Okno v naravo by Skavtinje in skavti

S k av t s k i o k o l j s k i c e n t e r za vi a r a n v Dejavnosti e j o e vzg k s j l o k o e j izvajan

v KoÄ?evskem Rogu

O V A R A N OKNO V

KAZALO

SPOZNAJMO NARAVO KROŽENJE VODE ABSORBCIJA SVETLOBE ZEMLJA VELIKI RAZISKOVALEC BOGASTVO ŽIVLJENJA POSVET VSEH BITIJ ZEMELJSKA OKNA SLEPA STEZA MIKROPOTEP RECEPT ZA GOZD

6 6 7 8 9 11 12 13 14 15 15

RASTLINSKI SVET TRAVE BOGAT ALI REVEN GOZD? POPIS GOZDA KAKO VISOKO JE DREVO? POTOVANJE SEMEN

16 16 16 17 18 18

ŽIVALSKI SVET SODNIK NARAVA PTICE SELIVKE GNEZDA RIS - NAJVEČJA EVROPSKA MAČKA IGRA PREŽIVETJA PREHRANJEVALNA VERIGA ZMRZNJENI ZAJCI VOLČJE KRDELO SKRIVALNICE

20 20 21 22

IZDELAJMO IZ NARAVNIH MATERIALOV NARAVNI OKRAS IZDELAJ PAPIR NARAVNI PARFUM POSTAVIMO PREŽO

22 24 26 28 29 29

ZVOKI NARAVE NARAVNI ORKESTER REGRATOVA OBOA ŽVIŽGAJ KAKOR KOS PIŠČALKA IZ ŽELODA PIŠČALKA IZ BEZGOVIH VEJ

32 32 32 33 33 33

30 30 30 31 31

KUHAJMO Z NARAVO ČRNI BEZEG SLASTNI LISTI DIŠAVNICE PRI TEBI DOMA KREŠA V JAJCIH KOPRIVNI NAMAZ

34 34 34 34 34 34

»Skavtski dom v Kočevskem rogu je prostor razvijanja in podajanja okoljske vzgoje po skavtski metodi in v skladu s skavtskimi vrednotami. Prepoznan je kot pomemben okoljski center in kot kakovostna znamka okoljske vzgoje. Skavtski dom v Kočevskem rogu je namenjen skavtinjam in skavtom ter povezovanju s sorodnimi organizacijami in lokalno skupnostjo.«

V knjižici so zbrani različni primeri dejavnosti, ki so nam lahko v pomoč pri približevanju naravi in posledično pri prenosu okoljske vzgoje v vsakdanje življenje. Za uresničevanje vseh ciljev okoljske vzgoje se namreč ne smemo omejevati le na posamezne dejavnosti, pač pa moramo vzgajati celovito in z naravo preprosto živeti – ne le na taboru ali kadar smo v naravi, ampak na vsakem koraku našega življenja. Zbrane dejavnosti naj nam bodo v spodbudo, da si bomo upali doživeti naravo. Nikakor pa jih ne vzemimo kot dokončne. Dopolnitve in nadgraditve so nadvse dobrodošle – pustimo domišljiji prosto pot!

Skavtska okoljska vzgoja skozi doživljanje Želimo vam veliko veselja ob doživljanju narave vzgaja v dejaven in odgovoren odnos narave! do vsega Božjega stvarstva. Takšen odnos lahko razvijamo le z dejavnim preživljanjem časa v naravi, zavedati pa se moramo tudi naše povezanosti in soodvisnosti z naravo. Ko govorimo o skavtski okoljski vzgoji, moramo imeti pred očmi, da se v njej prepletajo cilji na različnih področjih: čustvenem (imeti odnos do narave), moralnem (vrednote), spoznavnem (znanje), akcijskem (delovanje), duhovnem (srečevanje Boga v naravi) in socialnem (povezanost ljudi in okolja). Okoljsko vzgojo moramo torej vzeti celostno. Da pa bi lahko dosegli cilje, moramo mladim omogočiti osebno izkušnjo v spoznavanju narave, na kateri bodo lahko zgradili tudi oseben odnos. Spodbujati jih moramo h kritični presoji in trajnostni naravna-

UVODNE BESEDE

To je vizija našega, skavtskega okoljskega centra v Kočevskem rogu. Pričujoča knjižica je seveda le majhen korak na poti k njeni izpolnitvi, a vsi vemo, da se počasi lahko daleč pride. S knjižico želimo narediti prve korake na poti dobrega okoljskovzgojnega programa skavtskega doma – skavtskega okoljskega centra.

nosti, jih usmeriti v skupinsko delo in delovanje, vključiti povezovanje različnih področij.

SLOVENSKE SKAVTINJE IN SKAVTI

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je bilo ustanovljeno l. 1990. S 4.500 aktivnimi člani je ena največjih mladinskih organizacij v Sloveniji. V njej deluje 700 skavtskih voditeljev – prostovoljcev. Skavtinje in skavti želimo s pomočjo skavtske metode otroke in mlade navdušiti, da se bodo kot posamezniki in kot dejavni člani družbe z veseljem in odgovornostjo spoprijemali z vsemi življenjskimi izzivi. Skavtsko metodo dela sestavljajo: učenje z delom (izkušenjsko učenje), dejavnosti na prostem, delo v majhnih skupinah, samovzgoja, služenje v družbi (prostovoljno delo), simbolna govorica, obljuba in zakoni ter dejavni odnos med mladimi in odraslimi.

Skavtstvo poleg rutk za vratom in druženja z vrstniki pomeni tudi preizkušanje svojih sposobnosti, veliko časa, preživetega v naravi, učenje za odgovorno državljanstvo … Način dela pri skavtih omogoča in spodbuja okoljsko vzgojo in zavest. Uči sobivanja v skupnosti, vzgaja mlade v odgovorne državljane, ki so pozorni na dogajanje v lokalni in globalni skupnosti, omogoča spoznavanje narave in ustvarjanje odnosa, ki vključuje tudi zavedanje pomembnosti trajnostnega načina življenja, izboljšuje samopodobo, uči iznajdljivosti življenja v naravi … V okviru našega dela smo se v zadnjih letih lotili velikega projekta obuditve skavtskega doma v Kočevskem rogu, ki počasi postaja okoljski center za izvedbo najrazličnejših dejavnosti s področja okoljske vzgoje. Po prvi, predstavitveni brošuri okolice centra ter njene naravne raznovrstnosti nadaljujemo s knjižico, ki uporabnikom ponuja nekaj dejavnosti za krepitev stika z naravo, pa naj bo to na delavnicah, taborih ali potepih v roške gozdove! Skavtinje in skavti – mladost na pohodu!

Knjižica je urejena po tematskih poglavjih, v katera so vključene posamezne dejavnosti. Te so označene s posebnim simbolom za vrsto dejavnosti: • IGRA

• UPORABNO

• RECEPT

Pri nekaterih dejavnostih so na začetku navedeni pripomočki, število ali starost udeležencev, čas trajanja. Če to ni posebej navedeno, pomeni, da to področje bistveno ne vpliva na izvedbo dejavnosti.

Na koncu knjižice je naštetih tudi nekaj virov, iz katerih smo zbrali dejavnosti.

NAVODILA ZA UPORABO

• VAJA/POSKUS

menjen vpeljavi v temo dejavnosti in izvajalcu ponudi kratek poučen vložek oz. izpostavi kakšno zanimivost o vsebini dejavnosti. V nadaljevanju je opisan postopek izvedbe.

Večina dejavnosti (izjema so nekateri recepti) se začne z uvodom, ki je na5

»Naš modri planet je najbolj čudovito možno naravno okolje. Njegovo življenje je naše življenje, njegova prihodnost je naša prihodnost.«

rimo, koliko vode je ostalo v vsaki steklenici. Skušaj ugotoviti, zakaj je temu tako!

Dalajlama

SPOZNAJMO NARAVO

KROŽENJE VODE Voda v naravi neprestano kroži. Ko pada, se steka v potoke, reke, podtalnico, jezera in morja, od tam pa izhlapeva spet nazaj v ozračje. Voda izhlapeva tudi iz zemeljske površine in rastlin, kar lahko dokažemo z naslednjim poskusom.

Pripomočki: 3 steklenice, jedilno olje, plastična vrečka. V tri steklenice nalijemo enako količino vode. V prvo steklenico damo vejo, ki nima nobenega lista, v drugo steklenico vejo z nekaj listi, v tretjo pa vejo z veliko listi. Na gladino vode v steklenici dodamo nekaj jedilnega olja, ki bo preprečevalo izhlapevanje. Čez nekaj dni izme-

Če na naših potepanjih po naravi ostanemo brez vode, si lahko pomagamo s tem, da ujamemo vodo, ki izhlapeva iz rastlin. To lahko storimo tako, da čez zeleno vejo, ki ima veliko zelenih listov, poveznemo plastično vrečko. Voda, ki bo izhlapevala iz listov, se bo ujela na spodnjo stran vrečke.

Pripomočki: vedro vode in večja vrečka z luknjami za vsako ekipo, kopalke. Št. udeležencev: naj bo deljivo s 5. Čas trajanja: 15 min.

ABSORBCIJA SVETLOBE

Potrebujemo: kvadratni meter čiste snežne površine, ki jo vsaj za nekaj ur dnevno obsije sonce, ter nekaj raznobarvnih lističev papirja, velikih približno 2x6 cm. Lističe namestimo tako, da je med njimi nekaj centimetrov razmika. Nato čakamo, čakamo, čakamo ... Že po enem dnevu se pokaže, da črni listič hitro tone v sneg, modri, zeleni in rdeči nekoliko počasneje, rumeni in oranžni samo neznatno, beli pa nezaznavno malo. Po nekaj dneh je ta razlika tako očitna, da so naključne napake povsem izključljive. Črni listič najbolj vpija, zato se najbolj ogreje in tudi najhitreje tali sneg v svoji okolici. Beli listič, ki ga je na snegu komaj videti, se ne ogreva, ima približno enako temperaturo kot sneg, zato ga ne tali. Barvasti lističi pa so nekje vmes.

