštruktor za področje odprav in s tem najbolj v stiku z udeleženci.

4.2.2. MEPI mentor oz. osebni spremljevalec (skavtski voditelj)

34 Vsak udeleženec programa MEPI dobi svojega MEPI mentorja oz. osebnega spremljevalca. Mentor izvaja dejavnost v okviru stega, in sicer po pogodbi, ki sta jo ob prejemu licence za izvajanje podpisala Nacionalni urad MEPI in ZSKSS (avgust 2014). Delo mentorja je predvsem vodenje mladega udeleženca skozi vse faze programa. Mladega skavta spremlja vsaj dokler je aktiven v okviru stega, po dogovoru pa lahko tudi še naprej do zaključka programa. Za svoje delo je mentor odgovoren ZSKSS. Mentor lahko postane vsak skavtski voditelj, ki pridobi licenco MEPI voditelja, in sicer tako, da opravi krajši skavtski tečaj za mentorje v programu MEPI, kjer se podrobneje seznani z vsemi mednarodnimi zahtevami, načeli in standardi programa MEPI, ki jim mora slediti.

Prva naloga mentorja je, da udeležencu podrobno predstavi program MEPI in mu pomaga pri razumevanju vseh zahtev, načel in drugih podrobnosti, predvsem pa razloži pomen načrtnega oblikovanja svojega programa osebnega napredka za življenje. Udeleženec se nanj obrača v primeru kakršnih koli nejasnosti. Mentor udeležencu pomaga okvirno določiti primerne, uravnotežene in realne izzive oz. aktivnosti na vseh področjih. Natančneje cilje posameznih izzivov udeleženec dodela s svojim področnim inštruktorjem. Mentor jih pregleda, da udeležencu povratno informacijo in preveri, če so skladni z mednarodnimi zahtevami programa MEPI. Udeleženci si cilje postavijo glede na lastne sposobnosti, prednostne naloge in starost. V času izvajanja programa MEPI se mentor pogosto dobiva z udeleženci, za katere je odgovoren. Priporočljiva so tedenska srečanja. Na njih jih formalno ali neformalno osebno spremlja, jih sprašuje, kako poteka izvajanje aktivnosti, ter motivira in spodbuja, če zazna upad zanimanja. Mentor udeležencu zagotavlja konstruktivno kritiko, spodbuja njegovo razmišljanje o napredku, mu pomaga okrepiti izbrane kompetence in določiti možnosti njegovega bodočega razvoja. Izsledki tujih raziskav so pokazali, da je za mlade udeležence podpora mentorja eden izmed najpomembnejših elementov njihovega programa. Velika večina je tudi navedla, da so mentorji nanje delovali navdušujoče. Praksa je pokazala, da je še najbolje, če je MEPI mentor hkrati tudi voditelj na področju odprav. Dobra tehnična in vsebinska priprava na MEPI odpravo ter njeno načrtovanje in izvedba, ki mora biti skladna z zahtevami MEPI odprav, vzame še največ časa. Vsa bolj ali manj redna tedenska srečanja, na katerih se pripravlja na odpravo, pa lahko pameten mentor izkoristi tudi za nevpadljivo, sprotno osebno spremljanje in motiviranje MEPI-skavtov. MEPI mentor je lahko kateri koli voditelj v stegu. Priporočljivo je, da je mentorjev več, da en sam ne pregori in da je osebno spremljanje dovolj kvalitetno. Seveda pa je to odvisno tudi od števila MEPI udeležencev in drugih okoliščin. Spomnimo se Izraz “mentor” izvira iz grške mitologije. V Ilijadi je bil Mentor Odisejev prijatelj. Odisej je pred odhodom na vojno, zaupal Mentorju v varstvo dom in družino ter vzgojo sina Telemaha. Mentor pomeni v figurativnem smislu svetovalec, učitelj, vzgojitelj, moder človek. Mentor je oseba, ki ima znanje, izkušnje in spretnosti ter je pripravljena prevzeti odgovornost za mentorski odnos z mentorirancem, ki potrebuje takšna znanja, izkušnje in spretnosti. V procesu učinkovitega mentorstva se med mentorjem in mentorirancem razvije partnerski odnos, saj oba rasteta in pridobivata. Ta pa zna delati z ljudmi! Ko se programa MEPI lotevamo prvič Na začetku bo MEPI mentor verjetno tisti voditelj, ki bo najbolj v stiku z MEPI udeleženci, torej npr. voditelj čete, zadolžen za višji vod, voditelj noviciata ali voditelj klana, v primeru, da se programa MEPI lotijo najprej voditelji, pa kateri koli voditelj v SKVO-ju.

Pojasnilo razlik v poimenovanjih: mentor (MEPI) vs. osebni spremljevalec (SKAVTI) Pri skavtih bomo namreč med pogovori o MEPI in SKAVTIH le ti poimenovanji enačili. Kljub temu ne bi radi pozabili na vsebino oz. konotacijo, ki ju poimenovanji mentor in osebni spremljevalec nosita v sebi. Mentorstvo je oblika sodelovanja med bolj in manj izkušeno osebo, pri čemer bolj izkušena pomaga manj izkušeni pri opravljanju vloge ali nalog. Gre za dolgoročnejši proces sodelovanja: vodenje, usmerjanje, animiranje, refleksija, analiziranje. Osebno spremljanje poteka v obliki osebnega in zaupnega pogovora, v katerem raste tako osebni spremljevalec kot oseba, ki jo spremlja. Osebni spremljevalec usmerja in spodbuja spremljenca k osebni rasti, pomaga in podpira spremljenca pri odkrivanju njegovih dobrih lastnostih, razvijanju novih in sprejemanju odločitev, spremlja in opazuje spremljenca preko vrednot vzgajanja na šestih področjih razvoja. Pomemben del je osredotočenost na osebnost in izgradnjo vrednot. (Vir: Usposabljanje mladinskih voditeljev in delavcev, 2012, str. 133).

4 RAVNI SAMOSTOJNOSTI MENTORIRANCA (R1, R2, R3, R4) (vir: Miran Morano)

Samostojnost mentoriranca ugotavljamo s presojo njegove usposobljenosti in njegove motiviranosti. U - usposobljenost sestavljajo: • strokovno znanje (kaj je treba narediti in zakaj), • izkušnje, veščine (kako se to naredi) in • širše informacije (organizacija dela, pravila, postopki in podobno). M - motiviranost sestavljajo: • zavzetost, zainteresiranost, • samozaupanje in • proaktivnost.

Raven samostojnosti se ne ocenjuje na splošno, ampak glede na določeno situacijo. Mentoriranec je lahko pri enem opravilu na R2, pri drugem pa na R4. Pomislite nase. Pripravljate se na mentorstvo. Mentorstvo sestavlja več nalog. Pri kateri nalogi mentorja ste na R4 in pri kateri bolj na začetku? 4 STILI MENTORIRANJA (SM 1, SM 2, SM 3, SM 4) (vir: Miran Morano)

S1: Povej S1 vsebuje veliko usmerjanja in malo spodbujanja. Glavna vloga mentorja je oblikovanje in strukturiranje delovnega okolja sodelavca, tako da z usmerjajočim vedenjem določi cilje in načine izvajanja dela. Kaj in kako bo sodelavec delal odloča mentor. S2: Pouči S2 vsebuje veliko usmerjanja in veliko spodbujanja. Mentor pojasnjuje svoje usmerjanje (Zakaj tako) in omogoča dialog. Kaj in kako bo sodelavec delal odloča mentor, vendar se prej posvetuje s sodelavcem. S3: Podpri S3 je zelo vezan na medsebojne odnose. Mentor spodbuja in opogumlja sodelavca k razmišljanju in iskanju rešitev. Odloča se sodelavec, vendar se prej posvetuje z mentorjem. S4: Prepusti (pooblasti) S4 vsebuje malo usmerjanja in malo podpiranja. Mentor prepušča sodelavcu odgovornost za vsakodnevne odločitve. Mentor delegira dejavnosti, ki so prilagojene zmogljivostim sodelavce. S tem ustvarja priložnosti in možnosti za njegov razvoj. Seveda ga mentor še vedno opazuje in spremlja.

4.2.3. Področni inštruktorji Če je glavna naloga MEPI mentorja, da celostno osebno spremlja MEPI udeleženca, pa ima udeleženec na vsakem izmed štirih področij, kjer mora biti aktiven, tudi svojega t. i. področnega inštruktorja. To je oseba, ki udeleženca uči oz. inštruira na področju, pri katerem se udejstvuje, in ga pri doseganju konkretnih ciljev tudi opazuje in spodbuja. Področne inštruktorje si lahko udeleženec najde sam ali pa mu pri tem pomaga njegov MEPI mentor. To je podobno kot pri iskanju mentorjev za skavtske veščine. Udeleženec si s pomočjo področnega inštruktorja najprej zastavi cilje, ki so konkretni in dosegljivi, a mu hkrati predstavljajo tudi izziv. Med izvajanjem aktivnosti za dosego ciljev je področni inštruktor udeležencu na voljo za dodatno pomoč in sprotno refleksijo, če jo potrebuje. Na koncu, ko so cilji doseženi, pa področni inštruktor z udeležencem reflektira in ovrednoti opravljeno delo in v udeleženčev MEPI indeks dosežkov zapiše mnenje oz. oceno udeleženca. Temu rečemo plan-do-review (načrtuj-izvajaj-vrednoti) pristop. Izjema je zlata stopnja, kjer mora dosežke, če je to le možno, ocenjevati neodvisni ocenjevalec.

Za področne inštruktorje ni nujno, da so to neke zelo strokovno usposobljene osebe (npr. poklicni učitelji glasbila, plesa, športa, trenerji ipd.). Podobno kot pri skavtskih veščinah, kjer mentorji veščin tudi niso neki hudi strokovnjaki za področje veščine, pač pa samo ljudje, ki o tistem področju vedo nekaj (več) kot udeleženec, je tudi pri MEPI-ju področni inštruktor lahko že oseba, ki o področju ve nekaj (več) kot udeleženec. Pomembno je, da zna udeleženec osebi, ki si jo izbere za svojega področnega inštruktorja, predstaviti namen in zahteve programa MEPI, in da ta oseba razume, kako udeležencu pomagati izbrati primerne cilje ter mu pomagati na poti doseganja le-teh (ponovno zelo podobno kot pri skavtskih veščinah). Na koncu pa mora znati v udeleženčev indeks dosežkov zapisati tudi pozitivno oceno udeleženca. Za lažje razumevanje te vloge in njenih nalog so preprosta navodila za področne inštruktorje že pripravljena na posebnem listu, ki ga udeleženec izroči osebi, ki si jo izbere za svojega inštruktorja. Področni mentorji so lahko tudi starši, vendar pa zaradi subjektivnosti starši udeležencu ne morejo biti njegovi področni inštruktorji. Primeri področnih inštruktorjev: • Na področju športa bo področni inštruktor za šport npr. nogometni trener ali učitelj tenisa ali domačin, ki rad kolesari ali hodi v gore. Nobene potrebe ni, da je ta oseba tudi skavtski voditelj. • Na področju veščin bo področni inštruktor za veščine npr. učitelj risanja, plesa ali kitare ali pa nekdo, ki pozna kakšne ročne spretnosti ali obrt. Nobene potrebe ni, da je ta oseba tudi skavtski voditelj, razen, če se udeleženec odloči za razvoj skavtskih tehničnih veščin (npr. ognji, vozli,

Ko se programa MEPI lotevamo prvič Recimo, da se je klanovodja odločil vpeljati program MEPI v steg. Klanovodja tako prevzame vlogo MEPI stegovega koordinatorja in hkrati tudi MEPI mentorja. Na prvih klanovskih srečanjih predstavi program MEPI in zmotivira večino svojih klanovcev za sodelovanje v programu MEPI. To je praktično edino dodatno delo, ki ga bo klanovodja zaradi programa MEPI imel v celem letu. Večina klanovcev tako kupi indekse in se za začetek odloči za sodelovanje na prvi, bronasti stopnji. Klanovodja v vlogi MEPI mentorja poskrbi, da si vsak udeleženec izbere en šport in eno veščino, ki ga veseli, in kjer se bo vsaj 3 mesece razvijal, ter (neskavtska) področna inštruktorja za šport in veščino, ki ga bosta v tem času učila in spremljala na področju športa oz. veščine. Spomnimo tudi, da ni obvezno, da udeleženec starta z aktivnostmi na vseh področjih naenkrat. Lahko se npr. odloči, da bo sprva začel s prostovoljstvom, kasneje opravil tri mesece na področju športa in na koncu še tri mesece na področju veščin. Večina klanovcev bi tako ali tako šla na služenje v četo, k volčičem ali bobrom, tako da klanovodja s tem nima dodatnega dela. Voditelji čete, krdela oz. kolonije postanejo področni inštruktorji za prostovoljstvo, ob tem pa dobijo dodaten vzvod, da od klanovcev na služenju dobijo odgovorno in konkretno služenje (skladno s cilji, za katere so se dogovorili). Udeleženci si pri služenju bolj prizadevajo tudi zaradi doseganja zastavljenih ciljev. Ker se mora na enem področju udeleženec udejstvovati vsaj 6 mesecev, je celoletno služenje v veji za to najbolj primerno področje. Klanovodja na rednih tedenskih srečanjih klana kot MEPI mentor udeležence osebno spremlja in se pogovarja o njihovem delu in napredku na posameznih področjih. Če se kje zalomi, nudi podporo in motivacijo. Na podoben način bi se tudi sicer moral klanovodja ukvarjati z osebnim spremljanjem svojih klanovcev, vendar pa številni klanovodje pogosto niso vedeli kaj, kdaj in zakaj, če sploh spraševati klanovce. Zdaj imajo za to razlog, ki ga razumejo tudi klanovci. Ker pa je vrhunec skavtskega leta poletni tabor, na katerega se je potrebnotudi pripravljati, da ga vsi uspešno preživimo, bo klanovodja prevzel še vlogo področnega inštruktorja za odprave in na številnih srečanjih klana čez celo leto klanovce naučil tistih temeljnih znanj, ki jih v okviru priprav na odpravo zahteva MEPI program. Če se je kakšen klanovec že v četi npr. »preobjedel« orientacije, bo lahko klanovodja poznavanje orientacije utemeljil s konkretnim problemom, pred katerega bo na odpravi postavljen udeleženec, in tako poskrbel za dodatno motivacijo. Klanovodja bo del programa (2 dni) običajnega poletnega potovalnega tabora malenkostno prilagodil posebnim zahtevam MEPI odprav, s čimer bo poletni tabor veljal tudi za MEPI odpravo, s tem pa bo zadostil tudi zadnji zahtevi za dosego MEPI priznanja na bronasti stopnji.

