Skavtinje in skavti razmišljamo globalno - Priročnik za voditeljice in voditelje

Skavtinje in skavti razmišljamo globalno PRIROČNIK ZA VODITELJICE IN VODITELJE

T O K O K H A L O K . .

A .

I K K

Å I L O T A ...K VTI... a n A K o S . m . .. . a . j r E a V I v Z o Z I g E od N L A B O L G . ..

[4]

KAZALO ZGODBA ........................................................................................6 ... KATOLIŠKI .................................................................................7 ... SKAVTI ......................................................................................9 ČLANEK: Skavtska odgovornost do sveta........................................................11

... GLOBALNE IZZIVE ..................................................................... 14 SOODVISNOST IN POVEZANOST............................................................. 16 MIR IN PREPREČEVANJE KONFLIKTOV.................................................... 19 RAZNOLIKOST IN IDENTITETA................................................................ 23 SOCIALNA PRAVIČNOST........................................................................ 26 VAROVANJE OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ......................................... 28 PLAKAT: Skavti smo trajnostna skupnost........................................................31 GRAFIKA: Cilji trajnostnega razvoja................................................................32

ČLOVEKOVE PRAVICE............................................................................ 33 AKTIVNO GLOBALNO DRŽAVLJANSTVO................................................... 36 ORODJE: Odlična zamisel - Akcije v globalno smer...........................................37

GLOBALNI KOMPAS: Orodje za preverjanje globalne odgovornosti.... 54 OSNOVNO ORODJE: Kompetence za globalno državljanstvo............. 56

[5]

ZGODBA

Avtor: Rok Pisk (2017) Leto 1816.

Janez je čil in zdrav kmečki fant pri svojih petnajstih letih. Ko zjutraj vstane si v mleko od domače krave nadrobi kruh, ki ga je prejšnji dan spekla mama iz moke, ki jo je mlinar v sosednji vasi zmlel iz pšenice, ki jo je Janez sam požel prejšnjo jesen. Šolanje je že zdavnaj zaključil: kaj bi še potreboval več kot nekaj osnov branja in pisanja ter nekaj računov, da bo nekoč lahko prevzel kmetijo, kar mu - kot prvorojencu - pripada. Njegov svet se konča v bližnjem mestu, kamor z očetom spomladi odpeljeta na trg izdelke, ki sta jih v preprosti tesarski delavnici izdelovala v mrzlih zimskih dneh. Z mlajšimi brati in sestrami: Tinkaro, Jožefom, Silvo, Mici in Jakom se vsak dan igra na prostem. Ob padcih, buškah in prelomljenih pravilih se učijo reševati spore in zagovarjati vsak svoje pravice.

Malo jih sicer muči nevoščljivost do sosedovih otrok, ki jim gre dosti bolje. Večja polja in rodovitna zemlja dajejo večje pridelke in z zaslužkom od prodaje jim oče vsako leto kupi novo obleko pri krojaču iz sosednje vasi.

Leto 2016.

Ian je čil in zdrav fant pri svojih petnajstih letih. Ko ga zjutraj zbudi Beyonce z njegovega Samsunga, se odpravi v kuhinjo, iz hladilnika vzame mleko iz Avstrije, ga nalije v plastično posodico s Kitajske, pogreje v mikrovalovki iz Koreje, in vanj zameša njegov najljubši hrvaški Čokolino. Potem pohiti, da ujame avtobus, ki ga pripelje pred tisto veliko stavbo, ki se ji reče gimnazija. Šele pred nekaj tedni je prišel tja in je - kot se temu strokovno reče - fazan. Rad bi postal zdravnik. Ali pa mogoče geolog. Malo ga vleče tudi kulturna antropologija. No, v bistvu še ne ve … Letos je bil s starši in mlajšo sestro Tio na počitnicah na Lefkasu. Lepe plaže in zastonj Wi-Fi. Noro! Tako je bil lahko, čeprav od daleč, še vedno sledil dogajanju doma prek snapa, fejsa in drugih omrežij. Nekaj težav je bilo le pri prtljagi (hvala Bogu je pakirala mama!). Le kako naj človek spravi vse za 10 dni počitnic v pičlih 20 kg?

V dvesto letih, ki so pretekla od Janeza do Iana se je svet spremenil. Spremenili smo se ljudje, spremenili smo naravo, zamenjalo se je nekaj držav in političnih sistemov. Poleg zelo pozitivnih sprememb (iznajdbe v zdravstvu, uvedba šolstva, večja enakopravnost …) pa se v našem času že vidijo posledice neskrbnega ravnanja z našim skupnim domom: onesnaženje, vojne zaradi naravnih bogastev, neenakomerna razporeditev bogastva … Če je Janezov svet omejen na njegovo vas z okolico, je Ian hočeš nočeš državljan sveta. In kot katoličan in skavt je poklican, da pusti svet za spoznanje boljši. Ta priročnik mu lahko pri tem pomaga.

“Ko se v svetu množijo zunanje puščave, ker so tako na široko opustošene notranje, nas ekološka kriza poziva h globoki notranji spreobrnitvi. Vendar je treba tudi priznati, da se nekateri predani kristjani in zavzeti molivci pod pretvezo realizma in pragmatizma pogosto norčujejo iz skrbi za okolje. Drugi so brez volje, ne spremenijo lastnih navad in so vse bolj zmedeni.

Manjka jim torej ekološka spreobrnitev, ki omogoča, da privrejo na dan vse posledice srečanja med Jezusom in svetom, ki jih obdaja. Opravljati poklic varuhov božjih del je bistvena sestavina krepostnega življenja.

To ni več nekaj neobveznega ali drugotnega v krščanski izkušnji.” (LS 217)

Foto: Nina Soršak

Foto

[6]

... KATOLIŠKI ...

B.P. je na skupni konferenci leta 1926 rekel, da je cilj skavtstva, da vnese kolikor je le mogoče pomoči mladim, da ustvarjajo Božje kraljestvo na zemlji s tem, da krepijo v mladih duh in vsakdanjo prakso opravljanja dobrih del in sodelovanja.

Dodal je, da z besedno zvezo “Božje kraljevstvo misli na “prevlado ljubezni v svetu nad sebičnimi interesi in rivalstvom, kot danes obstaja”.

Avtorica: Alenka Bahovec (2016)

Okrožnica “Laudato si” izpostavi povezanost vsega, poveže skrb za okolje z vero in daje upanje.

Letos poleti sem se udeležila svetovnega dneva mladih na Poljskem, kjer sem poiskala »Laudato si’ Eco village«. Tam sem spoznala nekaj mladih iz celega sveta, s katerimi me je skupno zanimanje za okolje takoj povezalo, ter prejela veliko informacij, gradiva in idej.

Ena izmed njih je bila, da ljudi, ki jim skrb za okolje ni blizu, lahko poskusiš nagovoriti s pričevanjem, kar se mi zdi krasna ideja in je glavni razlog za to, da je moj zapis tukaj v taki obliki, kot je. Ko nas je papež mlade na vigiliji povabil, naj si drznimo pustiti sled na svetu[i] in naj se spravimo dol s kavča, sem se čutila prav posebej nagovorjeno, da nekaj naredim za to, da bi Laudato si’ spoznalo več mladih. Ko sem tako, ko sem prišla domov, nekaj ljudem svoj sklep navdušeno razlagala, sem po prijatelju od prijatelja prišla do tega, da sem dobila možnost, da napišem nekaj besed za ta del priročnika za voditelje.

Prepričali sta me predvsem dve stvari. Prva je bila, da sem dobila priložnost uresničiti nekaj, k čemur okrožnica vabi in to je stopiti skupaj - neskavtinja s skavti v tem primeru. Druga spodbuda zame pa je bila, da se skavti preko projekta »Skavtinje in skavti razmišljamo globalno!« srečujete z vsemi temami, o katerih govori Laudato si’ (skrb za okolje je le vstopna točka okrožnice, zaradi povezanosti vsega se izkaže, da govori okrožnica o večini). Vendar te teme nimajo podlage v veri, sama pa sem vedela, da je v okrožnici vse odlično in razumljivo napisano.

Vabim vas, da preberete celotno okrožnico, tudi zato, ker jo lahko krasno citiramo. Naj za nas mlade res velja tale citat iz okrožnice: »Mladi terjajo od nas spremembe.

Sprašujejo se, kako si je mogoče predstavljati delo za boljšo prihodnost, ne da bi mislili na okoljsko krizo in trpljenje izključenih.«[ii] Alenka Bahovec, študentka medicine

GRADIVO Laudato si’ (REFLEKSIJE IN RAZMIŠLJANJA)

(World Scouting, Vallory; str. 135)

V zadnjih letih so se vodilni znanstveniki zedinili, da so podnebne spremembe v veliki meri posledica človeškega vpliva[i] in da je takoj potrebno začeti s spremembami.

V razpravo o ekološki krizi, v kateri se je do nedavnega govorilo predvsem iz znanstvenega, ekonomskega in političnega vidika, se je z jasnim stališčem vključil tudi jezik vere.[ii] »Če si resnično želimo razviti ekologijo, ki bi nam omogočila popraviti vse, kar smo uničili, ne smemo zanemariti nobene veje znanosti in nobene oblike modrosti, niti verske z njeno lastno govorico ne.«[iii] Junija 2015 je papež Frančišek predstavil svetu Hvaljen, moj Gospod – Laudato si’, okrožnico o skrbi za skupni dom. Zemlja je naš skupni dom, naš edini dom. Dejstvo pa je, da je danes med »najbolj zapuščenimi in trpinčenimi reveži tudi naša izčrpana in opustošena zemlja, ki ‘skupno zdihuje in trpi porodne bolečine’ (Rim 8,22).« [iv] Zato moramo kot prebivalci zemlje vsi prevzeti odgovornost za boljšo skrb za naš dom. Pri tem nam je lahko vernim vera v veliko pomoč in oporo.[v] Papež Frančišek je v okrožnici Laudato si’ povzel dosedanje prispevke[vi] krščanskega verskega nauka k skrbi za okolje, jih povezal, razširil in postavil na mesto znotraj družbenega nauka Cerkve. Vendar okrožnica ni namenjena samo katoličanom, ampak vsem ljudem dobre volje. Skrb za skupen dom se namreč nanaša na vse zemljine prebivalce in je odlična priložnost za točko srečanja v svetu, kjer je toliko različnosti, za dialog med ljudmi različnih pogledov na svet.[vii] Okrožnico so pozdravili tudi ljudje, ki niso verni[viii]. Hkrati pa »ne smemo zanemariti, da so tudi zunaj katoliške Cerkve druge krščanske Cerkve in občestva – kakor tudi druga verstva – razvile tankočutno skrb in dragoceno razmišljanje o vprašanjih, ki so pri srcu nam vsem.«[ix]

[7]

Vse je povezano in vsi ljudje smo na čudovitem romanju združeni kot bratje in sestre, povezani v ljubezni, ki jo Bog izkazuje vsem svojim stvarem in nas z nežno ljubeznijo združuje med seboj, z bratom soncem, s sestro luno, s sestro reko in z materjo zemljo.

(Papež frančišek, lAUDATO sI 92, 2015)

Foto: Tereza Tomažič

[i] Vir: http://catholicclimatemovement.global/climate-change-facts/ [ii] Vir: odličen kratek ameriški video o tem, kaj prinaša Laudato si’ v 10 točkah: https://www.youtube.com/ watch?v=a_lqFTYLc_4 , točka 1. [iii] Vir: LS 63. [iv] LS 2 [v] Več o vlogi vere pri ekologiji v LS 62, 199-201. [vi] Več o dosedanjih prispevkih krščanskega verskega nauka: LS 3-9. [vii] To je lahko primer, kako je lahko kriza hkrati priložnost. Čudovit video s papeževim molitvenim namenom za mesec september 2016 na to temo: https://www.youtube.com/watch?v=DpnZGqttLo0 . [viii] Npr. znana slovenska klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je rekla: Besedila, ki bi tako dobro prepetel fizikalne in družbene vidike in hkrati podal rešitve v povezavi obojega, že dolgo nisem videla. Res je okrožnica nekaj, kar bi moral prebrati vsak intelektualec, še posebej tisti, ki se ne ukvarjajo z ekologijo.” na: http://radio.ognjisce.si/sl/170/aktualno/18285/ . Na enem izmed srečanj s temo o Laudato si’ dobro predstavi trenutno stanje glede klimatskih razmer in svoj pogled znanstvenice na okrožnico: http://www. forumzadialog.com/celostna-ekologija-utopija-pogumna-vizija-ali-pomota/ (čas: 8:05-23:45). Povzetek nekaj odmevov drugih znanih oseb po svetu o okrožnici: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/ C8954D8F2B0625EAC1257E6900381256?OpenDocument [ix] LS 7. Povezave do izjav predstavnikov drugih religij: http://fore.yale.edu/climate-change/statementsfrom-world-religions/ , nagovor ekumenskega patriarha Bartolomeja, ki je že pred več kot 20 leti govoril o skrbi za okolje: https://www.youtube.com/watch?v=wiCRc7eZkP4 , in južnoafriškega anglikanskega duhovnika Desmonda Tutu: https://www.youtube.com/watch?v=e5pHlymfjDk .

[8]

... SKAVTI ...

Avtorica: Petra Stipanič (2017)

Mednarodna razsežnost Slovenski skavti smo v mednarodnem prostoru aktivni na različne načine. Vpeti smo v mrežo povezav mladinskih in globalnih organizacij in preko nje prispevamo glas mladih pri soustvarjanju boljše prihodnosti. Srečujemo se na mednarodnih srečanjih kot so Rowerway, Academy, Jamboree ipd. Sodelujemo v mednarodnih zgodbah, programih, projektih. Ozaveščamo soodvisnost.

Pomembnost mednarodne razsežnosti v ZSKSS poudarja in neprestano oživlja Poverjeništvo za mednarodne odnose. ZSKSS tako preko različnih povezav, mrež, projektov, akcij in srečanj širi prijateljstvo, mir, solidarnost, poudarja pomembnost skrbi za okolje, omogoča drugačen pogled na lastno identiteto in krepi splošno mednarodno razumevanje.

Danes ima World Association of Girl Guides and Girl Scouts (WAGGGS) 10 milijonov članov v 150 državah celega sveta. Ena izmed teh članic smo tudi ZSKSS. Spadamo v Evropsko regijo WAGGGS. Leta 1996 smo postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani. MEDO (poverjeništvo za mednarodne odnose) v Sloveniji skrbi za kontakt s svetovno organizacijo in regijo, tako njenimi člani kot uradnimi predstavniki. Smo organizacija članica, ki vključuje tako fante kot dekleta. Poudarjamo pomen in vrednost sovzgoje v skavtstvu.

Svetovna konferenca ... je glavno telo odločanja za združenje, ki se srečuje na vsake 3 leta. Vse organizacije članice so povabljene, da pošljejo na konferenco dva delegata, ki lahko glasujeta o politiki in strategiji za naslednja 3 leta.

Svetovni odbor ... je sestavljen iz sedemnajstih aktivnih članov združenja s celega sveta, ki so demokratično izvoljeni na svetovni konferenci. Neizvoljeni člani v svet so regijski predsedniki, ki pa imajo iste odgovornosti in pravice kot izvoljeni člani. Vsi člani sveta so prostovoljci.

Ustanovitev skavtstva in začetki WAGGGS Skavtstvo se je začelo leta 1907 z ustanoviteljem Robert Baden Powellom (Bi-Pi), ki je na začetku sprejemal in delal samo s fanti ter tudi napisal nekaj knjig o skavstvu za fante.

Leta 1909 je skupina deklet prišla na zasedanje/skupščino fantov v Veliki Britaniji. Razglasile so se za skavtinje in jasno povedale, da si želijo biti vključene, biti del mednarodnega združenja. Bi-Pi je opazil njihovo močno voljo in navdušenje ter se je odločil, da morajo narediti tudi nekaj za deklice in ženske v skavtstvu, zato jih je še isto leto sprejel. Še vedno so ohranili ločene aktivnosti.

Leta 1909 so ustanovili skupine skavtinj v Avstriji, Kanadi, na Danskem, Finskem, Novi Zelandiji in v Južni Afriki, kmalu za tem pa še na Irskem, Portugalskem, Norveškem, in v ZDA.

Regionalni komiteji ... je 5 aktivnih članic, ki so izvoljene za izvajanje strategije v regijah. Člani komiteja so prostovoljci.

Svetovna pisarna WAGGGSa ... s sedežem v Londonu (VB) skrbi za podporo prostovljcev in članic držav združenja.

Največje globalne kampanje WAGGGS • World Thinking day - 22. februar.

• Free being me - paket aktivnosti in ozaveščanje o samopodobi, kaj nanjo vpliva in kako spremeniti negativno samopodobo.

• Stop the violence - ozaveščanje o nasilju nad ženskami, vplivanje na spremembe v družbi, odpravljanje vzrokov nasilja.

Največji dogodki • Roverway- Evropsko kampiranje za popotnike • Academy- izobraževanje za voditelje

Leta 1912 so uradno ustanovili Girl Guiding Association pod vodstvom Bi-Pijeve sestre, Agnes Baden Powel.

Ustanovili so združenje za dekleta, ki omogoča naslavljanje posebnih potreb in aktivnosti za deklice in ženske. Vizija WAGGGS: Vsa dekleta so spoštovana in ukrepajo (take action) za spreminjanje sveta. Misija WAGGGS: Omogočiti vsem deklicam in ženskam razvoj lastnih zmožnosti, da postanejo odgovorne državljanke sveta.

Svetovni skavtski centri WAGGGSovi svetovni centri nudijo možnost nastanitve za skavte in skavtinje, in omogočajo program in aktivnosti po skavtski metodi.

• Our Chatel, Švica, Adelboden • Pax Lodge, Velika Britanija, London

[9]

• • •

Sangam, Indija, Pune Our Cabana, Mehika, Cuernavaca Kusafiri, Afrika (center nima stalne lokacije in se premika ter tako omogoča izkušnjo svetovnega centra skavtinjam iz različnih držav) Centri so vedno veseli prostovoljcev ali pripravnikov.

Obdobje dela ponavadi traja tri do šest mesecev, bivanje in hrana sta brezplačna. Skavti in skavtinje se lahko prijavite za denarno podporo za potne stroške povezane s prihodi do centrov. Programi za prostovoljce so fantastična priložnost za skavte s celega sveta, da se profesionalno in osebno razvijajo ter začnejo spoznavati mednarodno dimenzijo skavtstva. Med naloge prostovoljca spadajo predvsem zadolžitve, ki omogočajo, da operativne zadeve v svetovnih centrih nemoteno delujejo (priprava in vodenje programov, kuhanje, sprejemanje gostov in podobno). Pripravnik ali prostovoljec prevzame odgovornosti na določenem področju dela, kjer že ima nekaj izkušenj ali znanja.