SPOZNAJMO NARAVO

Igralce razdelite v skupine po pet. Skupine nato postavite v vrste, med igralci v posamezni vrsti naj bo okoli 6–7 m. Na štartu stoji vedro vode. Prvi igralec na znak vzame vrečko, jo napolni z vodo (on je Oblak) in jo vrti pred sabo, ko hodi do naslednjega igralca (ta se imenuje Gora). Igralec Gora teče do tretjega igralca - Dežja. Dež skače po eni nogi do četrtega igralca, ki je Reka. Reka počasi vijuga, hodi cikcak do zadnjega igralca – Oceana. Ocean vzame vrečko in se v zibanju (valovanju) odpravi do vedra na začetku linije. Nato spet napolni vrečko in je novi Oblak (prejšni Oblak je sedaj Gora, Gora postane Dež ...). Igralci morajo dobro poslušati navodila, da si zapomnijo, kaj so in kaj morajo početi. Igra se konča, ko vsi igralci odigrajo vse vloge, torej ko so vsi igralci spet na svoji začetni poziciji v vrsti.

sonce. Različne snovi zelo različno vpijajo oziroma absorbirajo svetlobo. Črna prst vpije prek 90 % vpadle svetlobe, svež in čist sneg pa komaj 20 %. Tega ni težko preveriti s preprostim poskusom.

Sneg se pojavlja na približno 40 odstotkih zemeljskega površja. Poleg zimskih radosti na sankah, smučeh, drsalkah ... skrbi tudi za ohlajanje okolice, s tem ko za svoje taljenje iz nje »srka« toploto, in pa za odbijanjem sončnih žarkov, ki nam jih v kratkih zimskih dneh pošlje 7

SPOZNAJMO NARAVO

ZEMLJA

Zemlja je edinstveno življenjsko okolje v našem osončju. Sestavlja jo živa in neživa narava. Povezanost med živimi bitji (organizmi) znotraj združb ter njihovo povezanost z neživo naravo raziskuje ekologija. Vse v naravi je med seboj povezano, največkrat preko kroženja energije, kroženja vode ali kroženja posameznih snovi. V naravno bolj ohranjenem okolju, kakršno je npr. v Kočevskem rogu, lahko z dobrim opazovanjem najdemo veliko povezav med posameznimi živimi bitji, pa tudi med živo in neživo naravo. Pripomočki: papir in svinčnik za vsako skupino. Razdelite otroke v skupine po 4–6 oseb. Vsaka naj dobi velik kos papirja in svinčnik. Vsaka črka v besedi ZEMLJA predstavlja drugo besedo, ki opisuje nekaj, kar je v naravi (voditelj lahko izbere med naštetimi besedami

ali si izmisli druge). Vsaka skupina ima pet minut, da zapiše čim več besed, ki se jih lahko spomni in so povezane s prvo besedo (npr. zvezde), pogoj pa je, da stvar/bitje/pojav ipd. skupina lahko vidi (od tam, kjer se trenutno nahaja). Naslednjih pet minut je namenjenih naslednji besedi in tako naprej, dokler ne dobi vsaka beseda enako časa. Z - zvezde, zrak ... E - ekologija, ekosistem, energija, evolucija ... M - minerali, megla, močvirje ... L - listavci, list ... J - jug, jama, jezero ... A - anorganska snov, atmosfera ... Ob koncu pisanja voditelj prešteje število besed, da vidi, katera skupina ima najostrejše oko in najbolj bujno domišljijo. Po potrebi morajo imeti skupine možnost, da razložijo, kako je njihova beseda povezana z izhodiščno besedo, pri čemer se lahko razvije zanimiva debata. Voditelj naj vzpodbuja izvirnost, hkrati pa naj pazi, da bo razlaga skupin pravilna.

VELIKI RAZISKOVALEC

Pripomočki: papir in svinčnik za vsakega udeleženca, lahko tudi fotoaparat. Voditelj razdeli udeležencem seznam stvari, ki jih morajo najti oz. narediti. Igra lahko poteka na več načinov: udeleženci lahko stvari, ki jih najdejo, prinesejo voditelju ali pa si samo zapišejo (narišejo), kje so jih videli, lahko jih tudi fotografirajo. Igralci so lahko sami ali razdeljeni v pare oziroma manjše skupinice in iščejo skupaj. Igra lahko traja tudi več časa: če tabor traja nekaj dni, lahko na začetku udeležencem razdelimo sezname, nato pa lahko skozi cel tabor zbi-

SPOZNAJMO NARAVO

Ekologija je ena tistih ved, ki je tako v teoriji kot v praksi multidisciplinarna, kar pomeni, da obsega številne znanosti. Omogoča uporabo različnih tehnik, nekatere od njih zahtevajo uporabo posebnih merilnih inštrumentov (daljnogled, kompas, višinomer, meter, lupa, zemljevid, nož, skalpel, ura, kronometer, termometer, barometer, mikroskop itd.), druge (npr. opazovanje) pa so zelo preproste in zelo uporabne za ljubiteljske raziskovalce narave, kakršni ste vi. Območje Kočevskega roga je zelo zanimivo za mnoge profesionalne raziskovalce (gozdarje, jamarje, botanike, zoologe ...), danes pa boste kot veliki raziskovalci vi sami poskušali odkriti čimveč zanimivega, nenavadnega ...

rajo in iščejo našteto, saj to v njih vzpodbuja pozornost in opazovanje na vseh aktivnostih pa tudi med prostim časom. Igra je lahko tudi tekmovalne narave – na koncu zmaga tisti, ki najde največ stvari s seznama. Oblikujemo jo lahko tako, da udeležence oziroma skupine razpošljemo po celem tabornem prostoru (iz središča navzven v krogu) ter jim damo nalogo, da s pomočjo opaženih stvari s seznama (ali pa tudi drugih stvari, ki so jih opazili) narišejo delni zemljevid prostora. Ko sestavimo delne zemljevide skupin, dobimo zemljevid tabornega prostora. Skupinam lahko damo za pomoč tudi kompase.

SPOZNAJMO NARAVO

Voditelj naj seznam prilagodi starosti udeležencev, času poteka igre in letnemu času. Voditelj naj udeležence tudi opozori, naj ne motijo nikogar okoli sebe in naj bodo med raziskovanjem previdni, saj so mnoge rastline hrana ali domovi za druga bitja.

Seznam za raziskovanje: • najdi črva • najdi gosenico • najdi metulja • najdi pajkovo mrežo • najdi odtis živali • najdi list s šiljastim robom • najdi iglice • najdi mah • najdi bel pesek • najdi svetleč kamen • najdi mravljo • najdi polža • najdi hrošča • najdi veverico • najdi seme • najdi list z luknjo od črva ali insekta • najdi gobo ali plesen • najdi cvet • najdi pero • najdi mehki kamen • najdi pisan kamen • poslušaj zvok čebele • poslušaj zvok dreves v

vetru • poslušaj zvok suhega listja • poslušaj zvok veverice • najdi vonj blata • najdi vonj cvetja • najdi vonj smreke • najdi vonj zelene trave • najdi vonj starega listja • dotakni se blata • dotakni se bodeče rastline • občuti veter • dotakni se gnilega lesa • dotakni se drevesne skorje • opazuj mravljo, ki nekaj prenaša • opazuj pajkovo mrežo z žuželko • opazuj odpadanje listov • opazuj živali, ko jedo • poišči drevo s cvetovi • poišči gnezdo na drevesu • najdi dve žuželki na drevesu • izberi svoje najljubše drevo (in ga nariši)

• poišči popoln želod • poišči tri različne vrste rož • poišči drevo, ki se je spremenilo v nekaj drugega • oceni višino in obseg drevesa • poišči tri različne vrste ptic • prinesi okrogel, raven in kvadratni kamen • prinesi štiri različne vrste odpadlega listja • prinesi živo pikapolonico • poišči nekaj, kar je odvisno od nečesa drugega • prepoznaj pripovedovalca zgodb • poišči nekaj, kar se dobro skriva • najdi seme trosilnika • najdi sporočilo upanja • najdi umetnino v naravi • najdi barvno opozorilo • prepoznaj problem, ki še ni rešen • poišči nekaj nenadomestljivega • najdi nekaj nenavadnega

BOGASTVO ŽIVLJENJA

Ekosistemi z največjo biotsko raznovrstnostjo so gozdovi, še posebej pragozdovi, eden od njih (Rajhenavski pragozd) se nahaja tudi v bližini Skavtskega okoljskega centra. Na svetu je poznanih približno 1,7 do 1,8 milijona rastlinskih in živalskih vrst, znanstveniki pa sklepajo, da je neodkritih še približno 30 milijonov vrst. Vseh vrst ne more nihče raziskati, lahko pa raziskujemo posamezne vrste. Tudi znotraj ene vrste so si organizmi in njihovi deli med seboj zelo različni, tako kot smo si različni ljudje, ki smo tudi pripadniki iste vrste.

Udeležencem lahko zastavimo tudi nalogo, da naberejo liste (cvetove ipd.) različnih vrst, nato pa iz njih sestavijo mavrico.