Ob koncu poletja bo za klanovci drugačno, še ne videno in zato nepozabno leto, v roki pa bodo držali tudi mednarodno primerljivo priznanje bronaste stopnje, ki jim bo kasneje še kako koristilo pri iskanju službe. Vsi navdušeni bodo klanovodjo prepričali, da se v prihajajočem skavtskem letu lotijo MEPI programa na težji, srebrni stopnji. Za klanovodjem pa bo bolj ali manj običajno leto, v katerem je za skavte porabil ravno toliko časa, kot bi ga sicer, le da je bil ta bolj tematsko obarvan zaradi zahtev programa MEPI. Ob tem pa bo marsikateri klanovodja, ki je občasno ugotavljal, da ne ve več v katero smer, kako in zakaj voditi klan, spoznal, da so, če že ne drugače, vsaj s pomočjo programa MEPI, smer, metode, nameni in cilji mnogo bolj jasni, s tem pa je tudi vodenje lažje in prijetnejše. Kaj pa tisti klanovci, ki se ne bodo odločili za sodelovanje v programu MEPI? Za razliko od MEPI-jevcev ne bodo kupili indeksa in če si ne želijo, se ne bodo dodatno udejstvovali na področju športa in veščin, neko obliko služenja pa bi v vsakem primeru morali prevzeti. Prav tako sodelovanje na rednih srečanjih klana za njih ne bi smelo biti nič manj zanimivo, saj bo klan delal tako aktivnosti, ki so od programa MEPI neodvisne, kot priprave na poletni tabor, ki bi jih tako ali tako moral. Na poletnem taboru pa bodo MEPI neudeleženci tista 2 dni, ko bodo MEPI-jevci izvajali svojo odpravo, preživeli v skupini s klanovodjem, ki bo zasledovala in opazovala MEPI skupino. Tako bo tabor enako zanimiv tudi za njih, po metodah vodenja veje PP pa naj bi klanovci del potovalnega tabora tako ali tako preživeli v manjših skupinah, tako da ta rešitev v nobenem primeru tudi ne pomeni težave ali grožnje za izvedbo potovalnega tabora. Seveda pa mora vsak voditelj sam preceniti situacijo v svoji skupini in se odločiti, kako bo ravnal. Nič mu tudi ne prepoveduje, da organizira poletni tabor za celoten klan, potem pa enkrat drugič sledi še odpravi MEPI udeležencev. Bo pa zaradi tega seveda moral žrtvovati več svojega prostega časa.

Več podrobnosti in rešitev glede MEPI skavtskih odprav si preberite v poglavju 10: Odprave.

Poglavje 5

Področja programa MEPI bolj podrobno 5.1. Rekreativni šport 5.2. Veščine 5.3. Prostovoljstvo 5.4. Odprave (krajši potovalni tabori) 5.5. Projekt Neznani prijatelj – PNP 5.6. Nabor možnih aktivnosti pri skavtih in v bližnji okolici

orientacija ipd.) in si najde skavtskega voditelja, ki bi mu pri tem lahko pomagal. • Smiselno je, da skavtski MEPI udeleženec področje prostovoljstva pokrije s služenjem, ki ga že opravlja v stegu. Tako bo njegov področni inštruktor za prostovoljstvo kar voditelj, kjer bo udeleženec na služenju (npr. akela ali četovodja za podvodnike in klanovce na služenju). Če pa se udeleženec odloči za prostovoljstvo izven stega, pa bo to npr. vodja doma za ostarele, vodja lokalnega mladinskega centra, župnik ipd. • Voditelj MEPI odprav bo še največkrat skavtski voditelj. Naloga tega inštruktorja je, da udeležence dobro pripravi na vse prepreke in nevarnosti, ki bi se jim lahko zgodile na odpravi in da ne bi prišlo do kakšnih neljubih dogodkov. Ker je odprava lahko skoraj identična našemu vodovemu potepu, potovalnemu taboru klana (z nekaj posebnimi zahtevami) oz. našim skavtskim večdnevnim orientacijskim potepom, bodo priprave nanjo potekale podobno, kot bi (morale) potekati vse priprave na vodove potepe in potovalne tabore. To so znanja, ki naj bi jih načeloma obvladal vsak skavtski voditelj, zato je lahko področni inštruktor za odprave tudi vsak skavtski voditelj, ki pozna posebne zahteve in minimalne standarde MEPI odprav. Z le-temi zahtevami se spozna na krajšem izobraževanju za voditelje odprav programa MEPI, ki ga organizira ZSKSS. • Praksa je pokazala, da je še najbolje, če je inštruktor za področje odprav hkrati tudi MEPI mentor, saj lahko v okviru priprav na odpravo izvaja še osebno spremljanje MEPI udeležencev. Če se voditelj čuti šibkega na katerem izmed področij, ki jih mora pokriti v okviru priprav na odpravo (npr. prva pomoč, orientacija, ognji ipd.), pa lahko te teme izvede tudi kdor koli drug, ki se čuti dovolj izobraženega na tem področju. Seveda pa je naloga področnega inštruktorja za odprave, da udeležencem takšno osebo priskrbi.

5. Področja programa MEPI bolj podrobno

Vsak udeleženec si ob pomoči mentorja in področnih inštruktorjev zastavi svoje izzive in cilje na štirih temeljnih področjih razvoja: 1. rekreativni šport, 2. veščine, 3. prostovoljno delo, 4. odprava, 5. na zlati stopnji pa je dodano še področje projekt Neznani prijatelj (PNP). Na vsakem področju naj bi se udeleženec v predpisanem času (3, 6, 12 ali 18 mesecev) udejstvoval vsaj 1 uro na teden. Občasne vikend aktivnosti, v katerih bi udeleženec nabral dovolj ur, da bi bil v predpisanem času v povprečju aktiven po 1 uro na teden, niso dovoljene. Vse aktivnosti si mora udeleženec zapisovati v Skavtski MEPI dnevnik, ki je pripomoček, ogledalo in dokaz njegovega osebnega napredka. Udeležencu ni treba biti na vseh področjih aktiven hkrati. Lahko se npr. odloči, da bo najprej začel s prostovoljstvom, potem opravil aktivnosti na področju športa in na koncu še aktivnosti na področju veščin (ali v kakršnem koli drugem vrstnem redu). Priznanja ob takšnem načinu dela sicer ne bo osvojil v najkrajšem možnem času, kar pa tako ali tako ni v skladu s temeljnimi načeli programa MEPI. Temeljna načela namreč poudarjajo, da mora biti udejstvovanje v MEPI-ju najprej prijetna izkušnja (kar preobremenitev z aktivnostmi na vseh področjih gotovo ni) in da si morajo mladi izoblikovati svoj program osebnega napredka glede na lastne sposobnosti, prednostne naloge in okoliščine. Če ti dejavniki udejstvovanja na vseh področjih hkrati ne omogočajo, je torej povsem v duhu MEPI-ja, da se izvajajo aktivnosti samo na enem področju.

Prav tako niso v nobenem primeru problematične krajše ali daljše prekinitve v izvajanju aktivnosti na nekem področju, ne glede na razloge. Ko udeleženec ponovno postane aktiven, nadaljuje tam, kjer je ostal pred prekinitvijo. Vloženi čas in trud ni bil izgubljen. Posamezna dejavnost se udeležencem zapisuje v t. i. indeks dosežkov, ki ga lahko uporabljajo kot referenco pri nadaljnjem šolanju oz. pri iskanju zaposlitve. Ob izpolnitvi vseh zastavljenih zahtev pridobijo značko in potrdilo kot priznanje za svoj angažma in pomenljive dosežke. Glede na to, da je namen programa MEPI, da se udeleženci naučijo načrtovati in oblikovati svoj program osebnega napredka, je naloga mentorja, da na višji stopnji pri izboru aktivnosti in izzivov udeleženca opozori na skrben razmislek. Udeleženec se lahko odloči za ponovno opravljanje istih aktivnosti, le da si zastavi težje cilje in tako doseže višjo stopnjo zmožnosti in storilnosti na enem področju, ali pa si izbere povsem nove aktivnosti in tako razširi svoja znanja in izkušnje. Opomba glede terminologije: področja razvoja in osebno napredovanje Kot ste verjetno opazili se program MEPI in naš skavtski vzgojni program na precej mestih stikata in prepletata. Glavno sporočilo obeh je zagotovo spodbujanje mladih, da napredujejo in si zastavljajo osebne cilje, preko katerih se oblikujejo odgovorni, zdravi in aktivni mladi. Pri skavtih govorimo o celostnem sistemu osebnega napredovanja, ki je specifičen glede na starostno vejo in podprt s skavtsko metodo, pri MEPI pa gre za štiri izbrana področja razvoja (šport, veščine, prostovoljstvo, odprave), ki mlademu omogočajo sistematično načrtovano in celostno rast na omenjenih štirih področjih.

5.1. Rekreativni šport

Namen področja rekreativnega športa je spodbuditi in pokazati napredek z izboljšanjem lastnih psihofizičnih sposobnosti. Udeleženci naj stremijo k osebnim fizičnim ciljem, kar naredi to področje bolj izzivalno za vsakega posameznika. To področje spodbuja samodisciplino, vztrajnost in samomotivacijo posameznika. Rekreativni šport omogoča mladim, da: • uživajo v vzdrževanju zdravja, • izboljšajo svojo psihofizično pripravljenost, • odkrijejo lastne sposobnosti,

• • • •

z izboljšanjem dosežkov nadgradijo samopodobo, sprejmejo izziv, spoznajo smisel lastnih dosežkov in se naučijo sprejemati tako uspehe kot neuspehe.

Za vsa štiri področja, ne samo za šport, velja, da ni nujno, da se udeleženec vključi v kakšen organiziran program klubov, treningov, šol ali česa podobnega. Zadostuje že posameznikova osebna odločitev, da bo storil nekaj (več) na nekem športnem področju. Če želi, se sicer lahko vpiše v šolo, tečaj, klub ali kaj podobnega, ni pa nujno. Lahko se samo odloči, da bo npr. več časa (vsaj 1 uro na teden več!) namenil kolesarjenju, teku, planinarjenju … Prav tako ni nujno, da se udeleženec odloči za nek nov šport, ki ga še ne (po)zna. Lahko se celo odloči za šport, ki ga že trenira, vendar si ob tem doda nov izziv oz. cilj, ki ga sicer ni (še) nameraval doseči, ga bo pa zaradi MEPI-ja (in mu namenil vsaj 1 uro na teden več!). Na poti do dosega tistega nečesa (več) pa mu bo pomagala oseba, ki si jo izbere za svojega področnega inštruktorja za šport. Tudi tu ni nujno, da je to neka strokovno usposobljena oseba (poklicni učitelj športa ali trener), pač pa je to lahko že oseba, ki o področju ve nekaj (več) kot udeleženec. Kaj pa folklora – je to šport ali veščina? Praviloma se folklora (folk dance) uvršča na področje športa. Nacionalni urad se pri tej aktivnosti vedno vpraša, kakšen je namen in kakšni so cilji udeleženca pri udejstvovanju.

5.2. Veščine

45 Naj vas ista beseda ne zavede Tudi skavti poznamo področje veščin, ki je specifično za vsako starostno skupino posebej in je po navadi opredeljeno in vrednoteno kot »osebno napredovanje« v veji. Pri skavtih področje veščin pokriva celotno paleto znanj in dejavnosti, ki so tu pri programu MEPI razdeljena (veščine pridobljene pri opravljanju prostovoljstva, športno udejstvovanje, ročne spretnosti ...). Beseda veščine se pri skavtih uporablja tudi v sklopu »skavtske veščine«, ki pa so vse praktične veščine povezane z življenjem v naravi. Skavtske veščine se večinoma v celoti pokrivajo s področjem veščin pri MEPI. MEPI skavti (udeleženci), MEPI mentorji (voditelji, osebni spremljevalci) in koordinatorji v stegu naj bodo pozorni na podobnosti in različnosti MEPI veščin, osebnega napredovanja v veji in skavtskih veščin. V primeru nejasnosti naj bodo v stiku s koordinatorjem MEPI na ravni Združenja (mepi@skavti.si).

Namen področja veščin je spodbujanje razvoja osebnih interesov in novih znanj. Veščine so lahko praktične, kulturne, intelektualne ali družbene, torej kakršno koli novo znanje in ne le skavtske »tehnične« veščine, na katere ob tej besedi verjetno pomisli vsak skavtski voditelj. Tudi različni hobiji spadajo v to področje (npr. zbirateljstvo, skrb za živali, dramske in igralske sposobnosti …). Udeleženci lahko izberejo takšno veščino, ki jim bo razširila obzorja, takšno ki jim bo v pomoč kasneje v življenju oz. poklicni karieri, ali pa takšno, ki jim ponuja neskončne ure zadovoljstva. Poudarek je na trudu in vztrajanju glede na zmožnosti mladostnika in ne na doseganju zastavljene stopnje dosežka. Udeleženci morajo znotraj izbrane dejavnosti v določenem časovnem obdobju pokazati predanost, vztrajnost in napredek ter se soočati z osebnimi izzivi. Z drugimi besedami, posameznik lahko dobi priznanje tudi če ni dosegel zastavljenih ciljev, se je pa trudil in pokazal znatno mero osebnega napredka. Veščine omogočajo mladim, da: • poskusijo nekaj novega, • razvijajo svoje sposobnosti, • usvojijo socialne in uporabne spretnosti in znanja in si s tem povečajo svojo možnost zaposlitve, • srečajo in spoznajo nove ljudi, • postanejo bolj organizirani, • odkrivajo, kako iskati informacije, • se naučijo delati z odraslimi, • odkrijejo lastne talente, • nadgradijo samopodobo in • se zabavajo.

Tudi tu velja, tako kot pri športu, da se udeleženec lahko odloči za pridobitev nekega povsem novega znanja ali za nadgraditev že obstoječega znanja. Tipičen primer je glasbena šola. Udeleženec, ki že hodi v glasbeno šolo, lahko učenje inštrumenta uveljavlja za MEPI veščino, če se odloči, da mu bo posvetil vsaj dodatno uro na teden z namenom, da osvoji neko novo znanje oz. spretnost, ki ga/jo po programu tisto leto sicer še ne bi. Udeleženec lahko veščino izvaja samostojno ali kot član skupine. V obeh primerih mora pokazati individualno delo, trud in napredek. Veščina se lahko med obdobjem dejavnosti zamenja samo, če to narekujejo okoliščine, to je, če inštruktor odide ali pa sredstva postanejo nedostopna. V nasprotnem primeru se šteje, da je udeleženec ponovno začel z opravljanjem veščine. Z dovoljenjem Zavoda MEPI lahko udeleženci na zlati stopnji izvajajo dve veščini v skupnem času vsaj 12 oz. 18 mesecev. V tem primeru mora biti ena veščina kulturnega, druga pa poklicnega tipa. Udeleženec lahko izvaja eno veščino v prvi polovici predpisanega časa in drugo v drugi, lahko pa izvaja tudi obe hkrati in zato vsako malo manj intenzivno.

Kaj pa aktivnosti, ki v poletnih mesecih ne potekajo? Če si na zlati stopnji udeleženec izbere področje, kjer aktivnosti poleti ne potekajo, npr. igranje inštrumenta v glasbeni šoli, to pomeni, da v enem šolskem oz. skavtskem letu ne more opraviti 12 mesecev aktivnosti znotraj izbrane veščine. To ne predstavlja nobenega večjega problema, saj program MEPI samo predpisuje skupno 12 mesecev aktivnosti, ki pa se lahko razdelijo na več obdobij. Čas usvajanja veščine se udeležencu tako za čas »poletnega počitka« enakovredno podaljša.