WAGGGS in „BIG 6“ WAGGGS je ena izmed šestih največjih svetovnih mladinskih organizacij: • YMCA (The Young Men’s Christian Association), • YWCA (The Young Women’s Christian Association), • WOSM (The World Organization of the Scout Movement), • WAGGGS, • IFRC (The International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies), • IAA (The International Award aka DofE Award).

Skavti si želimo narediti svet lepši in se zavedamo, da je tej viziji težko slediti, če si sam, zato sodelujemo z drugimi mladinskimi organizacijami tako na nacionalni ravni (preko MSS) kot tudi na globalni (preko WAGGGS).

Preko aktivne povezave WAGGGSa z vsemi največjimi mladinskimi organizacijami, smo tudi v ZSKSS neposredno povezani z njimi in lahko skupaj naredimo veliko za mlade po vsem svetu. Povezujemo se na področjih, ki so mladim pomembna, kot na primer omogočanje dostopa izobraževanja vsem otrokom, zagovorništvo pomembnosti neformalnega izobraževanja, odpravljanje nasilja nad ženskami, konkretne akcije in ukrepi proti klimatskim spremembam ipd.

skavtov ve, da lahko preko tega članstva pomembno vplivamo in svetujemo preden ZN sprejmejo različne odločitve.

Vsako leto se WAGGGS udeleži generalne skupščine ZN in še nekaj drugih dogodkov, na katerih so lahko prisotni tudi člani ZSKSS. V imenu WAGGGSa pomagajo pri zagovorništvu pomembnih tem za mlade. Skupaj z drugimi mladinskimi nevladnimi prostovoljskimi organizacijami je WAGGGS vodilna organizacija v uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih določili ZN. Naša naloga je tudi ta, da opomnimo države na njihove zaveze in da morajo to tudi uresničiti. Komunikacija oz. zagovorništvo navadno poteka v prostorih ZN ali pa v prostorih Vlade Republike Slovenije.

WAGGGS in Evropski mladinski forum WAGGGS je tudi del drugih struktur. Primer je članstvo European Youth Foruma (EYF), katerega član je tudi Mladinski svet Slovenije. ZSKSS ima torej „dvojni glas“ v EYF - preko MSS in WAGGGS-a. Omenjeni organizaciji lahko pomagata, da se naš glas, ki na primer zagovarja pomembnost duhovnosti in neformalnega izobraževanja za mlade, postane „dvakrat“ glasnejši. Nadalje je European Youth Forum povezan tudi z ZN in se udeležuje različnih zasedanj tako, da imamo tudi ta kanal na voljo za komuniciranje. Hkrati pa lahko vplivamo z našimi dejanji na delovanje Slovenije in razložimo vladi, kaj so prioritete mladih. Naši delegati pa potem odidejo na zasedanje ZN in tam lahko še iz enega zornega kota prinesejo skavtsko zagovorništvo na mizo odločanja.

ZSKSS in ICCG ZSKSS je del International Conference of Catholic Guiding (ICCG), ki skrbi za duhovnost skavtinj in skavtov po celem svetu. Preko njih vplivamo na WAGGGS in organizacije člane ter prispevamo k temu, da duhovnost ostaja prioriteta.

ZSKSS je tako povezan z mnogimi evropskimi in globalnimi organizacijami in lahko aktivno vplivamo na politiko, uradne resolucije in strukture po vsem svetu. Kot že napisano prej, to potrebujemo, da uresničujemo našo vizijo prispevanja k boljšemu svetu.

WAGGGS in Združeni Narodi WAGGGS je del Združenih Narodov (ZN) preko uradnega posvetovalnega statusa v Ekonomsko-socialnem svetu ZN (United Nations Economic and Social Council). Malo

[10]

ORODJA in gradiva: TEMELJNA NAČELA SKAVTSTVA SKAVTSKA METODA SKAVTSKE KOMPETENCE

ÄŒLANEK: Skavtska odgovornost do sveta

Foto: Skavtske obljube, arhiv Prebold-Polzela 1.

... GLOBALNE IZZIVE ...

Avtorice: Alma Rogina, Tina Trdin, Mateja Kraševec in Manca Šetinc Vernik (2017) Koga gledaš: sočloveka ali drugega človeka?

Kaj pomeni zmagati: tekmovati ali sodelovati?

Kdo je odgovoren za situacijo v mojem mestu, na šoli, na vasi, na svetu: nekdo drug ali gre morda za soodgovornost?

Je morda vseeno ali je vse eno?

V čedalje bolj globaliziranem svetu govorimo in (ob)čutimo globalne izzive, nekateri izmed nas bolj, drugi (zaenkrat) manj. Višanje gladine morja, izginjanje otokov, taljenje ledu, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, širjenje puščav, strupeni delci v zraku, novodobno suženjstvo, prisilne migracije, različne oblike diskriminacije zaradi neenakovrednih razmerij moči, ki so posledica preteklega in sedanjega izkoriščanja ljudi in narave, neetičnega delovanja multinacionalnih podjetij, načrtnega preseljevanja, vsiljevanja vere, prevlade “zahodnega” modela izobraževanja, nepriznavanja in kratenja pravic in enakih možnosti vseh ljudi - vse to zaradi “modernega” načina življenja. Sta prekomerna potrošnja in onesnaževanje okolja res prava smer razvoja? Vse našteto nam govori, da temu ni tako.

Razlogov za spremembo načina mišljenja in življenja je torej veliko!

Prvi korak k spremembi je morda pritisniti na notranji gumb “STOP”, pogledati okoli sebe in prepotovati pot od misli k srcu ter poiskati sočutje za vsako sobitje, za solidarnost in soodgovornost za vsakega in vse, kar se dogaja okoli nas, ter nato sodelovati v iskanju vzrokov problemov in rešitev, katerih del smo mi vsi.

Za naslavljanje globalnih izzivov, iskanje rešitev ter delovanje v smeri SVETA ZA VSE, vam v naslednjih sedmih poglavjih predstavljamo pristop globalnega učenja. Imeti v mislih širši okvir od našega malega mehurčka, v katerem pogosto živimo, mnogokrat pomeni prestop iz cone udobja v cono negotovosti. Za spodbujanje so-jev: soodgovornosti, sočutja, sobivanja, solidarnosti, sodelovanja itn. je ta pot še kako potrebna, saj kapitalistični sistem in “moderni” način življenja postaja nevzdržen. Zato se bomo morali na poti k trajnosti in pravičnosti marsičemu tudi odreči. Kljub temu, da spremembe ne bodo vedno prijetne, verjamemo, da nas bo drugačen način življenja na koncu bolj povezal in osrečil. Naša želja je, da skupaj spodbudimo še več mladih, da jim ne bo vseeno, ker konec koncev je VSE ENO. Vsi smo povezani in soodvisni drug od drugega. Vsi smo prebivalci enega doma, ki mu rečemo svet, planet ali mati Zemlja.

Vabimo vas k uporabi pristopa globalnega učenja v vaših programih in aktivnostih, s pomočjo katerega boste z mladimi naslavljali globalne izzive in razmišljali ter delovali skupaj za boljši jutri.

Foto: NaZemi 2015, skavtska rutka mednarodnih trenerjev globalnega učenja, lokalna šivilja, blago kupljeno pri skavtinjah iz Indije iz “Fair Trade Workshop” - le-te so naredile tudi design rutke. Tudi tisk je bil baje ekološko zelo prijazen.

[14]

7 POGLAVIJ

SOODVISNOST IN POVEZANOST MIR IN PREPREČEVANJE KONFLIKTOV RAZNOLIKOST IN IDENTITETA SOCIALNA PRAVIČNOST VAROVANJE OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ ČLOVEKOVE PRAVICE AKTIVNO GLOBALNO DRŽAVLJANSTVO

Usposabljanje skavtskih trenerjev globalnega učenja, 2015.

[15]

SOODVISNOST IN POVEZANOST Predstavljaj si, da je svet kot pajkova mreža. Vsi smo povezani. Nihanje, turbulenca na eni strani se čuti in razprši na vse druge strani pajkove mreže. V današnjem globaliziranem svetu je to še kako resnično. Martin Luther King, borec za državljanske pravice, je leta 1967 dejal: ´Ko poješ svoj zajtrk, si odvisen že od polovice sveta.´ In kako prav je imel. Pšenica iz Ukrajine, kakav iz Gane, kava iz Gvatemale, palmovo olje iz Indonezije ipd. Si se kdaj vprašal/a od kod pridejo stvari, ki se znajdejo na tvojem krožniku? Od kod pridejo deli za tvoj mobilni telefon? Koga in kaj podpiraš, ko kupiš določen izdelek?

Od kod prihajajo tvoja oblačila? Si v zadnjih letih potoval/a izven Slovenije? Iz katere države prihaja tvoj najljubši glasbenik? Od kod pridejo sestavine za čokolado?

Na primeru izdelkov in konkretnih stvari si je povezanost in soodvisnost še najlažje predstavljati, je pa fenomen prisoten tudi povsod drugje, vendar toliko bolj kompleksen za razumevanje. O globalni povezanosti tako lahko govorimo na ravni politike, okolja, gospodarstva, družbenih in kulturnih fenomenov. Prva točka, ki je najbolj pomembna v zgodbi soodvisnosti in povezanosti je, da ima vsaka naša akcija, odločitev - reakcijo. Vsaka naša odločitev (tudi odločitev za pasivnost, torej nedelovanje) vpliva na milijone stvari, ljudi, živali, vse, kar je v “pajkovi“ mreži, ki so s to odločitvijo posredno ali neposredno povezani.

Gospodarstvo Spregovorili smo že o povezanosti na ravni izdelkov, ključno vprašanje tu je, od kod pridejo stvari, na kakšen način so izdelane? Kakšen vpliv ima hitra potrošniška kultura na naše okolje? Svetovno gospodarstvo je čedalje bolj liberalizirano. Kdo pa postavlja pravila trgovanja? Si se kdaj vprašal/a zakaj podjetja selijo svojo proizvodnjo v tujino? Dejstvo je, da je na t.i. globalnem jugu cenejša delovna sila, nimajo tako strogih okolijskih in pravno formalnih pravil. Delavka v tekstilni industriji v Bangladešu npr. dela 12 ur in več na dan, varnost pri delu je neustrezna, od ene izdelane majice, ki stane 5 eur, šivilja zasluži 5 centov (Suša 2008; Umanotera, 2014).

Večina denarja, ki ga podjetja zaslužijo na globalnem jugu, gre nazaj na sever, tako države proizvajalke nimajo veliko od tega, razen degradacije okolja, zdravstvenih težav in izkoriščanja. Nazoren primer je podatek, da za vsaka 2 dolarja, ki ga raznorazne humanitarne, nevladne,

vladne organizacije ´dajo´ Afriki, gre 24 dolarjev ven v obliki izogibanja davkov, zaslužka, ki ostane podjetjem in gre nazaj na sever ipd. (Hickel 2017). Kdo je postavil ta pravila in od kje ta moč za postavljanje nepravičnih pravil? Morda se počutimo nemočne ob teh podatkih, vendar lahko začnemo spreminjati situacijo na pozitivno že z zmanjševanjem potrošnje oz. kupovanjem izdelkov pravične trgovine in javnim opozarjanjem na nepravičnosti. Za boljši oris problema potrošnje si oglejte film „Zgodba o stvareh“.

Politika Si že slišal/a za organizacijo Združenih narodov? Je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta, in platforma za potencialno skupno akcijo držav v boju proti različnim globalnim izzivom.

Vprašanja, povezana z okoljskimi izzivi, podnebnimi spremembami, migracijami ipd., države ne morejo več naslavljati same. Voda, ki jo pijemo, in zrak, ki ga dihamo, sta skupna vsem prebivalcem planeta Zemlja.

Za reševanje okoljskih izzivov je pomembna skupna akcija, ki vključuje tudi boj proti velikim podjetjem, ki se za okoljska pravila ne zmenijo. Tukaj ponovno pridemo do nujnosti odgovornega ravnanja posameznika.

Okolje Po svetu se uniči približno 25 hektarjev gozda na minuto, kar ustreza površini približno 35 nogometnih igrišč. Veš, da živalske vrste izumirajo 1.000 - 10.000-krat hitreje zaradi človeške aktivnosti? Letno izumre 200 - 2000

[16]

neenakost v odnosu med gospodarstvom in politiko; vse to ponazarja omenjeno protislovnost. Dejstvo je, da globalizacija ne koristi vsem ljudem in vsem državam enako (monda.eu).

Komu torej koristi globalizacija? Povezanost in soodvisnost nista le debata sedanjosti. Prepletenost globalnih izzivov, s katerimi se soočamo, in protislovja v globalizaciji so v veliki meri posledica zgodovine in predvsem posledica kolonizacije. Globalizacija še vedno najbolj koristi tistim, ki imajo privilegije zaradi nepravičnega zgodovinskega razvoja.

Poglej video: („The west was built on racism. It‘s time we faced that.“) Foto: Arhiv Postojna 1, akcija v globalno smer - raznolikost kultur, raznolikost kulinarike ...

živalskih vrst (WWF). In kaj je razlog? V ozadju vsega smo razlog mi in naša prekomerna potrošnja, ki ustvarja potrebo po izkoriščanju naravnih virov s hitrostjo, ki ni več vzdržna. Trenutno živimo na kreditu, saj smo 2. avgusta 2017 porabili vse zaloge zemlje, ki se lahko regenerirajo v enem letu (Report). Naša prekomerna odvisnost od stvari, za katere mislimo, da jih potrebujemo, ustvarja ogromne okoljske probleme.

Družbena in kulturna oblika globalne povezanosti Facebook, kebab, Despacito, Gangam style, TV serije, migracije. Velik vpliv na globalno kulturo ima zagotovo splet. Ker pa so v globalnem učenju izredno pomembna vprašanja in odkrivanje zgodb, ki so pogostokrat nevidne, je na mestu vprašanje, katera kultura je prevladujoča in velikokrat razumljena kot ´boljša´? Zakaj?

Protislovje Globalna povezanost ima znotraj sebe protislovje, za boljše razumevanje si preberite spodnje besedilo: Naj gre za stalno ponudbo hrane z vsega sveta, pospešeno propadanje okolja, podnebne spremembe, nečloveške delovne pogoje v državah s poceni delovno silo; za protislovje, ko državne meje za visoko usposobljene in bogate vse bolj izginjajo, za nizko kvalificirane delavce, revne in begunce pa ostajajo nepremostljiva ovira; za zmožnost, da se mednarodne organizacije oz. NVO zedinijo glede globalne okoljske politike, socialnih standardov, davčne zakonodaje in prave demokratične soudeleženosti; za rastočo

Pri povezanosti in soodvisnosti je najverjetneje še najtežje prepoznati slednjo, saj, da smo povezani, se že nekako zavemo, da pa smo odvisni drug od drugega in moramo delovati skupaj, se čemu odpovedati, če želimo ohraniti naš planet, pa je nekaj korakov težje. Vsak aktiven globalen državljan pa mora vsekakor dobro razumeti in raziskati oba pojma.

IZTOČNICE ZA DEBATO: • • •

Glej vprašanja v tekstu.

Si se kdaj vprašal/a kakšne novice slišiš v medijih? Kje je preostali svet?

Pogovorite se o privilegijih, ki jih imamo v Evropi zaradi zgodovinskega razvoja (kolonizacije). Kje se le ti odražajo? Kakšna odgovornost pride zraven?

PREDLOGI AKTIVNOSTI: • • • • • • • • •

[17]

GE publication, str. 69: We are all captain cook.

En svet, društvo Humanitas.

Mobilni telefon, društvo Humanitas (v Svet med vrsticami).

Onesnaženost voda kot svetovni problem, društvo Humanitas (v Svet med vrsticami)..

Ogled dokumentarca/ev in debata: The dark side of chocolate: http://www.imdb.com/ title/tt1773722/ True cost: https://truecostmovie.com/ Cowspiracy: www.cowspiracy.com/ Poverty inc.: https://www.povertyinc.org

POVEZAVA S KOMPETENCAMI:

Viri in literatura:

Skavtinje in skavti so zmožni prepoznati medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi, krajev, gospodarstev in okolij. Razumejo, da soodvisnost vpliva na odnose tako na lokalni kot tudi na globalni ravni, da jo je izoblikovala zgodovina ter da bo oblikovala prihodnost. Zavedajo se, da vsakdanje odločitve in dejanja namerno ali nenamerno vplivajo na življenja vseh ljudi in okolje, tako na lokalni kot na globalni ravni.

•

•

• • • • •

• •

Suša, Rene. 2008. Priročnik za globalno učenje.

Dostopno prek: http://www.humanitas.si/data/ useruploads/files/1348489755.pdf Hickel, Jason. 2017. Aid in reverse: how poor countries develop rich countries. Dostopno prek: https://www.theguardian.com/global-developmentprofessionals-network/2017/jan/14/aid-in-reversehow-poor-countries-develop-rich-countries Zgodba o stvareh. Dostopno prek: http://storyofstuff. org/movies/ WWF- deforestation. Dostopno prek: https://www. worldwildlife.org/threats/deforestation WWF-biodiversity. Dostopno prek: http://wwf.panda. org/about_our_earth/biodiversity/biodiversity/ Report. Dostopno prek: https://phys.org/news/201708-earth-resource-spent-august.html Spoznaj svoj življenjski slog. Dostopno prek: http:// www.knowyourlifestyle.eu/images/uploads/kyl_3_ tekstil_slo.pdf www.monda.eu „The west was built on racism.“ Dostopno na: https:// www.youtube.com/watch?v=aR8o3KRhcj8.

Foto: Jan Babnik, arhiv Humanitas - skavtski projekt. Skavtski trenerji globalnega učenja.

[18]

MIR IN PREPREČEVANJE KONFLIKTOV

Mir je lahko tako stanje na osebnem nivoju, na nivoju medosebnih odnosov, pa tudi na nivoju medkulturnih/ mednarodnih odnosov. Vedno pa se začne pri posamezniku.

Nekdanji generalni sekretar ZN, Javier Perez de Cuellar je izpostavil, da se mora mir začeti v vsakem izmed nas, in da moramo vsak pri sebi opraviti resno refleksijo, kaj mir za nas pomeni. Le tako bomo lahko našli načine za spodbujanje razumevanja, prijateljstva in sodelovanja med vsemi ljudmi. In kot nam polaga na srce Papež Frančišek, je v prizadevanjih za mir vedno najpomembnejše spoštovanje sočloveka.