SPOZNAJMO NARAVO

Skozi dolgotrajen evolucijski razvoj so na našem planetu nastajali različni organizmi. To veliko raznovrstnost imenujemo biotska raznovrstnost (s tujko biodiverziteta) in je za življenje na Zemlji zelo pomembna. Znanstveniki še vedno odkrivajo nove vrste (npr. vsako leto odkrijejo okoli 20 novih vrst plazilcev), mnoge vrste pa tudi izumirajo (po ocenah strokovnjakov vsak dan izumre 60 do 100 vrst). Izginotje ene vrste povzroči tudi ogroženost številnih drugih vrst, ki so z njo povezane. Ekosistemi z velikim številom vrst so uspešnejši, saj se kljub izumiranjem nekaterih vrst ohranijo (rečemo, da so taki ekosistemi bolj stabilni).

ga občutijo in pregledajo z vseh zornih kotov. Potem voditelj vse liste zbere skupaj in udeleženci morajo med njimi najti vsak svojega (tega jim voditelj prej ne pove). Ko udeleženci najdejo svoje liste, vsak pove, v čem je njegov list poseben, unikaten. Igro lahko s starejšimi udeleženci igramo tudi tako, da vejice (ali liste, cvetove) razpolovimo, polovica ostane pri voditelju, udeleženci pa dobijo vsak svojo drugo polovico, po določenem času ogledovanja pridejo do voditeljev in skušajo najti manjkajočo polovico.

Udeleženci si izberejo liste (ali kakšne druge dele) iste vrste rastline, vsak po enega. List naj si ogledajo zelo pozorno, 11

POSVET VSEH BITIJ

SPOZNAJMO NARAVO

Pripomočki: glina, kamni, barve, kostanji in zobotrebec, oglje, lubje (poljubno). Čas trajanja: 1 ura.

Vsak udeleženc si izbere žival ali rastlino, ki jo bo na posvetu predstavljal. Za mlajše udeležence je lažje, če si izberejo samo živali. Na delavnici udeleženci izdelajo to žival ali rastlino iz naravnih materialov (glina, kostanji in zobotrebci, porisanje kamnov z barvami, naslikanje živali na kamen ali na lubje z ogljem) ali pa si izdelajo maske. Nato sledi posvet, na katerem so se zbrala vsa bitja (so v maskah oz. imajo s seboj narisano ali izdelano figurico živali), da povejo ostalim, kako jim gre. Na ta posvet Človek nima vstopa. Mlajši udeleženci odgovarjajo na vprašanja, pri čemer se vživijo v žival, ki jo predstavljajo (Kdo si?, Ali imaš kaj otrok? Ali si ogrožen? Kako je s hrano in vodo tam, kjer živiš – lahko prehraniš svojo družino? (primer: Sem Zajec Hopsi. Rad skačem po

gozdu. Najraje jem ... Predvčerajšnjim mi je pot prekrižal lovec. Njive, na kateri je raslo moje najljubše zelje, ni več, ker so zgradili novo parkirišče ...) Na koncu izdelajo plakat, kamor zapišejo svoje nasvete za človeka, da bi živali lažje preživele. Starejši udeleženci povejo, kaj so, in nato govorijo o tem, kakšno je njihovo življenje, kaj se dogaja v njihovih habitatih, kako je s hrano, kaj vse jih ogroža, kako se počutijo pri tem, kar se dogaja na zemlji. Na plakat zapišejo, kaj bi bitja lahko povedala/svetovala ljudem in katero darilo - talent ali lastnost, če bi bilo to možno, bi posamezna žival/rastlina dala človeku, da bi mu to pomagalo pri boljši skrbi za okolje.

ZEMELJSKA OKNA Gozd postane zanimiv, ko ga opazujemo iz čisto novega zornega kota. Z igro udeleženci izkusijo gozd in vse življenje v njem z gozdnimi očmi.

Udeleženci ležijo na tleh in si predstavljajo, da so del zemlje, ki gleda navzgor v nebo. Prekrijemo jih z listi, paličicami in iglicami – povsod razen po obrazu, ki ostane izpostavljen. Uporabimo toliko listov in paličic, da ima udeleženec občutek, kot

Če je skupina velika, delamo hitro in udeleženci pomagajo prekrivati drug drugega. Delamo v smeri stran od tistih, ki smo jih že zakrili. Tako lahko potem one, ki se bodo prvi odkrili, napotimo v nasprotno smer, stran od tistih, ki še uživajo v gozdni tišini. Posameznike ali pare, za katere se bojimo, da bodo klepetali ter motili tiste okoli sebe, razporedimo čim bolj narazen. Udeležence bomo lažje navdušili za to, da jih zakrijemo z zemljo, če so tik pred začetkom igre sami kopali ali rili po gozdnih tleh. Pomembno je, da jim povemo o žuželkah, ki bodo morda lezle po njih, pri tem pa ne pretiravajmo! Dovolimo jim, da različne hrošče prijemajo in pustijo, da ti lezejo po njih. Često jih to zelo zabava in izgubijo predsodke o žuželkah ter začnejo ceniti ta zanimiva mala bitja. Spodbujajmo jih, naj bodo pri miru, medtem ko ležijo pod listi in živalice plezajo po njih; naj poskusijo začutiti kaj hrošček dela, tako da bodo kasneje lahko drugim pripovedovali o tem.

SPOZNAJMO NARAVO

V tej igri udeleženci tiho in mirno ležijo na gozdnih tleh in opazujejo ter poslušajo pozibavanje dreves, frfotanje ptic, šumenje vetra ... skozi odprtine listnatega svoda tihi oblaki kradoma zrejo v gozdno sobo. Ker so udeleženci tihi in skriti, pridejo živali čisto blizu.

da je zakopan v zemljo. Zdaj liste (najboljše so pravzaprav borove iglice) skrbno položimo še čez obraz udeležencev, križema eno čez drugo. Paziti moramo, da iglice niso umazane. Medtem ko nameščamo po obrazu še ta zadnji del kritja, naj imajo udeleženci zaprte oči. Povemo jim, da smejo vstati šele na naš znak; tako bodo lažje ostali v kritju dalj časa, ne da bi postali nestrpni. Znak jim moramo dati, preden postanejo nestrpni. Dvajset minut ponavadi sploh ni predolgo.

V igri Zemeljska okna udeleženci izkusijo gozd z gozdnimi očmi. 13

SLEPA STEZA

SPOZNAJMO NARAVO

Slepa steza predstavlja karavano, v kateri potniki potujejo po deželah, polnih nenavadnih zvokov, skrivnostnih vonjav in zanimivih struktur iz narave. Večina potnikov komaj čaka, da svoje stopinje po tej začarani deželi ponovi z odprtimi očmi.

Pripomočki: vrv. V igri udeleženci ob vrvi premagujejo določeno razdaljo, pot, na njej pa srečajo tudi različne ovire in zanimivosti. Pred postavitvijo trase steze se moramo odločiti, po kateri strani vrvi bodo udeleženci hodili. (Ostanejo naj vedno na isti strani.) Ne smemo pozabiti na varnost in prepričati se moramo, da ni v bližini nobenih strupenih rastlin ali živali. Da bo slepa steza zanimiva, moramo poiskati predel, ki bo udeležencem nudil raznolike izkušnje. Dobra slepa steza je na primer takšna: pojdi po zasenčeni gozdni poti; splezaj čez hlod, pokrit z mahom; stopi na sončno gozdno jaso, polno brenčečih čebel; potopi se ponovno v gozd (tokrat tako, da se plaziš pod gostim baldahinom trimetrskih borovih mladik) in začuti gladke, suhe iglice, kako se lomijo pod tvojimi rokami in nogami. Vonj vlažnega rastlinja in zbor presenečenih rac ti bodo naznanjali, da si prišel k ribniku. Resnično dobro slepo stezo bomo pripravljali kar nekaj časa, toda tudi na

hitro postavljena slepa steza je lahko dobra. Pred seboj moramo imeti troje: raznolikost, temo in skrivnostnost. Tako lahko na primer ustvarimo različne izkušnje za tip, sluh in voh - hrapavo in gladko skalo; nežne mlade liste in suhe, lomljive odpadle liste; bogat vlažen vonj in sladke pomladanske vonjave. (Tam, kjer je v bližini zanimiv vonj, naredimo na vrvi vozel.) Igro lahko popestrimo tudi tako, da vrv vodi enkrat navzdol, drugič navzgor – privezali smo jo namreč na zanimive predmete na tleh in nato nad nami.

MIKROPOTEP Pripomočki: vrvice.

Najprej naj udeleženci svoje vrvice napnejo po čim bolj zanimivih tleh. Vsakemu damo povečevalno steklo, s katerim bo postal majhen kot mravlja. Udeležencem na začetku povemo, naj ne odmaknejo oči več kot 30 cm stran od tal. Če želimo njihovo domišljijo še dodatno spodbuditi, jih vprašamo: ‘Po kakšnem svetu zdaj potujete? Kdo so vaši najbližji sosedi? So prijazni? So pridni? Kaj bo storil pajek? Kako bi se počutil kot ta svetleči zeleni hrošč? Kako on preživi svoj dan?’

RECEPT ZA GOZD Pripomočki: papir in svinčnik. Vsak udeleženec dobi izmišljeno lastninsko pravico do enega hektara zemlje. Na tej zemlji lahko ustvari svoj sanjski gozd, v katerem bo toliko dreves, živali, gora in rek, kolikor jih bo hotel imeti. Naj uporabi vso svojo domišljijo. Udeleženci bodo bolj ustvarjalni, če jim pomagamo z naslednjimi predlogi: ‘Da bo tvoj gozd lepši in čudovitejši, mu lahko dodaš stvari kot so slap, nevihte, ali večne mavrice …’ Udeleženci naj na kartončke napišejo, kaj vse je v njihovem gozdu, nato pa naj gozd tudi narišejo.

SPOZNAJMO NARAVO

Mikropotep je zelo kratek izlet ob eden do dva metra dolgi vrvici. ‘Izletniki’ stezo obdelajo na trebuhu centimeter za centimetrom ter opazujejo naravna čudesa, kot so travnate bilke, ki se upogibajo pod težo rosnih kapljic, pisane hrošče, prekrite s cvetličnim prahom, in osmerooke pajke z mogočnimi čeljustmi. Zlasti majhni otroci imajo zelo radi drobne stvari in presenetljivo napeto bodo opazovali miniaturni gozdni svet.