5.3. Prostovoljstvo

Namen udejstvovanja na področju prostovoljstva je, da mladi spoznajo in se naučijo, kako koristno je služiti in nuditi pomoč drugim. To področje temelji na prepričanju, da imajo člani skupnosti odgovornost drug do drugega in da je prostovoljstvo potrebno za ustvarjanje skrbne in srečne skupnosti. Izbrana dejavnost prostovoljstva mora ustrezati sposobnostim vsakega udeleženca in tako postati osebni izziv, ki bo zadovoljujoč in koristen, hkrati pa naj bo tudi v skladu z dejanskimi potrebami skupnosti. Spretnost osebnih odnosov in vodstvene sposobnosti so nekatere od kvalitet, ki se lahko razvijejo z uspešno udeležbo na tem področju. Poudarek je na rednem izvajanju in predanosti dejavnosti prostovoljstva. Na ta način se bodo udeleženci seznanili z dejavnim življenjem v skupnosti. Prostovoljstvo mladim omogoča, da: • spoznajo potrebe drugih in pripomorejo k njihovemu dobremu počutju, • zaupajo drugim in si pridobijo zaupanje drugih, • spoštujejo dobre in slabe lastnosti posameznika in tako spoznavajo tudi svoje dobre in slabe lastnosti, • premagajo predsodke in strahove, • spodbudijo pozitivno delovanje v skupnosti, • sprejmejo in se naučijo odgovornosti in • spoznajo življenje z drugega (globljega) vidika. Prostovoljstvo pri skavtih To področje je za skavte in skavtske voditelje, udeležence programa MEPI, enostavno in najhitreje dosegljivo. Večina naših skavtov opravlja takšno ali drugačno prostovoljno delo pa se tega danes morda niti ne zavedajo. Klanovci bodo za svoje prostovoljno delo uveljavljali služenje, ki ga izvajajo v veji. Voditelji bodo za svoje prostovoljno delo uveljavljali vodenje veje ali kakšnega drugega projekta, na katerem kontinuirano delajo vsaj 1 uro na teden. Izvidniki bodo za svoje prostovoljno delo uveljavljali svojo vlogo vodnika ali podvodnika, saj

redno, vsak teden pripravljajo in vodijo vodova srečanja. V primeru, da izvidnik ni vodnik ali podvodnik, pa se mu v stegu ali četi lahko hitro najde kakšno delo, kjer bi se prostovoljno udeleževal. Tudi mentorstvo veščine je lahko primer prostovoljnega dela. Seveda pa se tudi skavt lahko odloči, da bo področje prostovoljnega dela opravil v kakšni drugi prostovoljni organizaciji ali na kakšen drugačen način. Tudi redna pomoč osebam v stiski, npr. učencu z učnimi težavami (inštrukcije) ali bolni ali ostareli osebi (torej delo izven ustanov ali organizacij), se šteje med prostovoljno delo, v vsakem primeru pa udeleženec potrebuje primernega področnega inštruktorja, ki mu najprej nudi nujno potrebno uvajanje, potem pa pomoč in oporo. To je še posebej pomembno takrat, kadar se oseba odloči za pomoč ljudem v osebni ali socialni stiski, saj lahko tuja stiska postane prehudo breme tudi za prostovoljca. V takšnih primerih je nujno, da je področni inštruktor primerno usposobljen, da mu breme olajša oz. ga sploh ne spusti v okolje, za katero presodi, da ga bo preveč prizadelo. Kaj pa prostovoljno gasilstvo? Če se udeleženec prvič sreča z gasilstvom, bo bolj kot prostovoljno delo pridobival posebne veščine, ki so potrebne za opravljanje gasilske službe. V tem primeru gre bolj za veščino kot za prostovoljstvo. Če pa je udeleženec že dlje časa prostovoljni gasilec in zna pridobljene veščine uporabljati v tovrstne namene, pa dejavnost velja za prostovoljstvo. Za pomoč pri razvrščanju med prostovoljstvom in veščinami si vedno pomagamo z nameni in splošnimi cilji posameznih področij, saj le tako lahko zagotovimo uravnotežen program.

Opisne ocene na področju prostovoljstva – pogost primer inštruiranja Tu gre za osebne cilje in dosežke opravljanja te prostovoljne dejavnosti za posameznega MEPI udeleženca. Kaj so posamezniki, ki so jih udeleženci inštruirali, s tem pridobili, na tem mestu ni relevantno. Torej se vrednoti osebne dosežke MEPI udeleženca in ne dosežke, ki jih je MEPI udeleženec dosegel pri tistemu, ki ga je inštruiral.

5.4. Odprave (krajši potovalni tabori)

Namen MEPI odprav je spodbujanje pustolovskega duha in želje po odkrivanju novega ter razvoj zavedanja o okolju in pomembnosti njegove zaščite in ohranitve. Področje odprav predstavlja udeležencem izziv, da se lotijo organizacije večdnevnega potovalnega tabora z določenim namenom in v nepoznanem okolju. Brez izziva ni MEPI-ja! Soodločanje mladih je najbolj očitno pri pripravi odprav, kjer si s pomočjo mentorja začrtajo namen, načrt in pot odprave in jo

nato tudi izvedejo. Vse faze odprave (organiziranje, načrtovanje, priprave, izvedba in zaključek) zahtevajo skupinsko delo, sodelovanje, samozaupanje in odločnost. To je namreč edino področje, ki ga MEPI udeleženec izvede v skupini. Ta lahko šteje najmanj 4 in največ 7 članov. Omejitve so bile določene zaradi upoštevanja varnosti skupine in da je vsakemu posamezniku omogočeno sooblikovanje skupine in soodločanje v njej. Udeleženci si v indeks vpišejo cilje, ki si jih je skupina zastavila na področju MEPI odprav in ki izhajajo iz skupnega namena odprave, vsak v skupini pa si izbere tudi svoje lastne cilje znotraj odprave. Odprava mladim omogoča, da: • načrtujejo in izvršijo naloge, • razvijejo veščine vodenja, • delajo kot člani ekipe, • spoznavajo potrebe in prednosti ostalih v skupini, • se naučijo misliti na vse, kar se na potovanju potrebuje, • se odzovejo in sprejmejo izziv, • odločajo in sprejmejo posledice svojih odločitev, • razmišljajo o svojem delu in aktivnostih in • uživajo v bivanju v naravi in jo cenijo. Slika: Timsko delo je ključno za dosego cilja na področju odprav! (Avtor: Rok Rakun)

Vse odprave so ustvarjene s točno določenim raziskovalnim namenom in vsebujejo samostojno in neodvisno popotovanje po zemlji, vodi ali morju. Izvajajo se lahko peš, s kolesom, na konjskem hrbtu in v čolnih ali na jadrnicah. Uporaba motornih vozil je med odpravo prepovedana (seveda je dovoljena njihova uporaba na poti do izhodišča in po zaključku odprave), izziv za udeležence pa, da odpravo načrtujejo tako, da vozil ne bodo potrebovali. Prav tako mora odprava v največji možni meri potekati v naravi, naseljem pa se je potrebno pri načrtovanju poti karseda izogniti. Za vsako stopnjo je določena minimalna dolžina poti in časa, ki ga morajo udeleženci na dan nameniti za pot

in ostale aktivnosti (glej tabelo). Ne glede na vreme je obvezno prenočevanje v šotorih ali bivakih, odprave pa lahko potekajo tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Tabela 3: Minimalne zahteve za odprave. Stopnja

Minimalni čas

Dolžina aktivnosti in poti

Skupaj

bronasta

2 dneva in 1 noč

najmanj 6 ur na dan (od tega najmanj 3 ure potovanja) peš: 24 km, kolo: 113 km*

12 ur namenskih aktivnosti

srebrna

3 dni in 2 noči

najmanj 7 ur na dan (od tega najmanj 3,5 ure potovanja) peš: 48 km, kolo: 193 km*

21 ur namenskih aktivnosti

zlata

4 dni in 3 noči

najmanj 8 ur na dan (od tega najmanj 4 ure potovanja) peš: 80 km, kolo: 274 km*

32 ur namenskih aktivnosti

*2 km po makadamu = 1 km po asfaltu Področje odprav je zaradi svoje specifike najbolj kompleksen del programa MEPI. V tem delu vodiča smo zato predstavili samo najpomembnejše lastnosti MEPI odprav, podrobneje pa so vse zahteve in pravila MEPI odprav ter naloge voditeljev odprav, spremljevalcev in ocenjevalcev odprav razložene v zadnjem poglavju za voditelje MEPI odprav. O njih se skavtski voditelji podrobneje podučijo na krajšem izobraževanju, ki ga pripravlja in izvaja ZSKSS od leta 2016 naprej.

5.5. Projekt Neznani prijatelj – PNP

PNP je dodatna zahteva, ki se izvaja le na zlati stopnji. PNP udeleženca postavi pred izziv, da se udeleži nekega projekta, lahko kot udeleženec ali kot izvajalec. To je idealna priložnost, da poizkusi tudi nekaj povsem novega. S tem želi MEPI doseči, da bi udeleženec skozi delovanje in bivanje z drugimi, prej nepoznanimi ljudmi, razvil zrelost in občutek odgovornosti za svoja dejanja, hkrati pa razširil tudi lastne interese in izkušnje. Vsak udeleženec v novi skupini stremi k čim boljši samopodobi, kar naredi to področje še bolj izzivalno. Da bi lahko izpolnil cilje tega projekta, je zaželeno, da se ga udeleži sam. Bistveno je, da pozna čim manj ostalih udeležencev, saj lahko na tak način pridobi nove prijatelje in vzpostavi nove odnose.

PNP omogoča mladim, da: • razširijo svoja že pridobljena znanja in sposobnosti, • sklepajo nova prijateljstva in pokažejo skrb za druge, • uživajo v delu in življenju z drugimi, • delajo za doseganje skupnega cilja skupine, • razvijajo komunikativnost in druge socialne veščine in • se srečajo in soočijo z nepoznanim okoljem in ljudmi. V skavtski praksi je odličen primer PNP udeležba ali vodenje vseh usposabljanj, ki trajajo vsaj 5 dni in 4 noči: vse taborne šole, Skavtska šola življenja v naravi, Mala šola življenja v džungli, Tečaj za vodnike in še kaj. Šteje tudi udeležba na mednarodnih skavtskih taborih, npr. na svetovnem ali nacionalnem Jamboreeju, Rowerwayu, Mootu … PNP je mogoče opraviti tudi v več vikendih, če je izobraževanje oz. projekt tako zastavljen. Pomembno je, da gre za nadaljevanje in da so udeleženci isti, saj je namen PNP spodbujanje novih prijateljstev, ki naj bi bila kvalitetna in ne kvantitetna. Vsi dobro vemo, da smo na tabornih šolah in raznih taborih z nekaterimi posamezniki spletli trdna prijateljstva, ki trajajo še danes, medtem ko smo na državnih srečanjih voditeljev sicer spoznali mnogo prijetnih ljudi, s katerimi pa se srečujemo le občasno in jih bolj kot ne štejemo za svoje znance. Seveda se tudi tu skavti lahko udeležijo katere koli neskavtske aktivnosti, ki zadostuje kriterijem PNP (skupina vsaj 5 ljudi, neznan kraj, 5 dni/4 noči, lasten namen in cilj PNP). Nekateri udeleženci izberejo projekt, kjer je večina udeležencev njihove starosti, medtem ko so drugi raje del manjše skupine, ki dela z majhnimi otroki (npr. letovanja otrok Zveze prijateljev mladine, razni drugi poletni tabori ali šole ipd.) ali starejšimi osebami. Pred odločitvijo za ta projekt mora biti glavni namen jasen. Slika: TŠ so odlična priložnost za tvoj PNP! Predstavitev MEPI na TŠ Pripravnik, avgust 2015 (Avtor: Sabina Gabrijel)

5.6. Nabor možnih aktivnosti pri skavtih in v bližnji okolici

Šport

Veščine

Prostovoljstvo

Odprave

PNP

Treningi na šoli

Ognji

Vodenje veje/stega

Potep voda

Vodenje TZV / SŠ / TŠ

Treningi v klubih

Ročne spretnosti

Pomoč v veji/stegu

Potovalni tabor PP

Udeležba na TZV / SŠ / TŠ

Tek

Orientacija

Vodenje na ravni ZSKSS

Orientacijsko tekmovanje

Pomoč na TZV / SŠ / TŠ

Plačane vadbe: Pilates, joga, fitnes

Gradbeništvo

Pomoč pri projektih ZSKSS

Daljši orientacijski pohod voda/klana/SKVO-ja

Udeležba na treningih SALTO YOUTH

Pohodništvo, alpinizem

Pisanje/poezija

Pomoč pri projektih stega

Ekstra MEPI odprave organizirane s strani ZSKSS

Udeležba na treningih drugih organizacij / društev

Plezanje

Astronomija

Pomoč pri projektih v lokalni skupnosti (občina, župnija ...)

Potep z vodom na TZV-ju (v dogovoru z voditelji TZV zaradi prilagoditev potepa)

Vozli

Pomoč v drugih društvih/ organizacijah v lokalni skupnosti (gasilci, kulturno društvo, mladinski svet ...)

Poglavje 6

Indeks doseĹžkov programa MEPI

6 53

6. Indeks dosežkov programa MEPI V programu MEPI uporabljamo t. i. indeks dosežkov programa MEPI ali Record Book kot orodje za spremljanje pridobljenih znanj, veščin in kompetenc posameznika. Program MEPI – Mednarodno priznanje za mlade

Indeks dosežkov programa MEPI – Mednarodno priznanje za mlade Zavod MEPI – Mednarodno priznanje za mlade Oražnova 10 Ljubljana www.mepi.si mepi@mepi.info

Indeks dosežkov

_Record Book_Cover.indd 1

26/03/2013 17:07

Udeležba v MEPI-ju se prične, ko mladostnik pridobi indeks. Uporablja se za zapis napredka, uspehov in dosežkov udeleženca skozi program. Področni inštruktor na koncu, ko so zahteve izpolnjene, potrdi oz. zapiše svojo oceno udeleženčevega napredovanja in dosežkov v indeks dosežkov. Udeležence se ocenjuje glede na: • izpolnjevanje osnovnih zahtev, kot je navedeno zgoraj, • stopnjo predanosti v izbrani dejavnosti, • osebni (lastni) učinek in trud, • povečanje stopnje razumevanja in zavedanja o potrebah ljudi oz. o opravljenem delu. MEPI mentorji naj poskrbijo, da so osebni podatki udeležencev vpisani na začetku in da je vpisan datum vstopa v program. Indeks se uporablja za beleženje le uspešnega napredka na posamezni dejavnosti. Vpisi se izvršijo takrat, ko so zahteve vsakega posameznega področja izvršene. Neuspeh se ne beleži. Če ocenjevalec ni zadovoljen s storilnostjo udeleženca, tega ne vpiše v indeks. Udeležencu svetujte, naj nadaljuje z dejavnostjo še nekaj časa, dokler ne izpolni vse zahteve področja. Če udeleženec določenih zahtev ne izvrši v predpisanem času, se mu ta lahko podaljša, dokler jih ne doseže. Enako se zelo pazi na to, da so v indeksu zapisane samo pozitivne misli. Ocenjevalčevo poročilo naj bo sestavljeno tako, da poudari pozitivne lastnosti storilnosti udeleženca ter ga s tem spodbuja k nadaljevanju dejavnosti. Ne pišemo torej stavkov v stilu »Kljub temu da je bil na začetku len ali nemotiviran …«. Pri zapisu ocene je pomemben samo napredek in samo tega zapisujemo. Na zlati stopnji se priporoča, da ocene ne poda področni inštruktor,

pač pa tretja oseba, ki opravi neodvisno oceno. Za vstop na naslednjo stopnjo se udeleženec prijavi pri svojem mentorju, s katerim se pogovorita o izkušnjah, ki jih je pridobil na prejšnji stopnji. Voditelj nato preveri indeks in se z udeležencem dogovori, kdo bo inštruktor/ocenjevalec za posamezno področje. Po končani posamezni stopnji so podeljena priznanja. V Veliki Britaniji in v nekaterih drugih državah (Irska, Finska, Gibraltar, Malta, Nemčija) je program priznan in ustrezno vrednoten tudi med delodajalci, medtem ko moramo v Sloveniji še doseči ustrezno prepoznavnost in vrednotenje tovrstnega neformalnega izobraževanja. Indeks izpolnjuje: • ZSKSS: stran 2 (podatki o izvajalcu) – naslov in štampiljka. • Udeleženec: najprej napiše vse cilje, napiše kakšne zanimive zapise iz skavtskega MEPI dnevnika, na tretji strani pa doda še poročilo (pričevanje o lastni MEPI bronasti/srebrni/zlati zgodbi – kot bi napisal kratek članek za časopis). • Ocenjevalec: opisna ocena, datumi in podpisi. Pri izpolnjevanju indeksa pazimo na: • vpis naziva oz. štampiljke ZSKSS (licenčne izvajalke programa MEPI) na začetku, • zapis datuma vstopa v program in datuma začetka opravljanja prve aktivnosti, • minimalne časovne kriterije: • 3 mesece oz. 15 tednov • 6 mesecev oz. od 26 do 30 tednov • … • da področni inštruktor ni starš, • da so cilji pravilno postavljeni (jasni, časovno opredeljeni, realni …). Primer izpolnjenega indeksa dosežkov