Zato miru v svetu ne moremo v polnosti zagotoviti z gospodarskimi interesi, vojaškimi zavezništvi, splošno razorožitvijo ali dvostranskimi pogodbami. Duh miru mora obstajati v zavesti in željah ljudi. To pa je stvar vzgoje ter vseživljenjskega (globalnega) učenja in ozaveščanja.

Združeni narodi so mednarodna organizacija, ki si prizadeva za obstoj in vzpostavitev svetovnega miru.

Ustanovljena je bila po 2. svetovni vojni, leta 1945. Ob nastanku je bilo 51 držav članic, do danes pa se je njihovo število povečalo na 193.

Najpogosteje uporabljen znak za mir.

Mir opisuje družbo ali razmerje, ki deluje skladno in brez nasilnega konflikta. Najpogosteje se opredeljuje kot obdobje brez vojn. Bolj natančno pa bi mir lahko opredelili kot odsotnost napetosti in sovražnosti ter prisotnost spoštljivih medsebojnih ali mednarodnih odnosov, ki jih opredeljujeta socialna pravičnost in ekonomska varnost.

“Resnični mir ni zgolj odsotnost napetosti: je prisotnost pravičnosti.”

Martin Luther King, ml., vodja gibanja za državljanske pravice v ZDA, 1929 - 1968

Pri ohranjanju in vzpostavljanju miru igra pomembno vlogo razumevanje in preprečevanje ter razreševanje konfliktov. Konflikt je pogosto zaznan kot nekaj negativnega, vendar je naravni del našega življenja in ga je nemogoče popolnoma izločiti iz naše družbe in medsebojnih odnosov. Pravzaprav nam lahko omogoči pomembno priložnost za učenje in rast, če ga le znamo primerno in učinkovito obravnavati. Konflikt postane zares problematičen, ko preraste v nasilje (fizično ali psihično). Vendar je nasilne konflikte mogoče preprečiti.

Druge definicije mir opisujejo kot stanje, v katerem ni prepirov, ter mir kot spokojnost, skladnost, notranje zadovoljstvo, vedrina, itd., Seveda pa mir vsak od nas dojema in opredeljuje nekoliko drugače. Občutek miru je lahko zame nekaj drugega, kot je zate. Odvisen je tudi od kulture in okolja, v katerem posameznik živi, in skupine, s katero se znotraj nekega okolja poistoveti.

[19]

Združeni narodi definirajo grajenje miru kot skupek vrednot, odnosov in aktivnosti, ki: - zavračajo nasilje, - si prizadevajo za preprečevanje konfliktov z naslavljanjem njihovih osnovnih vzrokov, - in stremijo k reševanju problemov preko dialoga in pogajanj.

[20]

Preden pa začnemo razmišljati o tem, kako preprečiti in obravnavati konflikte, moramo biti sposobni identificirati kaj je konflikt in razumeti njegove vzroke ter posledice.

Konflikti se pogosto porajajo, ko pride do soočenja različnih pogledov in stališč, iz katerih izhajajo tudi mnogi predsodki. Stališča so subjektivna, oblikuje jih cela vrsta različnih dejavnikov, kot so družbeno in kulturno okolje, družina, prijatelji, mediji, šola, izkušnje…

Ko se znajdemo v konfliktu, pogosto vidimo le eno, našo stran resnice in zavračamo stališče drugega kot prav tako veljavno. Včasih lahko šele vključitev nekoga zunanjega, omogoči, da udeleženi v konfliktu začnejo poslušati drug drugega, in tako dopustijo možnost, da na stvari pogledajo iz drugega zornega kota in skušajo razumeti ter spoštovati stališča drugih. V (mednarodnih) konfliktih je skoraj neizbežno postaviti pravila, ki jih vpletene strani dojemajo kot razumne in pravične.

POVEZAVA S KOMPETENCAMI: Skavtinje in skavti razumejo, da obstajajo spori oz. konflikti na različnih ravneh: mednarodni, krajevni, skupnostni, medosebni in osebni. Zavedajo se, da bo vedno obstajala potreba po razvijanju pravil, zakonov, običajev in sistemov, ki jih bodo ljudje sprejeli kot razumne in pravične. V vlogi posameznikov, kot tudi v vlogi skavtskih voditeljev, raziskujejo različne načine za reševanje sporov na vključujoč način. Zavedajo se, da je konflikt naravni pojav, ki lahko pomeni priložnost za pozitivne spremembe.

IZTOČNICE ZA DEBATO: • • • •

»Če želimo živeti v miru, se moramo najprej bolje spoznati.«

•

Lyndon B. Johnson

•

V osebnih, pa tudi družbenih konfliktih, se lahko poslužimo različnih strategij za njihovo reševanje. Proces razreševanja konfliktov temelji na znanju, spretnostih in odnosih, ki se jih je mogoče naučiti, razviti. Reševanje konfliktov in vzpostavljanje miru pa se začne prav tukaj in zdaj, v odnosu do tvojih prijateljev, v tvoji družini, v tvojem lokalnem okolju.

To je prva stopnička in prispevek k reševanju konfliktov in grajenju miru na globalnem nivoju. Za to pa je ključnega pomena razumevanje medsebojne povezanosti ter vloge in odgovornosti, ki jo imamo kot posamezniki in del civilne družbe v globaliziranem svetu.

Za konec razmislimo o podatkih, ki jih je objavil razvojni program Združenih narodov (UNDP), po katerih 80 % svetovne potrošnje opravi 20 % najbogatejših Zemljanov, medtem ko dvajsetim odstotkov najrevnejših pripada le 1,5 %. Ob tem pa znaten delež dobrin, ki jih porabimo, izdelajo ali pridelajo najrevnejši, ki delajo v nečloveških razmerah. Odgovor na vprašanje kje začeti z izgradnjo globalnega miru, je na dlani!

•

Kaj zate pomeni mir?

Kaj je konflikt? Je lahko konflikt kdaj pozitiven?

Opiši konflikt, iz katerega si se kaj naučil/a o sebi ali/ in o drugih?

Razmisli, kateri so vzroki konfliktov? In kakšne so lahko posledice?

Kaj je pomembno pri preprečevanju in mirnemu reševanju konfliktov?

Podaj primere konfliktov na različnih ravneh – medosebni konflikt, medkulturni konflikt, mednarodni konflikt, globalni konflikt!

Kako lahko ti prispevaš k preprečevanju/razreševanju konfliktov in grajenju miru?

PREDLOGI AKTIVNOSTI: • • • •

•

•

[21]

The Island of Monomulti (GE Publication, stran 219) Conflicts: How to handle them? (GE Publication, stran 235) Who is fleeing Congo (GE Publication, stran 229) How do you describe peace (How do we know it`s working toolkit - http://toolkit.risc.org.uk/collection/ how-do-you-describe-peace/) Where is this happening (How do we know it`s working toolkit - http://toolkit.risc.org.uk/collection/ where-is-this-happening/) Who exports conflict (How do we know it`s working toolkit - http://toolkit.risc.org.uk/collection/whoexports-conflict/)

VIRI: • • • • • • • • •

Footsteps of the Founder, Robert Baden-Powell, Peace education stran 92.

Svet med vrsticami http://en.wikipedia.org/wiki/Peace http://www.unaslovenia.org/ozn GPC Educators Toolkit (High School) h t t p s : / / w w w. u n i c e f. o r g /e d u c a t i o n / f i l e s / PeaceEducation.pdf http://peace-education.org.uk/why-education-forpeace-is-important https://www.mpmschoolsupplies.com/ https://www.transcend.org/

Zapomni si, da skavt ni prijatelj le ljudem okrog sebe, ampak “je prijatelj vsemu svetu”. Prijatelji se ne bojujejo med seboj. Če gradimo prijateljstvo s svojimi sosedi na drugi strani morja, s tujimi državami, in če oni gradijo prijateljstvo z nami, se ne bomo želeli boriti med seboj. To je daleč najboljša rešitev pred vojnami v prihodnosti in gotovost trajnega miru.

(Skavtstvo za fante, str. 282).

Foto: Arhiv ZSKSS, Skavtska medn. odprava v Kenijo 2016

[22]

RAZNOLIKOST IN IDENTITETA

»Če je tvoje edino orodje kladivo, boš vsako težavo videl kot žebelj.« Abraham Maslow

Od malih nog naprej nas družina in okolje, v katerem odraščamo, oblikujeta – naučimo se jezika, pridobimo določene vrednote, prevzamemo določene navade – vse to v okviru norm in vzorcev, ki so v našem okolju sprejemljivi in uveljavljeni. Ne glede na skupnost, katere del smo, je ta polna raznolikosti. Pripadniki in pripadnice skupnosti se med seboj razlikujejo po spolu, starosti, izgledu, sposobnostih, veroizpovedi, izobrazbi, stališčih in še marsičem. Raznolikost v naša življenja prinaša bogastvo idej, znanj in odnosov in če jo znamo ceniti, lahko prispevamo k oblikovanju vključujoče družbe – družbe, odprte za vse. Sprejemanje raznolikosti nam omogoča različne načine gledanja, razumevanja in delovanja. Kadar so ti načini drugačni od prevladujočih in družbeno uveljavljenih norm, se lahko soočimo s prevpraševanjem naše lastne identitete, naših lastnih prepričanj in vrednot.

»Nihče se ne rodi v sovraštvu do druge osebe zaradi barve njene kože ali ozadja, iz katerega izhaja, ali njene vere. Ljudje se morajo sovraštva šele priučiti, in če se lahko naučijo sovražiti, se lahko naučijo tudi ljubiti, saj je ljubezen za človeško srce naravnejša kot njeno nasprotje.« Nelson Mandela

Prvi korak na poti k razumevanju in spoštovanju raznolikosti je poznavanje in razumevanje samega sebe. Če razumemo in cenimo sami sebe, bomo bolj odprti do drugih in bomo lažje razumeli in spoštovali podobnosti in razlike med ljudmi. Z raznolikostjo sta tako neločljivo povezana dva pojma: identiteta in kultura. Zato na začetku razjasnimo, kaj ta dva pojma pomenita.

Identiteta se nanaša na lastnosti posameznika ali skupine, določa nas kot osebo (osebna identiteta) ali kot pripadnika oz. pripadnico neke skupine (socialna identiteta). Identiteta posamezniku pomaga najti odgovor na vprašanje »kdo sem?«. Zavedati se moramo, da identiteta ni nekaj stalnega, ampak se tekom življenja ves čas spreminja. Z odraščanjem dobivamo vedno več identitet, saj te odražajo naš način življenja (kaj delamo, kje živimo, v kakšnem razmerju smo, kakšni so naši hobiji itn.), nekatere identitete pa izginjajo. Del naših identitet je

povezan z značilnostmi, na katere ne moremo prav zares vplivati (npr. sem hči, brat, temne polti, človek, Zemljan ipd.), del pa se nanaša na naše družbene vloge in odnose, ki jih imamo z ljudmi (npr. študentka, sosed, skavtinja, arhitekt, prijateljica, katoličan, Slovenka, glasbenik, lezbijka, športnik, oče, mentorica itn.). Poznavanje naših lastnih identitet (samozavedanje) nam omogoča razumeti, kako identitete delujejo kot neke vrste filter, preko katerega gledamo in razumemo svet in ljudi okoli nas.

In kaj je kultura?

Kultura je večplasten in kompleksen koncept, za ta pojem pa obstaja veliko definicij. Najbolj široka je morda ta, po kateri je kultura način življenja, torej vse, kar počnemo in kar nas opredeljuje kot neko skupino (jezik, navade, način bivanja, način sporazumevanja, način oblačenja, verovanje, kulinarika, umetnost, vrednote…). Tako kot identitete tudi kulture niso nekaj stalnega – vedno se namreč spreminjajo, razvijajo, prepletajo in razhajajo.

Medkulturni dialog Ko govorimo o raznolikosti, naletimo tudi na pojem medkulturni dialog. Dialog lahko opredelimo kot komunikacijo med posamezniki ali skupinami posameznikov, ki želijo med seboj izmenjati mnenja ali doseči sporazum oz. soglasje glede nečesa. Ko govorimo o medkulturnem dialogu, pa mislimo predvsem na komunikacijo med raznolikimi posamezniki ali skupinami, ki imajo različna kulturna ozadja. Lahko govorijo različne jezike, morda jim je všeč drugačna hrana, morda se razlikujejo glede na svoja verovanja, morda na način sporazumevanja, na način oblačenja ali pa glede na vzgojo svojih otrok. Razlik je lahko nešteto, prav tako pa tudi podobnosti – te lahko pogosto najdemo v povsem osnovnih človeških vrednotah. In tako pridemo tudi do pojma enakosti oz. enakovrednosti. Najbrž so redki tisti, ki si ne želijo varnega doma, ljubezni, spoštovanja, svobodne izbire partnerja, podpore, sprejetosti, pripadnosti ipd. Ne glede na to, kako različni smo si, so osnovne potrebe in vrednote tiste, ki nas povezujejo.

Poleg tega nam ne glede na naše ozadje in naše osebne lastnosti pripadajo enake pravice in dolžnosti. V slovenski ustavi imamo zapisano, da so v Sloveniji »vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol,

[23]

jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino« (14. člen Ustave RS).

Kljub temu pa v praksi prihaja do diskriminacije in kršenja človekovih pravic, pogosto prav na podlagi etnične ali narodne pripadnosti, zunanjega izgleda ali drugih osebnih lastnosti posameznika - v številnih primerih razlogi za to tičijo v predsodkih do ljudi z drugačnim kulturnim ozadjem, v vsakem primeru pa je kakršnakoli oblika diskriminacije nesprejemljiva in tudi nezakonita.

Zaradi globalizacije prihajamo vedno pogosteje v stik z ljudmi iz drugih koncev sveta, iz drugih kultur, pa če to hočemo ali ne. Medkulturni dialog tako vedno bolj postaja del življenja prav vsakega izmed nas. Sobivanje ljudi različnih kultur naš svet bogati, saj se vsak dan lahko naučimo nekaj novega o nas samih in o drugih.

Sobivanje raznolikih posameznikov ali skupin pa vsem skupaj prinaša tudi številne izzive, v družbah, ki zavračajo dejstvo o večkulturnosti današnjega časa, pa prihaja tudi do konfliktov (Brander idr., 2003). Zato je pomembno, da poskušamo na stvari vedno pogledati z različnih zornih kotov, ter se postaviti »v čevlje drugega« (pogledati na situacijo iz njihovega zornega kota). Le tako bomo namreč razumeli zakaj drugi delujejo na tak ali drugačen način ter se bomo z njimi lahko uspešno sporazumevali. V nasprotnem primeru si o ljudeh lahko ustvarimo stereotipe, ti pa lahko privedejo do predsodkov, diskriminacije ali celo do nasilja. Prav zaradi tega je pomembno, da posebno pozornost namenimo spodbujanju razumevanja in sprejemanja raznolikosti, in skupaj gradimo vključujočo družbo, v kateri bomo imeli vsi enake možnosti ne glede na to, kdo smo.

»Moja človečnost je zvezana s tvojo, saj smo le skupaj lahko ljudje.« Desmond Tutu

• STEROTIP je posploševanje in pripisovanje določenih lastnosti posameznikom na podlagi njihove skupinske pripadnosti, ki pa ni povezana z njihovimi individualnimi lastnostmi. Stereotipi so zmotni in škodljivi, saj ne odražajo realnosti in temeljijo na podlagi omejenih in nezadostnih informacij. Stereotipi so podlaga za predsodke o posameznikih ali skupinah (Ule, 2004).

• PREDSODEK se kaže v »nespoštljivem, netolerantnem in prezirljivem odnosu do drugih in drugačnih, na primer pripadnikov drugih narodov, etničnih skupnosti, ras, kultur, do oseb z drugačnimi načini življenja, religioznimi, spolnimi usmeritvami itd.« (Ule, 2004).

• DISKRIMINACIJA se pojavi, »kadar so posamezniki ali skupine ljudi obravnavane manj ugodno kot druge osebe v primerljivem položaju samo zato, ker pripadajo ali pa se zdi, da pripadajo določeni skupini ali kategoriji ljudi« (Amnesty International Slovenija).

Foto: B. Tehovnik, Arhiv ZSKSS, Mednarodno srečanje skavtskih trenerjev globalnega učenja v Planici, maj 2017.

[24]

POVEZAVA S KOMPETENCAMI:

Skavt sprejema druge, kakršni so, in v njih išče najboljše. Kima so klicali “Mali prijatelj vsega sveta” in tako bi morali klicati vsakega skavta.

Skavtinje in skavti razumejo, da imamo vsi ljudje enake osnovne potrebe, obstajajo pa različni načini, kako jih zadovoljujemo. Zavedajo se, da razlike v spolu, kulturi, družbenem razredu, narodnosti, verski in etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti, jeziku ter socialnem statusu pomembno vplivajo na oblikovanje naše identitete. Odprti so do konstruktivnega sodelovanja z drugače mislečimi ter pripadniki drugih kultur in razumejo, da na ta način krepijo naš kolektivni odgovor na izzive tega kompleksnega sveta. Aktivno ukrepajo proti vsaki obliki diskriminacije.

(Skavtstvo za fante, str. 13)

IZTOČNICE ZA DEBATO: • • •

• • •

Naštejte podobnosti in razlike med skavti v Sloveniji in po svetu.

Stereotipne podobe skavtov.

O katerih skupinah v našem okolju imamo najbolj stereotipne predstave? Zakaj? Kako jih lahko presežemo?

So skavti vključujoči?

Primeri diskriminacije znotraj skavtske organizacije.

Kako lahko skavti pripomorejo k bolj vključujoči družbi?

PREDLOGI AKTIVNOSTI: • •

Flower of identity (GE Publication, stran 189) Person as a tree, people as a forest (GE Publication, stran 205)

VIRI IN LITERATURA: •

• • •

Brander, Pat idr. (ur). 2006. Izobraževalni priročnik Ideje, pripomočki, metode in aktivnosti za neformalno medkulturno vzgojo in izobraževanje mladostnikov ter odraslih. Zbirka Slovenija in Svet Evrope; št. 43.

Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK in Urad RS za mladino, Ljubljana.

Ule, Mirjana. 2004. Socialna psihologija. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

Diskriminacija. Amnesty International. Dostopno na: http://sola.amnesty.si/kaj-je-diskriminacija.html Ustava Republike Slovenije, 14. člen. Dostopno na: https://zakonodaja.com/ustava/urs/14-clen-enakostpred-zakonom Foto: Mitja Kuret, Arhiv Kamnik 1. Akcija v globalno smer, julij 2016.