Igro končamo tako, da z njimi ugotovimo, ali bodo njihovi gozdovi leto za letom lahko preživeli. Pogledamo, če so izbrali predstavnike prehrambene verige: rastlinojede živali, rastline in razkrojevalce (mravlje, gobe, bakterije). Pozabiti ne smejo komaj opaznih dejavnikov, kot sta prst in podnebje. 15

Travna bilka je vredna velikega sveta, na katerem raste.«

BOGAT ALI REVEN GOZD?

TRAVE

Skoraj nemogoče je prešteti vsa drevesa v nekem gozdu. Pomagaj si s preprostim načinom in izračunaj povprečno število dreves.

RASTLINSKI SVET

Rabindranath Tagore

Si že kdaj opazil cvet trave? Ali trava sploh razvije cvet? Da, tudi trave cvetijo, vendar so njeni cvetovi mnogo manj opazni, saj nimajo barvnih cvetnih listov. Trave namreč oprašuje veter, zato bi bil vsak okras nepotrebno razkošje, saj ne bi prav nič pripomogel k oploditvi. Ker je verjetnost, da zanese veter pelodno zrno na brazdo druge trave, majhna, mora cvet proizvesti veliko cvetnega prahu, brazda pa je tudi dovolj velika, da prestreže leteča zrnca. Pripomočki: papir in svinčnik ali barvice. Večina trav cveti v aprilu in maju, zato si takrat vzemi čas in jih opazuj. Nariši cvetočo travo.

Pripomočki: 50 m dolga vrvica. Na poti skozi gozd napni 50 m dolgo vrvico. Nato pojdi po eni strani vrvice od začetka do konca, se obrni in se po drugi strani vrvice vrni na začetek. Med potjo štej drevesa, ki so od vrvice oddaljena manj kot meter. Pomagaj si z metrsko palico. Dobljeni številki dodaj dve ničli in tako dobiš gostoto dreves na enem hektarju. Številka je zelo različna, okoli 5000 dreves v mladem nasadu do 100 v starem gozdu.

Navodila za skupine:

Evropo so nekoč v celoti poraščali gozdovi. V času poseljevanja so ljudje začeli izsekavati gozdove za polja in pašnike ter za gradnjo bivališč. Tako so prvotni gozdovi skoraj v celoti izginili, sedanji pa poraščajo približno tretjino površja celine. V novejši dobi se zaradi opuščanja obdelovanja tal gozdovi spet razraščajo. Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi, saj gozdovi pokrivajo skoraj 60 % površine države. V grobem razlikujemo iglaste, listnate in mešane gozdove. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovobukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Gozd na območju Kočevskega roga spada med jelovo-bukove gozove.

V določenem času (npr. 30 minut) preučite drevesa na območju in čim bolje odgovorite na zastavljena vprašanja: 1. Koliko dreves je na območju? 2. Koliko od teh je iglavcev? 3. Koliko pa listavcev? 4. Navedite vse različne vrste dreves v vašem območju in število vsake vrste. 5. Katero drevo v vašem območju je najvišje? Kako visoko je? 6. Katero drevo je najmanjše? Kako visoko je? 7. Ali kakšna drevesa kažejo znake bolezni? Če je tako, zapišite, kakšne znake. 8. Ali kakšna drevesa kažejo vidne poškodbe, povzročene od ljudi? Če da, kakšne poškodbe? 9. Katere dokaze najdete za to, da drevesa podpirajo druge oblike življenja? 10. Ali obstaja predel v vašem območju, kjer ne rastejo drevesa? Zakaj mislite, da je tako? 11. Je podrast v bližini vseh dreves na območju enaka? Če ne, zakaj so razlike? 12. So drevesa v vašem območju enakomerno razporejena? Če ne, kateri dejavniki mislite, da prispevajo k nepravilnim razmikom? 13. Katero drevo vsebuje največjo količino lesa? Koliko kubičnih metrov lesa vsebuje po vaši oceni? Naslednja formula za izračun obsega valja vam bo pomagala, da ocenite prostornino: prostornina je enaka 3,12-krat polmer na kvadrat krat višina. 14. Ali mislite da bi se vaše območje izboljšalo, če bi nekaj ali vsa drevesa posekali?

Pripomočki: literatura za pomoč pri prepoznavanju dreves. Udeležence razdelite v več skupin (po 3–5 članov). Na širšem območju izberite pravokotno območje za vsako skupino in ga označite. Velikost parcele je odvisna od gostote drevesnih krošenj. V idealnem primeru bo na območju približno 20–30 dreves, tako iglavcev kot listavcev. Udeležencem lahko pripravite tudi gradivo za pomoč pri prepoznavanju dreves.

RASTLINSKI SVET

POPIS GOZDA

Navedite razloge za podporo vašemu odgovoru. 17

KAKO VISOKO JE DREVO?

RASTLINSKI SVET

Najvišja drevesa na svetu zrastejo v višino tudi do 115 m. Gre za sekvoje (Sequoia sempervirens), ki rastejo v severni Kaliforniji. Za najvišje drevo v Kočevskem rogu pa velja Rajhenavska jelka – kraljica roga, ki meri v višino 55 m. Ali si znaš predstavljati, koliko je 55 oziroma 115 m?

Pripomočki: dve enako dolgi palici. Skušaj oceniti višino dreves, ki rastejo v tvoji okolici, in tistih dreves, ki rastejo na tvoji poti v šolo. Višino drevesa lahko določimo s pomočjo dveh enako dolgih palic. Eno palico položimo vodoravno pred oči v smeri proti drevesnemu deblu, drugo pa navpično pred prvo. Nato stopimo naprej ali nazaj, dokler vrh pokončne palice ne umerimo z vrhom drevesa in spodnji konec palice s spodnjim delom debla. Ko sta oba konca palice umerjena z dreve-

som, dobimo »umerjeno točko« in s tem višino drevesa. Višina drevesa je namreč enaka razdalji od »umerjene točke« do drevesa.

POTOVANJE SEMEN Ljudje običajno zaznavamo rastline kot ukoreninjene organizme, ki vse življenje prebijejo na enem mestu. Toda ni tako, rastline potujejo so večni popotniki in presenetljivo, ne potujejo odrasli, temveč še nerojeni speči zarodki, varno zaprti v trdnih zibelkah, rastlinska semena. Za svoja potovanja rastline izkoriščajo naravne pojave, kot so veter, voda, živali, ali pa se na pot odpravijo s pomočjo lastnih sposobnosti. Nekatere rastline so tekom evolucije svoja semena opremile s kaveljci, s katerimi se oprimejo kožuha ali perja živali. Tak primer je Navadni repinec.

gozdov, ob vodah na nasipih in pašnikih, zlasti na nekoliko vlažnih ilovnatih tleh. Ko dozorijo plodovi, se koški zlahka odlomijo in se s kaveljčastimi ovojkovimi listi oprimejo dlake mimoidočih živali, ki tako naokoli raznašajo plodove s semeni in s tem prispevajo k razširjanju te vrste.

Užitnost

OPIS RASTLINE

Navadni repinec (Arctium lappa) je 60 do 150 cm visoka in grmu podobna dvoletna rastlina z močnimi pokončnimi stebli, ki so pogosto rdečkasto obarvana. Listi so zelo veliki (spodnji do 50 cm dolgi), srčasto jajčaste oblike, z rahlo nazobčanim in valovitim robom. Proti vrhu so listi vedno manjši. Škrlatno rdeči cevasti cvetovi so združeni na socvetišču in obdani z ovojkovimi listi, ki so na vrhu kaveljčasto ukrivljeni. Ima do 50 cm dolgo, mesnato in v notranjosti belo glavno korenino. Navadni repinec raste ob poteh, na robovih

RASTLINSKI SVET

Poskušaj najti Navadni repinec in ugotovi, na kakšen material se najraje oprimejo njegovi plodovi oziroma semena.

Za pripravo jedi lahko uporabimo samo mlade, mehke spomladanske poganjke, ki jih moramo nabrati takoj, ko poženejo iz zemlje. Rastlina zelo hitro raste in postane kmalu grenka in neužitna. Mladi nadzemni deli se jeseni navadno ponovno razvijejo. Mlada in sočna stebla ter listne peclje olupimo in jih surove pripravimo v solati, lahko pa jih tudi skuhamo in pripravimo na podoben način kot beluše. Pražene korenine lahko uporabimo namesto kave. Iz korenin lahko pripravimo tudi juhe ali pa jih kuhamo namesto krompirja. Korenine moramo izkopavati jeseni, ker je takrat v njih največ hranilnih snovi in ker pozneje olesenijo.