Poglavje 7

Določanje ciljev – S.M.A.R.T. metoda

Jaz bom dosegel to, pa to (merljivo), do takrat (časovni roki), preko tega, pa tega / s pomočjo tega, pa tega (aktivnosti). To bo prispevalo k … (glavni namen, želja, odgovor na to, zakaj sploh si postavljamo cilj). 56

7. Določanje ciljev – S.M.A.R.T. metoda Pravila določanja dobrih, jasnih, konkretnih in preverljivih ciljev so skavtskim voditeljem, ki so se že udeležili kakšne taborne šole, bolj ali manj jasna. Prej se naučimo določene veščine, bolje nam bo šlo v življenju. Tudi udeleženci programa MEPI morajo že na prvi stopnji usvojiti to veščino, ne glede na svoja leta. Najlažje si pravila določevanja dobrih ciljev zapomnimo po kratici S. M. A. R. T., saj so pametni cilji tudi dobri cilji. Če bodo cilji tako zastavljeni, obstaja bistveno večja možnost uresničitve lastnih potreb in interesov, kot pa če takega (ali podobnega) načina ne upoštevamo. Posamezna črka besede S.M.A.R.T. predstavlja enega izmed pomembnih elementov, ki ga mora vsebovati vsak zastavljeni cilj: • Specifičen (specific, simple). Cilj mora biti konkreten, kar se tiče procesov in virov. Mora biti specifičen, jasen, direkten. Naj ne bo nekaj v oblakih. Vprašamo se: »Kaj natančno hočem? Kaj mora biti narejeno in do kdaj? Kdo bo to naredil? Kaj vse potrebujem? Zakaj to počnem? Ali lahko cilj 100 % sam usmerjam in vplivam nanj? Ali je cilj zapisan preprosto in tako možganom razumljiv? • Merljiv (measurable, motivational). Cilj je merljiv preko objektivnih kazalcev. Dejstvo je, da če stvari ne moremo meriti, jih ne moremo kontrolirati. Po čem boš prepoznal, da si svoj cilj dosegel? S čim boš to dokazal? • Dosegljiv (achievable). Cilj mora biti dosegljiv, kar pomeni, da ga je možno uresničiti. Ne smemo si postaviti ciljev, ki niso izvedljivi, ker to izredno slabo vpliva na moralo in motivacijo. Tvoji zastavljeni cilji morajo res biti dosegljivi, morajo biti taki, da imaš vpliv nanje – da sprožajo akcijo. Poleg tega je tukaj zelo pomembno tudi pametno načrtovanje ciljev, saj lahko kakšno nalogo, ki zgleda neizvedljiva, s pametnim načrtovanjem naredimo izvedljivo. Obenem pa te mora spremljati občutek, da lahko to dejansko narediš, da lahko to obljubiš, da si sposoben to narediti. Pri tem se dosegljivost navezuje predvsem na kratkoročne ovire, ki jih moraš upoštevati pri postavljanju ciljev. Cilj zapišemo v sedanjosti (glagol v sedanjiku) – kot da bi bil že dosežen. Najbolje je, če ga zapišemo v prvi osebi ednine. • Realen, pomemben (reachable, realistic). Cilj naj bo pomemben za doseganje tvoje vizije. Če bo cilj zate res pomemben, potem ti bo tudi prinesel ustrezno zadovoljstvo (reward). Povezana z dosegljivostjo je tudi realnost postavljenega cilja, pri čemer se to navezuje predvsem na časovni okvir cilja in tvoje zmožnosti in sposobnosti. Postaviti si moramo visoke in obenem realne cilje – višino določamo sami. Najlažje je določati realne cilje na podlagi preteklih izkušenj. • Časovno definiran (time-related, timely). Cilj je časovno določen, ima zadnji rok. Za vsak cilj ( tudi posamezne naloge in aktivnosti znotraj enega cilja) moraš določiti tudi časovno omejitev oziroma rok, do kdaj boš ta cilj izpolnil.

Poglavje 8

ShematiÄ?en prikaz poti udeleĹženca programa MEPI

8. Shematičen prikaz poti udeleženca programa MEPI Udeleženec se po odločitvi za sodelovanje v programu MEPI in pridobitvi MEPI indeksa dosežkov: prvič sestane z mentorjem, ponavadi osebno, z namenom

da se udeleženca spodbudi, da spregovori o svojih interesih in najljubših dejavnostih, kakor tudi o prihodnjih željah glede zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja. Ta pogovor predstavlja mentorju osnovo za delo z udeležencem. Izkušnje kažejo, da je mnoge mlade najprej bolje spodbujati na enem področju, medtem ko se jih na druga področja vpelje kasneje.

odloči, pri katerih dejavnostih na posameznem področju bi rad sodeloval,

pri čemer si pomaga lahko tudi s spletno stranjo Programa (www. mepi.si) in seznamom dejavnosti.

skupaj z mentorjem določi svojega inštruktorja. To je

oseba, s katerim udeleženec sodeluje med aktivnostmi, kot sta na primer učitelj glasbe ali športni trener. Mentorji in udeleženci morajo pregledati seznam dejavnosti, da vidijo, ali se od ocenjevalca morda zahtevajo določene kvalifikacije.

sestane z inštruktorjem, s katerim se pogovorita o ciljih, ki jih bo udeleženec skušal doseči med opravljanjem dejavnosti, in

dosežene cilje vpisuje v ustrezne rubrike v mapi udeleženca.

Zaključek posamezne stopnje Ko udeleženec meni, da je zaključil posamezno stopnjo:

izpolni indeks dosežkov z naslednjimi podatki:

nazivom dejavnosti ter datumom začetka in zaključka izvajanja dejavnosti.

prosi svojega inštruktorja oz. ocenjevalca, da izpolni ustrezne rubrike v indeksu dosežkov.

Ta preveri, ali sta v indeksu pravilno zapisana naziv dejavnosti (kot je v seznamu dejavnosti) ter natančen datum začetka in zaključka dejavnosti.

prinese indeks dosežkov svojemu mentorju, ki

preveri podatke in se z Nacionalnim odborom MEPI dogovori o izdaji priznanja, ki se podeli na lokalni/regionalni/nacionalni ravni ob najprimernejšem času, npr. na prireditvi.

Kaj pa, če udeleženec odide v drugo inštitucijo oz. organizacijo? Udeleženec: pred odhodom poskrbi, da za vsako uspešno opravljeno področje prejme podpis, toda

če dejavnost še ni opravljena v celoti, je treba za udeleženca pripraviti dokumente s podatki o dejavnosti in doseženem napredku, ki jih udeleženec predloži novi šoli.

vzpostavi stike z novo organizacijo in se pozanima, ali izvajajo program. Če:

- - -

nova organizacija program izvaja, ji je treba poslati dokazila o dosežkih. nova organizacija programa ne izvaja, mora mentor pridobiti informacije o najbližji skupini MEPI ter le te posredovati udeležencu. udeleženec zamenja izvajalsko inštitucijo Programa, mora izpolniti zadnjo stran indeksa dosežkov.

Poglavje 9

DODATEK: Primerjava programov s pomoÄ?jo tabel

9. DODATEK: Primerjava s pomočjo tabel SKAVTSTVO

MEPI PROGRAM SPLOŠNO

Članska organizacija

Program socialne franšize

Temelji na načelih, ki jih je v začetku 20. stoletja napisal Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtskega gibanja.

Ustanovljen je bil leta 1956 pod vodstvom dr. Kurta Hahna in pokroviteljstvom Edinburškega Vojvode – princa Filipa. Temelji na 10 vodilnih načelih.

Mladi so sposobni katerekoli naloge, če jim le zaupaš in jim daš svobodo.

“V tebi je več, kot si misliš” Vsaka mlada oseba lahko realizira svoj potencial, če se ji zagotovi priložnosti za doživetja in izkustva ter za osebne zmage.

ZSKSS je bilo ustanovljeno leta 1990 na temeljih predvojnega slovenskega skavtstva.

Slovenija se je v program prvič vključila leta 1997.

Namenjen otrokom od 6. leta starosti, mladim in odraslim. Enkrat skavt – vedno skavt.

Namenjen mladim med 14. in 25. letom. Nadaljevanje v društvu GAHA (Prejemniki priznanja MEPI).

Osnovni namen vzgoje v ZSKSS je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti.

Program izhaja iz predpostavke, da mora mladostniku aktivna (so)udeležba v programu predstavljati osebni izziv. S tem namenom program MEPI mlade postavlja v vlogo aktivnih in odgovornih načrtovalcev in oblikovalcev svojega osebnega programa napredka, ki izvira iz njihove notranje motivacije. MEPI program ima netekmovalen značaj in je pisan na kožo posameznemu udeležencu, ki si sam sproti, glede na svoje zmožnosti, določa cilje in izbere težavnostno stopnjo.

Skavte po vsem svetu druži veselje do življenja v naravi, druženja, pustolovščin in pripravljenost na izzive, osebno rast in pomoč sočloveku.

Program Mednarodno priznanje za mlade – MEPI mladim omogoča, da v svojem prostem času, v okviru neformalnega učenja, z aktivno udeležbo na različnih področjih (prostovoljstvo, veščine, šport in odprava), odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Tako mlade spodbuja k vsestranskemu razvoju v aktivne, odgovorne in zadovoljne ljudi, pripravljene na izzive življenja.

Otroci in mladi se tedensko srečujejo v malih skupinah in prevzemajo odgovornosti, ki ustrezajo njihovi starosti, pripravljenosti. Potem pa je tu še cel kup izzivov, potepov, zimovanje, poletno taborjenje, dvodnevni izleti, projekti, kot so Luč miru iz Betlehema, Dan Zemlje, sodelovanje z lokalno skupnostjo ...

Udeleženci se tedensko srečujejo z mentorjem in področnimi inštruktorji, ki jih usmerjajo pri zastavljanju in doseganju ciljev na 4 področjih: veščine, šport, prostovoljstvo, odprave (in na zlati stopnji še PNP).

Osebno napredovanje – osebna rast v PP in SKVO. Knjižice osebnega spremljanja v PP. Listi osebnega spremljanja na dogodkih usposabljanja.

Načrtovana, ciljno usmerjena osebna rast. Ozaveščena in zapisana sproti. Vrednotena s strani strokovnjakov (področnih inštruktorjev) in potrjena s pridobitvijo mednarodnega certifikata.

PODROČJA Služenje

Prostovoljstvo

Potepi, pohodi, orientacijski izzivi, popotniški tabori, raziskovalni tabori …

MEPI odprave

Simulacija glavne odprave, simulacija potepa, pohoda, orientacijskega izziva. Primer: mini tabor pred obljubami, izhodi PP pred taborom …

Poskusna odprava

Orientacijsko poudarjen skavtski potep (2, 3, 4-dnevni) s povabljenim objektivnim ocenjevalcem, ki mlade pozdravi na kontrolnih točkah ali pa jih le opazuje od daleč/na skrivaj.

Glavna odprava

Skupina mladih približno iste starosti in znanja, ki se skupaj pripravi in gre na odpravo – vsaj 4 ljudje (največ 7). Ni nujno, da so vsi MEPI udeleženci.

MEPI skupina

Veščine, umetnost, ročne spretnosti, ŽVN tematike

Veščine

Skrb za zdravje

Rekreativni šport

Taborne šole, izobraževanja v tujini, drugi daljši dogodki usposabljanja (ne nujno znotraj skavtskih organizacij, lahko tudi drugje).

Projekt Neznani prijatelj (uporablja se kratica PNP).

VLOGE Osebni spremljevalec. Lahko je sovoditelj, stegovodja, bivši voditelj, voditelj iz bližnjega stega, voditelj iz taborne šole, nekdo zunanji … odrasla oseba z ustreznim znanjem (znanje vodenja, načrtovanja in spremljanja ter poznavanje MEPI programa).

MEPI mentor

Skavtski voditelj z znanjem orientacije in priprave/izpeljave skavtskih taborov.

MEPI voditelj odprav

Strokovnjak s področja oz. nekdo, ki obvlada.

MEPI področni inštruktor

Zunanji/objektivni sodelavec (to pomeni vsaj iz druge veje, iz drugega stega ali pa iz nacionalnega tropa »MEPI v vsak steg«).

MEPI ocenjevalec

»MEPI skavt/inja«. Skavt ali skavtinja od 9. razreda (14 let) naprej pa tja do srednjih voditeljskih let (24 let).

MEPI udeleženec

Poglavje 10

Vodenje MEPI odprav

1. Bistvo in načela MEPI odprav 2. Osnovne zahteve in pogoji (1. faza) 2.1 Mednarodni standardi MEPI odprav (20 točk) 2.2 Časovni okvir 2.3 Vrste odprav 2.4 Namen in cilji 2.5 Proces odprav 2.6 Akcijski načrt 3. Vloge 3.1 Voditelj MEPI odprave (Expedition leader) 3.2 Spremljevalec MEPI odprav (Supervisor) 3.2.1

Trije nivoji spremljanja odprav

3.2.2

Naloge spremljevalca

3.3 Ocenjevalec MEPI odprav (Assesor) 3.3.1

Naloge ocenjevalca

3.3.2

Kontrolni pregled (Pre-expedition check)

3.3.3

Vrednotenje po odpravi (Oral debriefing)

4. Priprave na odpravo 4.1 Pripravljalni treningi (2. faza) 4.2 Poskusna odprava (3. faza) 5. Načrtovanje in izvedba odprave (4. faza) 5.1 Namen in cilji

5.2 Trasa 5.3 Način potovanja 5.4 Čas 5.5 Vrisovanje 5.6 Obvezni obrazci in dogovori 5.7 Naloge 6. Zaključek odprave (5. faza) 6.1 Vrednotenje po odpravi / Ustno poročanje 6.2 Poročilo, predstavitev 6.3 Vpis opisne ocene v indeks 7. Možnosti opravljanja MEPI odprave pri skavtih

Vodenje MEPI odprav

Bistvo in načela MEPI odprav Odprava predstavlja izkušnjo pustolovščine, dela v skupini in samoiniciativnega ukrepanja. Glavni namen odprave je: Pri udeležencih spodbuditi duh dogodivščine in odkrivanja. To dosegamo preko skupine (4–7 ljudi), ki mora biti dovolj homogena in trdna, da lahko sama izvede popotovanje na neznanem območju z določenim namenom in cilji. Odprava zahteva: fizično pripravljenost, odločanje v skupini, vztrajnost in sodelovanje vseh članov. Odprava je uspešna, ko vsak v skupini izboljša osebne sposobnosti glede na začetno znanje in zmožnosti. Področje odprav v programu MEPI je eno od štirih področji, s katerimi mladostniki celostno razvijajo svojo osebnost. To področje omogoča mladim da: • Demonstrirajo podjetnost – s tem, da se spodbuja različne oblike popotovanj in široko paleto namenov. Skupina se lahko odloči za najrazličnejše cilje, ki si jih zastavi poleg splošnih, in teži k temu, da bi lastne cilje kar najbolje uresničila. MEPI nudi mladim izražanje največje možne podjetnosti in domišljije. • Se izrazijo kot član tima – odprava se od ostalih področji v programu MEPI razlikuje po tem, da se izvaja v skupinski obliki. To pomeni, da morajo za uspeh vsakega posameznika vsi člani skupine težiti k istem cilju in med sabo sodelovati. • Se odzivajo na izzive – osnovna izhodišča si skupina zastavi sama, vendar na sami izvedbi odprave sledi mnogo nepričakovanih situacij zaradi vremena, okolice, napak. Na vse to se mora skupina pripraviti in se na nevšečnosti tudi

•

• •

•

• •

konstruktivno odzivati. Razvijajo sposobnosti vodenja – člani skupine imajo možnosti, da v različnih situacijah razvijajo vlogo voditelja tako, da ima vsak možnost, da razvije svoj stil vodenja in sposobnosti podajanja in sprejemanja svojih namenov in videnj drugim. Prepoznajo potrebe in kvalitete drugih – vsa skupina mora za uspeh odprave delovati kot eden, zato je pomembno, da člani skupin prepoznavajo močne in šibke točke ostalih članov in si nudijo vzajemno podporo. Se odločajo in za svoje odločitve prevzemajo odgovornost – dejavnosti na prostem zahtevajo mnoge načrtne odločitve in tudi odločitve, ki so trenutne. Udeleženci se morajo za skupno dobro odločati in prevzemati odgovornost za svoje odločitve. Načrtujejo in izpolnijo nalogo – vsaka skupina mora načrtovati odpravo in jo po načrtu tudi izvesti, tako da načrt vsebuje želje, sposobnosti in potrebe vseh članov skupine. To sledi pripravljalnemu programu (treningu), v katerem skupina pridobi vse potrebne izkušnje, da lahko kasneje uspešno zaključi odpravo z lastnim trudom. Reflektirajo osebni doprinos k uspehu – za uspešno, varno in spominov polno izvedbo kvalifikacijske odprave mora vsak posameznik že v času priprav vrednotiti svoj nastop in vlogo za končni uspeh cele skupine. Uživajo v naravi in jo cenijo – mesta in vasi so vključena le iz praktičnih razlogov, sicer pa se večina izvedbe odprave dogaja na podeželju in v naravi, s čimer udeleženci pridobivajo zavest o pomembnosti ohranjanja okolja in naravne dediščine ter posredno tudi kulturne dediščine na območju, kjer potujejo.

Odprava zahteva: • podjetnost in konceptualno zamisel odprave; • premislek, pazljivost in pozornost na detajle ter organizacijske sposobnosti v fazi priprav; • pripravljalni trening (urjenje) tako teoretični kot praktični, kar je predpogoj za uspešno in predvsem varno izvedbo končne odprave; • delitev odgovornosti med člani skupine, vodenje iz same skupine, samoodvisnost skupine in sodelovanje med vsemi, ki so vključeni; • odločenost za dokončanje zastavljenega; • končno poročilo, ki temelji na zastavljenih ciljih.

Dogodivščina in odkrivanje Odkrivanje ni omejeno zgolj na to, kaj bodo skupina in posamezniki odkrili v naravi, ampak tudi na to, kaj bo vsak posameznik odkril znotraj sebe. To zajema vse od premagovanja fizične obremenitve in spopadanja z naporom, ki ga morda posameznik ni vajen, preko neprijetnosti zaradi naravnih vplivov in nesporazumov v skupini, s čimer posamezniki spoznavajo svoje obnašanje, pa vse do olajšanja, ki sledi na koncu uspešne odprave, pri čemer posamezniki odkrivajo nova obzorja svojih sposobnosti. Prav to je najmočnejša točka področja odprav. Udeleženci morajo podrediti svoje osebne interese interesom skupine in se znotraj skupine prilagajati eden drugemu. Vse to je še dodatno oteženo s zunanjimi vplivi narave in okolja. Popotovanje Ne glede na to, katero obliko odprave si izberejo udeleženci (klasična ali raziskovalna, o tem bo več govora kasneje), vedno je to popotovanje. Potovanje je najbolj osnoven koncept, ki sestavlja področje odprav. Vse ostalo so vsebine, ki sovpadajo glede na cilje popotovanja. Udeleženci na področju odprav potujejo z lastno silo, brez motoriziranih pripomočkov. Potovanje je največkrat počasno, ker se je potrebno prilagajati najšibkejšemu členu skupine. Čas popotovanja vpliva tudi na dojemanje časa, ki zaradi različnih oblik potovanja prinaša različne vtise. Poleg tega na potovanju izven urbanih centrov udeleženci začutijo zaradi odsotnosti takojšnje pomoči večjo odgovornost do sebe, drugih in okolja in sprejemajo posledice svojih odločitev. Skrb za skupno dobro Pri tem mislimo na skrb posameznika za skupino. Področje odprav je edino področje v programu MEPI, kjer je uspeh posameznika v precejšnji meri odvisen od uspeha skupine. Zato timsko delo kot pogoj uspeha ne sme biti prepuščeno naključju. Posvečanje medsebojnim odnosom med člani skupine je prav tako pomembno za končni uspeh kot vse tehnične veščine, ki jih je potrebno osvojiti za končni uspeh. Ker odprava zahteva timsko delo, je to področje že konceptualno zastavljeno tako, da od udeležencev zahteva skrb za skupno dobro. Prav to pa je značilnost tima, da ima skupni cilj in skupno pot. Če je skupina sestavljena zgolj iz posameznikov, kjer ima vsak svoj interes, je velika verjetnost, da bo kvalifikacijska odprava neuspešna. Ni bolj primerne situacije, kot je na primer skupno veslanje ali skupno odločanje o tem, kaj si bodo člani skuhali za kosilo, ali pa življenje v šotorih na 3 kvadratnih metrih. Neodvisnost vzpostavljena tekom letnih srečanj ter konsolidacija in homogenizacija skupine tekom poskusnih odprav predstavljajo pravo osnovo za razvoj in povezanost skupine. Dogodivščina in odkrivanje vedno predstavlja določeno stopnjo tveganja. Zaupanje med člani skupine se lahko vzpostavi samo preko skupnih dogodivščin in izpostavljanja posameznikov v kritičnih situacijah. Tako se gradijo medosebni odnosi članov skupine. Igre in vaje za skupinsko dinamiko so zato ključna vsebina srečanj skozi celo leto.

Narava in okolje Narava je vedno tisti prostor, ki se ga mnogokrat premalo zavedamo in njeno pomembnost zaznavamo šele takrat, ko smo priča naravnim katastrofam, toliko bolj, kolikor so bližje nam samim. Človek nikoli v svojem razvoju ni bil ravnodušen do problemov okolja in narave. Paradoks, ki se pojavlja v času postindustrijske dobe, je občutljivost na naravne probleme, katerih povzročitelj je človek sam. V današnjem času so dejavnosti, ki se odvijajo v naravi, naj si gre za športne ali turistične, v vrhu vrednostnih lestvic. Program MEPI tako kot skavtstvo na področju odprav omogoča raziskovanje in spoznavanje pomena narave kot enega najpomembnejših elementov človekovega obstoja, kot vrednoto. Preko dejavnosti na poskusni in kvalifikacijski odpravi se krepi čut za odgovornost do spoštovanja naravne dediščine. V Sloveniji imamo v primerjavi z ostalo Evropo idealne pogoje za vzgojo in izobraževanje o in v naravi. Biotska raznovrstnost ali veliko število endemitov omogoča okoljsko vzgojo in osebni odnos do problemov varstva okolja.

Osnovne zahteve in pogoji (1. faza)

2.1

Mednarodni standardi MEPI odprav

20 standardov 1. Popotovanje z lastnim trudom oz. fizično silo. 2. Neodvisnost in samozadostnost skupine! Brez zunanje pomoči in spremstva! 3. MEPI spremljevalec odprave: odrasla oseba, ki je zmožna/sposobna sprejeti odgovornost za varnost skupine 4. Namen in cilji odprave (program, vsebina). 5. Osebna oprema: Vsak mora imeti ustrezno obutev, oblačila in opremo. 6. Dovolj pripravljalnih treningov (znanje, veščine) in ustrezna kondicijska pripravljenost. 7. Izvedena vsaj ena poskusna odprava, in sicer na vsaki stopnji programa. Način potovanja mora biti enak in odprava mora potekati v podobnem okolju kot kvalifikacijska odprava. 8. Odgovornost skupine – skupina sama načrtuje in vse organizira (izbira poti, vrisovanje točk). 9. Odpravo ocenjuje ustrezno kvalificirana oseba – MEPI ocenjevalec. 10. Skupina mora šteti med 4 in 7 udeležencev. (Določi se ime skupine) 11. Ustrezna starost za opravljanje MEPI stopnje. 12. Udeleženci MEPI-skupine delajo odpravo vsi na isti stopnji. 13. Član skupine ne sme biti nihče, ki je že zaključil odpravo na tej stopnji ali na višji. 14. Skupina mora prenočevati v naravi (šotori, bivaki ipd. – skupna oprema) 15. Zagotovljeni minimalni standardi za določeno stopnjo: dnevi, kilometri, potovalne ure, ure aktivnosti glede na namen. 16. Odprava mora potekati v primernem letnem času (zavisi tudi od zrelosti in izkušenosti skupine!) 17. Potovanje mora biti opravljeno v celoti, kot je načrtovano. 18. Okolje mora biti ruralno (izven naselij), primerno namenu potovanja in udeležencem nepoznano. 19. Kuhanje v naravi: Vsaj enkrat na dan si mora skupina pripraviti en topel energijsko hranilen obrok (jedilnik, skupna oprema za kuhanje). 20. Skupina mora izdelati končno poročilo in se dogovoriti za predstavitev.

2.2

Časovni okvir Stopnja

Minimalni čas

Dolžina aktivnosti in poti

Skupaj

bronasta

2 dneva in 1 noč

najmanj 6 ur na dan (od tega najmanj 3 ure potovanja) peš: 24 km, kolo: 113 km*

12 ur namenskih aktivnosti

srebrna

3 dni in 2 noči

najmanj 7 ur na dan (od tega najmanj 3,5 ure potovanja) peš: 48 km, kolo: 193 km*

21 ur namenskih aktivnosti

zlata

4 dni in 3 noči

najmanj 8 ur na dan (od tega najmanj 4 ure potovanja) peš: 80 km, kolo: 274 km*

32 ur namenskih aktivnosti

2.3 Vrste odprav Znotraj področja odprav v programu MEPI lahko udeleženci izbirajo med 3 tipi odprav: • klasična odprava; možno na vseh stopnjah (bronasta, srebrna, zlata); • raziskovalna odprava; možno na vseh stopnjah (bronasta, srebrna, zlata); • drugi pustolovski podvigi; možni samo na zlati stopnji. Klasična odprava je popotovanje z namenom. Glavna sestavina je popotovanje. Čas se porabi za iskanje poti, orientacijo, potovanje, postavljanje šotorov in aktivnosti, ki so povezane z odpravo. Raziskovalna odprava pa je namen s popotovanjem. Glavna sestavina je raziskovanje območja. Vsaj ena tretjina časa je še vedno namenjena popotovanju, vendar pa se večina časa porabi za poizvedovanje ali raziskovanje namena odprave. Primeri odkrivanj so lahko naravni, geografski in zgodovinski pregledi ter fizične aktivnosti, kot so orientacija, jamarstvo, plezanje ipd.

Vloga mentorja v raziskovalni odpravi je nekoliko drugačna. Njegova vloga je prav v začetni fazi načrtovanja odprave nekoliko večja kot pri klasični obliki. Pomembno je, da usmerja udeležence v pravo smer na podlagi poznavanja skupine, da si skupina zastavi realne cilje, primerno temo raziskovanja, obliko potovanja in tako dalje. Raziskovanje je vključeno že v začetku in ni zgolj del kvalifikacijske odprave. Temelji na relevantni in dostopni literaturi, znanju, dostopnem v muzejih, internetu, lastnih poskusih in meritvah. Odprava se ne izvaja v naseljih, zato je potrebno podatke in znanje pridobiti pred njo, za kar so namenjena srečanja tekom leta. Odprava je zgolj zaključevanje in pridobivanje končnih spoznanj o problemu, ki si ga je skupina zastavila. Drugi pustolovski podvigi so odprave, ki jih zaradi določenih specifik ne moremo uvrstiti niti med klasične in niti med raziskovalne odprave. Zaradi specifik praviloma za mlade stare 18+. Primer zlate odprave Gimnazije Kranj v Nepalu (2012) – odprava je potekala na višini med 2000 in 5100 nadmorske višine. Mladim je predstavljala večji fizični izziv, kjer zaradi potovanja na višini predpisani kilometri (80 km) ne pridejo v poštev temveč so v ospredju ure premagovanja razdalje oz. minimalni čas načrtovanih aktivnosti na dan (v tem primeru 8 ur na dan).

2.4

Namen in cilji Namen in cilji morajo skupini predstavljati izziv. Brez izziva ni MEPI-ja.

Splošen namen področja odprav

Spodbujanje pustolovskega duha in želje po odkrivanju novega ter razvoj zavedanja o okolju in pomembnosti njegove zaščite.

Splošni cilji udejstvovanja na področju odprav Odprava omogoča mladim, da: • delajo kot člani ekipe, • se odzovejo in sprejmejo izziv, • se učijo samozaupanja, • razvijejo veščine vodenja, • spoznavajo potrebe in prednosti ostalih v skupini, • odločajo in sprejmejo posledice svojih odločitev, • načrtujejo in izvršijo naloge, • razmišljajo o svojem delu in aktivnostih, • uživajo in cenijo naravne lepote.

Najbolje je, če skupina najprej določi konkreten namen odprave, nato pa na podlagi le-tega poišče ustrezno območje. Namen kvalifikacijske odprave je praviloma enak namenu poskusne odprave, razen v primeru, da je namen na poskusni odpravi vezan na njeno traso do te mere, da ga ni mogoče prilagoditi za kvalifikacijsko odpravo.

2.5

Proces odprav

2.6

Akcijski načrt Ko se oblikuje MEPI skupinica, ki se seznani z vsemi osnovnimi zahtevami in pogoji, se oblikuje akcijski načrt. Akcijski načrt pripravi voditelj MEPI odprave (opis vloge v nadaljevanju) ali pa ga pripravi skupina sama in ga predstavi voditelju. Pomembno: Razlikovati moramo akcijski načrt, ki ga pripravi voditelj odprave (tu imamo v mislih cel sistem in proces odprav po mesecih), ter načrt odprave, ki ga pripravljajo udeleženci sami (tu imamo v mislih namene, cilje, logistiko, traso, dogovore ipd.). Ponujamo primer akcijskega načrta za skupino, ki vključuje vsaj enega popotnika ali popotnico, ki opravlja MEPI pri skavtih. SEPTEMBER: Oblikovanje MEPI skupinice (kdor želi se lahko udeleži srečanja Ujemi vlak in se vpiše v MEPI) in določitev voditelja odprave, ki bo skrbel za ustrezen potek priprave MEPI-skupinice. Določitev okvirnih datumov za poskusno in kvalifikacijsko odpravo. Določitev okvirnega območja za obe odpravi. OKTOBER: Udeležba na orientacijskem tekmovanju (npr. Jakec). Trening vrisovanja in topografije + kompas in azimut. NOVEMBER: Dinamika skupine in igre timskega dela. Na srečanju klana se predstavi kdo opravlja MEPI in kaj je »MEPI« v nekaj stavkih. DECEMBER: Trening prve pomoči (lahko tudi udeležba na osvežitvenem tečaju, ki ga organizira Združenje enkrat spomladi) FEBRUAR: Ustrezna oprema, kako postavljamo šotor/bivak, kako si kuhamo v naravi (če gre klanovec za tehničnega na tabor VV ali IV, se mu to šteje kot trening). MAREC: Ekologija - ločevanje odpadkov, kako se sprehajamo po gozdu, po gorah, živali v gozdu, krmilnice, lovci, sledi, kurjenje ognja in požari, kje se sme postavljat šotore in zaščiteni prostori po Sloveniji. APRIL: Dvajset MEPI standardov + predstavitev vprašanj na »pre-expedition check«: vloge pri odpravah (ocenjevalec, spremljevalec) + ukrepi v sili + dogovori za telefone in izmenjava kontaktov. Izbira trase in prijava poskusne odprave. Na ZSKSS pošljemo prijavo poskusne odprave. MAJ: Poskusna odprava v okolici domačega kraja (lahko se združi s spomladanskim izhodom, če je klan pripravljen narediti ustrezno število kilometrov). JUNIJ: Kondicijski treningi in urejanje zahtev za kvalifikacijsko odpravo (urejanje prenočišč, vrisovanje poti, dogovori za prevoz, opremo in kuhanje). Na ZSKSS pošljemo prijavo kvalifikacijske odprave oziroma se prijavimo na vseslovensko skavtsko MEPI odpravo (obrazec Prijava odprave in obrazec Dnevni načrt poti). JULIJ-SEPTEMBER: Kvalifikacijska odprava (prilagojena trasa in način potovanja na PP taboru ali udeležba mešane skupine na organizirani vseslovenski odpravi s strani Tropa MEPI). Poročanje in vpisi v indeks.

Vloge Udeleženci odprave niso prepuščeni sami sebi. V času priprave na odpravo jih spremlja voditelj odprave. V času odprave pa jih ob poti na daljavo in bolj ali manj na skrivaj spremlja vsaj en izkušen odrasel, to je ocenjevalec, lahko pa se mu pridruži tudi spremljevalec. Na področju odprav je ključna vloga voditelja odprave, ki celoten proces priprave, izvedbe in preverbe organizira in vodi. Skupino spremlja od začetka do konca. Voditelj odprave lahko prevzame še vlogo spremljevalca in ocenjevalca, kar pomeni, da se naloge prepletejo znotraj zadolžitev ene osebe. Pri tem je pomembno, da pazimo, da je na kvalifikacijski odpravi vloga ocenjevalca nujno v drugi osebi. S tem zagotovimo objektivno in zunanjo oceno procesa izvedbe.

3.1

Voditelj MEPI odprave (Expedition leader) S skupino je skozi celoten proces odprave. Udeležence se trudi spoznati: npr. zdravstveno stanje, morebitne posebnosti, zmožnosti, nivo fizične zmogljivosti. Odgovoren je za pripravo letnega akcijskega načrta (5 faz: predstavitev, priprave, poskusna in kvalifikacijska odprava ter zaključek) in izvedbo programa pripravljalnih treningov. Zagotovi primerne inštruktorje/pomočnike za posamezne vsebine/veščine. Prevzame vlogo spremljevalca. Kot voditelj odprave oz. spremljevalec mora dobro poznati teren, kjer po potekala odprava. Praviloma mora načrtovano pot tudi predhodno prehoditi. To je potrebno predvsem iz varnostnih razlogov in pa tudi zaradi seznama potrebne opreme, ki je potrebna za varno premagovanje poti.

Upoštevati mora mednarodne smernice in standarde programa ter poskrbeti za ustrezno obveščanje in izpolnjevanje obveznih obrazcev. Voditelj odprav (spremljevalec, ocenjevalec) mora imeti dovolj znanja na treh ključnih področjih: 1.

MEPI znanje

Veščine preživetja v naravi

Kompetenčen na področju dela z ljudmi

Pomembno se je zavedati: Vsebina tečaja, ki ga ponuja ZSKSS, v procesu certificiranja vloge Voditelja MEPI odprav, pokriva predvsem prvo točko. Veščine preživetja v naravi lahko skavti pridobijo na Skavtski šoli Življenja v naravi, veščine dela z ljudmi pa tekom skavtskega leta v vlogi skavtskega voditelja.

3.2

Spremljevalec MEPI odprav (Supervisor) Spremljevalec skrbi za VARNOST. Vse odprave, vključno s poskusno, morajo biti nadzorovane s strani izkušenega odraslega, ki je kompetenten v načinu potovanja. Največkrat to vlogo prevzame kar voditelj MEPI odprav, ni pa nujno. Spremljevalec odprave je izobražen o načelih in standardih MEPI odprav. Spremljevalec je tisti, ki v primeru mladoletnih udeležencev sprejme odgovornost za skupino v času izvajanja odprave, za varnost in dobro počutje skupine. Na trasi se udeleženci znajdejo in orientirajo sami. Napredujejo z lastnim tempom in se sami odločajo. Spremljevalec se brez potrebe ne vmešava in ni stalno prisoten. Nadzoruje jih na razdalji in če se le da, to dela na način, da se tega ne zavedajo. Tako kot ocenjevalec naj bi se s skupino srečal vsaj 1x na dan in to le kratek čas.

3.2.1 Trije nivoji spremljanja odprav Način spremljanja je odvisen od odločitve spremljevalca. Pri odločanju o načinu je pomembno, da se zagotovi ustrezna stopnja varnosti. S skupino naj bi se spremljevalec, ne glede na način spremljanja, srečal na mestu nočitve vsak večer. • Neposredno spremljanje (na pripravah, na kontrolnih točkah na odpravah) – srečanje v živo. Neposredni kontakt na odpravah je upravičen, da se zagotovi varnost in dobro počutje skupine; najmanj 1x na dan, če ne drugače vsaj zvečer. • Posredno spremljanje (na poskusni ali kvalifikacijski odpravi) – opazovanje iz bližnje razdalje. Spremljevalci začetniki ali tisti, ki so bolj lene sorte, hodijo po isti poti, le da nekaj minut za odpravo, medtem ko bolj izkušeni spremljevalci, ki si tudi sami želijo ustvariti zanimivo pustolovščino, lahko uberejo drugo pot, seveda če razmere to omogočajo, udeležence pa čez dan opazujejo oz. spremljajo s pomočjo daljnogleda na primernih razglednih mestih. • Spremljanje na razdalji iz baznega tabora (na poskusni ali kvalifikacijski odpravi) – V primeru spremljanja na razdalji, se spremljevalec in ocenjevalec uskladita z namenom, da posegata v skupino kar se da malo. Spremljevalec ima statično bazo (bazni tabor) nekje v območju odprave, skupina pa ima v enem nahrbtniku »GPS sledilec«. Baza mora imeti dostop do telefona oz. točko, na kateri lahko sprejema sporočila udeležencev ali ocenjevalca.

NALOGE SPREMLJEVALCA

PRED ODPRAVO • Udeležencev ne spusti na odpravo, dokler ni prepričan, da so vsi popolnoma pripravljeni in primerno opremljeni za uspešno in varno izvedbo. • Preveri, da so udeleženci opravili usposabljanje glede na določeno stopnjo. • Preveri, da imajo udeleženci primerno opremo. • Preveri, ali so v indeksu vpisane vse priprave z ustreznimi podpisi. • Preveri, ali so obrazci za dnevno načrtovanje pravilno izpolnjeni. • Preveri, da je izdelan seznam vseh udeležencev, kontaktnih podatkov za nujne primere (obrazec za prijavo odprave). • Da imajo s seboj obrazec za beleženje počutja med odpravo. • Se seznani z izbranim načinom poročanja po odpravi. • Si poišče ustrezen bazni tabor za čas trajanja odprave. • Uredi in vzpostavi kontakt z ocenjevalcem. • Se dogovori za “prvo” srečanje z udeleženci in ocenjevalcem, ki je neposredno pred pričetkom odprave in se ga tudi udeleži. • Je kompetenten v postopkih ukrepanja v sili in v primeru nezgod, ki so zahtevane s strani izvajalske institucije za MEPI odprave in zagotovi, da imajo vsi udeleženci odprave jasno sliko in razumevanje o zahtevanih postopkih. • Zbere vse relevantne informacije, ki se tičejo varnosti, in ki bi morda bile potrebne na področju odprave (podatke in kontakte staršev/skrbnikov, ocenjevalca, odgovorne osebe iz izvajalske inštitucije in nekoga iz nacionalnega urada MEPI). MED ODPRAVO • Spremljevalci se morajo v času odprave nahajati v relativni bližini udeležencev in jim v doglednem času priskočiti na pomoč, če bi zabredli v takšne težave, kjer si sami ne bi mogli pomagati. V praksi to pomeni, da si spremljevalci izberejo podobno pot kot udeleženci. • Obišče skupino 1x na dan oziroma tolikokrat, kolikokrat to zahtevajo potrebe po varnosti. Obiske uskladi z ocenjevalcem in če je tak dogovor, vsak večer skupaj obiščeta skupino v taboru ter skupaj opravijo hitro vrednotenje dneva. Pri skavtih se naloga vrednotenja posameznega dneva lahko prenese na naloge skupine. • Je odgovoren za komunikacijo in obveščanje vseh udeleženih na odpravi o morebitnih spremembah načrta. PO ODPRAVI • Se na povabilo skupine udeleži ustnega poročanja, ki ga izvaja ocenjevalec. • Preveri napredek v sposobnostih posameznika po koncu odprave. • Pregleda predstavitev in čestita udeležencem. • Spremlja izročitev in vrnitev indeksov dosežkov s strani ocenjevalca.

3.3

Ocenjevalec MEPI odprav (Assesor) Ocenjevalec je VARUH MEPI STANDARDOV! Ocenjevalec mora biti akreditiran s strani Nacionalnega urada MEPI. Akreditacijo se pridobi na uradnih tečajih za voditelje MEPI odprav, ki jih izvaja Nacionalni urad MEPI ali Skavti (ZSKSS).

Je edina vloga, kjer mora odrasla oseba izkazati akreditacijo Nacionalnemu uradu, da vpis v indeks dosežkov velja. Ocenjevalec je lahko na odpravi tudi v vlogi spremljevalca, kar pomeni, da se z skupino sreča vsaj enkrat dnevno. Če je samo v vlogi ocenjevalca, se lahko s skupino sreča samo na začetku in na koncu poti oz. po potrebi. Že na bronasti stopnji je priporočljivo, da ocenjevalec skupine ni MEPI mentor ali voditelj odprav, pač pa neka tretja oseba, na srebrni in zlati stopnji pa je to nujno. Glavna naloga ocenjevalca je, da udeležencem v indeks dosežkov napiše opisno oceno odprave. V ta namen pred odpravo z udeleženci opravi pogovor, na katerem se pogovori o izzivu, ki je pred njimi, in preveri, če imajo udeleženci s sabo vso potrebno opremo. To je t. i. kontrolni pregled (tudi pre-expedition check). Ko odprava prispe na cilj, pa ocenjevalec s skupino in z vsakim posameznikom posebej opravi razgovor o poteku odprave, t. i. vrednotenje po odpravi (tudi ustno poročanje, oral debriefing), njegovih doživljanjih, spoznanjih in dosežkih ter na podlagi pogovora pripravi svojo oceno.

3.3.2 Kontrolni pregled (Pre-expedition check) Ocenjevalec se sreča s skupino na štartni točki in skupaj z njo opravi kontrolni pregled. Navadno traja okrog 15–45 minut. Na sliki so oporne točke za vprašanja in preverjanje. Ključno je, da se preveri skupna in nujna oprema (vsakega člana skupine se na primer vpraša po naključnem kosu opreme), da se ponovi še enkrat postopke ukrepanja v sili, da se opozori na trenutne posebnosti na trasi in da se zaželi srečno pot.

3.3.3 Vrednotenje po odpravi (Oral debriefing) Ocenjevalec se sreča s skupino ob koncu odprave in z udeleženci izvede vrednotenje ter razglasi rezultat odprave (uspešna / neuspešna). Odprave morajo ob zaključku nujno predvideti dovolj časa za vrednotenje (ne sme se jim npr. muditi na zadnji vlak, ki jih bo odpeljal nazaj v civilizacijo). Navadno traja vrednotenje okrog 1h. Več o tem v nadaljevanju (poglavje Zaključek odprave).

NALOGE OCENJEVALCA

PRED ODPRAVO • Zagotoviti mora, da so zahteve in pogoji na področju MEPI odprav izpolnjeni. Varovati mora interese in kvaliteto programa. • Še enkrat preveri načrtovano traso odprave (brez skupine, ko traso že pregleda spremljevalec). • Načrtuje lokacije za opazovanje skupine, ko izvajajo različne aktivnosti (orientacija, kuhanje, postavitev tabora ...) in načrt poti za ocenjevanje skupine. • Organizira si prevoz med lokacijami (če je to potrebno). • Dogovori se za kraj in čas za kontrolni pregled s skupino PRED odpravo in za ustno poročanje PO odpravi, kot tudi za način sporazumevanja s spremljevalcem na sami odpravi. • Pripravi se za ustno poročanje po odpravi: vprašanja, prostor za zapiske o posameznikih. • Izpelje srečanje s skupino (treningi, oprema) pred odpravo (skupaj s spremljevalcem – na srečanju najmanj en dan pred odpravo). • Svetuje o varnosti odprave – odgovornost ostaja na spremljevalcu, ki je praviloma predstavnik izvajalske MEPI institucije ZSKSS. • Izpelje kontrolni pregled pred odpravo (na štartni točki odprave). MED ODPRAVO • Preverja ali odprava ustreza vsem predpisanim kriterijem (razdalje, aktivnosti vezane na namen odprave …). Ocenjuje zahteve z vseh 20 področij MEPI standardov. • Na razdalji opazuje delovanje skupine in si ustvarja zapiske o posameznikih za lažje vpise v indekse. Ocenjuje odločnost, vztrajnost in trud udeleženca. • Za neposredno srečanje s skupino na poti izbere primerno lokacijo (npr. na kraju, kjer se izvaja večja aktivnost glede na namen odprave). Ocenjuje, če je udeleženec prevzel del odgovornosti za odpravo in enakovredno sodeloval pri načrtovanju, pripravah in sami izvedbi aktivnosti. • V primeru problemov, se posvetuje s spremljevalcem. PO ODPRAVI • Izvedba ustnega poročanja na vnaprej dogovorjenem prostoru ob dogovorjenem času (vrednotenje po odpravi). • Vpis v indeks dosežkov in oddaja indeksov voditelju odprave.

Priprave na odpravo Udeleženci odprave morajo biti pripravljeni glede na zahtevnost odprave (bron, srebro, zlato), v veščinah opreme (izbira in uporaba), prve pomoči, orientacije in kondicije. Seznam obveznih področij za pripravo na odpravo najdemo v indeksu dosežkov. Razumevanje področja MEPI odprav (osnovne zahteve in pogoji) Ukrepi v nujnih primerih in prva pomoč (pripravljalni treningi) Ustrezna oprema in načini uporabe (pripravljalni treningi) Načrtovanje poti (trasa, namen, cilji) Orientacija in topografija (pripravljalni treningi) Izgradnja tima in treningi veščin vodenja (pripravljalni treningi) Kompetentnost v načinu potovanja (kondicijski treningi) Veščine opazovanj in beleženja (pripravljalni treningi) Razumevanje vplivov načina potovanja na okolje (pripravljalni treningi) Razumevanje kulture na območju odprave (trasa, namen, cilji) Treninge naj vodijo osebe, ki imajo za to potrebna znanja in izkušnje. Izberejo jih lahko voditelji v stegu sami ali pa za pomoč prosijo ZSKSS (Trop MEPI). Za njih jamči posamezna izvajalska institucija programa, v skavtskem primeru ZSKSS. Varnost in dobro počutje udeležencev zavisi od kakovosti priprave mladih na odpravo in vsebine pripravljalnih treningov.

4.1

Pripravljalni treningi (2. faza) Pripravljalni treningi naj bi delovali v smeri, da mladi postopoma postanejo samozadostni in odvisni zgolj od njihovih lastnih virov.

V nadaljevanju predstavljamo 8 sklopov znanja in veščin, ki jih je treba osvojiti preden se podamo na kvalifikacijsko odpravo. Skavti se v teh sklopih urimo na rednih tedenskih srečanjih. ZSKSS vsako leto nudi tudi usposabljanje na skavtski šoli Življenje v naravi in različnih samostojnih delavnicah v organizaciji tropa ŽVN. Veliko veščinskega znanja lahko posameznik preuči tudi s pomočjo priročnika Bodi pripravljen. V drugem stolpcu so navedeni namigi, kje lahko črpamo pomoč za pripravo na odpravo. Pomembno se je zavedati: Ni nujno, da voditelj MEPI odprav obvlada in uči vsa tehnična področja, ki so del priprave na odpravo! Pomembno je, da omogoči MEPI-skavtom napredovanje na teh področjih ter njihovo ustrezno pripravljenost za stopnjo odprave. Pri tem lahko MEPI-skavte pošilja na različna usposabljanja in delavnice drugam ali pa povabi na pripravljalne treninge zunanje voditelje in strokovnjake (pomočnike), ki področje bolj obvladajo od njega.

1. Ukrepi v nujnih primerih in prva pomoč Tečaj prve pomoči mora ustrezati smernicam, ki jih za znanje prve pomoči predvideva Rdeči križ Slovenije. • Ukrepi v nujnih primerih – temeljni postopki oživljanja, ukrepi v primeru podhladitve, oskrba ran in krvavitev, ukrepi v primeru šoka, oskrba žuljev, ureznin, odrgnin, manjših opeklin, glavobolov, pikov, sončnih opeklin, tujkov v koži (trske), prepoznavanje resnejših stanj: izpahi, izvini in zlomi. • Poznavanje ukrepov v primeru nesreče. • Klicanje pomoči: telefonski klic/pisno sporočilo z najnujnejšimi informacijami. • Iskanje pomoči, samopomoč – ureditev varnega in toplega mesta čakanja, čakanje pomoči – pomoč pri lociranju ponesrečenca.

• T rop za prvo pomoč (PUV) • SŠ ŽVN I., SŠ ŽVN II. • Skavt pomagej (izobraževanje v aprilu) • TZV delavnice • Priročnik Bodi pripravljen / Prva pomoč.

2. Zavedanje nevarnosti, poznavanje varnostnih ukrepov in skrb za zdravje • • • • •

Kondicijska pripravljenost ¬¬¬¬– kondicijski treningi. Obveščanje ljudi, ki jih to zadeva, o načrtovani poti. Prepoznavanje in izogibanje nevarnostim v naravi. Ohranjanje skupine kot celote. Vreme – vedeti kako, kje in kdaj pogledati za vremensko napoved; povezovati vremensko napoved z dejanskimi okoliščinami; spremljati vremenske znake, ki napovedujejo spremembo vremena.

• V sebina projekta Za Zdravje mladih (spletna stran). • Spontani pohodi, izhodi, potepi, izleti in izkušnje – kondicijski treningi. • Skupinska dinamika.

3. Orientacija (načrtovanje in iskanje poti) • Z a načrtovanje odprave se uporablja zemljevid v merilu 1 : 25 000. • Osnove kartografije in topografije: • Vrste in uporaba zemljevidov (v merilu 1 : 25 000, 1 : 50 000 in drugih relevantnih zemljevidov za neko območje). • Informacije zunaj kartnega polja: ime, merilo, legenda. • Sistem koordinat. • Orientiranje karte. • Določanje razdalje in časa. • Topografski znaki. • Kratka predstavitev izolinij (izohipse …). • Govorni opis poti, ki povezuje dve točki na zemljevidu. • Praktična uporaba zemljevida: • Oseveritev karte. • Določanje stojišča, smeri neba in smeri potovanja s pomočjo zemljevida. • Preverjanje smeri poti s pomočjo zemljevida. • Prepoznavanje objektov in pojavov na terenu s pomočjo zemljevida. • Na terenu določiti mesto objektov in pojavov označenih na zemljevidu. • Primerjanje zemljevida s terenom, predvidevanje potovalne hitrosti in časov prihodov. • Načrtovanje poti, priprava skice poti, sledenje načrtovani poti. • Udeleženci morajo biti vešči rokovanja s kompasom: • Skrb za kompas. • Določanje glavnih in stranskih smeri neba. • Azimut, kontraazimut. • Orientiranje karte s kompasom, kjer lahko zanemarimo magnetno variacijo. • Določanje smeri različnih poti oz. smeri potovanja. • Hoja po azimutu (magnetic bearing). Potovanje glede na geografski in kartografski sever z upoštevanjem magnetne variacije, kjer je to potrebno. • Vpliv železnih predmetov in elektromagnetnih polj. • Magnetna variacija in razmerje med pravim, magnetnim in kartografskim severom.

• Skavtska orientacijska tekmovanja (Jakec v oktobru, TNT spomladi, Sever-Jug spomladi, Zmajkotrek v jeseni …). • Urbanacija! • Taborniška orientacijska tekmovanja (NOT, ZOT, ROT …). • SŠ ŽVN I., SŠ ŽVN II. • TZV delavnice • Priročnik Bodi pripravljen / Orientacija.

4. Kampiranje in higiena, oprema Osnovna oprema na odpravah je vedno ista. Seznam opreme se veča z zahtevnostjo odprave oz. napredovanjem na višjo stopnjo ter glede na tip odprave (peš, kolo, kajak, kanu, jadranje, jahanje). • Izbira primernih oblačil, obutve, opreme za nujne primere in poznavanje njene uporabe. • Skrb za opremo. • Pakiranje nahrbtnika: vodoodporna zaščita vsebine, skrb za najmanjšo možno težo nahrbtnika, ki ne sme presegati četrtine telesne teže pohodnika. • Izbira prostora za kampiranje: oskrba z vodo, priprave za kuhanje, priprava sanitarij in mesta za odlaganje odpadkov, skrb za ognjišče. • Postavljanje in podiranje šotorov.

• S pontani izhodi, potepi, bivakiranja in izkušnje. • Priročnik Bodi pripravljen / Skavtska oprema / Taborni prostor in taborjenje / Skrb za okolje. • Tehnična pomoč na VV ali IV taboru. • Udeležba na kateremkoli taboru.

5. Prehrana in kuhanje

• K uhanje in uporaba gorilnikov. • Upoštevanje varnostnih ukrepov in previdnost pri uporabi gorilnikov in drugih gorilnih sredstev. • Priprava hranljivih obrokov glede na okoliščine.

• V aja doma in na skavtskih srečanjih. • Priročnik Bodi pripravljen / Prehrana. • Tehnična pomoč na VV ali IV taboru. • Udeležba na kateremkoli taboru.

6. Upoštevanje pravil vedenja v naravi • • • •

Razumevanje namena in vsebine pravil o vedenju v naravi. Izogibanje povzročanju hrupa in motenju podeželskega življenja. Podrobno poznavanje pravil vedenja na zaščitenih območjih. Podrobno poznavanje specifičnih zahtev določene namenske aktivnosti, če je ta vključena v odpravo. • Razumevanje vplivov načina potovanja na okolje – kakšen odtis puščamo med hojo, kolesarjenjem, jahanjem.

• P riročnik Bodi pripravljen / Taborni prostor in taborjenje / Skrb za okolje. • Izkušeni alpinistični in turistični vodiči.

7. Zbiranje vtisov in končna predstavitev (namensko delo)

• R azvijanje sposobnosti opazovanja in različnih načinov zbiranja vtisov. • Pridobivanje veščin, relevantnih za oblikovanje končne predstavitve. • Pridobivanje relevantnih informacij na poti – se pripravlja glede na izbran namen.

• P rijatelji z veščinami. • Različni mediji in literatura: internet, televizija, knjige, priročniki.

8. Skupinska dinamika in druge »mehke« veščine Izgradnji skupinske dinamike se je potrebno posvečati ves čas priprav na odpravo. Če se tekom priprav ne oblikuje ekipa, ki deluje, odprava ne bo uspešna. • Različne vaje, igre in redne refleksije. • Nenasilna komunikacija in mirno reševanje konfliktov. • Igre za boljše timsko delo. • Veščine opazovanj in beleženja lastnega počutja.

• R edna skavtska srečanja oz. redna srečanja skupine. • Motivacijska srečanja. • Različni obrazci za beleženje počutja.

4.2

Poskusna odprava (3. faza) Pred uradno, t. i. kvalifikacijsko odpravo, skupina opravi še t. i. poskusno odpravo. Njen namen je, da skupina pridobi povratno informacijo o svoji pripravljenosti, da na kvalifikacijski odpravi res ne bi šlo nič narobe. Na poskusni odpravi se navadno tudi preveri časovno načrtovanje skupine. Zato mora biti poskusna odprava čim bolj podobna kvalifikacijski (enako okolje, enak način potovanja, enaka dolžina, enake raziskovalne metode itd.), vendar naj ne potekajo po isti poti, in naj obvezno vključujejo prenočevanje na prostem. Na odpravi Na sami odpravi si naj mladi zapisujejo svoje počutje (graf počutja), porabo vode, spremembe vremena, še posebej če hodijo po območju, legah, kjer so spremenljive vremenske razmere ipd. – s tem trenirajo.

Če en iz skupine manjka na odpravi? Na odpravo se vsi člani skupine pripravljajo skupno. Če na dan načrtovane izvedbe poskusne ali kvalifikacijske odprave kakšen član skupine manjka, se odprava kljub temu lahko izvede, če so prisotni vsaj 4 člani skupine. Vendar pa se takšna odprava prizna samo prisotnim članom skupine, tako da je v tem primeru na mestu temeljit razmislek o preložitvi izvedbe odprave. V primeru izostanka na poskusni odpravi se namreč manjkajoči ne more udeležiti kvalifikacijske odprave. V primeru izostanka na kvalifikacijski odpravi pa mora manjkajoči začeti s pripravami z novo skupino od začetka.

Načrtovanje in izvedba odprave (4. faza) Pri načrtovanju vpisujemo v obrazec DNEVNI NAČRT POTI / za vsak dan svoj obrazec.

5.1

Namen in cilji Pri določanju namena naj se skupina osredotoči na sledeča vodila: • skupen interes (o namenu se mora skupina odločiti kot celota), • kompetentnost za izvajanje aktivnosti (vsi člani skupine morajo biti do pričetka odprave ustrezno usposobljeni za izvajanje aktivnosti v zvezi z namenom), • uporabnost rezultatov (kakšni bodo rezultati aktivnosti v zvezi z namenom, kakšna je uporabna vrednost rezultatov – rezultati ne smejo biti sami sebi namen), • ustreznost metod (metode za dosego cilja naj omogočajo dosego cilja, morajo biti finančno dostopne in izvedljive v času, ki je tekom odprave namenjen aktivnostim v zvezi z namenom), • oblikovanje ciljev (udeleženci naj si v okviru namena oblikujejo cilje, ki jih bodo vodili k doseganju namena odprave), • dolgoročni učinki (udeleženci jih spoznajo na podlagi temeljitega vrednotenja po uspešni odpravi – t.i. oral debriefing).

PRIMER Vsebinsko področje

Primeri možnih namenov

Rastlinstvo in živalstvo

Odkrivanje in seznanitev z rastlinskimi in živalskimi vrstami območju odprave

Vpliv človeka na naravo in okolje

Proučevanje onesnaženosti okolja odprave

Proučevanje skupinske dinamike v mešanih večnacionalnih skupinah

Mednarodne odprave

5.2

Primeri možnih ciljev / aktivnosti za dosego ciljev • • • •

okumentiranje vsaj 10 divjih živali d dokumentirati vsaj 20 rastlinskih vrst in določiti način razmnoževanja identificiranih rastlin identificirati vsaj 5 zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst in določiti način razmnoževanje identificiranih rastlin • identificirati morebitne rastline tujerodnih vrst • merjenje ploščine 5 drevesnih listov, živalskih sledi, sledi stopala, dlani • izdelava filmčka ali Prezi predstavitve. • • • •

• • •

okumentiranje divjih odlagališč (fotografija, kamera) d opisati obseg, vrsto odpadkov, določiti koordinate, označiti divja odlagališča na zemljevidu seznaniti se z Registrom divjih odlagališč. Poiskati morebitna obstoječa divja odlagališča na območju odprave prijaviti nova identificirana divja odlagališča in osvežiti podatke o morebitnih že obstoječih divjih odlagališčih ločeno zbirati odpadke na odpravi izdelava filmčka / PowerPoint predstavitev rezultatov odprave na …

• • • • • •

aučijo sodelovati pri reševanju skupnih nalog n razvijajo sposobnost za delo v skupini organizirajo delo v skupini integrirajo delo v skupino naučijo se partnerskega učenja in sodelovanja naučijo se sporazumevanja v angleškem jeziku

•

Trasa Udeleženci dobro razmislijo, kje bi radi opravili določen podvig in popotovanje. Pretehtajo vse ideje oz. možnosti. Zberejo koristne izkušnje drugih, pregledajo naravne/kulturne znamenitosti, se pogovorijo o tem, kako narediti odpravo kar se da vznemirljivo. Mladi namreč veliko pridobijo tudi tekom procesa priprave na odpravo. Trasa odprave se lahko pripravi tako, da poteka v krogu (da je začetna točka enaka končni) ali pa linearno »od točke A do točke B«!

Na enem od pripravljalnih sestankov voditelj odprave / spremljevalec pregleda načrtovano pot trase in se o njej pogovori z mladimi (nevarni odseki, vodni izviri, znamenitosti, zanimivosti, jame, brezna ipd.). Preveri razumevanje poti s strani MEPI-skavtov in se prepriča ali dejansko razumejo, kje vse bodo hodili.

5.3

Način potovanja Način potovanja na kopnem: hoja (pohodništvo, gorništvo), kolo, ježa, invalidski voziček. Način potovanja na vodi: kanu ali kajak, veslanje, jadranje. Bodimo pozorni na minimalne zahteve, ki se povezujejo z izbranim načinom potovanja. V nadaljevanju nekaj primerov. Odprava po srednjegorju in visokogorju: Možno je narediti kakšen kilometer manj, če je dnevna višinska razdalja 600 m ali več. Kolesarska odprava: Zlata kolesarska odprava mora biti načrtovana za vsaj 274 km. V primeru makedamske poti se minimalne zahteve po kilometrih

prepolovijo, kar pomeni, da če bi bila večina poti makedam, bi lahko zlato odpravo s kolesom opravili po 137 km. Zimska odprava v slovenskih hribih: Lahko se prespi tudi v zimskih bivakih pri kočah ali pa se dogovori s kočami za spanje na tleh. Lahko se pripravi ustrezno zavetje tudi pod streho pri planinskih kočah. Spodbuja se izgradnja sneženega bivaka.

5.4

Čas Vmes načrtujemo tudi krajše postanke (počitki, orientiranje, WC, ipd.); čas hoje naj bo čim bolj realen. V pomoč je lahko naslednji obrazec (vir: planinske/izletniške karte). Svetujemo, da raje preizkusite svoje časovne parametre na poskusni odpravi in upoštevate izkušnje, saj z obrazcem lahko na daljše razdalje pride do velikih odstopanj.

Ko se oblikujejo konkretni namen in cilji, se določijo aktivnosti, ki omogočajo dosego zastavljenih ciljev. Določen je minimalni čas za aktivnosti na dan. Stopnja

Čas za namen – klasična odprava

Čas za namen – raziskovalna odprava

bronasta

vsaj 120 minut / dan

vsaj 240 minut / dan

srebrna

vsaj 140 minut / dan

vsaj 280 minut / dan

zlata

vsaj 160 minut / dan

vsaj 320 minut / dan

Primer ¬– raziskovalna odprava: Če si izberemo drugačno vrsto odprave in ne klasično, smo pozorni na čas, ki ga odmerimo za pot/bivakiranje/kuhanje in namenske aktivnosti, ki se pri raziskovalni odpravi v razmerju ravno obrne. Če je pri klasični bronasti odpravi treba na dan hoditi vsaj 4 ure in vsaj 2 ure nameniti namenskim aktivnostim, je na raziskovalni bronasti odpravi tako, da hodimo vsaj 2 uri, 4 ure pa raziskujemo.

5.5

Vrisovanje Udeleženci, ki načrtujejo odpravo, naj si območje, na katerem bo odprava potekala, najprej ogledajo na zemljevidu večjega merila, in sicer zaradi pregleda nad celotno traso. Pripomočki za vrisovanje: topografske karte v merilu 1 : 25 000 ali bolj podrobne, svinčnik, radirka, kotomer, šestilo ... Načrtujte od štarta do cilja (ne pozabite na kontrolne točke). Rezultat je podroben načrt poti. Že po karti določite pot, izogibajte se nevarnim delom na poti (prepadov, prečkanje rek, sotesk, večjih krajev, prometnic…).

Gauss- Krügerjev koordinatni sistem (vir: DOBROVOLJC, M.: Koordinatni sistemi in Geografska uprava Republike Slovenije) Če govorimo o položaju neke točke/stojišča, moramo seveda za to imeti neko osnovo. Kaj namreč pomenijo številke 46° 12’ 33.5” E ali 460512.8 m? Položaj izražamo s koordinatami, vrednosti pa predstavljajo odmik od koordinatnih osi. Da lahko izrazimo položaj, mora biti najprej jasno definiran koordinatni sistem. Koordinatni sistem je matematično orodje, ki omogoča, da točke (in druge geometrijskeobjekte) zapišemo s števili - koordinatami. Poznamo jih več - eden od njih je Gauss-Krügerjev.

Gauss-Krüger-jev koordinatni sistem je stari uradni državni koordinatni sistem v Sloveniji. Jetransverzalni Mercatorjev koordinatni sistem položen preko Besselovega lokalnega elipsoida; parametri le-tega so bili določeni tako, da se kar najbolje prilega področju nekdanje Jugoslavije. Uporabljeni geodetski datum je D-48. Osnovna zamisel GK projekcije je v tem, da se zemljina površina prenaša na ravno ploskev karte z valjno projekcijo. Širina ploskve, ki jo je možno dovolj natančno prenesti je 3° geografske dolžine. Plašč valja se dotika Zemljinega elipsoida v izbranem poldnevniku. Izhodiščni poldnevnik Slovenije je 15° poldnevnik vzhodno od Greenwicha. V tej projekciji so izdelane topografske karte Slovenije. Vsa zemljina obla je razdeljena na 120 poldnevniških con. Slovenija se nahaja v 5 coni zato je vsaki koordinati dodana začetna vrednost 5. Označba cone je dodana koordinatam na zemljevidih Atlasa Slovenije. Na novih zemljevidih Državnih topografskih kart Republike Slovenija vrednost cone ni dodana, ker je cona povsod večja od 4 in manjša od 6. Da bi poenostavili uporabnost koordinatne mreže so v Gauss-Krügerjevi projekciji vpeljali še t.i. pravokotno koordinatno mrežo. Črte pravokotne koordinatne mreže tvorijo kvadrate in so na topografskih kartah narisane v medsebojni oddaljenosti celih kilometrov. Na kartah 1:25000 so zarisane v razdalji 1 km. Na kartah 1:50000 pa v razdalji 2 km, na teh kartah so zato označene samo parne koordinate. Koordinate, ki tečejo proti vzhodu imajo označbo Y proti severu pa X.

5.6

Obvezni obrazci in dogovori Pred samo odpravo, morajo skavti izpolniti potrebne obvezne obrazce, ki jih zahteva ZSKSS in nacionalni urad MEPI. Vsakega od obrazcev lahko oddate tudi elektronsko na naslov mepi@skavti.si. E-obrazci so dostopni na spletni strani skavti.si. Obvezni obrazci so trije: 01 Obrazec za prijavo • 1 teden pred poskusno odpravo • 5 tednov pred kvalifikacijsko odpravo • Namen obrazca je prijava odprave za namen preverjanja skladnosti odprave s standardi na področju odprav; zbiranje podatkov o odpravah za evidenco.

02 Dnevni naÄ?rti poti (za vsak dan posebej)

03 Evalvacija poti • 2 tedna po poskusni ali kvalifikacijski odpravi

Dogovori: • Dogovorite se za način komuniciranja v primeru poškodbe oz. v primeru, da se izgubijo. • Dogovor o kontaktnem telefonu v skupini. • Zapis kontaktov od spremljevalca, ocenjevalca, vodje odprave. • Dogovor o kontrolnih točkah, kjer se sreča skupina s spremljevalcem / ocenjevalcem.

5.7 92

Naloge Primer razdelitve in nabora nalog: • Priprava ustreznih zemljevidov in vrisovanje poti ter kontrolnih točk (približno 5 točk na dan). • Izpolnitev obrazca Dnevni načrt odprave. • Motivator za kondicijske treninge + poročanje voditelju odprav o opravljenih kondicijskih treningih. • Izdelava jedilnika in nakup hrane (ustrezne količine, preverba pri udeležencih glede alergij ipd.). • Priprava zgodbic o kraju in turističnih znamenitosti ob poti. Kakšni odlomki iz zgodovinskih legend. • Skrb in organizacija skupne opreme (kdo ima in kdo lahko prinese / spakira šotorke za bivak / šotor, vrv, vsaj en kompas, prva pomoč, noži, sekire, lonec za kuhanje, gorilnik, vžigalice/kresilo, zobna pasta, fotoaparat …). • Skrb za dokumentiranje odprave (fotografije, članek, obvestila, zapiski smešnih izjav …). • Organizacija prenočišča: pregled terena, izbor ustreznih mest in dogovor z lastniki parcel. • Priprava veselih večerov in vodenje večerne refleksije (tisti, ki prevzame to zadolžitev, lahko posamezne igre in naloge tudi poveri naprej ostalim).

Zaključek odprave (5. faza)

6.1

Vrednotenje po odpravi / Ustno poročanje Vrednotenje po odpravi se odvija neposredno z ocenjevalcem, ki jih pričaka na končni točki odprave. Zraven so lahko tudi spremljevalci. Za vrednotenje si že vnaprej rezerviramo čas, vsaj 1 uro. Opozorilo: pazimo, da aktivnost ne izpade kot zaslišanje. V spodnjih vrsticah navajamo glavne oporne točke, ki jih lahko uporabite pri izvajanju poročanja, lahko pa se vrednotenje tudi prilagodi. Osredotočimo se na 4 stebre vrednotenja: “osebno doživljanje odprave, osebna rast”, “skupinsko delo”, “namen in cilji + načrt”, “popotnica za naprej”. VPRAŠANJA: • Kako bi kot posameznik ocenil odpravo (sem odkril kaj novega, kaj predstavlja višek zame, kaj me je motilo, kaj mi je bilo najslabše)?

• Kako ste oblikovali skupino? Kako ste delovali kot skupina? Ste si nudili podporo? Ste bili iskreni? • Ali je vsak član v skupini pokazal pripravljenost sodelovati z drugimi člani skupine? • Ali ste drugim članom skupine dali vedeti, da opazite in cenite njihove sposobnosti in spretnosti? • Zakaj se vam zdi pomembno, da okviru odprave delujete kot ekipa ¬– kakšen nasvet bi sedaj po odpravi dali glede tega vašim naslednikom? • Kako ste si porazdelili odgovornosti? Katere vloge ste kot posamezniki prevzemali? Kdo je kaj prispeval – vodenje, motivacijo, odločanje, organiziranost?

• Kako ste se odločili o izbiri poti, opreme, prehrani, časovnih terminih, poročila?

• Ali je bilo na območju/trasi odprave kaj takega, kar vas je presenetilo? Vas je kaj spodbudilo k razmišljanju o varstvu okolja? • Kako ste sledili namenu in ciljem? Je bilo vse po načrtu? Kakšna je bila ta učna izkušnja? • Koliko ste bili fizično pripravljeni na odpravo? • Bi naredili kaj drugače v pripravah na odpravo? Načrt? Osebne priprave? • Kako se počutite sedaj ob zaključku odprave? Kaj si boste zapomnili? • Kdo bo prevzel odgovornost glede poročila in zaključka odprave (predstavitev drugim skavtom)?

6.2

Poročilo, predstavitev Na koncu kvalifikacijske odprave mora ali vsak udeleženec ali celotna skupina pripraviti in predstaviti poročilo o odpravi, ki naj odraža vključenost in sodelovanje vsakega posameznika. Poročilo je lahko ustno, v obliki pisnega poročila, fotografske ali vizualne predstavitve ali pa kombinacija naštetega. Ideje: članek, blog, koledar, strip, dnevnik, PowerPoint prezentacija, igra, priročnik za pohodništvo, zemljevid - (domača izdelava), slika, risba, poezija, radio oddaja, skeč, pesem, pogovorna oddaja, TV intervju, video/film, spletna stran, … Poročilo skupine mora zajemati namen in cilje odprave ter izkušnje in rezultate. Obliko poročila mora skupina načrtovati že pred poskusno odpravo in zagotoviti, da je skupina med odpravo ustrezno opremljena za dokumentiranje in da zna s to opremo ustrezno ravnati.

6.3

Vpis opisne ocene v indeks Ocenjuje se predvsem predanost, trud, vztrajnost in napredovanje udeleženca. Ocenjevalčevo poročilo naj bo v indeksu dosežkov sestavljeno tako, da vsebuje samo pozitivne lastnosti storilnosti udeleženca. V kolikor zastavljeni cilji niso doseženi, se odprava ne prizna.

Možnosti opravljanja MEPI odprave pri skavtih Pri skavtih se MEPI odprave lahko izvajajo: • na izhodu ali potepu IV, PP, SKVO • na vikend bivakiranju • na popotovalnem taboru PP, SKVO • bronaste (2-dnevne) odprave v sklopu potepov na taboru • pohod pred obljubami - ciljna točka na prostoru obljub • kot team-building aktivnost voditeljev • kot prijateljska pustolovščina izven skavtskega programa • s prijatelji iz vasi, mesta, s sošolci ali kolegi iz faksa • ...

Zmoreš več (MEPI SONG) Barbara Tehovnik

Uvod: C - G - a - F

Bil je dan, ko spoznala sem MEPI Mednarodno priznanje za mlade. Skor čist tm tm tm kt so skavti, C G C dve muhi na en mah, zame in zate. Program je ekstra, zanj se odločiš če čš. Tud če nočeš, ni nč ni nč tojk hudga. Je pa kul, dobiš štempelj, bron, srebro in zlato. Vsaj tko pravijo da je čist hudo … ker C G a G Zmoreš več, zmoreš več in ti to veš, F G a G zmoreš več kot si misliš, naj ti vsak to pove! C G F G C Naj bo tvojih rokah tvoja pot – naredi jo F G C po svojih željah, sam odloči se. 98

Izberi si neko veščino. Pomisli, kaj si si želel že od nekdaj. Kaj znaš, pa bi rad še bolj nadgradil. Kaj te zanima, kaj bi rad odkril. Skrb za zdravje, za svoje telo. To je tvoj bit, to je to je tvoj bit. Bolj se švica, bolj boš kul in ziher boš bolj fit. To je pač dejstvo, naj zdravje rata cel hit. Pomagaj, služi, delaj vse dobro. Delaj za drugega tako, da bo sijalo v njegovih očeh in da bo tebi v srcu toplo.

Naj iz želje, nastane ideja. Iz ideje naj zraste cilj. Zapiši ga, naj ne ostane pri sanjah. Bodi vztrajen pa te daleč odneslo bo. REFREN: Ker zmoreš več …

Od točke A pa do točke B, vriši pot, načrtuj in naj se ve: kdo tu kuha, kdo se smeje, kdo se išče, kdo vodi brez ovinkov naokrog.

Neznan obraz in neznana pot te popeljeta onkraj cone udobja. Stran od vzorcev, stran od kavča in preko meja svojih mej. Ni ni hec, tole je zlato-o-o-o REFREN: Zmoreš več … … + naredi jo po svojih želja, sam odloči se!