[25]

SOCIALNA PRAVIČNOST

so številni otroci prisiljeni v delo na plantažah kakava, čokolade pa v svojem življenju še niso okusili. Da smo lahko »povezani« preko svojih pametnih naprav, številni otroci lezejo skozi tunele rudnikov in iščejo sestavine, ki so ključne za izdelavo naših mobilnih napravic. Da lahko potujemo v bližnje in daljne kraje, je zdravje številnih ljudi ogroženo, njihovo naravno okolje pa povsem uničeno.

Tovrstnih krivic je ogromno, dejstvo pa je, da smo za njih odgovorni prav vsi.

Najbolje bi bilo, da bi mladim privzgojili ideale vitezov in koncept poštenega vedenja, saj bi jih to vodilo k močnemu čutu za pravičnosti, ki mora postati del njihovega značaja, če želimo iz njih napraviti resnično dobre državljane. … Drugo dragoceno sredstvo za vzgojo čuta za pravičnost so debate, v katerih razpravljajo o temah, ki jih zanimajo in imajo možnost argumenitiranja z dveh zornih kotov.

(Priročnik za skavtske voditelje, str. 48)

Osnovna ideja socialne pravičnosti je, da morajo imeti vsi člani družbe enake koristi in enake možnosti ne glede na zunanje dejavnike, ki jih opredeljujejo (npr. kraj bivanja, spol, etnična pripadnost ipd.). Socialna pravičnost se nanaša na enakomerno porazdelitev moči, bogastva in naravnih virov ter dostop do njih, do enakosti spolov, do pravično plačanega dela, do enakega dostopa do izobraževanja, trga dela, zdravstvenih storitev in pravne pomoči, do zdravega okolja itn.

Koncept socialne pravičnosti je tako neločljivo povezan s človekovimi pravicami, še posebej z ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami. Ker te pravice niso v enaki meri zagotovljene vsem ljudem, prihaja do številnih neenakosti in krivic. Dandanes pa socialna pravičnost ne pomeni zgolj pravičnosti, ki jih znotraj posamezne družbe lahko dosežemo, temveč gre za zavedanje, da socialne pravičnosti ni moč doseči, ne da bi vzeli v obzir značilnosti sodobnega sveta – tega po eni strani zaznamuje globalna povezanost, po drugi pa globalna ignoranca.

V času, ko je večina ljudi na svetu povezanih preko različnih pametnih naprav in digitalnih omrežij, ko lahko preko povezave z internetom spremljamo dogajanje na različnih koncih sveta, ko delimo svoja mnenja in poglede z ljudmi, ki jih poznamo in tudi s tistimi, ki jih ne, v času, ko podpisujemo raznorazne peticije za boljši svet medtem, ko smo udobno zleknjeni v zavetju varnega doma, povezanost in solidarnost med ljudmi izginjata.

Istočasno namreč številni ljudje trpijo na račun našega udobja, varnosti in tako imenovane povezanosti. Da lahko kupujemo oblačila in obutev po smešno nizkih cenah, so številni ljudje, med njimi tudi veliko otrok, prisiljeni delati v nečloveških razmerah za mizerno plačilo, s katerim si ne morejo zagotoviti niti najosnovnejših dobrin za človeka dostojno življenje. Da se lahko posladkamo s čokolado,

In kaj lahko naredimo? Za začetek se moramo vprašati ali obstajajo alternative kapitalističnemu sistemu, v katerem živimo. Ta se namreč vedno bolj kaže za neprimernega. Vedno večja gospodarska rast namreč ne bo pripomogla k zmanjševanju revščine in zagotavljanju enakih pravic in možnosti vsem ljudem. Situacija v svetu namreč dokazuje ravno obratno. Poleg izkoriščanja ljudi je eden izmed ključnih problemov prevladujočega kapitalističnega sistema tudi prekomerno izkoriščanje naravnih virov in onesnaževanje okolja. Posledice podnebnih sprememb so vedno hujše in številni ljudje so zaradi tega prisiljeni zapustiti svoje domove, živalske in rastlinske vrste izginjajo hitreje kod kadarkoli prej. Če želimo soustvarjati svet, v katerem bomo imeli vsi ljudje možnost za dostojno življenje v zdravem okolju, v katerem bomo vsi ljudje uživali enake pravice in imeli enake možnosti, v katerem bomo spoštovali naravo in preprečevali razloge za okoljske katastrofe, bomo morali vzpostaviti nov sistem, ki bo prilagojen novim razmeram.

Tak sistem mora temeljiti na trajnostnih in vključujočih politikah, upoštevati omejitve našega planeta, težiti k enakomerni porazdelitvi bogastva in moči, podpirati pravično trgovino, izhajati iz povezanosti narave in človeka, poudarjati vlogo in odgovornost vsakega posameznika pri oblikovanju družbe, omogočati enake možnosti vsem ljudem, ne glede na njihov socialni, kulturni ali ekonomski položaj, spodbujati povezanost in solidarnost med ljudmi ter graditi na trajnostni blaginji za vse.

[26]

»Če čakaš na to, da se svet spremeni, še preden ti sam kaj storiš, je tako, kot bi se gledal v ogledalo in rekel: Ti se premakni prvi!« Anonimnež

POVEZAVA S KOMPETENCAMI:

IZTOČNICE ZA DEBATO:

Skavtinje in skavti se zavedajo nepravičnosti in neenakosti, prisotnih v vedenjskih vzorcih in v sistemu.

Slednji vključuje neenakomerno razporeditev in dostop do moči, bogastva in naravnih virov med državami ter znotraj njih. Skavtinje in skavti morajo poznati vzroke za neenakost in razmišljati o tem, kako so pretekli dogodki vplivali na sedanje lokalne in globalne probleme. Zavedati se morajo vpliva neenakosti na dostojanstvo in kakovost življenja ljudi ter na zdravje planeta.

• • • • •

Kako razumete pravičnost?

Katere primere socialne nepravičnosti poznate?

Kaj so glavni vzroki socialne nepravičnosti?

Kako ste kot posamezniki soodgovorni za njih?

Kako lahko kot skavti pripomorete k pravičnejši družbi?

Katerim stvarem ste se pripravljeni odpovedati, da bi prispevali k večji socialni pravičnosti?

PREDLOGI AKTIVNOSTI: •

»Nikoli ne spremeniš stvari, če se boriš z obstoječim stanjem. Da bi kaj spremenil, moraš ustvariti nov model, ki bo obstoječega naredil za zastarelega.«

•

Scramble for wealth and power (GE Publication, stran 113) Take a step forward (GE Publication, stran 129)

R. Buckminster Fuller

Vir slike: https://i.pinimg.com/736x/4d/e9/b7/4de9b719a5715018bbc58266a6df3d98.jpg

[27]

VAROVANJE OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

prihodnjih generacij (Brundtland, UN World Commission on Environment and Development, 1987).

Če poiščemo geslo „okolje“ v slovarju, najdemo naslednji pomen: „okolica, ki učinkuje na določeni organizem in vpliva na njegove življenjske razmere“. Okolje lahko torej opišemo kot to, kar nas obkroža, vodo, zemljo, zrak in vse živeče organizme. Nihče ne ve točno, koliko rastlinskih in živalskih vrst je na Zemlji, saj deževni gozdovi, globine oceanov in raznoliki svet mikroorganizmov še niso popolnoma raziskani. Del okolja smo tudi ljudje, ki obstajamo v vzajemnem razmerju s svojim okoljem.

Pravzaprav smo vsi gradniki okolja medsebojno povezani in vplivamo drug na drugega. Zato bi morali naše okolje upoštevati pri vseh svojih dejanjih in bitju.

Okoljski problemi močno vplivajo oz. bodo v prihodnosti vplivali na naše življenje. Med največjimi okoljskimi problemi na globalni ravni so: • onesnaževanje ozračja in podnebne spremembe, • izsekavanje gozda, • izumiranje rastlinskih in živalskih vrst in zmanjševanje biotske raznovrstnosti, • uničevanje rodovitne zemlje, • prenaseljenost.

Na okoljske probleme pa ima pomemben vpliv tudi naš (potrošniški) način življenja. Mogoče se ne zavedamo - tudi ali pa predvsem s svojim načinom življenja in vsakdanjimi navadami bodisi varujemo ali uničujemo okolje. Prva stopnička na poti varovanja okolja je ravno zavedanje naše vloge in odgovornosti. Razumeti, kje je naš prispevek k okoljskim problemom, je ključnega pomena za njihovo reševanje.

Po svetu se uniči približno 25 hektarjev gozda na minuto, kar ustreza površini približno 35 nogometnih igrišč. Večino teh gozdov posekajo, da bi naredili prostor za kmetijsko uporabno zemljo.

V povezavi z izrazom »varovanje okolja« se pogosto uporablja izraz trajnostni razvoj. Definicij o trajnostnem razvoju je veliko, še najbolje njegovo bistvo povzema definicija, ki pravi, da je trajnostni razvoj tisti razvoj, ki omogoča zadovoljitev trenutnih potreb človeškega rodu, ne da bi bilo pri tem ogroženo zadovoljevanje potreb

Velikokrat je razumevanje koncepta trajnostnega razvoja omejeno le na teme, ki se nanašajo na okolje. Vendar trajnostni razvoj tradicionalno zajema tri medsebojno povezane vidike: okoljski, socialni in ekonomski vidik. V zadnjem času se pogosto dodaja še četrti vidik, kultura in pomen kulturne raznolikosti.

Kaj vse je pomembno za dosego trajnostnega razvoja in prehod v trajnostno družbo nam dobro pokaže Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 s 17 cilji trajnostnega razvoja. Agenda 2030 je bila sprejeta 25. septembra 2015 na vrhu OZN o trajnostnem razvoju. Predstavlja pomemben dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije. Cilji trajnostnega razvoja imajo 169 podciljev in so stopili v veljavo 1. januarja 2016.

Bomo s trajnostnim razvojem lahko zadostili potrebam človeštva na okolju prijazen način? To zagotovo predstavlja velik izziv, poraja se vprašanje, če je sploh izvedljivo. Zato je koncept trajnostnega razvoja tudi predmet kritik. Izpostavlja se npr., da trajnostna raba neobnovljivih virov (nafta, mineralne surovine,...) ni mogoča. Vsakršna raba teh virov bo sčasoma pripeljala do izčrpanosti končnih zalog Zemlje. Poleg tega je bil koncept od leta 1987, ko je nastal, pa do danes pogosto zlorabljen in predstavljen tako, da koristi političnim in gospodarskim interesom tistih, ki so na oblasti in ki imajo v svojih rokah moč (npr. velike korporacije) ter še vedno delujejo v smeri nebrzdane ekonomske rasti. Razvoj pa seveda ni nujno rast in če res želimo doseči trajnostni razvoj ali bolje, prehod trajnostno družbo bomo morali udejanjiti razvoj, ki se namesto na ekonomsko (denarno) komponento osredotoča na kakovost bivanja, vpliv na okolje, zmanjševanje neenakopravnosti in revščine, solidarnostne ekonomije, spoštovanje človekovih pravic, in podobno.

Pot do trajnostne družbe je žal še vedno polna ovir zaradi različnih družbenih, političnih in gospodarskih interesov. Toda na lokalni, regionalni, državni, pa tudi na mednarodni ravni so se že vzpostavile številne institucije, upravni organi, pravne smernice in pobude skupnosti in prakse, katerih cilj je varovati okolje in doseči okoljsko pravičnost. Ti ukrepi sežejo od mednarodnih okoljskih konferenc do ustanovitve Evropske agencije za okolje, državnih okoljskih poročil, zakonske zahteve

[28]

za transparentno določitev energetskih virov in mnogih praks v lokalnem in regionalnem okolju. Zagotovo poznate kakšno tudi v vaši okolici. Nekaj dobrih praks lahko spoznate na tej povezavi: http://dovoljzavse.si/ Tudi pri sebi lahko s preprosto vajo preveriš, koliko prispevaš h gradnji trajnostne družbe in koliko k uničevanju/varovanju okolja. Postavi se na eno stran sobe in si po vrsti zastavi spodnja vprašanja. Za vsako vprašanje, na katerega odgovoriš z DA, stopi korak naprej. Če je tvoj odgovor NE, stopi korak nazaj.

1. Ali pozimi ješ tropsko sadje?

2. Ali imaš avtomobil?

3. Ali ješ meso in ribe?

4. Si v zadnjih 12 mesecih letel/a z letalom?

5. Ali stanuješ sam/a?

6. Ali zate velja, da nisi še nikoli uporabil/a zelene energije?

7. Imaš več kot en računalnik?

8. Imaš pozimi odprto okno, medtem ko ogrevaš stanovanje?

9. Ali svoje elektronske naprave pogosto pustiš v stanju pripravljenosti, namesto da bi jih popolnoma izključil/a?

10. Si kdaj naročil/a organsko pridelano zelenjavo pri lokalnih pridelovalcih?

11. Ali vsak teden kupuješ nova oblačila?

12. Ali oprano perilo daš v sušilni stroj, namesto da bi ga obesil/a?

13. Kje v sobi si? Si daleč od točke, kjer si začel/a?

Vaja je na poenostavljen način ponazorila tvoj osebni okoljski odtis. Dlje kot si bil/a od začetne točke, večji je tvoj osebni okoljski odtis.

Okoljski odtis je razdeljen na štiri področja: Bivanje, prehrana, mobilnost, potrošnja.

Približno 25 % povprečnega okoljskega odtisa Evrope nastane na področju pridelave in porabe prehrane. Približno 20 % povprečnega okoljskega odtisa Evrope nastane na področju mobilnosti. Ta delež sestavljata predvsem letenje in vožnja z avtomobilom. Približno 30 % povprečnega okoljskega odtisa Evrope nastane na področju potrošnje. Ta vključuje predvsem veliko porabo dobrin in storitev.

Če bi vsi imeli enak način življenja in potrošniške navade kot ljudje v industrijsko razvitih državah, bi potrebovali šest planetov.

Okoljski odtis meri, kako naše ravnanje in potrošnja vplivata na okolje; pove nam torej, ali živimo trajnostno ali na račun prihodnjih generacij. Tako vidimo, kako trajnosten je naš osebni življenjski slog, saj vse surovine, ki jih potrebujemo, da lahko jemo, živimo, potujemo itd., potrebujejo čas in prostor, da se obnovijo. Hkrati narava potrebuje vire, da se lahko znebi naših odpadkov, denimo gozdove za vezavo ogljikovega dioksida. Okoljski odtis je torej količina, ki nam pove, koliko prostora na Zemlji je potrebnega za eno osebo. Meri se v globalnih hektarjih (gha). Če bi vsi ljudje potrebovali enako veliko, bi vsak moral shajati z 1,8 gha. Slovenci s svojim načinom življenja v povprečju porabimo 4,7 gha, podobno je v drugih evropskih državah.

Organizacija Global Footprint Network (https://www. footprintnetwork.org/) vsako leto izračuna kdaj porabimo količino virov, ki jih je Zemlja sposobna pridelati v enem letu. Letos smo si zemeljske vire začeli sposojati od prihodnih generacij že v začetku avgusta. To pomeni, da smo v prvih sedmih mesecih v zrak izpustili več ogljikovega dioksida, kot ga lahko v letu absorbirajo oceani in drevesa. Ujeli smo več rib, posekali več dreves in porabili več vode, kot jo je v tem času Zemlja ustvarila. „Dan izposoje“ pride žal vsako leto prej. Zadnje leto, ko si človeštvo ni izposojalo Zemljinih virov od prihodnjih generacij, je leto 1970.

POVEZAVA S KOMPETENCAMI: Skavtinje in skavti razumejo, kako načini delitve in izkoriščanja zemeljskih virov vplivajo na zdravje planeta in vseh ljudi, ne le v sedanjosti temveč tudi kakšen vpliv bodo imeli v prihodnosti. Prepoznajo neenakost v ekološkem odtisu med različnimi deli sveta. Razumejo, da mora naš odnos do zemlje temeljiti na spoštovanju omejitev končnih virov in človekovih pravic za vse ljudi.

Zato se aktivno zavzemajo za trajnosten način življenja, ki ohranja zdravje planeta za prihodnje rodove.

[29]

IZTOČNICE ZA DEBATO:

VIRI:

• • •

•

•

•

Kako razumeš trajnostni razvoj in trajnostno družbo?

Kaj si ugotovil/a z vajo o okoljskem odtisu?

Kako bi lahko zmanjšal/a svoj okoljski odtis? Katere spremembe bi bile zate najtežje? Si jih pripravljen/a sprejeti?

Kaj lahko ti narediš za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja na nacionalni in globalni ravni?

Katerim stvarem si se pripravljen/a odpovedati?

Poznaš trajnostne iniciative in prakse v svojem lokalnem okolju? Bi jih lahko kako povezal/a, vključil/a v aktivnosti v okviru Skavtov?

• • •

• •

PREDLOGI AKTIVNOSTI: • • •

What is your footprint (GE Publication, stran 155) Where are those things come from? (GE Publication, stran 159) Memo Game (GE Publication, stran 173)

Skavtstvo je igra, v kateri starejši bratje ustvarjajo zdravo okolje za svoje mlajše brate in jih spodbujajo k zdravim dejavnostim, ki jim bodo pomagale razviti državljansko držo.

• •

http://www.dw.com/en/five-of-the-worldsbiggest-environmental-problems/a-35915705 http://monda.eu/sl/modules/environment/3 https://sustainabledevelopment.un.org/ Scerri, A., and J. Paul. 2010. „Accounting for sustainability: Combining qualitative and quantitative research in developing ‘indicators’ of sustainability“. International Journal of Social Research Methodology 13 (1): 41–53.

Z globalnim učenjem do globalnih ciljev http://www.mzz.gov.si/zunanja_politika_in_ mednarodno_pravo/mednarodno_razvojno_ sodelovanje_in_humanitarna_pomoc/politike_ mrs/cilji_trajnostnega_razvoja/ https://www.footprintnetwork.org/ http://dovoljzavse.si/

ORODJA in gradiva: PLAKAT “BREZ ODPADKA” PLAKAT “CILJI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA”

(Priročnik za skavtske voditelje, str. 29).

Foto: Rok Lužnik, Akcija GU: tabor s kuhinjo “brez odpadka” Kvajdej 2017

[30]

PLAKAT: Skavti smo trajnostna skupnost

1. ZMANJŠUJ

2. NARAVNO JE ZAKON steklo, les, jeklo, Kovina

3. PONOVNO UPORABI 4. RECIKLIRAJ 5. ODGOVORNO ODLOŽI

GRAFIKA: Cilji trajnostnega razvoja

Leta 2015 je bila na vrhu OZN o trajnostnem razvoju soglasno sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Agenda predstavlja zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije. V ospredju nove razvojne agende je tudi spoštovanje človekovih pravic in enakosti spolov ter zagotavljanje blaginje, miru in varnosti za vse ljudi in skupnosti. Agenda na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja - ekonomsko, socialno in okoljsko - in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030.

[32] VIR: http://www.globalni-cilji.si/ op. ur.: Prevod petega cilja opravljen s strani ZSKSS na podlagi posvetovanja s predstavnikom iz Urada za enake možnosti (april 2016).

ČLOVEKOVE PRAVICE Ali poznate svoje človekove pravice, jih znate našteti?

Ali veste, katere so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v obeh Mednarodnih paktih OZN (ki skupaj tvorijo t.i. svetovno listino pravic), v slovenski Ustavi, pravu Sveta Evrope, pravu Evropske unije? Ali na primer veste, da pravica do zdravja pravzaprav pomeni pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja? Da pravica do vode zajema tudi svobodo pred onesnaženjem vodnih virov in pred diskriminacijo pri dostopu do čiste pitne vode? Da je pravica do izobraževanja ena redkih človekovih pravic, ki je hkrati pravica in dolžnost? Da obstaja pravica do primernega stanovanja, celo do počitka?

Ideja človekovih pravic se je rodila kot logičen nasledek tisočletnih mukotrpnih prizadevanj za mir ljudi po svetu. Izhaja iz različnih verskih in filozofskih tradicij, ki med drugim poudarjajo medsebojno spoštovanje in skrb za tiste ljudi, ki so zatirani in živijo v revščini. Človekove pravice s pravom varujejo splošno sprejete in priznane človeške vrednote: odražajo osnovne človeške potrebe in zahtevo po spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode in enakosti. Človekove pravice se tudi ves čas razvijajo in rastejo, saj jih vse bolj spoznavamo in jemljemo zares: tako govorimo o več generacijah človekovih pravic.

• Od prve, ki obsega predvsem politične in državljanske pravice (npr. pravica do dostojanstva, pravica do svobode veroizpovedi, pravica do združevanja in zborovanja, politične pravice idr.), • druge generacije, ki vsebuje ekonomske, socialne in kulturne pravice (npr. pravica do dela, pravica do izobraževanja idr.), • pa do najmlajše, t.i. tretje generacije pravic, ki jim pravimo tudi skupnostne ali solidarnostne pravice (npr. pravica do čistega in zdravega okolja, do kulturnih pravic, varstva osebnih podatkov, miru ipd.). Te slednje so pravzaprav pravice, ki nam gredo kot pripadnikom skupnosti.

»Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje (in sestre, op. MŠV).« 1. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah

Čeprav jih razvrščamo v različne generacije, pa je treba poudariti, da so po svojem bistvu nedeljive, med seboj tesno povezane in so-odvisne, pa tudi neodtujljive in univerzalne (gredo vsem ljudem na tem svetu). Pravica do zdravja je denimo nerazdružljivo povezana s pravico do hrane in pitne vode, pa tudi s pravico do bivališča oziroma nastanitve, zdravega delovnega okolja, do zasebnosti, zadovoljivih okoljskih standardov, do izobraževanja in do zdravstvenega varstva. Pravica do ustreznega bivališča je predpogoj za uživanje pravice do doma in zasebnosti, dela, zdravja, socialnega varstva, možnosti za družinsko življenje, šolanja ali oddaje glasu na volitvah.

Zakaj je torej pomembno, da poznamo človekove pravice? Odgovor na to vprašanje tiči v treh med seboj povezanih dejstvih.

1) Vsakdo ima pravice.

2) Vsakdo ima pravico do tega, da ima pravice.

3) Vsakdo ima pravico, da spozna, katere so njegove ali njene pravice. Če se namreč ne naučimo, katere so naše človekove pravice, ne vemo in niti ne moremo vedeti, kdaj so kršene, prav tako pa ne vemo, na koga se obrniti, če se to zgodi. Enako velja za tiste, ki morda kršijo pravice drugih, pa tudi tiste, ki bi jih (lahko) ščitili. Prav zato je izjemno pomembno, da se izobraževanje o človekovih pravicah vključi v vse šole na svetu in tako izboljša njihovo razumevanje. UNESCO pri tem navaja, da je izobraževanje o človekovih pravicah sestavni del pravice do izobraževanja in se vse bolj prepoznava kot človekova pravica sama po sebi. Poznavanje pravic in svoboščin je torej temeljno orodje, ki zagotavlja spoštovanje in zaščito pravic vseh nas, državljanov in državljank Slovenije, pa tudi vseh drugih ljudi v Sloveniji in po svetu.

Naša država je bila ena od pobudnic leta 2011 sprejete Deklaracije OZN o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravice, ki razglaša oziroma priznava, da ima vsakdo pravico poznati, poiskati in pridobiti podatke o vseh človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter imeti dostop do izobraževanja in usposabljanja za človekove pravice.

To zajema vse dejavnosti za izobraževanje, usposabljanje, informiranje, ozaveščanje in učenje, usmerjene v spodbujanje splošnega spoštovanja in upoštevanja vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s čimer prispeva k preprečevanju kršitev in zlorab človekovih pravic s tem, da osebe opolnomoči z znanjem, sposobnostmi ter razumevanjem in razvojem njihovega odnosa in vedenja, da bodo krepile in spodbujale splošno kulturo

[33]

človekovih pravic. Lahko bi rekli, da torej izobraževanje in usposabljanje za človekove pravice obsega izobraževanje o človekovih pravicah, s človekovimi pravicami in za človekove pravice.

Izobraževanje o človekovih pravicah in globalnem državljanstvu pravzaprav zrcali soodvisnost našega sveta, raznolikost in dejstvo, da se naš svet skozi čas tudi konstantno spreminja. Naše najmlajše bi morali naučiti, kako živeti v svetu raznolikih kultur in religij, etničnih ozadij, spolne usmerjenosti, socialnega statusa ipd. Več ljudi živi skupaj, se spoznava in spoštuje, bolj lahko resnične izkušnje izpodrivajo splošne negativne stereotipe in predsodke, ki izvirajo iz medijev in strupenih političnih diskurzov, ki zgolj razdvajajo. Ljudje se naučijo razlikovati drug med drugim, a ne umetno, na podlagi določenega etničnega, verskega ali družbenega ozadja, temveč preprosto pristno, na podlagi tega, ali je človek dober ali slab.

In kdo je odgovoren za spoštovanje in varovanje človekovih pravic?

V prvi vrsti so to vsekakor države, ki morajo varovati, spoštovati in spodbujati uživanje človekovih pravic vseh ljudi na njihovem ozemlju. Splošne pravne obveznosti držav glede vseh pravic vključujejo še: prepoved diskriminacije pri dostopu in uživanju do teh pravic, dolžnost sprejeti dovolj otipljive korake k postopnemu polnemu uresničenju ekonomskih in socialnih pravic z zagotovitvijo vseh možnih razpoložljivih virov, tudi v izjemnih, na primer kriznih, situacijah zagotoviti temeljne minimalne obveznosti glede posamezne pravice in se izogniti vsem neupravičenim regresivnim (nazadujočim) ukrepom glede že doseženega notranjega standarda pravic. Navsezadnje pa jih moramo vsak dan znova varovati in spoštovati tudi mi sami, vsak posebej in kot celotna družba. Meje mojih pravic so namreč tam, kjer se začnejo pravice drugega, zato moram razumeti, kaj pripada tebi in njemu/njej. O človekovih pravicah torej ne moremo govoriti, ne da bi omenili vrednote skupnega razumevanja, strpnosti, raznolikosti in dialoga.

Dejstvo je, da svojo razvitost kot družba pokažemo tudi s tem, kako in koliko varujemo pravice prav tistih najšibkejših med nami. Kajti, kot je ob 10. obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic dejala Eleanor Roosevelt, »človekove pravice se začnejo v majhnih krajih, blizu doma – tako blizu in tako majhnih, da jih ne najdemo na nobenem zemljevidu sveta. A vendarle so svet vsakega posameznika; so soseščina, kjer živi, šola ali univerza, ki jo obiskuje, tovarna, kmetija ali pisarna, kjer dela. To so kraji, kjer vsak moški, ženska in otrok iščejo enakopravnost, enake možnosti in enako dostojanstvo brez diskriminacije. Dokler te pravice nimajo pomena

Foto: Eva Rataj

tam, ga imajo bore malo kjerkoli drugje. Brez skrbnih državljanov, ki bi jih varovali blizu doma, bomo le zaman iskali napredek v svetu.« Prav zato pridobljenih in izborjenih pravic ne smemo šteti za samoumevne, temveč se moramo zanje zavzemati in boriti prav vsi. Od domačih kotičkov do krajev na drugem koncu sveta.

VIRI: • • •

[34]

Bebar Alja idr., Priročnik o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Ekvilib inštitut, Ljubljana 2013 Brander, Patricia idr., Kompas: Priročnik za učenje mladih o človekovih pravicah, DZS, Ljubljana, 2005 Deklaracija o izobraževanju za človekove pravice, Združeni narodi, 2011; dostopno na: http://www.mzz. gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/

•

•

•

•

•

•

Clovekove_pravice/Deklaracija_o_izobrazevanju_ in_usposabljanju_za_CP__SL_prevod.pdf Odlomek iz govora Eleanor Roosevelt ob predstavitvi knjige In your hands: A Guide for Community Action for the Tenth Anniversary of the Universal Declaration of Human Rights, 1958. United Nations, New York; dostopno na: http://www.vmps.us/eleanor-rooseveltand-united-nations-universal-declaration-humanrights Splošna deklaracija človekovih pravic, 1948, dostopno na: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvirin-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocjaclovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/ splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/ Svet Evrope, Introducing Human Rights Education, dostopno na: https://www.coe.int/en/web/compass/ introducing-human-rights-education Šetinc Vernik in Vernik Šetinc, Recimo ne diskriminaciji v šoli! Dostopno na: http://www. khetanes.si/doc/Rezultati/U%C4%8Dna%20 gradiva/%C5%A0etinc%20Vernik_Recimo%20 ne%20diskriminaciji%20v%20%C5%A1oli_za%20 spletno%20stran.pdf Šetinc Vernik, V bran človekovim pravicam, Same World Edu-kit: dostopno na: http://edu-kit. sameworld.eu/mod/page/view.php?id=806 UNESCO, Human rights education, dostopno na: http://www.unesco.org/new/en/education/themes/

•

leading-the-international-agenda/human-rightseducation/ Vir fotografije: https://commons.wikimedia.org/ wiki/File:EleanorRooseveltHumanRights.png#/ media/File:Eleanor_Roosevelt_and_Human_Rights_ Declaration.jpg

IZTOČNICE ZA DEBATO: • • • •

Ali poznaš svoje človekove pravice, jih znaš našteti?

Kaj pa pravice drugih živih bitij?

Katerim posameznikom oz. skupinam v Sloveniji so pravice najpogosteje kršene? Zakaj?

Kaj lahko Skavti naredite za uresničevanje človekovih pravic za vse ljudi na svetu?

PREDLOGI AKTIVNOSTI: • •

Foto: Eva Rataj

[35]

Take a step forward (GE Publication, stran 129) (In)equality of nations (GE Publication, stran 103)

orodjA: sPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC Medn. pakt o ekon. in soc. pravicah Medn. pakt o drž. in polit. pravicah Deklaracija o otrokovih pravicah Medn. konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ZSKSS GRADIVO: smernice za zaščito otrok in mladostnikov

AKTIVNO GLOBALNO DRŽAVLJANSTVO

Aktivno globalno državljanstvo bi lahko bila tudi nadpomenka vsem temam, ki se te jih spoznali v prejšnjih poglavjih. Aktiven globalen državljan je namreč informiran državljan, razume, da smo vsi soodvisni in povezani, razume kako pomembno je razreševanje konfliktov in mirno sobivanje, kakšen temelj predstavljajo človekove pravice za današnjo družbo, kaj pomeni varovanje okolja in trajnostni razvoj, se bojuje za socialno pravičnost in spoštuje raznolikost. Če pogledamo v SSKJ, najdemo naslednje razlage za posamezne besede v besedni zvezi „aktivno globalno državljanstvo“: Aktiven: ki kaj dela; dejaven, delujoč Globalen: celoten, skupen Državljanstvo: pravna pripadnost določeni državi.

Aktiven globalen državljan je torej dejaven pripadnik sveta, ki se zaveda globalne povezanosti in skupne odgovornosti za pravičnejši svet.

Zakaj je aktivno globalno državljanstvo (AGD) pomembno in od kje izhaja?

AGD ne pomeni, da moramo iti na drug konec sveta in rešiti problem. AGD se začne tukaj, v tvoji lokalni skupnosti, v tvoji družini, v tvoji skavtski skupini, na tvoji šoli, med tvojimi prijatelji. Vsaka akcija, ki se zgodi na lokalni ravni, ima potencialno pozitiven globalni doprinos. Marsikatera akcija, ki se zgodi na lokalni ravni ima potencialno negativen doprinos. Kaj je razlika? Prva je informirana, ni akcija zaradi akcije, ampak je produkt skrbne priprave, prebiranja informacij iz različnih virov, povpraševanja in prevpraševanja. Dober namen še ni nujno dober doprinos. Poglejmo si primer.

Maja se je odločila, da bo v decembru organizirala zbiralno akcijo zbiranja oblačil za uboge nekje na drugem koncu sveta. Izve za organizacijo, ki ta oblačila zbira v zabojnikih in jih pošilja v to državo. Super. Maja zbere ogromno oblačil s pomočjo sosedov, prijateljev in jih preda organizaciji. Velika zbiralniška druščina je navdušena nad rezultatom. Maja čez nekaj mesecev v reviji bere o situaciji v tej državi in kako ravno ta organizacija, kateri je donirala oblačila, uničuje tamkajšnje lokalno tekstilno proizvodnjo, saj sedaj vsi kupujejo poceni oblačila, ki pridejo zastonj iz Evrope, lokalni šivalci pa nimajo več dela.

Je Maja in njena druščina vplivala k izboljšanju situacije?

Ali je njena akcija naredila morda še večjo škodo?

Nauk te zgodbe je, da mora biti vsaka akcija globalnega državljana nujno tudi informirana.

Aktivno globalno državljanstvo pa je na drugi strani tudi način življenja. Kakšne odločitve sprejemamo v vsakdanjem življenju? Skrbimo za okolje? Bi lahko še bolj? Smo preveliki potrošniki? Kako bi lahko uravnovesili svoje navade? Koliko odpadkov proizvedemo v enem dnevu? Bi lahko količino zmanjšali? Kako? Zakaj?

POVEZAVA S KOMPETENCAMI: Skavtinje in skavti se zavedajo lastne vloge v svetu in svoje sposobnosti, da prispevajo k pozitivnim spremembam, ter sodelujejo z drugimi pri oblikovanju bolj pravičnega in trajnostnega sveta. Odločitve sprejemajo na podlagi preverjenih informacij in se zavedajo posledic, ki jih bodo imele njihove odločitve na druge ljudi in na planet.

V skupnosti sodelujejo na več ravneh, od lokalne do globalne. Aktivno podpirajo odgovorno odločanje mladih, jih spodbujajo k odkrivanju različnih možnosti ter jim pomagajo razvijati veščine in samozavest, ki jih bodo potrebovali pri uveljavljanju lastnih odločitev v življenju.

Za pripravo informirane akcije sledi naslednjim korakom: Načrt – izvedba – vrednotenje ter Smernice za akcije (glej vir: ODLIČNA ZAMISEL - AKCIJA V GLOBALNO SMER - 3.poglavje in 4. poglavje!)

ORODJE: ODLIČNA ZAMISEL - akcije V GLOBALNO SMER GRADIVo: TEDEN GLOBALNEGA UČENJA 2015-2017

“Nihče se ne rodi v sovraštvu do druge osebe zaradi barve njene kože ali ozadja, iz katerega izhaja, ali njene vere. Ljudje se morajo sovraštva šele priučiti, in če se lahko naučijo sovražiti, se lahko naučijo tudi ljubiti, saj je ljubezen za človeško srce naravnejša kot njeno nasprotje.”

[36]

Nelson Mandela

ODLIČNA ZAMISEL Akcija v globalno smer ORODJE: Odlična zamisel - Akcije v globalno smer

Akcije ozaveščanja in vrednotenja globalnih dejanj za boljši svet - metodologija

Ciljna skupina: Skavtinje in skavti nad 16. letom starosti Vsebina: 1. Zakaj AKCIJE V GLOBALNO SMER? 2. Kaj AKCIJA V GLOBALNO SMER pomeni?

3. Metoda načrtovanja projekta 4. Smernice 5. Primer AKCIJE V GLOBALNO SMER 6. Viri

[37]

1

1. poglavje:

Zakaj akcije v globalno smer?

Lord Baden-PoweLL je BiL PrePričan, da skavtsko giBanje Lahko sProži sPrememBe tako v LokaLnih skuPnostih kot na gLoBaLni ravni. razmišLjaL je o trajnostni Prihodnosti za vsakogar in kjerkoLi, da Bi svet zaPustiLi BoLjši, kot je BiL, ko smo ga PrejeLi.

Ali je dobro delo vedno dobro?

tudi največja sprememba se začne z iskrico. kot skavti in skavtinje verjamemo v dolžnost do drugih – želimo opravljati dobra dela in služiti skupnosti. Preko skavtskega programa v mladih krepimo samozavest, odgovornost, pristnost in zdrav način življenja. skavtske kreposti pa so izhodišče vsega, kar počnemo. spodaj naštete so še posebej pomembne, ko razmišljamo o tem, zakaj delamo dobra dela.

Poštenost

delujemo pošteno, smo zvesti in zaupanja vredni.

Spoštovanje

spoštujemo sebe in druge.

Pomoč

Pomagamo drugim in skrbimo za svet, v katerem živimo.

Svetovni nazor

raziskujemo svoja verovanja, vrednote in odnose.

Sodelovanje

sprožamo pozitivne spremembe, z drugimi sodelujemo in sklepamo nova prijateljstva. kako pogosto se kritično vprašamo, če je opravljanje dobrih del res dobro? ali aktivno razmišljamo o globalnem kontekstu ali pa smo preveč osredotočeni na to, kar »jaz« menim, da je najboljše?

[38]

2

Zakaj globalno? skavti in skavtinje so lahko in morajo biti del rešitve in ne le del problema. globalno izobraževanje temelji na vzgajanju mladih v smeri sodelovanja pri oblikovanju boljše skupne prihodnosti sveta. če je delovanje načrtno in premišljeno iz perspektive globalnega sveta, je lahko bolj ustvarjalno in ima večjo težo.

Leta 2015 so objavili Cilje trajnostnega razvoja (CTR) z namenom izkoreninjenja .................................................................. revščine na globalni ravni do leta 2030. sedemnajst globalnih ciljev poudarja, da smo vsi povezani in cilje lahko dosežemo le prek »okrepljene globalne solidarnosti… ob sodelovanju vseh držav, vseh deležnikov in vseh ljudi«. še več, podcilj 4.7 se glasi: »do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakovrednosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju«. in to je pravzaprav smisel globalnega učenja. več: https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld ...........................................................................................................

Lokalno delovanje ima globalen vpliv. ali kot skavtski voditelji in voditeljice storimo dovolj, da skavte in skavtinje opolnomočimo za izvajanje odgovornih gLoBaLnih deL in za izpolnjevanje svoje dolžnosti do gLoBaLne skupnosti? akCije v gLoBaLno smer je najlažje umestiti v skavtski program prek koncepta dobrih del ali prek služenja širši skupnosti, ob pomoči starejših skavtov. Lahko jih umestimo tudi prek omenjanja enega od temeljnih skavtskih načel - odgovornosti do drugih. druga možnost je, da širimo sporočila globalnega učenja ali nudimo učne izkušnje na rednih skavtskih dogodkih (tedenska srečanja, izhodi skupin, zimski in poletni tabori) ter dogodkih namenjenih širši javnosti (dnevi odprtih vrat, okoljske akcije, prostovoljske akcije). zahtevnejši način pa je, da del skavtskega leta posvetimo prav akCijam v gLoBaLno smer – tako, da je globalno delovanje glavni namen skavtske aktivnosti in mu posvetimo poseben, dodaten in le temu namenjen čas.

3

[39]

2. poglavje:

Kaj pomeni akcija v globalno smer? skavtinje in skavti se morajo odločiti, katere pozitivne spremembe želijo podpreti in podati razloge, zakaj so si izbrali določeno delovanje. da bi bili »pripravljeni na vse« in da bi razmišljali širše, se morajo zavedati nenamernih posledic. akcija je vključujoča – ne načrtuje jo voditelj sam, temveč jo organizirajo in izvajajo skavti na osnovi svojega razumevanja problema, ki se mu nameravajo posvetiti. ideja lahko pride od enega skavta ali skavtinje, lahko pa si celotna skavtska skupina (četa/ klan/skvo/steg) vzame čas za premislek o tem, kaj bi bilo dobro narediti. akcijo lahko posameznik izvede individualno, ali pa jo skupaj izvedeta dva ali več skavtov in skavtinj, lahko pa tudi cel klan ali steg. naloga skavtskih voditeljev in voditeljic je motivirati člane in jih opolnomočiti, da postanejo nosilci sprememb na različnih ravneh (individualni, skupinski, skupnostni). akcija v globalno smer mora povezati lokalno (okolje, v katerem živimo) in globalno (preostali svet): • prek skupnih globalnih izzivov: smo del problema in del rešitve; • z uporabo primerjav: tako v naši domovini kot tudi drugje po svetu potekajo enaki procesi, zato se lahko učimo iz izkušenj drugih ter si med seboj pomagamo in se podpiramo; • s solidarnostjo in empatijo: s svojim delovanjem podpiramo / vzpodbujamo dostojno življenje vseh ljudi.

kaj lahko storimo, da bo naša akcija premišljena? menimo, da mora vsaka akcija v globalno smer vključevati tri faze – pripravo/načrt, izvedbo in vrednotenje.

4

[40]

1. Načrt

2. Izvedba

3. Vrednotenje

udeleženci se seznanijo s problemom, z njegovimi vzroki in posledicami ter izberejo spremembo, h kateri želijo prispevati, ali izberejo primerno akcijo, ki bo prispevala k reševanju problema.

med akcijo je potrebno paziti na kakovost dela z informacijami, ki jih podajamo, na jasnost sporočila ter na odprtost komunikacije z drugimi.

namenite prostor refleksiji in razmisleku o tem, kaj je akcija pomenila za udeležence (skavte in ne-skavte) in ocenite njen vpliv.

Pri načrtovanju so udeleženci pozorni na možne posledice in procese, ki jih bo njihova akcija sprožila.

Kaj NI akcija v globalno smer > če želim npr. zbrati denar ali ozaveščati ljudi o nekem vprašanju, lahko v proces vključim tudi mlajše. otroci gredo običajno na ulice in komunicirajo z ljudmi. s stališča te metodologije kriteriji za akCije v gLoBaLno smer niso povsem doseženi, ko: a) se z otroki ne pogovorim o ciljih načrtovane akcije, B) kot „nadrejena oseba“ sam sprejmem odločitev zakaj zbiramo denar ter C) dajem preproste odgovore o projektu, ki ga želim podpreti. > ko mislim globalno, moram biti pazljiv, da ne bi ponovno ustvarjal stereotipov. ali poznate kakšen projekt razvojnega sodelovanja v afriki ali za afričane? ko govorimo o afriki, se morda zdi, da je to homogena celota. Ljudje komajda vedo za različne države in regije, čeprav je afrika druga največja celina na svetu. v svojih akcijah se lahko izognemo stereotipnemu predstavljanju afrike kot enoznačne celote ali celo ene države ter označevanju afričanov in afričank kot »revnih« ljudi, ki potrebujejo našo pomoč.

[41]

5

3. poglavje:

Metoda načrtovanja akcije kot projekta

model

Načrt – Izvedba – Vrednotenje

Projektno delo?!

Brez panike! na splošno je projekt nekaj, kar želimo doseči do določenega trenutka v prihodnosti. vključuje jasno določanje cilja – kaj je potrebno storiti – kdaj in kako – in nato to tudi izvesti. Projektno delo ni ena aktivnost, temveč preplet več različnih aktivnosti, med katerimi mora biti vsaka izmed njih načrtovana, organizirana in izpeljana tako, da dosežemo skupni cilj.

Kako deluje… tukaj so trije enostavni načini, ki vam bodo omogočili, da boste od svojih aktivnosti odnesli kar največ.

Načrt

Izvedba

Vrednotenje

zberite ideje za aktivnosti in oblikujte načrt.

izpeljite aktivnosti v skladu z načrtom, ki ste ga oblikovali.

vzemite si čas, da ocenite vse vidike aktivnosti.

Projektna metoda je sestavljena iz več faz in pomeni način zagotavljanja kvalitetnega programa in njegovega izvajanja.

[42]

6

Pregled odnosov, veščin in znanj za vsako kompetenco

Načrtovanje … Uresničitev 1. Kateri projekt? a) b)

c) d)

e)

raziščite potrebe v družbi / v svojem okolju – sami izvedite raziskavo.

Pogovorite se v skavtski skupini, kaj bi radi naredili.

• zberite ideje – pomislite na aktivnosti, ki so povezane s področji, na katerih želite delovati in določite, katera tema najbolj odraža vaše želje in kompetence. izmenjava idej in debata znotraj skavtske skupine.

• Bodite pozorni na vse člane skupine in na potrebe vsakega izmed njih. kot skupina razmislite o tem, kaj je res pomembno pri zbranih idejah.

• najprej določite glavne aktivnosti, ki jih boste izvedli, nato pa preidite na ostale naloge. v okviru skupine oblikujte projekt tako, da vključite tisto, kar ste ocenili za res pomembno pri zbranih idejah, ter to povežite z vašimi cilji (npr. akcija X, da bi dosegli Y).

2. Vključitev možnosti za učenje (to fazo lahko izvede nekdo, ki ima več izkušenj) a) b) c) d) e) f)

upoštevanje in preoblikovanje vidikov, ki so prezahtevni, neizvedljivi ali predragi.

Predhodno preverite, katere možnosti za učenje lahko vključite, da obogatite načrt projekta.

Proučitev načrta projekta v smislu možnosti za učenje.

Preverite, kako najbolje uporabiti vse elemente skavtske metode.

Preverite, kako najbolje uporabiti skupinsko dinamiko vaše skupine.

Preverite svoje načrte s smernicami / seznamom iz 4. poglavja.

3. Načrtovanje a) b) c)

seznam in časovnica vsega, kar mora biti opravljeno. oblikovanje začasnega finančnega načrta. razmislek o različnih področjih nalog ter določitev nalog za izvedbo različnih vidikov programa posamezne skavtske skupine / posameznika.

7

[43]

4. Priprava a) b) c) d)

Predstavitev celotnega projekta skavtski skupini in tistim, ki bi jih morda zanimalo. usmerjanje skavtov k nalogam in delovnim skupinam, ki ustrezajo njihovim osebnim interesom, in ki predstavljajo izziv njihovemu osebnemu razvoju.

Pomoč skavtom pri seznanjenju s potrebnim znanjem in veščinami. spremljanje napredka in razreševanje težav, ki presegajo sposobnosti mladih.

Izvedba 5. Izvedba projekta … velik dogodek a)

b) c)

izpeljite, kar ste načrtovali.

• Poskrbite, da bo imel vsak član svoj izvod programa, ter da bodo vsi seznanjeni s tem, kar se bo dogajalo. izpolnite vse dele akcije, ki ste se jih zavezali izpeljati.

Po zaključku dogodka ne pozabite počistiti za seboj (in pustiti za sabo po možnosti še lepše kot ste prejeli).

Pregled … pogled nazaj del pregledovanja izvedbe projekta bo potekal v obliki pregleda posameznih projektnih aktivnosti. to je najbolje storiti takoj po izvedbi posamezne aktivnosti. ob koncu pa lahko izvedemo še bolj poglobljeno in »globalno« evalvacijo celotnega načrta projekta.

6. Vrednotenje napredka a)

Pregled o tem, kaj je šlo dobro in kaj manj dobro, glavni uspehi in neuspehi, kaj lahko prihodnjič storimo bolje. tri ravni vrednotenja so: 1. Posameznikova: vsak skavt oceni lasten napredek (lahko je povezan z osebnim razvojem, v smislu sprememb, ki smo jih kot skupina želeli sprožiti z delovanjem, ali zgolj napredek delovanja) v času projekta, da ugotovi, če je izpolnil cilje, ki si jih je zastavil.

[44]

8

2. na ravni skavtske skupine: ker bodo delovne skupine zadolžene za organizacijo aktivnosti, bodo morali tudi oceniti, ali so izpolnili zadan načrt.

3. na ravni stega: vsebino procesa projekta naj oceni tudi steg tako, da lahko vsakdo predstavi svoj pogled na izvedene aktivnosti in njihov morebitni učinek v lokalni/globalni skupnosti. b)

Program lahko ocenjujemo na različne načine. v različnih situacijah uporabljamo različne metode.

• Poklepetajmo… z vsemi vpletenimi skavti sedimo v krogu in se pogovorimo, kako je potekala posamezna aktivnost.

• Vprašalnik… Preprosta anketa s kratkimi komentarji o različnih vidikih aktivnosti. Primeri vprašanj: 1. kateri deli aktivnosti so šli dobro?

2. kateri deli aktivnosti niso bili tako uspešni?

3. kaj bi spremenili, če bi aktivnost še kdaj ponovili?

4. kaj smo se ob tem naučili?

• Metoda samolepilnih lističev… na steno nalepite a4 liste z nekaj naslovi/temami (veščina, zabava, komunikacija). skavti nato pod te naslove nalepijo samolepilne lističe tako, da svoje pozitivne reakcije razmestijo višje, negativne pa nižje. Lahko uporabimo listke različnih barv.

• Diagram zadovoljstva… Preprost grafičen način beleženja občutij vsakega skavta – vsaka aktivnost je razčlenjena na npr. deset elementov, vsak jo oceni z oceno od -5 do 5 glede na to, kako zadovoljen je bil s posameznim delom aktivnosti. vsak skavt označi svoje ocene z eno barvo.

7. Praznovanje a) b)

organizacija časa za duhovni razmislek, ki temelji na izkušnjah posameznega člana. organizacija praznovanja / zabave s prigrizki in razstavo ali projekcijo fotografij, posnetih med izvedbo akcije v globalno smer, ali s katero drugo obliko predstavitve akcije / projekta.

9

[45]

Pogoste napake • nejasni cilji / cilji, ki se jih ne da izmeriti / cilji, ki jih je težko oceniti.

• Previsoki cilji, kot npr. »reševanje sveta«, »izkoreninjenje lakote v afriki« (nepravilno zastavljeni cilji) – lepi nameni, a po drugi strani previsoki cilji, da bi jih s projektom lahko dosegli.

• nenadzorovan finančni načrt – neprilagojen / slabo predviden finančni načrt.

• Podcenjeno ali precenjeno število izvajalcev projekta – premalo ali preveč oseb, ki naj bi izvajale projektne aktivnosti.

• nenadzorovan urnik – precenjena / podcenjena razporeditev časa za pripravo / izvedbo projekta.

Avtorica grafike: Alenka Oblak; Usposabljanje skavtskih trenerjev globalnega učenja v Ajdovščini, 2015.

10

[46]

Še nekaj namigov za akcije si preberite v okvirčkih!

Zajtrk, posvečen pravični trgovini če želite prirediti javen dogodek, posvečen globalni in družbeni odgovornosti, pomislite na spodbudo, da si posamezniki ali pa skupine na svojih domovih en dan pripravijo pravičen zajtrk. organizirajte zajtrk, posvečen pravični trgovini v podporo kmetovalcem, ki pridelujejo hrano, ki jo zaužijemo vsako jutro, kot na primer kavo, čaj, kakav in banane. s tem, ko sedete k zajtrku pravične trgovine, se zavzemate za kmetovalce po vsem svetu.

Pravična trgovina sodeluje z 1,5 milijona kmetovalci in delavci po afriki, aziji, ter Latinski in srednji ameriki. večina jih je vključenih v zadruge v lasti kmetov, kar jim omogoča trajen prihodek in pribitek pravične trgovine, ki ga lahko vložijo v pomembne skupnostne, poslovne ali okoljske projekte.

Kritična masa kolesarjev kritična masa kolesarjev je mednarodni kolesarski dogodek, ki ga organizirajo v številnih mestih po svetu na zadnji petek vsakega meseca. njegov namen je prispevati k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in čistejšemu zraku v mestu. včasih je ta dogodek povezan z dnevom zemlje ali z dnevom brez avtomobila. Pomembno je, kaj o svojem projektu sporočate udeležencem in politikom na lokalni ali državni ravni. kritična masa kolesarjev lahko pripomore k dolgoročnim spremembam v vašem mestu/vasi, kot je npr. gradnja novih kolesarskih stez ali promocija javnega prevoza. *v Ljubljani že tradicionalno potekajo kolesarski zajtrki, ki jih organizira Društvo Focus.

Oder prepustimo gostu v imenu skavtske skupine organizirajte večerno srečanje z lokalnim pisateljem ali pa popotnikom, ki sodeluje v kakšni izmed kampanj za opolnomočenje lokalnih skupnosti ter na ta način pomagajte o teh vprašanjih osveščati še druge. Povabite osebo, ki bo obravnavano tematiko predstavila iz neobičajnega zornega kota. Poskusite povabiti gosta, ki bo vašo skavtsko skupino navdušil za izvedbo akcij v globalno smer.

11

[47]

4. poglavje:

Smernice akcij v globalno smer Premisli, deluj, ozavesti!

sedaj veste, kako pripraviti in izpeljati vse dele projekta. tu pa so še smernice, ki vam lahko pomagajo pri uspešni pripravi in izvedbi aktivnosti, da bodo skladne s pristopom globalnega učenja. spodnja vprašanja vam lahko pomagajo kritično oceniti delovni načrt ter dodati ali odstraniti nekatere dele v primeru, da se vaši odgovori nagibajo k »ne«, in bi jih želeli spremeniti.

1. ko predstavljate ljudi (pripadnike specifične etnične, verske, družbene, spolne idr. skupnosti) ali kraje (države, regije idr.), ali ste prepričani, da ne uporabljate negativnih ali žaljivih stereotipov?

DA / NE 2. ali vaša akcija raziskuje soodvisnost sveta – povezave med ljudmi z različnih koncev sveta in dejstvo, da smo odvisni drug od drugega in od naravnih virov, ki nam jih ponuja planet zemlja?

DA / NE 3. ali vaša akcija spodbuja udeležence k zavedanju, da smo vsi del problema in del rešitve? ali bodo udeleženci med dejavnostjo lahko razmišljali o možnih rešitvah?

DA / NE 4. ali uporabljate in nudite različne vire informacij o tematiki, ki je predmet vaše akcije, tudi vire, ki se na prvi pogled zdijo nenavadni?

DA / NE 5. ali udeležence spodbujate, da si zastavljajo vprašanja o ozadju nekega problema (zakaj, kdo, v čigavem interesu, kakšne so posledice za ljudi in okolje itd.)?

DA / NE 12

[48]

6. ali vaša akcija motivira udeležence, da se sami aktivirajo, ter jih spodbuja, da ostanejo aktivni na izbranem področju tudi po zaključku akcije?

DA / NE 7. ali ste prepričani, da gradivo (slike, posnetki, besedila itd.), ki ga nameravate uporabiti za akcijo, ne predstavlja ljudi in krajev na stereotipen način? ali boste predstavili širši kontekst uporabljenih podob in situacij ter predstavili njihove vire?

DA / NE 8. ste razmišljali o dolgoročnih učinkih akcije in o njenem vplivu na lokalno / globalno okolje?

DA / NE 9. ali bodo imeli udeleženci po zaključku akcije možnost svobodno govoriti o svojih občutkih, mislih in izkušnjah? ali ste pripravljeni sprejeti kritiko udeležencev?

DA / NE 10. ali imate načrt za vrednotenje in si nameravate z udeleženci vzeti nekaj časa za razmislek o možnih izboljšavah akcije po njenem zaključku?

DA / NE

ZAPISKI, MOREBITNE ODLOČITVE ZA IZBOLJŠANJE

13

[49]

5. poglavje:

Primer akcije v globalno smer tukaj lahko pokukate pod površje ene od akCij v gLoBaLno smer, ki je povezana s tekstilno industrijo, povezanostjo med nami in izdelovalci oblačil ter alternativnimi načini za zmanjšanje porabe oblačil.

ime akcije: Ne nemoderno – Izmenjevalnica oblačil Povezava s cilji trajnostnega razvoja (gl. konec poglavja): > zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe (Ctr 12) > spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost in dostojno delo za vse (Ctr 8) > Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih (Ctr 3) > odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu (Ctr 1) Povezava z globalnimi kompetencami: > razumevanje globalne soodvisnosti > trajnostni način življenja > zavzemanje za družbeno pravičnost in enakost Cilji – udeleženci: > spoznajte delovne pogoje tekstilnih delavk v aziji. > razmišljajte o potrošniškem dojemanju oblačil (npr. hitra moda). > spoznajte alternativne načine porabe oblačil, kot so npr. rabljena oblačila, stojnice z oblačili, izmenjava oblačil prek spleta, oblikovalci oblačil počasne mode, možnosti etičnega nakupovanja itd. > izmenjujte si rabljena oblačila. > razmišljajte o svojem vplivu v vlogi evropskega potrošnika. > zavedajte se povezanosti med nami in izdelovalci oblačil v aziji.

Ciljna skupina: člani skavtske skupine (klan, skvo, steg), njihovi starši in družinski člani, prijatelji in mimoidoči – lokalni prebivalci, širša javnost.

Trajanje dogodka: 2 – 3 ure

[50]

14

1. korak: Načrt a) b) c) d) e) f)

skavtska skupina skupaj izbere problem, ki bi ga rada obravnavala v skladu s smernicami akCij v gLoBaLno smer . kaj še je povezano s problemom (uporabite različne metode, kot npr. možganska nevihta, miselni vzorci, problemsko drevo).

Proučite vse dostopne vire ter izberite specifične cilje in aktivnosti, da jih boste dosegli.

Pripravite konkreten akcijski načrt (dan, ura, kraj, ljudje, material). razdelite vloge in naloge ter določite rok za izvedbo. upoštevajte možna tveganja – npr. dajte poudarek na potrjene in preverjene informacije o tem, kaj se lahko zgodi na kraju samem.

2. korak: Izvedba a)

Prepričajte se, da je vsa vaša oprema pripravljena in da je za vse poskrbljeno: • skladišče; držalo obešalnikov; obešalnik • predhodno zbiranje oblačil • vabilo, navodila na letaku: vsakdo lahko prinese oblačila, ki jih ne potrebuje več.

b)

Poskrbite, da bodo imeli vsi sodelujoči skavti ažuriran program (ura začetka, ura zaključka).

c)

8 točk z različnimi aktivnostmi (primeri, kaj lahko počnete): • točka izmenjave oblačil (skladišče; držalo obešalnikov; obešalnik) • info točka (posterji, letaki, informacijski list, podatki o ceni majice v primerjavi s plačilom tekstilnega delavca, najpogostejše težave tekstilnih delavcev v tovarnah (npr. slabi delovni pogoji, minimalna plača, uporaba kemikalij, otroško delo, prisilno delo, bombaž, oskrbovalna veriga, certifikati itd.) -> podatki iz akcije čista oblačila (www.cleanclothes.org) • Projekcijska točka (dokumentarni film ali poročilo o tekstilni industriji ali sorodni temi) • delavnica / predstavitvena točka / modna revija »počasne mode«.

15

[51]

• točka ponovne uporabe (šiviljska delavnica – sešijte novo oblačilo iz rabljenega materiala ali pa spremenite in izvirno oblikujte stara oz. nerabljena oblačila.

• čajna kuhinja (točka za izmenjavo informacij o tematiki, izdelava zemljevida trgovin z rabljenimi oblačili, trgovinami in butiki s trajnostno modo v mestu ali okolici, namigi o spletnih straneh, posvečenih izmenjavi oblačil itd.).

• točka dodatnih možnosti za akcijo (npr. podpisovanje peticij, načrtovanje nadaljnjih aktivnosti, seznam dodatnih informacij o delovnih pogojih v tekstilni industriji itd.).

• točka za razmislek in povratne informacije (vsem udeležencem dajte možnost, da zapišejo svoja razmišljanja in odzive na akcijo; pripravite plakat in flumastre). d) e)

Po izvedenih aktivnostih pospravite ves svoj material. zahvalite se vsem skavtom, ki so sodelovali pri pripravah in izvedbi aktivnosti.

3. korak: Vrednotenje a)

Poklepetajte s člani organizacijske skupine ter jih vprašajte: > kaj je šlo dobro? > kaj je šlo manj dobro? > kaj smo se naučili? > kako smo izpolnili svoje cilje? > kakšne spremembe bi lahko vpeljali, če bi v prihodnosti ponovili aktivnosti?

b)

Poklepetajte s člani skavtske skupine: > kako lahko uporabimo nove informacije, da bi aktivnosti izvedli drugače (npr. priprava majic za poletni tabor z motivi klana/stega, priprava promocijskega gradiva, izlet v trgovino z rabljenimi oblačili itd.)?

16

[52]

z opisano metodologijo akCij v gLoBaLno smer želimo k aktivnemu delovanju spodbuditi vse, ki globalnega učenja še ne poznate dobro. ne čakajte, ampak razmislite kaj bi lahko bila osnova za idejo vaše akCije v gLoBaLno smer, kaj vam najbolj ustreza in kaj bi vas navdušilo. veliko gradiva lahko najdete na spletni strani skavti.si, vir idej pa so lahko tudi Cilji trajnostnega razvoja (Ctr), ki jih je v okviru agende 2030 za trajnostni razvoj pripravila organizacija združenih narodov (ozn). več o tem si lahko preberete na TEJ POVEZAVI. .......................

Foto: Nina Oražem, Akcija GU: Tabor na Slovaškem 2016

izvedba tega projekta je sofinancirana s strani evropske unije. vsebina dokumenta je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč evropske unije. www.scoutsguidesthinkingglobal.eu

[53]

17

Foto: Aljaž Munda, Akcija GU: Emonada 2017

GLOBALNI KOMPAS: Orodje za preverjanje globalne odgovornosti

Avtorica zapisa: Barbara Tehovnik in ekipa skavtskih trenerjev globalnega učenja (2017) V Globalnem kompasu se nahaja kup nasvetov in idej za bolj odgovorno skavtsko življenje. Najdete ga na spletu.

Namenjen je predvsem voditeljem in starejšim popotnikom.

Globalni kompas služi kot pripomoček za samoocenjevanje na petih področjih. Vsakemu uvodnemu ključnemu vprašanju za posamezno področje sledijo podvprašanja. Slednja so namenjena spodbujanju razprave o delovanju skavtske skupine na izbranem področju. Na podlagi razprave, skavti s pomočjo lestvice sami ocenijo v kolikšni meri se člani obnašajo in delujejo odgovorno. Na podlagi samoocene vam kompas predlaga naloge, izzive in ideje, ki pomagajo pri oblikovanju smernic za bolj odgovorno delovanje skupine. Kaj so sestavine odgovornega delovanja na globalni ravni, lahko občutimo ob branju spodaj predstavljenih petih področij, po katerih plujemo skupaj z Globalnim kompasom.

Povezovanje lokalnih in globalnih skupnosti Katere aktivnosti, ki jih izvajamo, koristijo lokalni in globalni skupnosti?

Globalne mreže odnosov in povezav, ki jim neizbežno pripadamo, nas med seboj povezujejo v celoto. Poleg tega smo kot skavtinje in skavti del globalnega gibanja, ki ga oblikujemo ljudje različnih kultur in identitet. Ozaveščenost in odprtost do teh globalnih odnosov tudi znotraj skavtske skupine je zato ključnega pomena za delovanje v korist družbe, tako v naši soseski kot po svetu.

Program Kako pri skavtih in skavtinjah vzbudimo zanimanje za globalne teme?

Na kakšen način spodbujamo k raziskovanju medsebojnih odnosov in odgovornosti do soljudi? Če skavtom pomagamo razumeti povezanost vsakega posameznika z ljudmi in kraji na drugih, bolj oddaljenih delih sveta, se bodo začeli zavedati, da se učinki njihovih dejanj in odločitev kažejo na različnih koncih sveta. Z različnimi programi lahko prispevamo k prizadevanjem skavtov za bolj vključujočo, pravično in nenasilno sobivanje z ostalim delom sveta, vključno z naravo, njenimi viri in omejitvami.

[54]

Načini sporazumevanja in vedenja v skavtski skupini Na kakšen način se sporazumevamo in medsebojno sodelujemo?

Mladi sprejmemo in osvojimo način sporazumevanja, ki ga zaznavamo v svojem okolju, saj ga sprejmemo kot nekaj normalnega. Ko odrastemo, se ti pridobljeni vedenjski vzorci odražajo ne le v medsebojnih odnosih temveč tudi v tem, kakšen svet soustvarjamo v naših družinah, Sloveniji in drugje. S pomočjo Globalnega kompasa temeljito razmislimo o ustreznosti vedenjskih vzorcev, ki jih spodbujamo v svoji skavtski skupini.

Potrošnja in finance Ali naš način pridobivanja materialnih sredstev odraža skrb za soljudi in okolje?

Hrano in dobrine, narejene oz. pridelane v različnih pogojih, lahko kupimo, lahko pa si jih zagotovimo tudi kako drugače. Z odgovornimi potrošniškimi navadami in odločitvami lahko podpiramo etično proizvodnjo in pridelavo, ki temelji na ohranjanju okolja in zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev delavcev, ki pridelujejo hrano in izdelujejo stvari za nas.

Vpliv sodelovanja na življenje skavtske skupine Na kakšen način poskrbimo, da ima vsak član skavtske skupine možnost udeležbe pri načrtovanju in ocenjevanju?

Mladi razumemo procese odločanja v naših skavtskih skupinah kot temeljne in univerzalne. S pomočjo Globalnega kompasa razmislimo o tem, ali si naša skavtska skupina s svojim delovanjem prizadeva ustvarjati svet, ki temelji na vključevanju, udejstvovanju in odgovornosti vseh ljudi.

Kako se uporablja Globalni kompas si lahko pogledate na videopredstavitvi. Na Youtube kanalu Skavti poiščite »Globalni kompas« ali pa si pomagajte s QR kodo tule zraven.

[55]

Kompetence za globalno državljanstvo *Odzivanje v vlogi aktivnih globalnih OSNOVNO ORODJE: Kompedržavljanov

tence za globalno državljanstvo

*Kritično in kreativno razmišljanje Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti

Trajnosten način življenja

Zavzemanje za socialno pravičnost in enakost Spoštovanje raznolikosti in identitete *Kompetenci, ki se nanašata na več področij hkrati

Reševanje sporov in sodelovanje

Kompetence za globalno državljanstvo Smernice za skavtske trenerje globalnega učenja pri delu s skavtskimi voditelji

Skavtinje in skavti v vlogi globalnih državljanov osveščajo in pripravljajo mlajše generacije za učinkovito delovanje, usmerjeno v izkoreninjenje revščine, boj proti socialni nepravičnosti in neenakosti ter promocijo trajnostnega načina življenja.

V ta namen smo pripravili opis ključnih kompetenc, ki jih bodo mladi potrebovali za soočenje z naštetimi izzivi.

Opredelili smo najpomembnejše vrednote in stališča, področja znanja in razumevanja ter veščine, za katere verjamemo, da jih skavtinje in skavti potrebujejo za aktivno delovanje in sooblikovanje trajnostnega in pravičnega sveta. Naštete kompetence predstavljajo tudi našo skupno predstavo o globalnem državljanstvu ter so osnova izobraževanj, gradiv in prizadevanj v okviru projekta Skavtinje in skavti razmišljamo globalno!.

Kompetence za globalno državljanstvo bodo skavtskim trenerjem pomagale pri oblikovanju izobraževanj, drugih aktivnosti in gradiv o globalnem učenju za skavtske skupine. Prav tako so lahko v pomoč skavtskim voditeljem pri poglobljenih usposabljanjih o globalnem učenju, pa tudi ostalim skavtinjam in skavtom, ki bi posamezne kompetence želeli razviti.

1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti Skavtinje in skavti so zmožni prepoznati medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi, krajev, gospodarstev in okolij. Razumejo, da soodvisnost vpliva na odnose tako na lokalni kot tudi na globalni ravni, da jo je izoblikovala zgodovina ter da bo oblikovala prihodnost.

Zavedajo se, da vsakdanje odločitve in dejanja namerno ali nenamerno vplivajo na življenja vseh ljudi in okolje, tako na lokalni kot na globalni ravni.

2. Zavzemanje za socialno

pravičnost in enakost

Skavtinje in skavti se zavedajo nepravičnosti in neenakosti, prisotnih v vedenjskih vzorcih in v sistemu. Slednji vključuje neenakomerno razporeditev in dostop do moči, bogastva in naravnih virov med državami ter znotraj njih. Skavtinje in skavti morajo poznati vzroke za neenakost in razmišljati o tem, kako so pretekli dogodki vplivali na sedanje lokalne in globalne probleme. Zavedati se morajo vpliva neenakosti na dostojanstvo in kakovost življenja ljudi ter na zdravje planeta.

3. Trajnosten način življenja Skavtinje in skavti razumejo, kako načini delitve in izkoriščanja zemeljskih virov vplivajo na zdravje planeta in vseh ljudi, ne le v sedanjosti temveč tudi kakšen vpliv bodo imeli v prihodnosti.

Prepoznajo neenakost v ekološkem odtisu med različnimi deli sveta.

Razumejo, da mora naš odnos do zemlje temeljiti na spoštovanju omejitev končnih virov in človekovih pravic za vse ljudi. Zato se aktivno zavzemajo za trajnosten način življenja, ki ohranja zdravje planeta za prihodnje rodove.

4. Spoštovanje raznolikosti in identitete Skavtinje in skavti razumejo, da imamo vsi ljudje enake osnovne potrebe, obstajajo pa različni načini, kako jih zadovoljujemo. Zavedajo se, da razlike v spolu, kulturi, družbenem razredu, narodnosti, verski in etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti, jeziku ter socialnem statusu pomembno vplivajo na oblikovanje naše identitete. Odprti so do konstruktivnega sodelovanja z drugače mislečimi ter pripadniki drugih kultur in razumejo, da na ta način krepijo naš kolektivni odgovor na izzive tega kompleksnega sveta. Aktivno ukrepajo proti vsaki obliki diskriminacije.

5. Reševanje sporov in sodelovanje Skavtinje in skavti razumejo, da obstajajo spori oz. konflikti na različnih ravneh: mednarodni, krajevni, skupnostni, medosebni in osebni. Zavedajo se, da bo vedno obstajala potreba po razvijanju pravil, zakonov, običajev in sistemov, ki jih bodo ljudje sprejeli kot razumne in pravične. V vlogi posameznikov, kot tudi v vlogi skavtskih voditeljev, raziskujejo različne načine za reševanje sporov na vključujoč način. Zavedajo se, da je konflikt naravni pojav, ki lahko pomeni priložnost za pozitivne spremembe.

*6. Kritično in kreativno razmišljanje Skavtinje in skavti se zavedajo, da posameznikov pogled na svet oblikujejo različni vplivi - politični, družbeni, kulturni, ekonomski in okoljski. Raziskujejo različne poglede in njihove pomene, hkrati pa posvečajo pozornost glasovom tistih, ki so v družbi neslišni ali imajo nasprotno mnenje od večine. Zavedajo se, da je vsak pogled nepopoln, in so pripravljeni brez zadržkov preveriti svoja stališča.

Odprti so za nove ideje in pristope ter razumejo kako pomembno je aktivno prispevati in ustvarjati alternativno ter boljšo prihodnost za vse ljudi.

*7. Odzivanje v vlogi aktivnih globalnih državljanov Skavtinje in skavti se zavedajo lastne vloge v svetu in svoje sposobnosti, da prispevajo k pozitivnim spremembam, ter sodelujejo z drugimi pri oblikovanju bolj pravičnega in trajnostnega sveta.

Odločitve sprejemajo na podlagi preverjenih informacij in se zavedajo posledic, ki jih bodo imele njihove odločitve na druge ljudi in na planet. V skupnosti sodelujejo na več ravneh, od lokalne do globalne. Aktivno podpirajo odgovorno odločanje mladih, jih spodbujajo k odkrivanju različnih možnosti ter jim pomagajo razvijati veščine in samozavest, ki jih bodo potrebovali pri uveljavljanju lastnih odločitev v življenju.

*Kompetenci, ki se nanašata na več področij hkrati

Pregled odnosov, veščin in znanj za vsako kompetenco

1. Razumevanje globalne povezanosti in soodvisnosti Skavtinje in skavti so zmožni prepoznati medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi, krajev, gospodarstev in okolij. Razumejo, da soodvisnost vpliva na odnose tako na lokalni kot tudi na globalni ravni, da jo je izoblikovala zgodovina ter da bo oblikovala prihodnost.

Zavedajo se, da vsakdanje odločitve in dejanja namerno ali nenamerno vplivajo na življenja vseh ljudi in okolje, tako na lokalni kot na globalni ravni.

Odnos

= katere so moje vrednote in moja motivacija Prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja in pripravljenost spreminjati svet na bolje

Znanje

Veščine

Soodvisnost v trgovini, tehnologiji, ekonomiji, migracijah in političnih sistemih

Kritično mišljenje

= o čem lahko berem

= kaj lahko naredim / česa sem zmožen

Povezovanje vzrokom in posledic

Podpiranje pozitivnih dejanj drugih

Odnos med potrošnikom in proizvajalcem znotraj oskrbovalne verige (npr. hrana, oblačila, tehnologija itn.)

Zavzemanje za vključenost in sodelovanje

Izbira življenjskega sloga ter njegovega vpliva na okolje in ljudi

Spoštovati in spodbujati zagotavljanje človekovih pravic za vse ljudi

Sprejemanje informiranih in ozaveščenih odločitev v vlogi globalnih državljanov

Učinek odločitev, sprejetih na državni in mednarodni ravni, na ljudi in okolje

Prizadevanje za razumevanje medsebojne povezanosti in soodvisnosti sveta

Nepravična svetovna porazdelitev vzrokov in posledic podnebnih sprememb Povezave med družbenimi problemi, kot so revščina, podnebne spremembe, migracije in spori Zgodovinski vpliv kolonialne preteklosti pri oblikovanju sedanjih razmerij moči in trgovanja Medsebojna povezanost in soodvisnost skavtskih gibanj

Soočanje s kompleksnostjo in negotovostjo

Pregled odnosov, veščin in znanj za vsako kompetenco

2. Zavzemanje za socialno pravičnost in enakost Skavtinje in skavti se zavedajo nepravičnosti in neenakosti, prisotnih v vedenjskih vzorcih in v sistemu. Slednji vključuje neenakomerno razporeditev in dostop do moči, bogastva in naravnih virov med državami ter znotraj njih. Skavtinje in skavti morajo poznati vzroke za neenakost in razmišljati o tem, kako so pretekli dogodki vplivali na sedanje lokalne in globalne probleme.

Zavedati se morajo vpliva neenakosti na dostojanstvo in kakovost življenja ljudi ter na zdravje planeta.

Odnos

Znanje

Veščine

Predanost socialni pravičnosti in enakosti

Mednarodna trgovina, nepravična trgovina

Empatija

Spoštovati in spodbujati zagotavljanje človekovih pravic za vse ljudi

Revščina znotraj držav in med državami

= katere so moje vrednote in moja motivacija

Solidarnost

= o čem lahko berem

Življenjske priložnosti Neenakomerna porazdelitev moči Različna razumevanja in teorije razvoja Različni pogledi na družbeno pravičnost in enakost Neenakost pri dostopu do naravnih virov Človekove pravice Družbeno razumevanje spola in spolnih vlog

= kaj lahko naredim / česa sem zmožen

Samozavedanje in refleksija Sodelovanje in reševanje sporov Soočanje s kompleksnostjo in negotovostjo Sprejemanje informiranih in ozaveščenih odločitev v vlogi globalnih državljanov

Pregled odnosov, veščin in znanj za vsako kompetenco

3. Trajnosten način življenja Skavtinje in skavti razumejo, kako načini delitve in izkoriščanja zemeljskih virov vplivajo na zdravje planeta in vseh ljudi, ne le v sedanjosti temveč tudi kakšen vpliv bodo imeli v prihodnosti.

Prepoznajo neenakost v ekološkem odtisu med različnimi deli sveta.

Razumejo, da mora naš odnos do zemlje temeljiti na spoštovanju omejitev končnih virov in človekovih pravic za vse ljudi. Zato se aktivno zavzemajo za trajnosten način življenja, ki ohranja zdravje planeta za prihodnje rodove.

Odnos

Znanje

Veščine

Prizadevanje za odgovorno porabo naravnih virov

Odgovorna potrošnja

Ustvarjalno in v prihodnost usmerjeno razmišljanje

= katere so moje vrednote in moja motivacija

Upoštevanje potreb prihodnjih rodov Zavzemanje za varstvo okolja in kakovost življenja na lokalni in globalni ravni Upoštevanje soodvisnosti ljudi in planeta Pripravljenost prevzeti odgovornost za spremembo lastnega življenjskega sloga

= o čem lahko berem

Zavedanje o porabi vode in energije Ekološki odtis, ogljični odtis, vodni odtis Proizvodnja hrane Ekološke omejitve sveta Alternativni ekonomski sistemi (npr. od-rast (ang. Degrowth)) Ravnanje z odpadki Podnebne spremembe Rast prebivalstva Program Ciljev trajnostnega razvoja

= kaj lahko naredim / česa sem zmožen

Samozavedanje in refleksija Sodelovanje in reševanje sporov Zmožnost soočanja s kompleksnostjo in negotovostjo Sprejemanje informiranih in ozaveščenih odločitev v vlogi globalnih državljanov

Pregled odnosov, veščin in znanj za vsako kompetenco

4. Spoštovanje raznolikosti in identitete Skavtinje in skavti razumejo, da imamo vsi ljudje enake osnovne potrebe, obstajajo pa različni načini, kako jih zadovoljujemo.

Zavedajo se, da razlike v spolu, kulturi, družbenem razredu, narodnosti, verski in etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti, jeziku ter socialnem statusu pomembno vplivajo na oblikovanje naše identitete. Odprti so do konstruktivnega sodelovanja z drugače mislečimi ter pripadniki drugih kultur in razumejo, da na ta način krepijo naš kolektivni odgovor na izzive tega kompleksnega sveta.

Aktivno ukrepajo proti vsaki obliki diskriminacije.

Odnos

Znanje

Veščine

Ceniti raznolikost

Podobnosti in razlike

Biti odprtega duha in spoštovati številne raznolike načine mišljenja, življenja in obnašanja

Spreminjajoče se / večplastne identitete; individualne in skupinske identitete

Prepoznavanje stereotipov in predsodkov ter soočanje z njimi

= katere so moje vrednote in moja motivacija

Spoštovati pravico vsakega posameznika do lastnega stališča Spoštovati in spodbujati zagotavljanje človekovih pravic za vse ljudi Vztrajno in aktivno nasprotovanje predsodkom in diskriminatornim pogledom ter praksam

= o čem lahko berem

Prepoznavanje stereotipov, predsodkov in diskriminacije na podlagi verske pripadnosti, etnične pripadnosti, kulture, državljanstva, zdravja, starosti, spola in spolne usmerjenosti Učinki stereotipov, predsodkov in diskriminacije ter kako se z njimi spopasti Vpliv jezika, vere in vrednot na oblikovanje kulturne identitete Pomembnost raznolikosti znotraj kulture in okolja Človekove pravice Različni načini in oblike znanj in razumevanj

= kaj lahko naredim / česa sem zmožen

Zagotavljanje participatornega, vključujočega in varnega okolja za vse Samozavedanje in refleksija Sodelovanje in reševanje sporov Sprejemanje informiranih in ozaveščenih odločitev v vlogi globalnih državljanov

Pregled odnosov, veščin in znanj za vsako kompetenco

5. Reševanje sporov in sodelovanje Skavtinje in skavti razumejo, da obstajajo spori oz. konflikti na različnih ravneh: mednarodni, krajevni, skupnostni, medosebni in osebni. Zavedajo se, da bo vedno obstajala potreba po razvijanju pravil, zakonov, običajev in sistemov, ki jih bodo ljudje sprejeli kot razumne in pravične. V vlogi posameznikov, kot tudi v vlogi skavtskih voditeljev, raziskujejo različne načine za reševanje sporov na vključujoč način. Zavedajo se, da je konflikt naravni pojav, ki lahko pomeni priložnost za pozitivne spremembe.

Odnos

Znanje

Veščine

Razumeti in sprejeti konflikt kot priložnost za učenje drug od drugega

Vzroki in posledice sporov oz. konfliktov na vseh ravneh, npr. skupnostni spori, vojna, terorizem, nasilje v družini

Empatija

Trgovina z orožjem

Zmožnost soočanja s kompleksnostjo in negotovostjo

= katere so moje vrednote in moja motivacija

Dojeti, da konflikt lahko vodi k pozitivnemu preoblikovanju pogledov, medosebnih odnosov in družb Spoštovanje nasprotujočih si strani v konfliktu Pripravljenost na vključujoč odnos do drugih med reševanjem spora

= o čem lahko berem

Strategije za upravljanje, razreševanje in preprečevanje sporov, npr. medvrstniška mediacija, reparacijsko pravo, nenasilna komunikacija, pogajanja, mediacija Nenasilna protestna gibanja, npr. boj sufražetk, boj proti apartheidu, državljanska nepokorščina Ustvarjalni in pozitivni vidiki konflikta

= kaj lahko naredim / česa sem zmožen

Sodelovanje in reševanje sporov

Komunikacija Mediacija

Pregled odnosov, veščin in znanj za vsako kompetenco

*6. Kritično in kreativno razmišljanje Skavtinje in skavti se zavedajo, da posameznikov pogled na svet oblikujejo različni vplivi - politični, družbeni, kulturni, ekonomski in okoljski. Raziskujejo različne poglede in njihove pomene, hkrati pa posvečajo pozornost glasovom tistih, ki so v družbi neslišni ali imajo nasprotno mnenje od večine. Zavedajo se, da je vsak pogled nepopoln, in so pripravljeni brez zadržkov preveriti svoja stališča.

Odprti so za nove ideje in pristope ter razumejo kako pomembno je aktivno prispevati in ustvarjati alternativno ter boljšo prihodnost za vse ljudi.

*Kompetenci, ki se nanašata na več področij hkrati

Odnos

Znanje

Veščine

Pripravljenost spremeniti mnenje ali stališče

Različne smeri kritičnega razmišljanja

Razvijati samozavedanje

Prepoznavanje pomena vrednot in domnev

Oceniti vire informacij glede na pristranskost in stereotipe ter širino izraženih mnenj in pogledov

= katere so moje vrednote in moja motivacija

Biti odprtega duha Prizadevanje za razumevanje medsebojne povezanosti in soodvisnosti sveta Pripravljenost raziskati marginalizirane poglede

= o čem lahko berem

Različni načini za oblikovanje dojemanja sveta Različni načini znanja in učenja o svetu Razumevanje o tem kako moč vpliva na oblikovanje pogledov, izražanje mnenj, odločanje, vodenje in pridobivanje znanja Teorije o mišljenju zunaj uveljavljenih okvirov

= kaj lahko naredim / česa sem zmožen

Razlikovati med dejstvi, mnenji in opazovanji Raziskati raznolike poglede Analizirati lastne in domneve drugih o ljudeh in tematikah Metakognicija - refleksija o lastnih miselnih procesih Zmožnost soočanja s kompleksnostjo in negotovostjo Sodelovanje pri razvijanju novih ustvarjalnih rešitev za lokalne in globalne težave

Pregled odnosov, veščin in znanj za vsako kompetenco

*7. Odzivanje v vlogi aktivnih globalnih državljanov Skavtinje in skavti se zavedajo lastne vloge v svetu in svoje sposobnosti, da prispevajo k pozitivnim spremembam, ter sodelujejo z drugimi pri oblikovanju bolj pravičnega in trajnostnega sveta. Odločitve sprejemajo na podlagi preverjenih informacij in se zavedajo posledic, ki jih bodo imele njihove odločitve na druge ljudi in na planet. V skupnosti sodelujejo na več ravneh, od lokalne do globalne. Aktivno podpirajo odgovorno odločanje mladih, jih spodbujajo k odkrivanju različnih možnosti ter jim pomagajo razvijati veščine in samozavest, ki jih bodo potrebovali pri uveljavljanju lastnih odločitev v življenju.

*Kompetenci, ki se nanašata na več področij hkrati

Odnos

Znanje

Veščine

Prednost participaciji in vključevanju

Participatorni in vključujoči pristopi k vodenju

Samorefleksija in samovrednotenje

Prepričanje, da ljudje lahko dosežemo pozitivne spremembe

Različni načini sodelovanja in udejstvovanja v civilni družbi preko lokalnih, državnih in globalnih organizacij

Samozavest pri uporabi participatornih pristopov

= katere so moje vrednote in moja motivacija

= o čem lahko berem

Priložnosti za posameznike ali skupine, da so v skavtskih gibanjih udeleženi pri procesih odločanja na vseh ravneh, od lokalne do globalne Priložnosti za aktivno delovanje, ki jih omogočajo lokalne, državne in globalne organizacije Razvojno sodelovanje Pravice in dolžnosti Odgovorno potrošništvo

= kaj lahko naredim / česa sem zmožen

Načrtovanje, organizacija, upravljanje in izvajanje aktivnosti v lokalni in globalni skupnosti

Obrazložitev veščin in odnosov

Biti odprtega duha

Biti moramo odprtega duha in spoštovati številne in raznolike načine mišljenja, življenja in obnašanja.

Dobro premisli preden koga obsodiš! Si pripravljen spremeniti svoja stališča in mnenja?

Empatija Empatija je doživeto razumevanje položaja drugega z njegove perspektive. Postaviš se v čevlje drugega in poskušaš občutiti njegove občutke in potrebe. Način doživljanja sveta ni enak za vse ljudi, temveč je odvisen od posameznikove kulture, prepričanj in osebnosti. Empatija nam pomaga povezati se z drugimi ljudmi, tako na lokalni kot na globalni ravni, ter predstavlja pomemben vidik prepoznavanja različnih stališč in pogledov.

Informirana in ozaveščena dejanja globalnih državljanov

Bistvo globalnega državljanstva je predanost in pripravljenost prispevati k pozitivnim spremembam.

Za to pa potrebujemo znanje, da bi sprejeli premišljene odločitve, močno željo po spremembah ter veščine, da bi k tem spremembam lahko prispevali in jih dosegli. Dejanja, ki vodijo k spremembam, so lahko povezana z našim načinom življenja ali z našim udejstvovanjem na področjih, za katera nam ni vseeno. Kako naša dejanja vplivajo na druge ljudi na lokalni in globalni ravni? Kako naša dejanja vplivajo na okolje?

Kritično razmišljanje

Je zmožnost jasnega in racionalnega razmišljanja o tem, kaj narediti oziroma kaj in komu verjeti.

Vključuje tudi zmožnost refleksije in neodvisnega razmišljanja. Pri odkrivanju globalnih tem je ključno oceniti vire informacij, in sicer na osnovi njihove pristranskosti, stereotipov in širine pogledov. Tak pristop spodbuja kritičnost in prepoznavanje različnih pogledov na obravnavano tematiko.

Predanost participaciji in vključevanju

Vključujoče okolje je okolje, ki omogoča, da se sliši glas vsakega posameznika. Včasih namreč ljudje potrebujejo spodbudo in varno okolje, da se lahko svobodno izražajo.

Predanost socialni pravičnosti in enakosti

Socialna pravičnost pomeni, da vsakemu pripadajo enake ekonomske, politične in socialne pravice ter možnosti za njihovo uveljavljanje. Vključimo se lahko v katero izmed številnih kampanj in aktivnosti, ki pozivajo k socialni pravičnosti, enakosti in izkoreninjanju revščine.

Prepričanje, da ljudje lahko dosežemo pozitivne spremembe

Bolj pravičen in trajnosten svet lahko dosežemo s skupnim prizadevanjem ljudi, ki so pripravljeni zagovarjati lastna prepričanja ter v skladu z njimi tudi delovati. Tudi majhni koraki vodijo k pozitivnim spremembam. Si pripravljen na akcijo in sodelovanje?

Razbijanje stereotipov in predsodkov

Stereotipi in predsodki prispevajo k ponavljanju nesporazumov in konfliktov ter stigmatizaciji določenih skupin ljudi. Razvijanje veščin in odločnost pri prepoznavanju ter razbijanju stereotipov je ključno za doseganje sprememb v odnosu do drugih ljudi.

Obrazložitev veščin in odnosov

Samozavedanje in refleksija

Naše kulturno ozadje oblikuje naš pogled na svet. Zavedanje o omejenosti takšnega pogleda pa nam lahko pomaga sprejemati poglede drugih ljudi. Vzpostavljanje distance in razmišljanje o naših vrednotah ter njihovem vplivu na naše odločitve in način življenja sta pomembna koraka k bolj premišljenemu delovanju.

Skrb za okolje

Zavedati se moramo soodvisnosti med nami in Zemljo. Naš način življenja in nakupovalne navade imajo velik vpliv na druge in na okolje, tako lokalno kot globalno. Zato bomo morali morda spremeniti naše navade in o vplivu prekomerne potrošnje na okolje seznaniti tudi druge. To vključuje tudi bolj odgovorno porabo naravnih virov.

Sodelovanje in reševanje sporov

Nanaša se na to, kako delujemo v skupini, kako komuniciramo in sodelujemo z drugimi pri reševanju problemov ter doseganju ciljev. Če vseeno pride do konflikta, je treba uporabiti niz strategij in veščin za obvladanje situacije. Konflikt je lahko tudi katalizator za pozitivne spremembe.

Solidarnost

Pri solidarnosti gre bolj za kolektivno odgovornost kot za individualno. Solidarni smo, ko se postavimo in borimo za tiste, ki so zatirani in katerih glasovi v družbi niso slišani, ter izkazujemo podporo njihovim pogledom in vrednotam.

Spoštovanje ljudi in človekovih pravic

Človekove pravice so univerzalne in neodtujljive. Človekove pravice naj nam služijo kot vodilo pri vsakodnevnem stiku z drugimi. Gledano širše pa se zavzemajmo tudi za boj proti kakršnikoli obliki diskriminacije in kršenju človekovih pravic vseh ljudi. Pomembno je tudi prepoznati in predvideti potrebe in pravice prihodnjih generacij ter se zavedati vpliva našega življenjskega sloga na njihovo življenje.

Spoštovanje raznolikosti

Vsi smo enaki, a hkrati drugačni. Razlike ne smejo biti podlaga za diskriminacijo, temveč morajo biti zaželene, cenjene in spoštovane.

Kreativno razmišljanje

Pomeni razmišljati izven ustaljenih miselnih okvirov. Vključuje t.i. možgansko nevihto (»brainstorming«), pogled na stvari z različnih perspektiv ali uporabo novega pristopa k obravnavanemu vprašanju oz. tematiki. Razmislimo tudi o tem, če lahko za pomoč pri preoblikovanju miselnih okvirov morda uporabimo podobe ali predmete.

Zmožnost soočanja s kompleksnostjo in negotovostjo

Življenje v 21. stoletju je lahko kompleksno in negotovo, zato je razvijanje veščin, kot sta vzdržljivost in sposobnost prilagajanja novim okoliščinam, izjemno pomembno za naše dobro počutje. Odprtost za alternativne poglede na prihodnost nam kot aktivnim državljanom lahko pomaga pri informiranem in odgovornem odločanju.

Izvedba tega projekta je sofinancirana s strani Evropske unije. Vsebina dokumenta je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije. www.ScoutsGuidesThinkingGlobal.eu

Priročnik je nastal v okviru projekta Skavtinje in skavti razmišljamo globalno (2015 - 2017). Predstavlja zapuščino našega skupnega dela.

Ustvarjali smo ga partnerji na projektu - sodelavke iz društva Humanitas (Alma Rogina, Tina Trdin, Mateja Kraševec, Manca Šetinc Vernik) ter sodelavci in prostovoljci iz ZSKSS (Barbara Tehovnik, Urška Mali Kovačič, Petra Stipanič, Eva Rataj, Petra Zalar Premrl, Tereza Tomažič, Jaka Matičič, Rok Pisk, Neža Repanšek, Viviana Ganzitti, Patricija Slakan Vujasinović, Mirjam Tolar, Gašper Stojc, Monika Golja, Žiga Begelj in Urška Kotnik). Želimo si, da bi po priročniku posegali skavtski voditelji in voditeljice in zbrano znanje ter orodja čim večkrat uporabljali pri pripravi skavtskega programa za mlade. Z njegovo pomočjo bomo skavtinje in skavti zagotovo lažje prispevali k spremembam na bolje v nas samih, v naši bližnji okolici in širnem svetu.

DECEMBER 2017