Vir: http://fr.academic.ru

»Vse, od najmanjše travice, najmanjšega žužka do najmogočnejšega drevesa, je povezano z ljudstvi tega planeta in materjo Zemljo, njenimi vetrovi, ognji in vodami.« Julia Doria

ŽIVALSKI SVET

SODNIK NARAVA

Ekosistem je združba živih bitij in nežive narave. V ekosistemu živi več skupin živih bitij iste vrste, ki jih imenujemo populacija. Takšne populacije so srnjad, jelenjad, zajci, vrabci, krapi itd. Populacije niso vedno enake, spreminjajo se zaradi različnih vzrokov (suše, poplave, selitve itd.). Populacije v ekosistemu za preživetje potrebujejo vodo in hrano, zato zanju tekmujejo. Takšen boj dveh ali več bitij za hrano, vodo, prednost pri parjenju ipd. strokovno imenujemo kompeticija. Vsak igralec izbere ime živali, ki bi jo rad predstavljal. En igralec predstavlja “naravo”, kar pomeni, da je sodnik. Živali sledijo navodilom, ki jih daje narava. Če bi se zgodilo, da živali poginejo med igro, gredo na določeno območje, imenovano “tla”. Tam jim da narava neko nalogo, kot npr. “stojte na eni nogi eno minuto” ali “deset počepov”. Narava kliče eno od naslednjih navodil (voditelj lahko doda na seznam še druge podobne situacije):

1. “Preživetje najmočnejšega” - igralci tečejo okoli drevesa in se dotaknejo narave. Prvi štirje igralci preživijo, drugi umrejo. 2. “Suša” - igralci tečejo do območja, ki predstavlja vodo (morda okoli drugega drevesa) in nazaj do narave. Prvi trije preživijo, drugi umrejo. 3. “Lovec prihaja, pozor vsa divjad” igralci, ki predstavljajo divjad, imajo pet do deset sekund časa, da se skrijejo pred očmi narave. Če jih ta vidi, so mrtvi. 4. “Divji lov” - lovec lovi vse živali, zato se morajo vse živali skriti. Če jih narava vidi, umrejo. 5. »Lakota« - vsaka žival mora najti med ostalimi živalmi takšno, s katero se lahko prehranjuje (v naravnem okolju). Če take ni, žival pogine. 6. “Zima” - vse zimsko speče živali preživijo, medtem ko drugi umrejo. 7. “Poplava” - rešijo se živali, ki znajo plezati ali leteti ali pa so gorske. Opomba: Mlajšim igralcem je treba pomagati pri izbiri živali in se pogovoriti o njihovih navadah, tako da vsi razumejo vsaka navodila in znajo reagirati.

Pripomočki: oznake gnezd (lahko so kosi vrvi ali kamenčki). Voditelj označi dve vzporedni vrsti na razdalji približno 20 do 30 metrov ter na vsaki označi gnezda (med gnezdi naj bo približno en meter). V eni vrsti so poletna, v drugi pa zimska gnezdišča za ptice selivke. V vsakem gnezdu lahko gnezdijo le tri ptice (trije igralci) - mama, očka in mladič. Igralci se v skupinah po tri postavijo v zimska gnezda. Voditelj stoji ob nasprotni vrsti (pri poletnih gnezdiščih) in Širše območje okoli Kočevskega roga je zavpije: “selitev”. Igralci morajo teči v nasprotno vključeno v evropsko ekološko omrežje Natura vrsto do novih gnezdišč, v katera se spet lahko 2000, katerega glavni cilj je ohraniti biotsko naselijo le po trije v vsako (med tem se lahko raznovrstnost za prihodnje rodove. Obsežni zmešajo). Potem se voditelj premakne na zimstrnjeni sestoji gozdov brez naselij so zavarska gnezdišča, odstrani eno gnezdo in reče npr. ovani z direktivo o pticah, saj je to največje “Oh ne, prišli so gospodarstveniki in so izsušili Mednarodno pomembno območje za ptice v močvirje, da so tu postavili nov nakupovalni Sloveniji. center. Selitev!“ Igralci tečejo nazaj v zimska gnezdišča, ena trojica ostane brez gnezda in Najpomembnejša vrsta tega območja je kozača, tako izpade iz igre. Potem gre voditelj nazaj na ki pa si deli življenjski prostor z dvema vrstama poletna gnezdišča, odstrani eno gnezdo in reče gozdnih sov, koconogim čukom in malim sko“Oh, ne! Buldožer je prišel in spremenil travnik vikom. Na pragozdne ostanke je vezan belov parkirišče. Selitev!” In tako naprej. Voditelj hrbti detel, prav tako je bila samo v pragozdnih lahko tudi postavi eno gnezdo nazaj in reče: ostankih odkrita tudi majhna izolirana populacija “O poglej, skavtinje in skavti so očistili potok in malega muharja. Na tem območju je bilo z tako ustvarili novo gnezdišče“ (takrat se lahko natančnim kvantitativnim popisom gozdnih ptic gnezda in s tem igralci spet vrnejo v igro). pri nas opaženih kar 45 vrst gnezdilk. Za ohranitev ptic v gozdovih lahko največ naredimo, če V tej igri igralci dobijo občutek, kako se ptice puščamo v gozdovih odmrla drevesa, ki ptipočutijo, ko se trudijo in tekmujejo za preživetje cam lahko služijo za gnezdišča, in če izvajamo v naravi. Če so udeleženci starejši, si lahko sečnjo ter spravilo lesa izven obdobja gnezden- sami izmislijo situacije, ko se ravnovesje v narja občutljivih vrst ptic. avi poruši.

PTICE SELIVKE

ŽIVALSKI SVET 21

GNEZDA

ŽIVALSKI SVET

Gnezda so nameščena v rogovili drevesa, spletena so iz različnih gradiv. Spletanje gnezda je zahtevno in zamudno, kajti biti mora trdno, da bodo jajca na toplem in na varnem pred plenilci. Ptice za gnezdo uporabijo vse, kar najdejo: zemljo, vejice, suho travo, listje, mah, lišaje, šope dlake … Vsak košček potrpežljivo prinesejo in ga vpletajo v gnezdo.

Pripomočki: balon, sredstvo za pomivanje posode, lepilo. Za posnetek pravega gnezda uporabi enako gradivo kakor ptice. Dobro si oglej gnezdo. Njegova oblika je neverjetno pravilna. Da bo tudi tvoje gnezdo čim bolj podobno pravemu, si pomagaj z balonom. 1. Balon namaži s sredstvom za pomivanje posode. 2. Začni s tankimi vejicami. S prozornim lepilom nalepi gradivo okoli balona. 3. Ko je lepilo suho, spusti zrak iz balona.

RIS - NAJVEČJA EVROPSKA MAČKA Risi so poleg volka in medveda ena izmed treh zveri, ki živijo v dinarskih gozdovih. V višino ris meri med 60 in 70 centimetrov, v povprečju tehta 20 kilogramov. Ima sivo-rjav kožuh s pegami in ima značilne čopke na ušesih ter kratek rep s črno konico. Lovi v prvi vrsti srne, manj pogosto pa jelene, gamse in lisice. Posebnost naših risov v primerjavi z evropskimi je, da lovijo tudi polhe.

Pticam lahko spomladi pri nabiranju materiala pomagaš tako, da na vejico obesiš klobko volne, košček odeje, koške vrvice … Če izbereš primerno točko za opazovanje, boš lahko videl, kako spretno bodo ptice izmaknile nastavljen material.

Ris je aktiven predvsem v mraku in ponoči, ko se neslišno giblje po prostranih gozdovih. Zna se izredno tiho premikati in približati plenu, ne da bi ga ta opazil, ko pa je dovolj blizu, se bliskovito požene nadenj s trimetrskimi skoki in s hitrostjo več kot 50 kilometrov na uro.

Priporočilo: uporabiš lahko ekološko sredstvo za pomivanje posode, lepilo pa narediš sam.

V nasprotju z volkovi, ki živijo v tropih, za risa velja, da živi samotarsko življenje. Risji teritorij

Pripomočki: storži. Preizkusi se v vlogi risa, tako da se skušaš neslišno približati plenu.

Enega izmed udeležencev določimo za plen, vsi ostali pa so risi. Plen sedi na sredini kroga z zavezanimi oči ter ima pri sebi omejeno število storžev. Število storžev je odvisno od števila risov (2 do 3 storže na enega risa). Risi v razdalji 10 m okoli plena oblikujejo krog. Na naš znak se začnejo čim bolj neslišno približevati plenu (če je mogoče, naj hodijo bosi). Približati se mu morajo tako blizu, da se ga dotaknejo, ne da bi jih pri tem slišal. Če plen sliši bližajočega se zalezovalca, skuša vanj vreči borov storž ali kak drug lahek predmet. Če ga zadane, je ris izključen, v nasprotnem primeru pa lahko nadaljuje zalezovanje. V primeru, da igra traja predolgo, jo prekinemo in udeležencem dovolimo, da se vrnejo na zunanji obod, kjer se ponovno vključijo v igro. Tako ne bo nihče dolgo počival. Tisti, ki se mu uspe dotakniti plena ne da bi ga ta izločil s storžem, je plen v naslednji igri.

ŽIVALSKI SVET

v povprečju obsega 20.000 hektarjev površine, največji pri nas merijo do 70.000 hektarjev, kar je toliko, kot meri površina skoraj 100.000 nogometnih igrišč! Ris je bil v Sloveniji v preteklosti že iztrebljen, kasneje so ga uspešno naselili nazaj iz Karpatov, danes pa mu spet grozi izumrtje. Po oceni strokovnjakov v Sloveniji živi le še okoli 20 risov.

ŽIVALSKI SVET

IGRA PREŽIVETJA

Ekosistemi se spreminjajo, čeprav težijo k uravnovešenosti. V njih različni organizmi gradijo biomaso (to je masa vseh organizmov določenega območja), pri tem pa porabljajo druge vire: minerale iz tal ter druge živali in rastline. Vsa biomasa je tudi vir hrane za rastlinojede in mesojede organizme. Glede na položaj v prehranjevalni verigi ločimo organizme na avtotrofe (rastline, nekatere alge ter bakterije), ki so proizvajalci in gradijo organsko snov ekosistema, ter na heterotrofe (rastlinojedci, mesojedci, bakterije in glive - torej vsa ostala živa bitja), ki so porabniki ali razkrojevalci. Avtotrofi hranilne snovi zase proizvedejo sami s pomočjo sončne energije, heterotrofi pa se neposredno ali posredno prehranjujejo s snovmi, ki so jih proizvedli avtotrofi. Rastlinojedci se hranijo predvsem z zelenimi rastlinami, mesojedci pa z rastlinojedci in drugimi meso-

jedci. Vsejedci se hranijo z rastlinami in živalmi. Na ta način se snovi iz rastlin prenašajo v telesa živali, ki jih na koncu bakterije (razkrojevalci) spremenijo nazaj v kemične elemente. Kroženje snovi je nujno za stabilnost ekosistema, vsak člen prehranjevalne verige je tako hkrati iskalec hrane in hrana drugemu. V naravi se s tem ves čas bije boj za preživetje, vsako bitje se trudi najti hrano za svoje preživetje in se hkrati dobro skriti, da ne bi postalo hrana drugemu bitju. Vsa bitja pa boj za preživetje bijejo tudi proti neživi naravi (npr. težke vremenske razmere) ter nenazadnje tudi proti človeku. Pripomočki: 30 življenjskih obročev za rastlinojede, 10 življenjskih obročev za vsejede, 5 življenjskih obročev za mesojede, 5 vodnih postaj, 5 prehrambenih postaj, 45 belih kartic,

piščal, vodna pištola in barve za obraz. Št. udeležencev: 50 (navodila so namenjena igri s 50 igralci, za drugačno število igralcev pa je pomembno le, da ohranite razmerje med različnimi vrstami živali). Čas trajanja: vsaj 1 ura.

