Mladi in naš odnos do okolja

Ĺ A N n i Mladi odnos a j l o k o o d

Uvod O kroženju vode, fotosintezi, strukturi zemlje, vremenskih pojavih, ekosistemu in še čem smo se učili že v osnovni šoli pri predmetu spoznavanje narave. Vendar pa pomislimo, kolikokrat smo naravo zares spoznavali V NARAVI – v gozdu, na polju, travniku, ob reki. Z dotikom, vonjem, poslušanjem, opazovanjem. Z doživljanjem narave.

V človeku vidimo nekaj drugega, ko z njim delamo, živimo, se pogovarjamo, družimo. Podobno bomo tudi v naravi videli nekaj drugega, če se bomo z njo zares spoznali. Le s takšnim razmišljanjem se bo spremenilo tudi naše ravnanje z njo. Pozitivnega učinka tega našega početja namreč ne bo, če bomo samo pisali o podnebnih spremembah, naravnih katastrofah in onesnaževanju okolja, ampak samo če se bo spremenilo naše ravnanje z naravo. Dr. Boštjan Anko je zapisal, da je pomembno naše praktično delovanje, ne le teoretični odnos.

Z istimi mislimi smo se lotili načrtovanja izobraževalne kampanje na temo Odnos mladih do okolja, kjer smo mlade prek okoljskih delavnic želeli spodbuditi h kritičnemu presojanju, lastnemu razmišljanju in aktivni participaciji na področju ohranjanja in varovanja okolja.

Kampanja je nastala v okviru projekta Aktivendržavljan.si. Ključni poudarek projekta je krepitev socialnih in državljanskih kompetenc mladih za aktivnejše vključevanje v družbo in dejavnejše sodelovanje v družbenih procesih. Prek aktivnosti želimo pri mladih ustvariti pozitiven odnos do participacije na vseh ravneh ter jih spodbujati k vključevanju, sodelovanju, kritičnemu presojanju aktualnih tematik, zastopanju lastnih interesov ter k večji senzibilnosti do družbenih področji, ki se tičejo predvsem njih.

Knjižica, ki jo držite v rokah, je nastala kot zaključno poročilo izobraževalne kampanje. V njej lahko preberete, kakšen odnos do narave imamo skavti in kako ga razvijamo, kako ljudje s svojimi dejanji in odločitvami vplivamo na okolje in kaj o vsem tem menijo mladi.

KAZALO 1 ODNOS DO OKOLJA – PO SKAVTSKO 1.1 Okolje lahko ponudimo v skavtstvu 1.2 Skavtska okoljska vzgoja – uveljavljena skavtska vzgojna metoda v novi preobleki

4 5 6

2 DOŽIVLJANJE NARAVE

7

3 VPLIV NA OKOLJE 3.1 Vse od nekod pride in nekam gre 3.2 Svet, poln ekodilem

8

4 DEJAVEN IN ODGOVOREN ODNOS MLADIH 4.1 Dve izhodišči odgovornega in dejavnega odnosa 4.2 Oblikovanje delavnic 4.3 Mnenja dijakinj in dijakov 4.4 Raziskava o vsakdanjih navadah mladih 5 S KONCEM POGUMNO in ODGOVORNO NAPREJ

8 11 12 12 12 13 15 19

Nazaj na začetek ... znova in znova ...

Odlomek iz razmišljanja skavtinje o njenem odnosu do okolja.

Skavt spoštuje naravo in vidi v njej Božje delo.

Tukaj se začne.

No, začne se moje razmišljanje o odnosu do okolja. In za začetek se spodobi, da začnem pri sebi.

Nisem ekologinja, niti ekozagrizenka, ne znam razložiti prednosti (ali pomanjkljivosti) vetrnih elektrarn ali hidroelektrarn v primerjavi z nuklearkami. Vozim se z avtom in ne vem, ali znam p r a v ločevati odpadke. Še kaj?

Ne, za okolje mi ni vseeno, to pa res ne. A še posebej kot skavtinja vem, da ni dovolj, da poslušam in govorim o tem, in ni dovolj, da stokam in kritiziram. Ker pa sem (preveč) radovedna in vedno znova iščem odgovore ter kombiniram vzroke in posledice, mi tudi ni dovolj, da slepo počnem to, kar mi rečejo drugi. Vedno se nekje zadaj najde neki »zakaj«. In če se ta poveže še z »zdaj se mi pa res ne da«, zmagovalna kombinacija pripelje do opravičila, ki podpira mojo pasivnost. Da pa ne bom egocentrična, to pasivnost opažam tudi okoli sebe. Res čudno, da je je še vedno toliko, kljub vse večji priljubljenosti ekoizdelkov, ekoakcij, ekodebat, ekoblabla in vsega, kar diši (ali smrdi) po eko. In tu me moj »zakaj« pripelje do začetka.

Skavt spoštuje naravo. Zgražanje nad smetmi in izpuhi, strah pred katastrofami, ki nam grozijo, obsojanje vseh, ki s(m)o do narave neodgovorni, neskončno ponavljanje zlajnanih pozivov, naj kaj storimo itd. Ali s tem raste spoštovanje do narave? Zakon ne pravi »skavt vidi v naravi smeti« ali »skavt vidi naravo, ki umira«. Ne. Skavt naravo spoštuje, še več, skavt sprejema naravo kot veliko darilo Stvarnika. To torej ne pomeni, da skavt nerga, ker je narava umazana. Skavt se razveseli, že ko pomisli na naravo, saj je vendar za nas darilo. Nad darilom pa se ne zmrdujemo in ne stokamo, zakaj je darilni papir na mestih malo potrgan in mašna pomečkana. Darilo je zato, da ga odpremo, in če je res dobro (kar v tem primeru seveda je), ga bomo z odprtimi očmi in usti občudovali, ga uporabljali in o njem pripovedovali drugim. Iz tega bo najbrž zraslo spoštovanje.

Potem nas pomečkana mašna na darilu verjetno ne bo več vznemirjala, ampak jo bomo brez obotavljanja poravnali nazaj.

Morda bo nekje na začetku, kamor se vedno znova vračam, kakšen moj »zakaj« našel odgovor in bo tako dovolj močan, da bo premagal vsak »zdaj se mi pa res ne da«, in potem se ne bom več vprašala, zakaj in čemu bi nekaj počela, ampak bom to preprosto storila. Iz samega spoštovanja in hvaležnosti.

1 ODNOS DO OKOLJA – PO SKAVTSKO

1 ODNOS DO OKOLJA – PO SKAVTSKO 1.1 Okolje lahko ponudimo v skavtstvu Skavtstvo je že v svoji prvotni ideji naravnano na življenje z naravo in v njej. Ustanovitelj svetovnega skavtskega gibanja je zapisal: »Nekdo je rekel, da mladim manjka okolje. Mi okolje imamo in ga lahko ponudimo v skavtstvu.« To misel se slovenski skavti v okviru Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) trudimo udejanjati že dobri dve desetletji.

Tudi uradno in formalno izoblikovano stališče ZSKSS o odnosu do narave oz. okolja najdemo na več mestih: • v skavtskih zakonih – 6. skavtski zakon: »Skavt/inja spoštuje naravo in vidi v njej Božje delo«; • v vzgojnih vrednotah ZSKSS: »Spoštljiv odnos do narave«; • v Zavezi ZSKSS: »Voditelji se zavedamo bogastva naravnega okolja, v katerem živimo. Pri svojih dejavnostih spoštujemo naravo, v njej vidimo Božje delo, jo spoznavamo in se v njej učimo za življenje. Otroke in mladostnike vzgajamo k odgovornemu ravnanju z naravo«; • v elementu skavtske metode: »Dejavnosti na prostem«; • v statutu ZSKSS – 9. člen: »Naloga ZSKSS je vzgoja za spoštovanje in varovanje narave« ter • v sklepu Sveta ZSKSS: »Leta 1998 se je Svet ZSKSS opredelil za trajnostno in sonaravno ravnanje z naravo, kar pomeni, da se jo hkrati z 'uporabo' tudi varuje«.

ZSKSS je imel poleg navedenih stalno veljavnih stališč o odnosu do narave in okolja tudi triletni vzgojni namen, ki se je glasil: »V ZSKSS bomo v letih 2008 do 2011 s služenjem v družbi in okoljsko vzgojo razvijali čut do narave in sočloveka ter dejavno odgovarjali na zaznane potrebe.« V tem obdobju se je članstvo znotraj ZSKSS še posebej intenzivno spraševalo, kaj in kje je skavtska okoljska vzgoja (v nadaljevanju SOV). ZSKSS je SOV prepoznal kot pomemben vzgojni element, ki je na poseben način vključen v vse skavtske dejavnosti. Skavtski način življenja je neizogibno povezan z naravo: jo spoznavati, občudovati, sprejemati v vsej njeni raznovrstnosti in se v njej učiti živeti. Skavt je v naravi in je del narave, to je del njegove identitete. Že od leta 1999 kot del poverjeništva za program znotraj ZSKSS deluje skupina, ki se ukvarja posebej s področjem okoljske vzgoje (Trop za okoljsko vzgojo – TOV). Ob nastanku je bil cilj TOV koordinirati projekt ob dnevu Zemlje in voditeljem nuditi strokovno pomoč na področju okoljske vzgoje. Kasneje pa je TOV čedalje bolj prepoznaval svojo vlogo v jasni metodološki opredelitvi pojma skavtska okoljska vzgoja, ki se je kot tak oblikoval skozi večletno ustvarjanje skavtskega programa. Poleg tega je pomen TOV tudi v sprotnem spodbujanju, ozaveščanju in preverjanju vključevanja SOV v sam program, tako

4

1 ODNOS DO OKOLJA – PO SKAVTSKO

na ravni celotnega ZSKSS kot v posameznih lokalnih enotah – stegih. TOV je tako prepoznal potrebo po celostni opredelitvi in vključitvi skavtske okoljske vzgoje v skavtsko metodologijo in program, pri čemer je izhajal iz ugotovitve, da SOV ni le posamezna dejavnost, ampak del skavtske metode in s tem del programa. Trop za okoljsko vzgojo je oblikoval uradno opredelitev SOV, ki jo je nato razširil med voditelje ter tudi s tem spodbudil udejanjanje SOV.

1.2 Skavtska okoljska vzgoja – uveljavljena skavtska vzgojna metoda v novi preobleki Oživitve, opredelitve in udejanjanja SOV se je trop za okoljsko vzgojo lotil na nivoju posameznikov – skavtskih voditeljev. Izvedla se je elektronska anketa o stanju in aktualnosti SOV po lokalnih skavtskih enotah – stegih. Izhodišče je bilo, da SOV vsak skavtski voditelj nekoliko drugače (ne) razume oz. se pogosto zdi, da nikomur ni čisto jasno, za kaj gre, ali pa se skavtskim voditeljem zdi vključevanje okoljskih tematik v skavtski program zelo komplicirano in težko izvedljivo. Namen te analize je bil na njenih temeljih bolj jasno in konkretno opredeliti SOV ter pomagati, da bi njeno idejo znali in zmogli kar najbolj uspešno uresničevati.

Na vprašalnik je v dobrih treh tednih odgovorilo približno 200 vprašanih, kar je približno tretjina vseh slovenskih skavtskih voditeljev. Odgovori so bili zelo raznoliki in zanimivi. Pri vprašanju, kjer so morali voditelji oceniti svoje poznavanje SOV, je bila povprečna ocena na lestvici od 1 do 5 malo manj kot 3, iz nekaj podobnih vprašanj pa je bilo razvidno, da si pod pojmom SOV večina predstavlja predvsem akcije na področju (ne)onesnaževanja narave in varčevanja z viri, manj pa jih kot SOV vidite dejavnosti, ki naravo približajo skavtu.

Ti odgovori so med drugim pokazali tudi na (ne) pestrost okoljskih dogodkov po lokalnih enotah.

Glede na značaj in na metodologijo skavtske vzgoje nasploh se je zdelo posebej pomembno izpostaviti in poudariti doživljajski vidik okoljske vzgoje.

Na osnovi rezultatov ankete, dolgoletnih skavtskih izkušenj ter literature je bila oblikovana opredelitev skavtske okoljske vzgoje, ki se glasi: Skavtska okoljska vzgoja (SOV) temelji na doživljanju narave, ki vodi v dejaven in odgovoren odnos do okolja.

5

1 ODNOS DO OKOLJA – PO SKAVTSKO

Skavtske okoljske dejavnosti naj bi namreč zajemale oba vidika okoljske vzgoje – doživljajski in dejavnostni. Najprej gre torej za vidik doživljanja narave, prek katerega se vzgaja za dejaven in odgovoren odnos. Opredelitev nakazuje nekoliko širši vidik, kot ga vidimo posamezniki, ki se osredotočamo na en ali drug pol.

SOV daje poudarek doživljanju narave, kar pomeni, da gremo skavti v naravo in z njo prek raznih dejavnosti vzpostavljamo odnos. Te dejavnosti so del celostne vzgoje in zaobjemajo vsa področja razvoja: čustveno-motivacijsko (imeti odnos do narave), moralno (vrednote), spoznavno (znanje o naravi in okolju), telesno (telesne dejavnosti v naravi), duhovno (srečanje Boga v naravi) in socialno področje (povezanost ljudi in okolja). Pri tem ni bistveno, da je voditelj strokovnjak za okolje, ampak je pomembno, da v skavtih vzbudi zanimanje, spodbuja kritično razmišljanje, premišljeno odločanje in dejavnost.

Po drugem kriteriju pa lahko to dvojnost skavtske okoljske vzgoje preprosto razumemo tudi tako, da najprej dovolimo, da narava sama vpliva na nas, mi se ji pri tem le prepustimo in jo z radovednostjo občudujemo, medtem ko smo v drugem delu na vrsti mi, da vplivamo na naše okolje tako, da smo pri tem odgovorni in dejavni.

SOV v ZSKSS udejanjamo na rednih srečanjih prek vzgojnega dela in dejavnosti na prostem, z usposabljanji skavtskih voditeljev (taborne in skavtske šole), s posameznimi projekti, delavnicami ter različnimi drugimi dejavnostmi.

6

2 DOŽIVLJANJE NARAVE

2 DOŽIVLJANJE NARAVE »Človek, ki je slep za lepoto narave, je izgubil polovico volje do življenja.« Robert Baden Powell Skavtinje in skavti verjamemo, da lahko z doživljanjem oz. neposrednim stikom z naravo v človeku vzbudimo čut za naravo, ki vodi k želji po odkrivanju novega ter spoštovanju narave nasploh. Že Robert Baden Powell je rekel, da »se more skavt samo na taboru resnično in pravilno naučiti spoznati naravo, saj je z njo v stiku vsak trenutek dneva in noči«. Ko pa naravo spoznaš, jo ceniš in z njo ravnaš odgovorno.

ZSKSS si danes poleg dejavnosti v okviru zgoraj opisanega tropa za okoljsko vzgojo za udejanjanje SOV, še posebej doživljajskega vidika SOV, prizadeva tudi s Skavtskim okoljskim centrom v Kočevskem rogu ter skavtsko šolo Življenje v naravi.

Skavtski okoljski center v Kočevskem rogu vključuje SOV že v svoji viziji: »Skavtski okoljski center v Kočevskem rogu je prostor razvijanja in podajanja okoljske vzgoje po skavtski metodi in v skladu s skavtskimi vrednotami. Prepoznan je kot pomemben okoljski center in kot kakovostna blagovna znamka okoljske vzgoje. Skavtski okoljski center v Kočevskem rogu je namenjen skavtinjam in skavtom ter povezovanju s sorodnimi organizacijami in lokalno skupnostjo«, udejanja pa jo s svojim programom, v okviru katerega sta med drugim nastali tudi dve brošuri: prva (Skavtski okoljski center, 2008) je namenjena predstavitvi naravne in kulturne dediščine centra, druga (Okno v naravo, 2010) pa vsebuje izbor dejavnosti okoljske vzgoje.

Skavtska šola Življenje v naravi: Poleg vseh drugih izobraževanj za skavtske voditelje (tabornih šol) v okviru ZSKSS ta skavtska šola še posebej udejanja SOV, saj si prizadeva za sonaravno uporabo naravnih surovin in skrb za naravo tudi med življenjem v njej. Skavtska šola Življenje v naravi je namenjena predvsem starejšim skavtom ter voditeljem. Na njej udeleženci pridobijo osnovno znanje o in ti o j lep »Užiti naravo v vse bivakih, ognjih, vozlih, dendrologiji, orientaciji, prvi pomoči, zni e b u lj e n je n i st o vezavah, zgradbarstvu, varnosti pri delu, užitnih samoniklih darežljiv ti a zn rastlinah in kuhanju ter pravilni opremi, ves čas pa je prisotna je težje kot spo tudi skrb za naravo. slabosti.«

njene

7

3 VPLIV NA OKOLJE

3 VPLIV NA OKOLJE Človek predstavlja živi del ekosistema, v katerem so spremembe in motnje naraven pojav. A kako je lahko človek del ekosistema, če je prav on tisti, ki najbolj ruši naravno ravnovesje? Naš vpliv na spremembe v okolju lahko danes beležimo že skoraj na vsakem koraku.

O človekovem odnosu do narave je dr. Peter Skoberne na enem od skavtskih forumov podal zanimivo razmišljanje o tem, ali je človek (še) del okolja, kako se v življenju odločamo in ali kljub zavedanju, da vsako naše dejanje pusti sled, ravnamo kaj drugače.

3.1 Vse od nekod pride in nekam gre Dr. Peter Skoberne Ste že kdaj razmišljali, koliko različnih oblik človekovih dejavnosti je povezanih s preprostim dejanjem – da lahko v baru popijete kavico?

Najpomembnejša je seveda kava. Pri nas rastlina ne raste, ampak le v tropskih in subtropskih krajih. (Kadar v preteklosti zaradi pomanjkanja ni bilo mogoče dobiti kave, so si naši predniki pomagali z nadomestkom – cikorijo.) Če želimo piti kavo, morajo biti nekje plantaže.

Večje je povpraševanje, večje so te površine, seveda na račun narave, predvsem gozdov.

Nato je treba pridelek predelati in odpeljati do prodajalcev na veliko. Za prevoz so potrebne poti in sredstva (ceste, tovornjaki, pristanišča, ladje, letališča, letala), kar je treba vse vzdrževati, obnavljati. Za prevoze je potrebno gorivo in spet odpiramo novo razvejano zgodbo.

Ker so med državami meje, je potrebna tudi administracija, ki ureja carinska dovoljenja, pobira davke, nadzoruje promet itd. Prodajalci na drobno kupujejo od trgovcev na veliko in tako pride kava na police v trgovinah. Bifeji imajo avtomate za kavo, ki jih je treba vzdrževati, potrebujejo vodo, elektriko, kanalizacijo. Pa spet podobne zgodbice za sladkor, kozarčke, žličke, prtičke, smetano. Že v tem zelo poenostavljenem razmišljanju postaja jasno, da vse od nekod pride in nekam gre, te tokove pa poganjamo ljudje – in vsak v tej verigi prispeva svoj vpliv k skupnemu učinku. Plastiko kavne skodelice sicer lahko razgradimo v neškodljive snovi: vodo in ogljikov dioksid – vendar za to porabimo energijo in povečamo delež CO2 v zraku ter s tem prispevamo k povečanju učinka tople grede in spremembi podnebja, kar ima nadaljnje verižne posledice.

Mnogo bolj zapleteno bi bilo takšno razmišljanje o vplivih, ki jih povzročimo z vožnjo z letalom. Poskusite še sami najti kakšne primere, v katerih puščate svoje sledove!

8

3 VPLIV NA OKOLJE

Kaj določa velikost našega vpliva? Zelo preprosto: ključno je, s koliko energije razpolagamo. Seveda ne smemo pozabiti, da si energijo lahko kupimo. Neposredno (npr. bencin za avto, kurilno olje) ali pa posredno (npr. letalska vozovnica, toplovodno ogrevanje). Problem nastaja, ker izkoriščamo energetske zaloge in s tem povečujemo moč lastnih mišic. Na ta način zelo podaljšujemo topor našega delovanja.

a mojega »Najhujša posledic ja ni v tem, kar napačnega ravnan ega v okolju, čn a p a n l či o zr v o p sem m osiromašil ampak ker sem s te lja.« svoj odnos do oko

Ekološki odtis Vsak od nas za svoje življenje potrebuje nek delež narave. Ta je lahko glede na njegov način življenja večji ali manjši (prehrana, ogrevanje, prevoz, dobrine, ki jih poseduje) – ta delež zagotavlja hrano in kisik za moje preživetje ter prevzame in predela moje odpadke. Možno je na grobo oceniti ta delež narave za posameznika, pa tudi neko državo. Tako lahko ugotovimo, kakšne sledove zapušča naš način življenja v naravi.

Rezultati kažejo, da v razvitem delu človeštva, kamor sodi tudi Slovenija, živimo prek svojih zmožnosti (ne sposobnosti), prek okvira, omejenega z razpoložljivimi surovinami in energijo. Leta 1992 je človeštvo potrebovalo za četrtino več naravnih virov, kot jih je lahko narava nadomestila, deset let kasneje je bil ta delež že tretjina! To je svetovno povprečje, nekateri porabijo bistveno manj, drugi pa bistveno več! Če vtipkate v katerikoli iskalnik svetovnega spleta besedici »ecological footprint«, med številnimi zadetki ne bo težko najti strani, kjer boste lahko izračunali oceno svojega ekološkega odtisa. Zase nimam občutka, da bi živel ravno razkošno, a izračun pravi, da za preživetje porabim 3,9 globalnega hektarja oz. če bi vsi na Zemlji živeli na podoben način kot jaz, bi potrebovali 2,2 planeta! Seveda so ti izračuni zelo grobi, gotovo pa so kot ocena pomembno opozorilo in vzvod za razmišljanje.

Ujet sem v isti pasti, kot vsi drugi okoli mene, zato se ob takšnih priložnostih, ko druge opozarjam na zgrešen način življenja (ki ga živim tudi sam!), počutim kot zdravnik kadilec, ki priporoča pacientu, naj opusti kajenje.

Kaj pa rešitve?

Takšna razmišljanja rada pripeljejo do malodušja, češ, kaj pa se sploh še da narediti. Zasuti smo s podatki o negativnih učinkih človekovega ravnanja v naravi: izumiranju rastlinskih in živalskih vrst, vremenskih katastrofah in podobno. Nanje se lahko različno odzovemo. Morda nas prizadene in bi radi pomagali, pa omagamo pod težo problema, bolj običajno pa tega ne jemljemo preveč resno, bodisi je preveč oddaljeno od nas ali pa smo preprosto takšnih

9

3 VPLIV NA OKOLJE

novic že navajeni. Mojstri smo za slepilne manevre, da se izognemo odpovedi in odgovornosti, pa vendar imamo občutek, da smo aktivni. Želimo hitrih receptov, ki pa jih tukaj ni.

Dolgoročno je povsem jalovo, če se ukvarjamo s simptomi, saj jih ni težko prepoznati, rešitev pa je v odpravljanju vzrokov. Kot je npr. bolečina znak, da nekaj v telesu deluje narobe – s tableto jo sicer lahko utišamo, vendar lahko tako izvorno težavo samo še poslabšamo.

Kje so vzroki problemov, ki jih povzroča človek v naravi? To je način odločanja – pa ne le politikov ali direktorjev, ampak čisto vsakega posameznika. Nihče ni izvzet. Odgovornost je seveda sorazmerna teži odločitve.

Kako se odločamo?

V življenju se venomer odločamo. Ali bomo šli sem ali tja, ali bomo kupili to ali ono. Morda se nam te odločitve ne zdijo pomembne, vendar oblikujejo naš način življenja, s tem pa posredno tudi naš vpliv na naravo. Npr. odločitev, ali se bomo peljali na delovno mesto z javnim prevoznim sredstvom ali si bomo omislili še en avtomobil. Če mi tako razmišljamo, zakaj ne bi na podoben način tudi družina na Kitajskem? Vsak človek ima pravico do dostojnega življenja, ne pa do udobja, če ga ni možno vsakemu zagotoviti. Če je udobje možno le na račun drugega človeka ali drugih živih bitij, potem seveda ne gre za splošno pravico, ampak za navadno zajedavstvo.

Tehtnica naših odločitev ima na vsaki strani svoje uteži: ko se odločamo »za«, je največja utež korist, ki jo vidimo kot posledico odločitve. Lahko gre za denarno korist, zdravje, užitek, udobje, možnosti je veliko. Tisto, kar pa se pojavlja v skodelici na drugi strani, bi najlaže označili z dvema utežema. Ena je strah pred kaznijo zaradi kršenja prepovedi, druga pa je naša vest.

Kakšne bodo posledice naših dejanj, je odvisno od tega, kako težke uteži imamo na obeh straneh tehtnice. In naj še enkrat poudarimo, da bomo za posledice teh osebnih odločitev odgovarjali!

10

3 VPLIV NA OKOLJE

3.2 Svet, poln ekodilem Ko beremo o vplivu podnebnih sprememb, nas strokovnjaki zasipajo s seznamom dejstev, kako z vsakim svojim korakom posegamo v naravni ekosistem in ga uničujemo.

• Vsak dan izbrizgamo, izlijemo in za splakovanje iztočimo okoli 150 do 500 litrov vode.

• V industrijskih državah do 80 % vse sladke vode porabimo za namakanje.

• Pipa, iz katere prikaplja ena kapljica na sekundo, zapravi 25 litrov vode na dan, kar pomeni 10.000 litrov na leto.

• V stranišču porabimo več pitne vode kot kjerkoli drugje v hiši ali stanovanju, vendar bi ravno tam lahko uporabljali kako drugo vodo, na primer deževnico.

• Če bi vsi na svetu za 30 % zmanjšali porabo energije pri gospodinjskih aparatih, bi prihranili toliko elektrike, kolikor jo proizvede 25 velikih elektrarn.

• Ko odpremo pečico, da bi preverili, ali je hrana pečena, se temperatura v njej zniža za 10 °C. •…

Hidroelektrarna ali nuklearka? Lan, svila ali organski bombaž? Hruška ali gozdne jagode? Ekonom lonec ali pečica? Milijone vprašanj nam otežuje življenje. Tistim, ki nam ni vseeno. Tistim, ki ne verjamemo vsemu, a tudi nočemo o vsem dvomiti. Tistim, ki smo prepričani, da je vredno razmisliti in kaj malega spremeniti na bolje.

Odnos do okolja se znajde pred ekodilemo takoj, ko želi posta- ti dejaven oziroma odgovorno dejaven. V svetu, kjer nas z vseh strani zasipavajo z ekopropagando ter kjer je biti eko ne le moderno, ampak lahko tudi tržno zelo uspešno, je za odgovornega človeka nujno, da ne »Narava je edina knjiga, ki verjame vsemu ter da išče odgovore.

Predvsem pri vzgoji mladih je pomembno, da se čim prej zavejo te odgovornosti, pa tudi neresnic in prevar, ki jih ekosvet ponuja.

na vseh listih nudi velik

o vsebine.«

11

4 DEJAVEN IN ODGOVOREN ODNOS MLADIH

4 DEJAVEN IN ODGOVOREN ODNOS MLADIH Prek doživljanja narave naj bi se v posamezniku prebudila zavest oziroma želja, da bi se do okolja obnašal čim bolj odgovorno in dejavno. Dejaven odnos pa ne pomeni le okoljsko obnašanje v vsakodnevnem življenju, ampak tudi širjenje zavesti o odnosu do okolja, ozaveščanje družbe ter iskanje odgovorov na vprašanja, ki se zdijo včasih nerešljiva.

Dejaven odnos do okolja nas je spodbudil, da bi naše izkušnje in spoznanja na področju okoljske vzgoje delili tudi širše, med mlade, ki niso vključeni v skavtske organizacije. S tem namenom smo v letu 2012 v okviru projekta Aktivendržavljan.si izvedli izobraževalno kampanjo o odnosu mladih do okolja.

Ker je prvi (temeljni) del skavtske okoljske vzgoje povezan z bolj celostno vzgojo, ki jo je lažje izvajati v naravnem okolju ter predvsem dlje časa, da res pride do premikov v odnosu, smo se tokrat odločili, da se osredotočimo bolj na drugi, dejavnostni del.

4.1 Dve izhodišči odgovornega in dejavnega odnosa V pripravah na izobraževalno kampanjo na temo odnos do okolja smo področje našega dejavnega odnosa z okoljem razdelili na: • področje ohranjanje naravnih virov in • področje zmanjševanja (nepovratnih) odpadkov.

V vsakdanjem življenju moramo najprej prepoznati, kaj in kako moramo varovati oziroma ohranjati, potem pa pri sebi pogledati, kje lahko v vsakdanjem življenju zmanjšamo svoj negativni vpliv na okolje.

4.2 Oblikovanje delavnic Pri delavnicah nas je spremljalo vodilo, da bodo mladi na informacije, s katerimi nas zasipavajo svetovni mediji in dognanja strokovnjakov, gledali širše in pri tem razmišljali s svojo glavo.

Zapisali smo primere iz življenja, ki so na delavnicah služili kot iztočnice za debato in skupno iskanje odgovorov. Primeri opisujejo dejanja Petre in Petra, ki vsak na svoj način prispevata k varovanju ali onesnaževanju okolja. Nekaj primerov si lahko preberete spodaj.

• Petra kupuje avstrijska eko jabolka, ki morajo biti po zakonu zapakirana v stiropor in plastično folijo, Peter pa kupuje škropljena slovenska jabolka na bližnji tržnici.

• Petre in Petra se želita preseliti v hišo. Petra bi rada gradila novo pasivno hišo na podeželju, stran od mestnega vrveža in drugih naselji. Petre bi kupil staro meščan-

12

4 DEJAVEN IN ODGOVOREN ODNOS MLADIH

sko hišo v jedru manjšega mesta, ki pa je energetsko manj varčna.

• Petra prenavlja kopalnico. Odločila se je , da bo obdržala obstoječo kopalno kad.

Tudi Petre prenavlja kopalnico. Kad bo zamenjal za tuš kabino.

• Petra se vozi v službo po avtocesti, čeprav tako naredi nekaj kilometrov več. Peter gre v službo po najkrajši poti, po lokalnih cestah vozi skozi vasi.

• Petre najraje je jogurte slovenskega proizvajalca v majhni embalaži. Petra kupuje jogurte švicarskega proizvajalca v litrskih vračljivih posodah.

• Peter nosi visokokvalitetna oblačila iz umetnih materialov, Petra pa oblačila iz eko bombaža.

• Petra se je odločila za nakup pralnega stroja nizko energetskega razreda. Peter bo namesto novega vzel star pralni stroj, ki mu ga je dala babi.

• Petra svoj avto pere v avtopralnici. Peter ga opere na domači zelenici.

4.3 Mnenja dijakinj in dijakov Dijakinje srednje aranžerske šole so svoje mnenje izrazile z ustvarjalnimi plakati na teme varovanje voda, odgovorno ravnanje z odpadki in prometno onesnaževanje. Med številnimi vplivi na onesnaževanje okolja so izpostavile odpadke, onesnaževanje voda s kanalizacijo in onesnaževanje zraka z izpušnimi plini.

Dijakinje in dijaki gimnazije Moste v Ljubljani so med glavnimi človeškimi posegi v okolje izpostavili: promet, krčenje gozdov, strupeni plini, ogorki cigaret, avtomobili, nerecikliranje, uporaba neobnovljivih virov, nastajanje ozonske luknje, tovarne, odpadki, izpušni plini, divja odlagališča, brezbrižnost ljudi, onesnaževanje voda in zraka, škropljenje sadja, potrošništvo, uporaba nerazgradljivih materialov, izpusti mesnopredelovalne industrije, odlaganje smeti v naravo, poraba vode, industrija oblačil, kemikalije, energija, uničevanje gozdov in potrošnja.

Največkrat izpostavljeni so bili odpadki, prometna onesnaženost in izpusti plinov iz tovarn.

V nadaljevanju so se dijaki v manjših skupinah

13

4 DEJAVEN IN ODGOVOREN ODNOS MLADIH

SPOROČILA MLADIH

pogovarjali o dejanjih potrošnikov ter presojali, kdo ravna okoljsko bolj odgovorno. Svoja razmišljanja in odločitve so delili v skupni diskusiji. Na prvi pogled je bilo vprašanje o odgovornejšem ravnanju potrošnikov precej jasno, ko pa smo na probleme pogledali še z drugih vidikov, smo začeli nizati pluse in minuse posameznega dejanja.

• Za kvaliteten odnos z naravo je potrebna izkušnja, čudenje. Naravo je treba najprej začutiti. In izkušnjo je treba občasno obnoviti.

• Danes lahko naredimo marsikaj in imamo marsikaj, se pa nismo pripravljeni marsičemu odpovedati – tu bi morale vlogo igrati vrednote.

• Potrebno bi bilo, da bi na srečanja o odnosu z naravo prihajali tudi poslovneži, gospodarji zemljišč – da bi se bolj zavedali posledic svojih odločitev.

• Vzgoja je za odnos z naravo bistvena!

• Okoljska vzgoja je uspešnejša, če poteka na več ravneh – npr. čistilna akcija sama še ni okoljska vzgoja.

• Gospodarjenje bi v današnjem času moralo vključevati tudi ohranjanje, da ne bo vse skupaj kot brezobzirni razvoj.

• Trajnostni razvoj ne pomeni vedno več in vedno bolje, ampak tudi odpoved.

• Najtežje je spremeniti navado (npr. začeti z ločenim zbiranjem odpadkov, manj uporabljati avto).

14

- Glejte v prihodnost!

- Ne meči odpadkov vsepovsod!

- Glejte tudi na okolico, ne samo na svoje čevlje, hiše, avto, jahto!

- Skrbite, kako bodo živeli naši otroci in kako mi!

- Ločujte odpadke in varčujte s pitno vodo, saj jo imamo le 1 %.

- Dajte več na čisto okolje. Varčujte z odpadki, ne mečite jih v naravo!

- Varujte okolje, ker je tu naša prihodnost!

- Držite se ločevanja odpadkov!

- Bodite ponosni predstavniki svojega okolja!

- Skrbite za okolje!

4 DEJAVEN IN ODGOVOREN ODNOS MLADIH

4.4 Raziskava o vsakdanjih navadah mladih V novembru 2010 je Trop za okoljsko vzgojo izvedel kratko raziskavo o vsakdanjih navadah mladih. Sodelovalo je 454 mladih. Iz raziskave smo po izbranih temah oblikovali besedila, ki naj bodo v spodbudo, da svoje vsakdanje navade izboljšamo.

Izboljšanje navad

Imamo nešteto priložnosti, da izboljšamo svoje navade, in tako postaja naš odnos do okolja vedno boljši. Mladi so sklenili, da bodo jedli bolj zdravo hrano, ne bodo kupovali nepotrebnih stvari, odpadke bodo ločevali bolj dosledno, varčevali bodo z elektriko in vodo, zmanjšali porabo embalaže, varčevali s toploto in se trudili pri zmanjševanju prometa.

V ČEM SE BOŠ POBOLJŠAL(A) TI? VSAK MESEC, VSAK DAN, VSAK TRENUTEK TI PONUJA NOVO PRILOŽNOST. SI PRIPRAVLJEN(A)?

Ohranjanje ekosistema

Na svetu obstaja ogromno rastlinskih in živalskih vrst, mnoge izmed njih izumirajo, tudi zaradi našega nespametnega ravnanja, na primer spreminjanja življenjskih prostorov (habitatov) ali vnašanja tujerodnih vrst, ki lahko izpodrinejo avtohtone. V Sloveniji naravno uspeva 71 drevesnih vrst, od tega jih vsak drugi prepozna več kot 10. Zaradi vnašanja tujerodnih vrst lahko domače tudi izumrejo. Več kot polovica mladih pravi, da bi na svojem vrtu sadili samo domače vrste.

S PREPOZNAVANJEM IN OHRANJANJEM AVTOHTONIH RASTLINSKIH IN ŽIVALSKIH VRST LAHKO POMAGAŠ OHRANJATI BIOTSKO PESTROST. POLEG SAMIH VRST JE POMEMBNO OHRANJATI TUDI NJIHOVE ŽIVLJENJSKE PROSTORE, ŠE POSEBEJ TISTE, KI SO OGROŽENI.

Ohranjanje voda

Slovenija ima veliko vodotokov. Voda v Sloveniji je čista, zato jo skoraj povsod lahko pijemo iz vodovoda. Če je možnost izbire, štiri petine vprašanih raje pije vodo iz vodovoda ali studenca kot kupljeno pijačo v plastenki.

VODA IZ VODOVODA JE BOLJŠA KOT PIJAČA, KI JE DALJ ČASA V PLASTIČNI EMBALAŽI. IZOGIBAJ SE KUPLJENIM PIJAČAM TER PIJ ČISTO IN SVEŽO VODO!

Zmanjševanje transporta

Z zmanjšanjem motornega prometa lahko naredimo veliko dobrega zase, za soljudi in za naravo. Vožnjo z avtomobilom lahko velikokrat nadomestimo tudi s hojo. Mladi

Ko boste na sv ojem vrtu zagledali deže vnika, takrat boste vedeli, d a ste ustvarili okolje, ki podp ira življenje.

15

4 DEJAVEN IN ODGOVOREN ODNOS MLADIH

povprečno dve uri in pol na teden načrtno posvetijo rekreaciji ali športu. Hkrati pa se skoraj tretjina vprašanih včasih pelje z avtom že na razdaljo kilometer ali manj.

REKREACIJI, S KATERO SKRBIŠ ZA SVOJO KONDICIJO, VČASIH NAMESTO VOŽNJE Z AVTOMOBILOM DODAJ ŠE SPREHOD, KI BO POSKRBEL TUDI ZA BOLJŠO KONDICIJO OKOLJA.

Sončna energija

Sonce je osnovni vir energije. Tako ali drugače pridelano energijo uporabljamo v vsakdanjem življenju – približno petina vprašanih mladih uporablja vsak dan več kot 10 električnih naprav. Vendar pa nas uporaba električnih naprav ne napolni z energijo kot nas lahko sprehod ali igra zunaj na soncu. Na prost počitniški dan mladi zunaj preživijo povprečno tri ure.

ODLOČI SE ZA KAKŠNO MINUTO NA DAN MANJ PRED ELEKTRIČNIMI APARATI, NAMESTO TEGA SE ODPRAVI VEN, KJER SE LAHKO PRIKLOPIŠ NEPOSREDNO NA OSNOVNI VIR ENERGIJE.

Recikliranje

V naravi snovi krožijo. Ljudje mnogo stvari izdelamo, po uporabi pa jih skrijemo, saj jih ne potrebujemo več. A morda ni tako. Morda jih bomo še potrebovali, če bi jih znali ali hoteli še enkrat uporabiti. In tako bi zmanjšali kup tistih »nič več uporabnih« stvari, ki jih zakopavamo v zemljo, hkrati pa bi bilo treba manj stvari izdelati na novo. Temu načinu rečemo recikliranje. Približno 95 % mladih misli, da je recikliranje smiselno, kljub temu pa jih dobra desetina ne ločuje niti papirja od ostalih odpadkov, 15 % pa ne ločuje embalaže, organskih odpadkov in stekla.

MOŽNOSTI ZA RECIKLIRANJE SE VEDNO NAJDEJO, LE VOLJO MORAŠ IMETI. KOLIČINO ODPADKOV ZMANJŠAJ NAJPREJ S PAMETNIM NAKUPOVANJEM, POTEM PA S PREMIŠLJENIM ODLAGANJEM. ZA VSAK ODPADEK SE POZANIMAJ, KAM GA LAHKO ODLOŽIŠ, DA BODO IZ NJEGA NAREDILI ŠE KAJ UPORABNEGA.

Čisto okolje

Pospravljanje sobe je redko komu ljubo opravilo, kljub temu pa več kot desetina mladih pravi, da ima sobo ali stanovanje zelo pospravljeno. Morda razmetana soba ne moti nikogar,če

16

4 DEJAVEN IN ODGOVOREN ODNOS MLADIH

jo uporabljaš sam. Če pa za sabo puščaš umazanijo, odpadke in vse, česar ne potrebuješ, je to za druge ljudi in naravo obremenjujoče.

znaš, jo o p s o v a r Ko na oštuješ! p s n i š i n ce

DOMA IN SPLOH NA VSAKEM KORAKU SE TRUDI, DA ZA SABO PUŠČAŠ SAMO LEPE SLEDI.

Domača prehrana

Približno 60 % mladih meso in mesne izdelke prideluje doma ali pa jih kupuje direktno od pridelovalcev mesa, pri mleku je takšnih več kot tretjina, pri zelenjavi pa okoli 90 %. Skoraj 90 % mladih ima najraje doma pridelano hrano, pri kateri imamo veliko več nadzora nad kakovostjo – vemo, katere sestavine damo v lonec, včasih tudi, kako so bila živila pridelana. Hrana, ki jo kupujemo v trgovinah, pa je pogosto intenzivno pridelana in vsebuje mnoge škodljive snovi, kar je slabo za naše zdravje in tudi za okolje. ČE JE LE MOGOČE, JEJ ČIM VEČ DOMA PRIDELANE HRANE ALI PA JO KUPUJ NEPOSREDNO OD PRIDELOVALCEV.

Svež zrak

Ko se odpravimo iz mesta v gozd, zaznamo razliko na več načinov, z vsemi čutili. Največ, kar 40 % vprašanih, razliko najbolj zazna z vonjem, 30 % z vidom in 30 % s sluhom. Morda nam ta svež zrak in prijeten vonj po gozdu še toliko bolj prijata, ker smo v mestih že navajeni na onesnažen zrak. 65 % mladih meni, da moramo za zmanjšanje onesnaževanja zraka bolj kot tovarne poskrbeti sami – v prometu in pri ogrevanju stanovanja.

ZA SVOJE ZDRAVJE SE ČIM VEČKRAT ODPRAVI NA SVEŽ ZRAK, HKRATI PA SE NA VSAKEM KORAKU TRUDI, DA NE BOŠ ONESNAŽEVAL ZRAKA S STVARMI, KI NISO NUJNE.

17

4 DEJAVEN IN ODGOVOREN ODNOS MLADIH

Ohranjanje energije

Živali se na zimski čas pripravljajo na različne načine, nekatere se odpravijo na zimsko spanje. Več kot 85 % mladih ve, da je namen zimskega spanja (ali hibernacije) varčevanje z energijo. Ljudje zime ne moremo prespati, lahko pa varčujemo energijo na druge načine, še najbolj tako, da preudarno ogrevamo naša stanovanja oziroma bivalne prostore.

Skoraj 85 % mladih tudi ve, da lahko, če nas zebe, za toplo stanovanje poskrbimo tudi z zapiranjem vrat in oken ter toplejšo obleko, namesto da povečujemo kurjavo in s tem – poleg onesnaževanja zraka – okolje obremenjujemo tudi z nepotrebno porabo goriv.

KADAR TE V PROSTORU ZEBE, ZAPRI VRATA IN PREVERI, KAKO TESNIJO OKONA. 20–21 °C JE PRIMERNA TEMPERATURA ZA STANOVANJE, ČE TE ZEBE, SE TOPLEJE OBLECI. S TEM BOŠ POLEG DENARJA PRIVARČEVAL(A) TUDI GORIVO.

Potrošništvo

Pri nakupovanju mladi najbolj upoštevajo ceno, na drugem mestu je slovensko poreklo, nato znamka izdelka. Količina embalaže nam je manj pomembna. Približno tri četrtine mladih sicer potem embalažo loči od drugih odpadkov, da se lahko reciklira. Vseeno velja, da je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane. Manj odvečne embalaže in sploh manj odvečnih stvari je boljše od recikliranja!

KUPUJ IZDELKE Z MALO ALI BREZ EMBALAŽE. PREDVSEM PA: KUPUJ, KAR ZARES POTREBUJEŠ. TVOJI BLIŽNJI PA BODO GOTOVO BOLJ VESELI, ČE JIH BOŠ V TEM MESECU NAMESTO Z DARILI RAZVESELIL(A) S SVOJO PRISOTNOSTJO.

18

5 ZAKLJUČEK

5 S KONCEM POGUMNO in ODGOVORNO NAPREJ Skavti se prav v tem času lotevamo več projektov s področja okoljske vzgoje. Ker verjamemo, da je naš pristop zanimiv in uspešen, z veseljem organiziramo in izvajamo okoljske dejavnosti tudi zunaj skavtskih krogov – vse z namenom, da mladi ne bi čutili odpora do okoljskih tematik, ampak bi se do okolja v vsakdanjem življenju vedli bolj prizanesljivo in odgovorno, hkrati pa bi se po potrebi in glede na svoje lastno spoznanje aktivirali v širši družbi. Šele ko bomo med jutranjim tekom namesto poslušanja glasbe prek MP3 uživali v ptičjem petju in se zavedali mehkobe trave pod svojimi nogami ter ko bomo v naravi videli vso njeno lepoto in veličastvo, se bomo zavedali, da je le LJUBEZEN DO NARAVE rodovitna zemlja, v kateri lahko požene in uspeva skrb za okolje.

Prisluhnimo naravi, spoznajmo jo in se veselimo v njenem bogastvu, dokler ga še imamo!

Viri:

- Svet si., zbornik s foruma o odnosu kristjanov do narave

19

Avtorici: Lucija Simončič, Klara Vidmar Uredila: Klara Vidmar Lektorirala: Teja Bačar Fotografije: arhiv ZSKSS Grafična zasnova, oblikovanje in prelom: Urban Čepon Založnik: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Ulica Janeza Pavla II. 13, Ljubljana Tisk: Salve d.o.o.

500 izvodov Ljubljana, avgust 2012 Brezplačna publikacija

»Operaciji delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostne usmeritve: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja«.