Navodila: To je igra preživetja. Zato je edini način za “zmago” ostati živ do konca igre. Vsaka vrsta živali (rastlinojedec, vsejed in mes-

5 igralcev mora ostati neoznačenih. Pošljite štiri kot požar, poplavo, lakoto in mraz. Ti igralci lahko ujamejo katero koli žival in ji vzamejo eno življenje (kartico) naenkrat. Njihov cilj je ubiti čim več živali. Zadnji igralec je človek, ki ima vodno pištolo. Človek lahko lovi vse živali in se mu je ni treba dotakniti, da jo ujame, dovolj je, da jo zadene z vodo. Takrat mu mora žival dati toliko kartic, kot jih človek zahteva. Človek lahko zahteva vse kartice, razen zadnje. Ko živali zmanjka življenj, gre iz igre in se vrne na začetno točko.

ŽIVALSKI SVET

Priprava: Življenjski obroč vsakemu igralcu kaže, koliko življenj ima. Rastlinojedi dobijo 10 življenj, vsejedi 5 življenj in mesojedi 2. Najbolje je, da za “življenja“ uporabimo pobarvane kose lepenke (rastlinojedi zelene, vsejedi rjave in mesojedi rdeče), ki jih preluknjamo, obesimo na vrvico (obroč) in zavežemo vsakemu okoli vratu. Na vsakem življenjskem obroču naj bo priložena tudi ena bela karta. Za postaje s hrano in vodo uporabimo kartonaste škatle, na vsaki postaji naj bo priložen tudi svinčnik na vrvici, vsaka postaja naj ima drugačne barve svinčnik. Ko igralci obiščejo postajo s hrano in vodo, označujejo svoje bele kartice z barvnimi svinčniki. Igralna površina mora biti čim večja, po njej razporedite postaje z vodo in hrano. Poskusite, da bo vsaj dve od njih zelo težko najti. Z barvami označite igralce, če so rastlinojedi (zelene barve), vsejedi (rjave barve) ali mesojedi (rdeče).

ojed), ima različne potrebe, ki morajo biti zadovoljene. Pošljite v igro najprej rastlinojede živali in jim dajte vsaj 10 minut prednosti pred drugimi. Rastlinojede živali morajo najti vse postaje s hrano in vodo, da bi preživele. Naslednje pošljite vsejede. Najti morajo vse postaje vode in vsaj dve postaji hrane. Prav tako morajo uloviti vsaj štiri rastlinojede, da bi preživele. Ko so rastlinojede živali ujete, morajo dati eno kartico iz njihovega življenjskega obroča. Naslednji so poslani mesojedi. Najti morajo vse vodne postaje in ujeti vsaj deset drugih živali (lahko bodisi rastlinojede ali vsejede).

Igra naj traja vsaj uro ali dlje, če je mogoče. Na koncu pokličite vse igralce nazaj in se pogovorite o različnih strategijah, ki so jih uporabljali za preživetje. Vedno je zanimivo izvedeti, kakšne strategije so preživele živali uporabljale in jih poskusiti prenesti v resnično življenje. Na primer: mesojeda žival se je skrivala za eno od postaj vode, počakala, da so druge živali prišle in jih ujela. Levi, krokodili in drugi plenilci pog25

ŽIVALSKI SVET

osto uporabljajo to strategijo v naravi!

Različice: En igralec lahko kroži tudi kot steklina ali druga bolezen. Ta mora imeti več rumenih kartic in ko ujame neko žival, mora ta eno od svojega življenjskega obroča zamenjati z rumeno. Ko okužena žival ujame drugo žival, ji lahko vzame dve življenji, in ji da naprej svojo kartico stekline. In nasprotno, če je okužena igralec ulovljena, lahko vzame eno življenje njenega napadalca in mu preda kartico stekline. Ko je igre konec, je v pogovor treba vključiti tudi učinke bolezni na živalih. Če želite, da je igra zares zapletena, poimenujte vse vaše živali! Na primer: med rastlinojedimi živalmi so lahko: jelen, zajec, veverica itd., med vsejedi rakun, dihur, medved; in med mesojedimi volk, sova ... Kot del preživetja morajo živali najti svoje partnerje (isto vrsto), da imajo z njimi lahko mladiče. V pogovoru na koncu igre je treba govoriti tudi o tveganjih in nevarnostih, s katerimi se živali soočajo, ko iščejo partnerje in se razmnožujejo.

PREHRANJEVALNA VERIGA Okolja se onesnažujejo z vnašanjem škodljivih elementov ali snovi iz človeških virov, s čemer se ruši naravno funkcioniranje ekosistemov in ogrožajo živa bitja. Življenjsko okolje se onesnažuje na tri načine: s kopičenjem snovi, ki se ne razkrojijo, z vnašanjem strupenih snovi v okolje ter z dodajanjem prevelikih količin hranljivih snovi. Insekticidi, herbicidi in drugi pesticidi so kemični proizvodi, ki se uporabljajo za uničevanje tistih živali, gliv in rastlin, ki nas motijo na vrtu (npr. listnih uši). Vendar pa so snovi, ki ubijajo listne uši, strupene tudi za druga bitja v naravi, npr. za pikapolonice, ki se hranijo z ušmi, ter za ptice, ki se hranijo s pikapolonicami. V prehranjevalni verigi prihajajo strupi iz ene živali v drugo, zato lahko ob nepravilni ali pretirani uporabi pesticidov povzročamo veliko škodo mnogim živim bitjem. Pripomočki: papirnate vrečke za vsako “kobilico”, 60 kosov “hrane” (lahko so kartončki) dveh različnih barv - 1/3 ene barve (poškropljeno s pesticidi)

in 2/3 druge barve (ni poškropljeno) Št. udeležencev: 26+ (naj se ohrani razmerje števila živalskih vrst)

skupaj z ulovljeno hrano ostavijo v krog. Vprašajte “pojedene” igralce, katera živali so in katera žival jih je pojedla. Nato naj “nepojedeni” igralci po barvah sortirajo in preštejejo ulovljeno hrano. Napišite si seznam vseh preživelih kobilic in količino njihove hrane. Nato zapišite vse preživele rovke in njihovo hrano. Na koncu zapišite še vse orle in njihovo hrano. Povejte igralcem, da so v okolju ostali “ostanki pesticidov”. Pesticidi so bili razpršeni, da bi preprečili škode na pridelkih, ki jih naredijo kobilice. Ta pesticid je eden tistih, ki se kopiči v prehranjevalnih verigah in ostane v okolju dolgo časa. Povejte igralcem, katere barve je hrana, ki je bila poškropljena s pesticidi. Vse preživele kobilice (tisti, ki jih niso pojedle rovke), so zdaj mrtve, če so jedle hrano s pesticidi. Vsaka rovka z več kot polovico hrane, poškropljene s pesticidi, je mrtva. Orel z večino hrane s pesticidi ne umre, vendar je v svojem telesu nakopičil toliko pesticidov, da bodo jajčne lupine, proizvedene v naslednji gnezdilni sezoni, tako tanke, da se jajca ne bodo uspešno izvalila. Drugi orli v tem trenutku niso vidno prizadeti.

ŽIVALSKI SVET

Igralcem na začetku povejte le, da je to igra o prehranjevalni verigi. Nato jih razdelite v 3 skupine: kobilice, rovke in orli. Obstajajo 3 rovke za vsakega orla in 3 kobilice za vsako rovko. Različne skupine lahko označite z različnimi barvnimi trakovi ali barvanjem obrazov. Skupina s 26 člani bi imela 2 orla, 6 rovk in 18 kobilic. Vsaki kobilici dajte majhno papirnato vrečko (njihov “želodec”). Medtem ko igralci ne gledajo (pošljete jih nekam stran ali zaprejo oči), razdelite “hrano” po velikem prostoru (travniku ali gozdu). Kobilice lovijo hrano prve. Orli in rovke gledajo tiho na stranskem tiru (kot dobri plenilci!). Kobilice imajo 30 sekund za zbiranje hrane v svojih želodcih, nato se ustavijo. Rovke zdaj lovijo kobilice, medtem ko orli še gledajo. Rovke lovijo 15-60 sekund, odvisno od velikosti lovišča. Kobilice medtem še vedno iščejo hrano. Vsaka rovka mora imeti čas za ulov ene ali več kobilic. Ujeta kobilica da vrečko s hrano rovki, nato pa sede na stran. Nato lovijo orli rovke 15-60 sekund, spet odvisno od velikosti prostora. Rovke lovijo kobilice. Kobilice iščejo hrano. Ujete rovke in kobilice predajo svojo hrano in sedejo na stran. Na koncu se vsi igralci

Vprašajte igralce o tem, kaj so doživeli. Prosite jih za svoja stališča o tem, kako po njihovo deluje prehrambena veriga in kako vplivajo strupene snovi na prehrambeno verigo, v katero vstopijo. 27

ŽIVALSKI SVET

ZMRZNJENI ZAJCI V ekosistemu je več različnih virov hrane, za katero se borijo živa bitja. V ta namen so se pojavili različni načini pridobivanja hrane. Mnoge živali se prehranjujejo z drugimi živalmi tako, da jih lovijo, zato jim pravimo mesojedci, med njimi pa ločimo plenilce in plenilce plenilcev. Plenilci plenilcev so plenilci, ki se prehranjujejo z drugimi plenilci, npr. orli se prehranjujejo z lisicami, ki pa se (kot mnogi drugi plenilci), prehranjujejo z zajci. Pobeg pred plenilci je zagotovo pomemben vidik za preživetje v divjini, ampak če bi se živali ves čas skrivale, bi umrle od lakote. Ne glede na nevarnosti morajo živali en del svojega dneva iskati hrano ter imeti hkrati ostro oko za plenilce. Poleg tega da so čimbolj tihe in dobro kamuflirane, živali uporabljajo mnoge strategije za pobeg pred plenilci skrivanje, opozarjanje drugih na nevarnost, boj proti njihovemu napadalcu ali celo zamrznitev na mestu. Ta igra bo ponazorila izziv iskanja hrane v nevarnem svetu in kako so lahko nekatere strategije bolj učinkovite od drugih. Pripomočki: stebri, kosi hrane, vrvi, trakovi (življenja), obroči. Čas trajanja: 20 min. Označite meje območja igre s štirimi stebri. Razdelite igralce v dve skupini - zajce in lisice (na šest zajcev naj bo ena lisica), lisice označite tako, da jim okoli nadlakti zavežete trak enake barve. Vsak od zajcev 28

naj dobi enega preostalih trakov in ga zatlači v žep - ta predstavlja njegovo življenje. Postavite vse zajce v vrsto na enem koncu igralnega območja, na drugem koncu pa razmečite predmete, ki predstavljajo hrano. V sredini igralnega območja označite šest krogov, ki predstavljajo začasna območja skrivališč za zajce. Igro začnejo lisice, tako da se začnejo gibati po celotnem igralnem območju. Ne smejo vstopiti v kroge niti jih ne smejo stražiti. Da bi preživel, mora vsak zajec zbrati tri kose hrane. Vendar pa lahko hkrati vzame samo en kos, ki ga mora nato odložiti na drugem koncu igralne površine, preden gre po naslednjega. Lisica se mora dotakniti dveh zajcev in jima pobrati trakove, da preživi. “Mrtvi” zajci sedijo na robu igralne površine do konca kroga igre. Da bi se prebili čez igralno območje in prišli do svoje hrane, morajo biti zajci zviti. Obstajata dva načina, kako se izogniti lisicam. Lahko “zamrznejo” (stati morajo popolnoma pri miru), tako da jih lisica ne more “videti” in jih mora ignorirati (npr. ne sme stati ob njih in čakati, da odmrznejo), zajci pa lahko tudi skočijo v krog

SKRIVALNICE

VOLČJE KRDELO

ŽIVALSKI SVET

Za igro potrebujemo gozd, v katerem je dovolj širokih dreves in grmičevja, za katera se da skriti in med njimi teči. Ena oseba je plen, ki se ‘pase’ na dogovorjenem mestu. Ostali imajo 60 sekund, da se skrijejo za debla dreves ali grmičevje, v tem času je ‘plen’ obrnjen stran in na glas odšteva. Po preteku 60 sekund se plen obrne okoli in gleda po gozdu, če lahko s svojega mesta (ne sme se premikati!) opazi Glede na število igralcev skupino skritega ‘plenilca’. Če ga opazi, ga pokliče po razdelimo na volkove in srne, imenu in pove, kje se skriva ter ga tako izloči. približno v razmerju 1:4 (1 volk Kdor je izločen, pride naprej in se postavi na na 4 srne). Na igrišču omeobmočje, ki ni bilo določeno za skrivanje (npr. jimo življenjski prostor srn, ki jih na drugi strani gozdne poti, ki smo jo postavili volkovi lovijo. Naenkrat lahko lovi za mejo) Ostali počakajo skriti, dokler se plen le en volk, ko se ta utrudi, ga drugi zamenja. spet ne obrne stran in začne odštevati, tokrat Volkovi si eno srno skrivaj izberejo za tarčo in 10 sekund. V tem času morajo priti čim bližje jo poskušajo uloviti, ostale pa jim to poskušajo plenu, če imajo dovolj časa, ga ‘ujamejo’, če preprečiti tako, da jih ovirajo s svojimi telesi. Ker časa ni dovolj, se ponovno skrijejo. Plen se po srne na začetku ne vedo, katera je tarča, mora- 10 sekundah spet obrne okoli in poskuša opazijo biti pri svoji taktiki izogibanja in prepoznavan- ti skrite plenilce. Če jih ne vidi, se spet obrne ja tarče zelo iznajdljive, prav tako imajo lahko stran in odšteva 10 sekund. Če čuti, da so tudi volkovi kakšno posebno taktiko, za katero plenilci že zelo blizu, lahko ta čas skrajša na 5 se dogovorijo. Igra se konča, ko je srna ujeta ali sekund. Zmagovalec je tisti, ki prvi ujame plen, pa ko so vsi volkovi preutrujeni, da bi še lovili. za nagrado ga zamenja. na sredini, vendar le po en zajec v enem krogu naenkrat! Vsak krog igre traja 5 minut. To bo pripomoglo k spodbujanju plašnih zajcev, da bodo prišli iz svojih skrivališč v iskanju hrane, saj so v primeru, da na koncu nimajo dovolj hrane, mrtvi.

IZDELAJMO IZ NARAVNIH MATERIALOV 30

»Zemlja je kot lepa nevesta, ki za okras ne potrebuje draguljev, ki jih je obdelal človek, temveč je zadovoljna z zelenenjem svojih travnikov, zlatim peskom svojih morskih obal in dragocenimi kamninami svojih planin.« Kahlil Gibran

NARAVNI OKRAS Pripomočki: brezovo lubje, vrela voda. Brezovo lubje lahko uporabimo tudi kot okrasni material: 1. Iz kosov lubja mrtve breze spleti knjižni ovitek, kito ali košarico. 2. Namoči kose lubja v vrelo vodo, da se omehčajo. Lubje lažje oblikuješ zaobljeno ali ravno, dokler je še toplo. 3. Natrgaj tanke trakove lubja in jih prilepi na list, tako dobiš poseben pisemski papir.

IZDELAJ PAPIR Pripomočki: ostružki lesa, kladivo, voda, časopisni papir, posoda za namakanje, lesen okvir, žebljički, blago, vlažna krpa, deska, likalnik. 1. Zmes za papir – V vreli vodi skuhaj ostružke lesa, s katerega poprej odstraniš lubje. Potolci jih s kladivom. Nato dolij vodo in dodaj koščke natrganega časopisnega papirja. Namakaj več ur. Od časa do časa premešaj s palico in dolivaj vodo, da ostane zmes kašasta. 2. Oblikuj list papirja – Potrebuješ lesen okvir, na katerega z žebljički pritrdiš kos redko tkanega blaga. To naj ti služi kot sito. Dobro premešaj pripravljeno zmes in jo zlij na sito. Razmaži na tenko in enakomerno. Počakaj, da voda odteče, obrni okvir na vlažno krpo,

POSTAVI PREŽO

V preži postaneš neviden. Živali lahko opazuješ, ne da bi jih prestrašil. Postavi prežo v bližino ptičje krmilnice in opazuj ptice, ki se prihajajo hranit.

razgrnjeno na ravni podlagi. Previdno odmakni okvir in pokrij zmes z drugo krpo. 3. Sušenje – Vse skupaj močno stisni z desko, da iztisneš preostalo vodo. Previdno odstrani list papirja in ga obesi na vrvico za sušenje perila. Ko je papir še dovolj vlažen, ga polikaj.

NARAVNI PARFUM Pripomočki: cvetni listi kovačnika in šipka. Pomešaj cvetne liste kovačnika in šipka v slani vodi. Večkrat jih pretlači, nato pa odcedi na krpi. Tako dobiš prijeten naravni parfum.

1. Štiri dolge palice zapiči v zemljo. 2. Krajše palice pri vrhu poveži v kvadrat 3. Ogrodje prekrij z blagom 4. Konca spni z varnostnimi sponkami, vendar pusti dovolj velike razporke, da boš skozi luknje lahko opazoval. Ne pozabi, da moraš biti zelo miren in tih, sicer boš živali pregnal.

IZDELAJMO IZ NARAVNIH MATERIALOV

Pripomočki: 4 dolge in 4 kratke bambusove palice, vrvico, škarje, velik kos blaga temne barve, velike varnostne sponke.

Starost udeležencev: 8+.

Zamolklo pesem pojejo gozdovi, pojejo in se priklanjajo nalaho, poigrava se burja s silnimi hrasti, kakor poletni veter z žitom na polju.

ZVOKI NARAVE

Izidor Cankar

NARAVNI ORKESTER Ustavi se za trenutek in prisluhni glasbi v gozdu, na travniku, ob potoku, slapovih ... Prisluhni, kako se veter poigrava s suhim listjem, kaj ti z njegovo pomočjo drevesa šepetajo s svojimi listi ... tam nekje sta se dve veji dotaknili ... zasliši se zvok padajočega storža ... Obdajajo te ptičje pesmi ... Prisluhni govorici trav ... kaj tam šelesti ... mimo pribrenči čmrlj ... Prisluhni, kako voda žubori, kako veselo skače s kamna na kamen ... tam je nekaj skočilo iz vode ... Vsa bitja in stvari v naravi pojejo pesmi in hvalnice ter se veselijo življenja. Pridruži se jim tudi ti! Pripomočki: manjši koščki lesa, palice, kamni, posušene veje, manjše veje, storži, suha trava ...

Vsak od udeležencev naj skuša najti v gozdu glasbilo. Imeti mora značilen zvok, narejeno pa je lahko le iz naravnih snovi (npr. lahko ploskajo s palicami ali kamni, prasketajo s suho travo ali storži, pihajo v travo ali regratova stebla itd.). Potem vsi predstavijo lastno glasbilo in zvok, ki ga to ustvarja. Predstavite dirigenta, ki razporedi instrumente v orkester glede na vrsto instrumenta (bobni, trobila, prva/druga violina in godala, brenkala, pihala itd.). Dirigent kaže s palico ritem in glasnost. Orkester lahko na ta način igra različne vrste pesmi, tudi zahtevnejše skladbe. Ena od možnosti je tudi, da udeležence razdelite v manjše skupine, v katerih naj oblikujejo male orkestre in se naučijo ene pesmi. Potem nastopajo pred ostalimi, ki ugibajo, katero pesem so zaigrali. Na koncu se lahko pogovorite o tem, kakšne vrste materialov je primerno uporabljati, da hkrati ne uničujemo okolja (npr. živih materialov ali majhnih habitatov). Uporabljajte samo materiale, ki ležijo na tleh, ali tiste, ki se hitro regenerirajo, npr. travo.

REGRATOVA OBOA Pripomočki: stebelce regrata.

Naredi si oboo iz stebelca regrata. Pecelj odreži tik pod cvetom, votlo steblo na kratko zareži na pol. Ta del položi v usta in previdno stisni ustnice. Zapihaj. Nastal bo zvok, ki je globlji, če je steblo krajše.

PIŠČALKA IZ BEZGOVIH VEJ Pripomočki: bezgove veje, žepni nož.

ŽVIŽGAJ KAKOR KOS

ZVOKI NARAVE

Iz bezgovih vej si lahko izdelamo piščal. Za to potrebujemo ravno bezgovo vejo, ki naj bo debela najmanj 1 cm in dolga vsaj 5 cm. Iz notranjosti veje s pomočjo tanjše palice odstranimo mehki stržen, s katerim je palica zapolnjena. Nekaj centimetrov pred koncem Pripomočki: marelična koščica, paličice zarežemo pravokoten rez do četrtine debeline, nato zarežemo še poševen rez, ki igla. se stika z navpičnim, tako dobimo zarezo. V Vzemi marelično koščico. Oba sprednji del palilce nato vstavimo čepek, ki smo konca preluknjaj z ostrim pred- ga oblikovali iz leske ali kakega drugega memetom in z iglo izbrskaj vsebino. hkega lesa. Čepek izdelamo tako, da poiščemo Zdaj zapiskaj na svojo piščalko. Drži leskovo palico, ki naj bo enake debeline. kot je debelina očišene luknje v bezgovi palici. jo med zobmi in oblikuj zvok s pomočjo jezika. Leskovo palico nato iz ene strani stanjšamo za približno 1/3 debeline ter jo vstavimo v bezgovo palico. Čepek naj ne sega dlje kot je zareza v bezgovi palici. Nato izdelamo še en čepek, ki ga vstavimo na drug konec bezgove palice in ki naj tesno zapira konec bezgove palice.

PIŠČALKA IZ ŽELODA Pripomočki: želod.

Želodovo kapico stisni med kazalec in sredinec, tako da bo luknja obrnjena navzgor. Kapica se popolnoma skrije med prstoma, na vrhu ostane majhna luknjica, skozi katero pihneš in zažvižgaš. 33

»Ko boste na svojem vrtu zagledali deževnika, takrat boste vedeli, da ste ustvarili okolje, ki podpira življenje.« Louise L. Hay

KUHAJMO Z NARAVO

ČRNI BEZEG Črni bezeg (Sambucus nigra) je vsesplošno razširjena rastlina, ki za svojo rast ne potrebuje prav veliko, zato ga je moč najti skorajda na vsakem vrtu. Raste v obliki grma ali 3 do 9 m visokega drevesa. Listi so dolgi do 30 cm, lihopernati in sestavljeni iz 5 do 7 podolgovatih, nazobčanih lističev, ki imajo značilen vonj. Številni dišeči cvetovi so beli do rumenkasti, imajo 5 venčnih listov in so združeni v velika, sestavljena socvetja, ki v premeru merijo od 15 do 25 cm. Je samooplodna rastlina, cvetovi močno dišijo, vendar ne privabljajo žuželk. Rastlina cveti junija in julija. Plodovi so kroglaste, črnovijoličaste bleščeče jagode. Cvetove lahko uporabimo za čaj, izdelavo šabese ali bezgovega vina. Plodovi so uporabni za kuhanje marmelade ali sirupa, ponekod pa iz njih kuhajo tudi žganje in izdelujejo črnilo. Pripomočki: bezgovi cvetovi, sestavine in pripomočki za peko palačink. Iz bezgovih socvetij si lahko naredimo okusne “ocvrtke”, s katerimi si popestrimo poletni jedilnik. Ocvrtke pripravimo tako, da v maso za peko palačink 34

pomočimo očiščena in oprana bezgova socvetja ter jih popečemo na vročem olju. Ocvrta socvetja položimo na papirnate brisačke, ki vpijejo odvečno maščobo ter jih po želji posladkamo. Dober tek!

SLASTNI LISTI Pripomočki: sveži metini listi, čokolada, voda in lonec. Z malce vode v posodi počasi raztopi čokolado. Vanjo pomoči liste sveže mete. Ohladi in pojej.

DIŠAVNICE PRI TEBI DOMA Pripomočki: velik lonec ali več manjših lončkov z zemljo, pesek, humus in sadike dišavnic. Izbiraš lahko med žajbljem, timijanom, drobnjakom, peteršiljem in lovorjem. Lahko izbereš tudi kakšno drugo dišavnico, ki bi jo želel imeti doma. Na dno lončka vsuj pesek, da lahko voda, ko navlaži humus, tudi

dokler semena ne bodo vzkalila, nato pa jih prestavi na svetlo, npr. na okensko polico. 4. Ko kreša zraste, jo ostrizi in uporabi kot nadev za sendvič. Pa dober tek!

KOPRIVNI NAMAZ

KREŠA V JAJCIH Potrebuješ: • 2 jajci • skledico • vato (v kroglicah) • vodo • semena kreše

1. Dobro operi liste, jih sesekljaj in zmešaj z maslom. 2. Potresi z moko, dodaj juho, nato pa še na kocke zrezan krompir in na blagem ognju kuhaj 30 minut. 3. Zlij v mešalnik in mešaj, da nastane gladka zmes. H koprivnemu namazu postrezi kose kruha s sirom in popečene v pečici.

KUHAJMO Z NARAVO

odteče. Napolni lonček z mešanico zemlje in humusa ter posadi sadike. Redno jih zalivaj! Najprimernejši čas sajenja je marca ali aprila.

Potrebuješ: • 200 g mladih koprivnih listov • 4 krompirji • 4 velike žlice kisle smetane • 20 g masla • 1 velika žlica moke • 1 liter goveje juhe • kruh in sir po želji

1. Jajci previdno ubij in vsebino zlij v skledico. 2. Kos vate (kroglico) zmoči v hladni vodi in ga namesti v prazno polovico jajčne lupine. 3. Vato posuj z nekaj semeni kreše. Jajčni lupini postavi v temen prostor za dva dni oz. 35

VIRI

• Tola, Jose (2 005). Šolski ek ološki vodnik. • Bezuel, Sylvi Ljubljana: Tehn e (1998). Mla di Robinzon: • Cornell, Jose Na deželi. Ljub iška založba Slovenije. ph (1994). Prib ljana: Mladins liž • Gourier, Jam ka knjiga. es (1997). Mla ajmo naravo otrokom. Cel je: Mohorjeva di robinzon: V • Fitzsimmon družba. s, Cecilia (199 gozdu. Ljublja na: Mladinska 7). 50 zamisli • http://www.n za otroke v na knjiga. atura2000.go ravi. Radovljica v.si/ (maj 2010 • http://www.n : Didakta. ) aturely.com/a rchives.htm (m • http://dragon aj 2010) .sleepdeprived .ca/games/eco • http://wilder dom.com/gam lo es/Environmen gical/ecology.htm (maj 20 • http://www.u 10) talActivities.h ltimatecampres tml (maj 2010 ource.com/site • http://www.in ) /camp-activiti quiry.net/OUT es/nature-gam DOOR/winter/ • http://www.n es.page-1.htm activities/gam etwoods.com es/nature.htm l (maj 2010) /d-games.htm (maj 2010) l (maj 2010) ZSKSS – Zd ruženje slo venskih ka Ul. Janeza Pav toliških ska la II. 13, 1000 vtinj in ska Lj http://skavtski vtov -dom.skavt.net ubljana, +386 (0)1 433 21 30, zskss@sk avt.net, Želite pom agati skavts kemu okolj skemu cen tr u? TR: 02 14-0001-10 96-119. Izbor in pri redba deja vno Fotografije : Marko Puška sti: Bena Briški, Marjeta K os, Marko Puš rič, Lenart Gira Marko Polajna karič, Lucija S ndon, Maja P r im ejovnik, Jaka Risbe: Mirjam Zupanc, Gašpe ončič, Manca Zupančič Kržič, Bena B r Potočnik, Urb riški Uredila in le an Čepon, ktorirala: S abina Rupnik Grafična za Suhadolnik snova, obli kovanje in Tisk: Salve d. prelom: Urb o.o. an Čepon 1000 izvodov Ljubljana, juni j 20 Brezplačna pu 10 blikacija, nam enjena za inte rno uporabo. Pri izvajanju de javnosti okoljs ke vzgoje in iz daji gradiv na s finančno po dpirajo: