Sovzgoja pp splet by Skavtinje in skavti

KAKO DOBRO POZNAÅ SVOJEGA SKAVTA? Gradivo za voditelje popotnikov in popotnic

Uredila: Urška Mali Kovačič Avtorji: Urška Mali Kovačič, Alenka Oblak, Špela Krobat, Petra Zalar Premrl, Primož Mekuč Lektoriranje: Teja Bačar, Milan Kobal, Mateja Berlot, Sabina Rupnik Suhadolnik Oblikovanje in ilustriranje: Viktor Höchtl Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

KAZALO UVOD......................................................................................................................................................................... 4 KDO JE TA TVOJ SKAVT?..........................................................................................................................................5 OPIS RAZVOJA OSEBE V STAROSTI 15-16 IN 17-20 LET.......................................................................................5 KAJ MISLIJO NAŠI SKAVTI?................................................................................................................................... 13 RAZISKAVA MED POPOTNICAMI IN POPOTNIKI............................................................................................. 13 KAKO OSEBNO SPREMLJATI SKAVTA, KI MI JE ZAUPAN?..............................................................................25 VODILA ZA POGOVOR............................................................................................................................................25 ZAPISKI....................................................................................................................................................................32 VIRI...........................................................................................................................................................................37

UVOD Draga voditeljica, dragi voditelj veje popotnikov in popotnic! Se tudi ti pogosto sprašuješ, kaj se dogaja s tvojimi skavti, se tudi tebi zgodi, da jih kdaj nikakor ne moreš razumeti, se ti zazdi, da te zgolj izzivajo … ? Precej verjetno je, da boš, ko boš poglobljeno razumel-a njihovo razvojno obdobje, lažje sprejel-a ta izzivanja, ker boš ugotovil-a, da morda drugače niti ne znajo, ne zmorejo … ali pa kako pomembno je, da kakšen konflikt razrešijo ravno v tem obdobju. Pred teboj je gradivo, ki je nastajalo v preteklem letu, ko smo z državnimi voditelji vej raziskovali realnost naših članov in iskali primerne pripomočke za osebno spremljanje otrok in mladostnikov. V prvem delu te čaka podroben opis razvojne psihologije tega starostnega obdobja, sledijo rezultati raziskave in v zadnjem delu ti predstavljamo vodila kako dobro voditi pogovor s svojim popotnikom ali popotnico. Naj ti bo v pomoč pri delu v veji. Srečno pot, Urška, Nepohodljiva mravlja

KDO JE TA TVOJ SKAVT? OPIS RAZVOJA OSEBE V STAROSTI 15-16 IN 17-20 LET Ker je v nekaterih stegih veja popotnic in popotnikov ločena na noviciat in klan, smo tudi v opisu ti dve starosti ločili. Videl boš tudi, da smo, kljub temu, da skavti govorimo o celostni vzgoji, v tem poglavju razvoj mladostnika spisali ločen po šestih področjih razvoja. Mladostništvo nastopi med enajstim oz. dvanajstim letom starosti, predpubertetne in pubertetne spremembe pa se v povprečju prej pojavijo med dekleti. Delimo ga na zgodnje mladostništvo (11-14 let), srednje mladostništvo (15-16 let) ter pozno mladostništvo, ki traja do približno 22. leta starosti. To razvojno obdobje se začenja s predpuberteto in puberteto, obdobjem pospešenega telesnega razvoja, vključno z razvojem reproduktivne zrelosti, ki sledi intenzivni telesni rasti, kar pa spremljajo tudi pomembne psihološke spremembe. To so leta velikega fizičnega in socialnega razvoja, leta kritičnega mišljenja in prevrednotenja, samozavedanja in samoocenjevanja posameznika. Za to prehodno obdobje je značilen skladen razvoj fizične, miselne in spolne zrelosti. V mladem človeku narašča želja po samostojnosti: sam želi načrtovati, izbirati in se odločati. Maria Montessori uči, da je to čas velikih diskusij in debat, čas za raziskovanje in utrjevanje misli in tudi odgovorov na pomembna moralna vprašanja.

Razvojne naloge v obdobju mladostništva V vsakem obdobju mora posameznik za napredovanje na različnih področjih razvoja usvojiti pomembne razvojne naloge. V obdobju mladostništva se slednje nanašajo na: prilagajanje na telesne spremembe (spremljanje in razumevanje telesnih sprememb, sprejemanje lastnega zunanjega videza brez pretiranih frustracij, razvoj samostojne skrbi za zdravje in razvoj strategij za učinkovito telesno delovanje); čustveno osamosvajanje od družine in drugih odraslih; oblikovanje socialne spolne vloge (prevzemanje spolne vloge, urjenje vedenja v tej vlogi, kar je odvisno od kulturnih norm, ki to vlogo določajo); oblikovanje novih in stabilnih socialnih odnosov z vrstniki (oblikovanje prijateljstev istega spola, razvoj socialnih spretnosti, sodelovalnega vedenja, avtonomne medodvisnosti v vrstniški skupini); razvoj socialno odgovornega vedenja (izbira in zavzemanje za družbene vrednote in cilje v pluralistični družbi, ki jim posameznik v svojem življenju sledi, kar vključuje tudi prevzemanje odgovornosti za druge ljudi in družbo); priprava na poklicno delo (izbira poklicne poti); priprava na partnerstvo (razvoj socialnih interakcij z nasprotnim spolom); oblikovanje vrednotne usmeritve (opredelitev za določene vrednote, oblikovanje vrednotnega sistema).

Oblikovanje identitete mladostnika Za razvojno obdobje mladostništva je ključno oblikovanje identitete posameznika. Identiteta vključuje: razumevanje sebe (skozi spoznavni vidik), posameznikovo težnjo, da se spreminja, in posameznikovo usmeritev do drugih ljudi in dogodkov. Mladostnik v tem obdobju odgovarja na temeljna vprašanja - razvije občutek o sebi (si odgovori na vprašanje: »Kdo sem jaz?«), sprejeme odločitve na poklicnem področju ter na področju spolne in socialne vloge. Za oblikovanje identitete sta ključna kriza in opredelitev. Kriza pomeni obdobje raziskovanja, tehtanja med posameznimi možnostmi, preizkušanja alternativ, medtem ko obdobje opredelitve označuje osebno investicijo v določeno dejavnost, opredeljenost za cilje in vrednote. Mladostniki tako lahko izoblikujejo; - Razpršen identitetni položaj - ne razmišljajo, ne raziskujejo in preizkušajo različnih vlog na aktiven način in večinoma v svojih dejavnostih ne najdejo smisla. Ta identitetni položaj s starostjo upada. Le še redki mladostniki na začetku veje PP so v tem identitetnem položaju. - Privzeti identitetni položaj - so trdno opredeljeni za cilje, vrednote in vedenjski slog, ki so mu jih določili drugi. Le še redki mladostniki na začetku veje PP so v tem identitetnem položaju. - Odloženi identitetni položaj pomeni »obdobje odloga«, ki si ga mladostnik vzame, da bi pretehtal različne možnosti. Posameznik v tem identitetnem položaju veliko razmišlja, išče informacije in preizkuša različne socialne vloge. Ta identitetni položaj je posebej značilen za srednje mladostništvo (starost 15-16 let), kar sovpada z našim noviciatom PP. - Doseženi identitetni položaj - mladostnik na podlagi preteklih izkušenj in razmisleka oblikuje nov konstrukt pojmovanja sebe. Ta postaja s starostjo vse pogostejši, opazni so porasti ob zaključevanju srednješolskega šolanja. Ravno tako je doseženi identitetni položaj v tej starosti pogostejši med dekleti, kar pomeni, da si dekleta hitreje kot fantje oblikujejo identiteto. Identiteta se najkasneje razvije na podpodročjih religije in politične ideologije. Identiteta se v mladostništvu oblikuje na več načinov: Z modelnim učenjem – z zavednim ali nezavednim opazovanjem drugih, tako imenovanih modelov. Ti so predvsem vrstniki (v primerjavi s prejšnjimi obdobji predvsem ti postajajo čedalje pomembnejši) ali vzorniki iz medijev, starši, učitelji, trenerji … in ti, dragi skavtski voditelj. - s preizkušanjem različnih vlog, s čimer se lahko mladostnik odloča, kaj bi postal, kaj mu je pomembno in komu pripada. S tem preizkušanjem naredijo tudi veliko napak, ki odrasle voditelje najbolj motijo: npr.

bi šel na tabor, ne bi šel na tabor, ima čas, nima časa, menjuje partnerje ... Pomembno je, da imajo čim širšo možnost izbire, da spoznajo več različnih vlog, ki jih je možno prevzeti v življenju. Tista odločitev, ki jo bo na koncu sprejel, bo tako bolj trdna. Mladostnik v noviciatu

Spoznavni razvoj Razvijati se začnejo bolj odrasle oblike mišljenja (pojavi se t. i. intelektualni skok). Spremembe v mišljenju se še vedno nadaljujejo v smeri bolj učinkovitega logičnega sklepanja, v vse večji kapaciteti obdelave informacij, v širšem razumevanju socialnega in predmetnega okolja … Inteligenčni skok sovpada z biološkim skokom in zanj je značilno povečanje in trajanje namerne pozornosti, sposobnost osredotočanja na pomembne informacije in s tem zavračanje nerelevantnih podatkov. Pri posameznikih zasledimo učinkovito kombiniranje podatkov in ustrezne miselne predstave. Narašča kompetentnost v reševanju intelektualnih nalog in v hitrosti mišljenja.

Čustveni razvoj Pojavijo se izrazita dolgoročna ali kratkoročna »stanja skrbi«. Zanje je značilno, da se namišljeni neugodni rezultat še ni pojavil, običajno pa tudi ni tako zelo neugoden, kot si je posameznik sprva predstavljal. Kratkoročne skrbi se nanašajo na bližnjo prihodnost in pomenijo predvsem skrb o tem, kako se bodo na posameznika odzvali drugi ljudje, pomembne osebe ali množica, če se bo vedel neprimerno oziroma v nasprotju s sprejetimi standardi ali če bo med drugimi izstopal v neprimerni smeri. Najbolj jih skrbi, kaj si bodo o njih mislili drugi, in največ skrbi je vezanih na spremembe v videzu (npr. kaj si bodo sošolci mislili o meni sedaj, ko imam nov zobni aparat). Kot izvor anksioznosti se v tem obdobju pojavlja strah pred izgubo nadzora nad seboj (ta je najbolj izrazit med agresivnimi in pogosto jeznimi mladostniki). Nov potencialni izvor anksioznosti je lahko tudi spolnost. To obdobje je za večino posameznikov zaznamovano s prehodom iz osnovne v srednjo šolo (in mnogokrat iz čete v klan) in s tem v oblikovanje novih vrstniških združb. Ob vseh teh spremembah se lahko pri mladostnikih pojavi tudi socialna anksioznost, ki izvira iz socialne plašnosti in se izraža tako na čustveni kot vedenjski ravni. Posameznik doživlja čustva napetosti, neugodja, … doživlja željo po umiku iz situacije, nespreten je pri komunikaciji in težko navezuje stike z drugimi. Mladostnikom v noviciatu so lahko interakcije z neznanimi ljudmi, z osebami nasprotnega spola, predstavniki avtoritete (učitelji, starši, tudi skavtskimi voditelji) neprijetne. Neradi so izpostavljeni javnosti, govorijo v javnosti …. So pretirano osredotočeni na to, kaj si bodo o njih mislili drugi in ne na

sporočilo, ki ga želijo z nastopom podati. Postajajo čedalje kompetentnejši v uravnavanju svojih čustev. Mladostniki prepoznavajo in izražajo tudi čustva žalosti, strahu, anksioznosti, sramu in sočutja, jeze, gnusa, zadrege in prezira. Pomembne razlike se pojavljajo le pri izražanju pozitivnih čustev, in sicer naj bi dekleta v večji meri izražala veselje in presenečenje in so nasplošno čustveno bolj izrazna kot fantje. Predvsem za fante je značilno, da začnejo nekatera čustva prikrivati (npr. izražanje strahu).

Socialni razvoj Ena najopaznejših in najpomembnejših sprememb je sprememba odnosov z vrstniki, sorojenci, starši in drugimi odraslimi. S postopnim osamosvajanjem posameznika prihaja do sprememb družinskih odnosov. Mladostniki ne zavračajo svojih staršev, ampak od njih želijo nasvete, zaščito in pomoč. Veliko mladostnikov s starši sodeluje pri oblikovanju družinskih dogovorov. Najpogostejši so kompromisi glede nočnih izhodov, učenja, obveznosti v gospodinjstvu, porabe denarja; zanimivo pa je, da večina meni, da so omejitve, ki jim jih postavljajo starši, smiselne in dobre. Veliko jim pomeni možnost samostojnega (so)odločanja. Kar mora ključno vplivati na oblikovanje programa in načina vodenja v noviciatu. Pri osamosvajanju od primarne družine, oblikovanju identitete in ne nazadnje vzorcev moralnega obnašanja imajo pomembno vlogo vrstniki. V starosti mladostnika v noviciatu, so njegovi odnosi s prijatelji najbolj intimni in intenzivni. Prijateljske skupine mladostniku ponujajo kontekst za pridobivanje in razvijanje socialnih spretnosti ter za »eksperimentiranje« z različnimi vrednotami in vlogami, ki poteka brez nadzora odraslih in zato igrajo pomembno vlogo v socialnem razvoju. Družba pomeni za mladostnika varen prostor – varnost začasne identitete, ko se oddaljuje od družine in začenja oblikovati celostno podobo o sebi. Prijateljstva skozi mladostništvo vedno bolj temeljijo na skupnih podobnostih, značilnostih, stališčih in prepričanjih. Tako fantje, kot dekleta opisujejo prijatelja kot posameznika, ki je vedno pripravljen na odprt in odkrit pogovor; vreden zaupanja; zanesljiv vir opore v težavah; posluša drugega, tudi če se z njim ne strinja; s katerim si lahko delijo svoja prava čustva, interese in stališča; s katerimi si izmenjuje nasvete. V tem obdobju mladostniki pri prijateljstvu poudarjajo vzajemno razumevanje, medsebojno zaupanje, empatijo, čustveno angažiranost … Prevladujejo istospolna prijateljstva (kar pomeni, da fantje prijateljujejo s fanti in punce s puncami). Počasi jih začnejo zanimati zmenki, zato se pogosto istospolne skupine deklic ali dečkov začnejo med seboj približevati in se več družiti tudi skupaj. Takšne, glede na spol mešane klike omogočajo mladostnikom spoznavanje nasprotnega spola, pri tem pa še v večini ne gre za zelo tesne intimne stike. V tem obdobju se razvije družbena stopnja zavzemanja perspektive. Posameznik prijateljstvo razume kot odnos med samostojnimi, a hkrati vzajemno odvisnimi posamezniki. Z napredovanjem v zavzemanju perspektive so posamezniki v večji meri sposobni upoštevati različne možne perspektive, da vidijo svoje potrebe in tudi potrebe/želje drugih ljudi. V tem obdobju mladostnik še vedno poskuša ugotoviti kdo sploh je, komu pripada, kaj ga zanima, kaj

želi ustvariti, kaj zna, kdo ga spolno privlači, kaj mu je pomembno, kakšne so njegove vrednote … Večje samozavedanje vpliva na nove vidike samospoštovanja in oblikovanja lastne identitete. Samospoštovanje se razvija s pomočjo odnosov z drugimi, v katerem posameznik zaznava sebe kot pomembnega/ nepomembnega drugim osebam, povečuje se z majhnimi dosežki ali uspehi, ki jim sam ali drugi pripisujejo pomembno vrednost. Mladostniki z nižjo samopodobo so bolj nagnjeni k temu, da ustrežejo drugim in so tudi bolj izolirani v socialnih odnosih. Pomembno je, da voditelj noviciata ve, da s petnajstim letom starosti samospoštovanje upade, ker posameznik prehaja v nova okolja, nove socialne skupine, izstopa iz ustaljene skupine svojih prijateljev, vrstnikov in učiteljev, ampak se mora začeti dokazovati povsem novim ljudem. Na prehodu iz osnovne v srednjo šolo mladostnik raziskuje poklicne možnosti. Vedno bolj se začne zavedati izobraževalnih zahtev in pomembnosti svojih individualnih značilnosti pri opravljanju različnih poklicev. Fantje v večji meri izražajo značilnosti realističnega tipa osebnosti (praktično spoprijemanje s problemi, razvite mehanske sposobnosti, socialno manj spretni, konformistični, preprosti, spontani, odkriti, materialistični), medtem ko dekleta v večji meri izražajo umetniški in socialni tip (dobre besedne in medosebne sposobnosti, empatičnost, družabnost, sodelovanje, nekonvencionalnost, čustvena izraznost, odprtost, intuitivnost). Zelo je pomembno, da posameznikom omogočamo različne dejavnosti, nudimo podporo, da spoznavajo različna poklicna področja in ga s tem razbremenimo in mu olajšamo čustveno napetost v tem prehodu v nova socialna okolja. In skavtsko okolje je idealno za to!

Moralni razvoj Ko moralno presoja, ostaja mladostnik v tem starostnem obdobju orientiran na družbo, ki ji pripada. Pomembna mu je skrb za ugodne medosebne odnose v skupnosti, kar pomeni, da če ta določeno vedenje odobrava, potem je takšno ravnanje zanj pravilno in obratno. Z nastopom pubertete se pri mladostnikih postopno razvija sposobnost oblikovanja lastnih sodb. S samozavedanje sebe in svoje svobode volje se bistveno spreminja napredek v moralnem razvoju oziroma moralnih sodbah.

Duhovni razvoj V tem obdobju se posameznik še vedno lahkoto prilagaja splošnim zahtevam družbe in religiozne institucije in deluje nekoliko konformistično, saj ne reflektira svojega sistema vrednot, norm, drž in podob, ki ga je prevzel. Verovanje na tej stopnji mora spojiti vrednote in vedenje ter položiti temelj osebni identiteti in pogledu na življenje. Pride do sinteze, ki pa še ni osebna in avtonomna. Gre za način izbiranja in ustvarjanja ravnotežja med konvencionalnimi pričakovanjih posameznikovih različnih okolij. Dekleta je v primerjavi s fanti v tem obdobju pomembnost veri izkazujejo s prisotnostjo na religioznih obredih in s članstvom v različnih duhovnih skupinah. Doživljajo močnejšo duhovno

povezanost s svojo vero in se čutijo povezane z Bogom prek molitve, iščejo podporo in usmeritve pri katehetih in voditeljih. Tudi ko imajo osebne probleme, občutijo zagotovilo, da je Bog prisoten in pomemben v njihovem življenju. Iz vere črpajo udobje in varnost.

Biološki razvoj S petnajstim letom starosti mladostniki že vstopijo v obdobje pubertete, ki ga spremlja močno povečano izločanje spolnih hormonov in hiter ter dokončen razvoj sekundarnih spolnih znakov. Pride do pospešene pubertetne rasti in spolnega razvoja, ki sta regulirana z izločanjem rasnega faktorja in spolnih hormonov. Testosteron pri fantih povečuje mišično maso, rast notranjih organov (pluča, srce) in vpliva na spremembe glasu. Izločanje estrogena pri dekletih vpliva na rast prsi in maternice ter na porazdelitev maščobnega tkiva in kosti. Prva menstruacija se lahko pojavi že pri devetem letu starosti, v povprečju pa nastopi s 13. Letom. Pred tem obdobjem so fantje le malenkost višji od deklet, po tem obdobju pa je razlika v telesni višini v povprečju za 13 centimetrov. Ramena in mišičevje se pri fantih močno povečujejo, medtem ko so boki in maščevje močnejši pri dekletih. Fantje so močnejši tudi v mišični moči. Hormonske spremembe v puberteti ne povzročijo le rasti mišične mase, temveč tudi pospešeno rast notranjih organov. Po petnajstem letu starosti nastopi čas za razvoj energijskih gibalnih sposobnosti (moč, največja hitrost, absolutna vzdržljivost). V Sloveniji se več kot polovica fantov in deklet v tej starosti ne giblje dovolj in so v slabši telesni kondiciji, kot generacije deset let nazaj. Mladostnik v klanu

Spoznavni razvoj Mladostnik na tej stopnji nadgrajuje sposobnost ustvarjanja hipotez, gledanja z različnih perspektiv, upoštevanja različnih možnosti v posameznih situacijah, reševanja problema na sistematičen način … Pri dokazovanju svojih trditev so sistematični, natančni in logično prepričljivi. Razlike med posamezniki so lahko precejšnje, saj so je razvoj teh sposobnosti odvisen od količine njihovih izkušenj. Miselne probleme rešujejo tako, da na podlagi svojega znanja, izkušenj in upoštevanja vseh možnosti izpeljejo različne hipoteze, ki jih nato sistematično preverjajo. Pri tem upoštevajo različne možne razlage, celo tiste, ki jih ocenjujejo kot nenavadne, oddaljene od vsakdanjih izkušenj, in iščejo dokaze za ali proti vsaki izmed njih, preden eno izmed njih sprejmejo kot pravilno. Realnost mu je ob takem razmišljanju je ena od možnih opcij, zato se ti bo kot voditelju večkrat lahko njihovo razmišljanje zdelo povsem nerealno. Med mladostniki prihaja do velikih odstopanj, saj je razvoj (formalnologičnega mišljenja) postopen in se ne razvija v vseh kontekstih enako. Sposobni iz posamezne situacije sklepati na splošno pravilo (deduktivno razmišljanje).

Čustveni razvoj Anksioznost, neopredeljen strah oziroma napetost, se v tem obdobju lahko pojavi tudi v kontekstu konflikta med odvisnostjo in neodvisnostjo od staršev ter v skrbi glede vrstniškega sprejemanja. Po eni strani si posamezniki želijo biti neodvisni, po drugi strani pa so negotovi glede tega, ali so neodvisnost sposobni doseči v taki meri, kot si to želijo, saj se začnejo zavedati, da je z neodvisnostjo povezana tudi odgovornost za lastna dejanja, vključno z neugodnimi posledicami nepremišljenih ravnanj. Tudi vrstniški odnosi imajo pomembno težo in zato je še močneje izražena potreba po tem po sprejetosti v socialni skupini, kar ima nadaljnji vpliv na njegovo samospoštovanje in zadovoljstvo z življenjem. Kot enega najpogostejših razlogov zakaj nehajo hoditi k skavtom mladi v tem obdobju navajajo, da se ne čutijo sprejete v svojem klanu. Še vedno se pojavlja socialna anksioznost, predvsem, kadar je posameznik izpostavljen javnosti, mora kaj povedati ali nastopati in lahko izvira tudi iz zaznave lastne nekompetentnosti in napoveduje doživljanje tesnobnosti, zaskrbljenost pred negativnim vrednotenjem sebe. To pa je odvisno predvsem od osebnih lastnosti posameznikov.

Socialni razvoj Zaradi osamosvajanja od staršev, ki skozi mladostništvo postaja najbolj očitno, se pomembno spremenijo družinske interakcije. Mladostnikova komunikacija s starši postaja vse bolj selektivna, avtoriteta staršev je pogosto vezana na šolsko področje in uspešnost mladostnikov. Večina staršev naj bi tudi vedno bolj upoštevala mladostnikovo težnjo po zasebnosti. Slovenski mladostniki se s starši pogovarjajo predvsem o šolanju – šolskih ocenah, učenju, študiju, izbiri poklica, o vedenjskih normah, različnih življenjskih nazorih, vrednotah in družinskih problemih. Manj pogosto pa z njimi začenjajo teme o širših družbenih problemih in smislu življenja, še posebej pa se izogibajo pogovorom o spolnosti in drugih intimnih temah, zato je še toliko bolj pomembno, da tudi tem temam damo prostor v skavtskem okolju, sicer so mladi prepuščeni samim sebi (in neredko internetu) pri iskanju odgovorov na ta vprašanja. Prijateljstvo temelji na čustvenih odnosih, pojmovanjih, stališčih, ki si jih posamezniki delijo. Posamezniki razumevajo, da so konflikti sestavni del odnosa in da se pojavljajo zaradi individualnih razlik v osebnosti med prijatelji, ne pa zaradi vedenja enega izmed posameznikov. Mladostnik sprejema sodelovanje v paru, utrjuje vrednote, povezane z zanj idealnimi dejanji, ter poglablja smisel sodelovanja, ko gre za uresničitev konkretnih projektov. V metodi dela z vejo PP kot enega izmed metodoloških pripomočkov uporabljamo projekt klana, ki spodbuja ravno to – sodelovanje enakomisleče skupine s konkretnim ciljem. Želijo si razvijati nove sposobnosti, s katerimi se bodo lažje dali na razpolago skupnosti. V klanu jih izzovemo s služenjem, kjer imajo sposobnost razviti nove kompetence in videti njihovo uporabnost v konkretni situaciji.

Proti koncu obdobja mladostništva so posamezniki sposobni direktnega in neposrednega navezovanja stikov z nasprotnim spolom in ne potrebujejo več skupine, ki bi jim to olajšala. Sistem vodov tako ni več potreben in klan lahko zadiha kot ena skupina. Ko mladostniki oblikujejo lastne vrednote, stališča, norme in cilje, ne potrebujejo več jasnih oznak, kot so vedenje, oblačenje, jezik in želene dejavnosti.

Moralni razvoj Posameznik v svojih moralnih sodbah razlikuje med moralnimi pravili in dolžnostmi ter pravili in dolžnostmi, ki jih priznava njegova skupnost. Moralno pravilnost dejanj predvsem presoja z družbene perspektive, saj je prepričan, da pravila zastopajo nekaj, kar celotna družba pojmuje kot pravilno in dobro. Ravnanje v skladu z družbenimi pravili prinaša korist vsem posameznikom v družbi in najbolje ščiti njihove interese. Napredovanje v moralnem razvoju je odvisno od številnih dejavnikov. Enega pomembnejših (poleg spodbudnega okolja, družine in vrstnikov) predstavlja tudi izobrazba.

Duhovni razvoj Mladostnik v tem odbobju še vedno poskuša ustvarjati ravnotežje med pričakovanji različnih okolij, v katerih deluje. Se pa v večini nekoliko zniža stopnja konformizma, saj svoj sistem vrednot že počasi začenjajo reflektirati in preoblikovati. Počasi se premikajo v smeri individualnega refleksivnega verovanja. Razvija sposobnost sprejemati poglede druge osebe, kar ga prebuja za delovanje in ustvarjalnost. S svojo držo in načinom življenja se osvobaja mitov in odvisnosti od ostalih. Skavtski voditelj ima pomembno vlogo zgleda v verskem življenju mladostnika. na dekleta ima, še nekoliko bolj kot na fante, pomembno vlogo učinek verskih prijateljev, kar pomeni, da imajo dekleta, ki si z bližnjimi prijateljicami delijo ista verska prepričanja, večjo versko naklonjenost in se same pogosteje opisujejo kot verne. Izkušnja lokalne ravni pri skavtih nam mnogokrat kaže, da neredko mladi, ki so vpeti v skavte, pogosteje ostajajo aktivni v župniji. Ravno tako ima na dekleta intelektualni in znanstveni aspekt manj močan vpliv.

Biološki razvoj Pri fantih je v povprečju višji prirastek telesne višine v predpubertetni rasti kot pri dekletih, kar pa je vzrok za 12,5-centimetrske razlike v povprečni višini med odraslimi obeh spolov. Prav takšna razlika pa se med spoloma v povprečju pojavlja tudi pri telesni teži. Zaključek rasti pri dekletih nastopi v povprečju pri šestnajstem letu, takrat dosežejo 98 % končne višine. Pri fantih pa ta zaključek nastopi med sedemnajstim oziroma osemnajstim letom starosti. V pubertetnem obdobju se močno spremeni sestava telesa, kar se

odraža tudi v velikih razlikah med spoloma. Dečki v pubertetnem obdobju v večini pridobijo 30 kg, dekleta pa le 18 kg. Pri dekletih se predvsem pojavlja večji prirastek maščobnega tkiva – v tem obdobju se vsako leto povečuje za 1 %, pri fantih pa je opazno celo zniževanje deleža maščobnega tkiva. V času odraščanja se ne spreminjajo le razmerja in deleži posameznih masnih delov telesa, ampak se spreminja tudi njihova kemična sestava poleg drugih lastnosti posameznih tkiv.

KAJ MISLIJO NAŠI SKAVTI? RAZISKAVA MED POPOTNICAMI IN POPOTNIKI Z raziskavo smo želeli ugotoviti mnenja naših članov o izbranih temah, da bi kot organizacija bolje razumeli realnost, v kateri živijo. V raziskavi je sodelovalo pet klanov, ki so se pogovarjali o sledečih temah: punce in fantje, odnosi med njimi, stereotipi, spolno mešane skupine pri skavtih; oseba v procesu sprememb, oseba v skupini, vrednote, primerjava med tem, katere vrednote zagovarjajo in katere živijo. Uporabljena je bila metoda fokusne skupine. Nekaj ključnih ugotovitev Iz celotne raziskave najbolj izstopajo sledeče teme: Družabnost, dejavnosti z gibanjem, pri skavtih vsak lahko dela vse, ne glede na spol, tabor in večdnevne aktivnosti

Skavtske dejavnosti Med skavtskimi dejavnostmi so med priljubljenimi izstopale: Druženje, tabor in večdnevne dejavnosti, dinamične dejavnosti (za nekatere zelo dejavne, pri katerih se

moraš potruditi, da jih izvedeš, za druge pa ne tako zelo), spoznavati nove ljudi, hoja, raziskovanje okolja okoli tabora, delati stvari skupaj – občutek skupnosti, raznolike dejavnosti, da je za vsakega nekaj, narava, nove dejavnosti (različne kot v drugih, neskavtskih okoljih), večerni ogenj. Skavtske dejavnosti osebi pomagajo pri osebni rasti, učenju za življenje. S prijatelji in v prostem času imajo radi fizične dejavnosti, druženje, zabavo, glasbo, vendar drugače kot pri skavtih. Nekaj izjav mladih:

»Skavti, druženje, družabne igre in petje s kitaro ob ognju, doma pa greš s prijatli ven al pa na koncert, včasih paše tv pogledat.« »Tabori, ker tam si najbl ti ti in, kar ti v tistem trenutku paše, recimo kakšne take stvari, ki jih v običajnem življenju izven skavtov ne počneš. Recimo, ne greš kar tako v gozd in tam spiš al pa se dereš. ... dejansko greš preko svojih mej. Misliš da imaš neko mejo, k je ne boš mogel preseč, ampak na skavtih greš preko in ugotoviš, kaj vse je tvoje telo zmožno, in potem v navadnem življenju lahko rečem, da če sem na skavtih zmogla, bom pa tud zdej lahko.«

»Niso vsi enaki in enim bo všeč način od enega voditelja, drugim od drugega. In je fajn, da imajo pač te aktivnosti, da ima vsaka pridih od kakšnega voditelja, njegov pogled, ker tud za otroke je tako bolj univerzalno, da vsakega kej pritegne, nagovori, navduši. Da ni sam za ene zanimiv, za druge pa … koga se pa zanemarja oz. da on ne najde smisla.«

»Zarad tega, ker nismo vsi enaki in je glih ta naša različnost naša največja prednost. Lahko zarad te neenakosti vedno kej novga probamo, dosežemo, naredimo.«

»Meni je bilo pri skavtih najboljše to, kar smo počeli v četi in noviciatu. Tabori in podobno. V klanu sem več ali manj zaradi družbe.«

»Špartansko – takrat je bilo top. Ampak je bilo top tudi ko so se voditelji zamenjali, oboje je imelo neko prednost. Ful lagan tabor. Takrat smo se imeli ful dobro! Ampak če bi to imeli vsako leto, pa bi bilo že bedno.«

»Druženje, družba, da se zmeraj kaj dogaja, zmeraj kaj novega, zmeraj kakšna neumnost. Tudi družabni trenutki, zabavni večeri, ogenj, skupni tabori.«

»Pa ko si se zvečer ustavil, igral kitaro, si kaj skuhal, potem spal. Spanje je zelo v redu.«

»Moramo se do konca skregat, ne sme nas nekdo vmes ustavit, ko se kregamo, ker potem smo cel tabor skregani. Ker pol na koncu se tak umirimo.«

»Pa mogoče ne bi imel tolk natempiran program ...Pa bi mal gledal mesta.«

»Da bi šli bolj po divjini, da ne bi bilo treba v trgovino in bi imel vse s sabo, recimo v hribe, kjer ni tolk civilizacije, pa velik bi mela vživljanja (ambientacije) – da je ena zgodbica.«

Punce in fantje, stereotipi Razlike so bolj povezane z osebo (karakter itd.), ne s spolom, hkrati pa navajajo razlike. Upoštevati bi bilo treba kompetence vsake osebe, ne spola. V splošnem so dekleta bolj kritična do samih sebe kot fantje. Oboji so rekli: Dekleta komplicirajo, fantje so bolj sproščeni, ne vzamejo vsega tako resno kot dekleta. Fantje so fizično močnejši. Dekleta več govorijo. Nekateri so rekli, da ne razumejo drugega spola. Omenjajo, da so moški boljši v specializiranih stvareh, ženske pa so zmožne početi več stvari naenkrat. Večina se dobro počuti v svoji koži, samo eno dekle je reklo, da bi bila raje fant, ker nimajo mesečnega perila, pa ni jim treba roditi. Poudarjeni stereotipi v družbi: »Dekleta ne morejo delati vsega.« Dekleta pa menijo, da lahko, razen kakšnega fizično težkega opravila. Večina meni, da je stereotip tudi to, da morajo biti fantje močni, izgledati močni, dekleta pa naj bi bila lepa, urejena, suha. Kot otroci so večinoma lahko sami izbirali dejavnosti, drugi niso vplivali na njih. Nekatere so usmerjali, kako naj se vedejo (»dekleta ne delajo tega, fantje ne delajo tega«). Nekateri so mnenja, da je šola bolj za punce, in urejena zunanja podoba je pri učiteljih privilegirana. Pri skavtih lahko oba spola delata vse. Včasih dekleta niso pripravljena česa delati. Fizično težje delo opravijo fantje. Nekateri menijo, da si v tem okolju lahko, kdor si. Nekaj izjav mladih:

»Pač ni razlike v spolu, ampak so razlike v ljudeh, pač vsak drgačen.«

»Ne bodo oni svojih čustve tolk izražal, kukr recimo punce, čeprav najbrž so, k se oni pogovarjajo s svojimi prijatli, čist drugačni. Pač si tud ti drugače, k si s svojimi prijatli.«

»Punce se večinoma bolj premišljeno lotijo stvari. Fantje pa pač zberemo uno stvar, k se nam zdi najlažja, in ne razmišljamo, kaj bo šlo narobe.«

»Nisem zmerej, kot je za fanta značilno, se tud drugač obnašam.«

»Včasih pa ko si z nekom, ko mu zaupaš, s kakim prijateljem in se res pogovorita. Al pa kaka prijateljica. In lahko glih tako govoriš o teh bolj čustvenih temah.«

»Pa mogoče ženske včasih preveč vse organiziramo, čeprav za kakšne stvari so dobre.«

»Mogoče glede stereotipov se mi zdi, ker doma dost delam v delavnici, pa ti rečejo ... Zakaj pa ne bi mogla ženska brusit in sestavljat omare.«

»Mi gre pa na živce pri stereotipih. Ženska je lahko bolj možata in jo ne bodo smatral kot istospolno usmerjeno, medtem ko je nek bolj ženstven tip takoj smatran kot istospolno usmerjen.«

»Men je glih to všeč, k na skavtih si to, kot si. … Ne rabiš se nekaj dokazat, da bi bil nekaj več.«

»So tko bl fizično močnejši, pa tud lažje prenesejo kakšne žalitve al pa kakšno zbadanje. Punce vse bolj resno jemljemo.«

»Men je to drgač kul, da imaš mal svoje zadolžitve in oni svoje. Ne vem, zakaj bi se js nekaj silila, k v bistvu fantje velik lažje naredijo.«

»Ej, un kuhar se zbere in nardi najboljšo juho, se zgara en teden pa res nardi dobro.« – »Ne more pa zraven še polpet narest.«

»Ampak velikokrat kakšna naloga paše samo k fantom ali samo k puncam.«

»Zato pa mislim, da bi bilo najboljše, da bi si med seboj pomagali.«

»Recimo preprostost, v načinu razmišljanja se mi zdi pri moških veliko bolj dejansko izvedljivo kot pri ženskah, čeprav je vse bolj šlampasto.«

»Najboljše da se sestavi dobra ekipa obojnih. Fanti prispevajo preprostost, punce pa zrihtajo detajle.«

Stereotip: »Fantje ne jokajo, morajo biti nabiti. Ženske pa suhe.«

»Moški so bolj usmerjeni v eno stvar, ki jo imajo za naredit, imajo ožji spekter, ženske pa gledajo širše.«

»Ampak po navadi je bil najboljši ravno tisti (ogenj), ki so ga naredili fanti in punce skupaj.«

Fant: »Prvo leto so bili v četi 3 fantje in mi je bilo ful zakon. Ful so obvladali stvari, povezane z naravo. Jaz sem prej ubogal moške voditelje kot ženske. Moški so lahko bolj strogi, kar je tut potrebno pri skavtih.«

»Ja, mi smo še spontani.«

»Sej si lahko sproščen, samo vedno ima punca več v glavi, več pritiska.«

»Ful ne povejo to toliko na ven (punce).« »Pa veliko stvari zadržijo zase.«

»Niso vse reči za vse. :)«

»Mi samo hočemo biti gentlemani in ti prijet vrečko. Pa to je tudi neumno, ko hočeš biti prijazen, pa rečeš, da bi nosil vrečko. Pa ti ne da vrečke in te grdo gleda, ker si ji ponudil pomoč.«

»Mora bit tip kot ena kugla, ki hodi v fitnes vsak dan in tam dviguje uteži za ene ful neuporabne mišice, ženska pa more bit neka naličena barbika.« »To če čisto tako, če on hoče, to po navadi delajo ljudje, ki imajo nizek ego.«

»Ja, vsi dobimo sekire v roke (pri skavtih).« »V četi. Pri volčičih pa so vse punčke še bolj pod vplivom, kar te v šoli naučijo.« »Se pa pol v četi navadijo.« »Sej tut v četi še punce nočejo dosti sekat.« »Imajo v glavi tisto od staršev, da morajo bit fine, ne smejo nič delat.« »Pa ne da se jim.«

»Am, težko jih je opisat, če jih ne razumeš.«

»Mogoče so včasih tko grobi, pa sploh ne opazjo, pa ne v fizičnem smislu, ampak da kej rečejo, pa se jim ne zdi, da prizadanejo.«

»Punce morjo bit lepe, samo je včasih težko, k se ne počutjo zmer lepe. Fant je lahko tud zanemarjen, pri puncah je velik na izgledu.«

Izzivanje stereotipov: »Če bi vedel čemu se zoperstavit, pa ne poznam sovražnika.«

»Mene bi po mojem prej prijelo, da bi tko za hec čist ustrezala.«

»Ker šola je narejena na tak verbalni način, kjer so ženske bolj močne.«

»Tko pa ne sedi prava dama. Js lahko sedim kot mi paše!« »Kaj se dereš, fantje smo ponavadi preglasni.«

Vloge, ki jih imamo v življenju Najbolje se počutijo s prijatelji, zanje so najpomembnejše vloge, ki so povezane z odnosi, ne z delom ali čim drugim. Nekateri so rekli, da pri skavtih ne moreš izraziti vsega, kar si, ker se ne družijo dovolj. Radi so v skupinah, kjer so povezani, imajo dobre odnose z drugimi, kjer se lahko sprostijo. Nekaj izjav mladih:

»S prijatli lažje delim in povem kakšne take stvari, ker se ti zdi, da te oni bolj razumejo in ker smo v istih letih in ne pametujejo kot doma.«

»Js ne morem bit tle ista kot doma ali med prijatlji. Ker me je mal strah, da me ne bodo čudno gledal.«

»Po mojem zato, ker se ne družim toliko s temi ljudmi in jim ne moreš toliko zaupat kot tistim prijateljem, s katerimi sem veliko skupaj.«

»Če zberem eno, bi rekla mladinska skupina, ker smo tam res prijatelji, ki se družimo tudi izven nje.«

»Meni je trenutno najboljši del mojega življenja vse, kar je povezano z glasbo, ker je s tem tudi veliko povezano z ljudmi, ki jih na novo spoznaš, dogaja se veliko novega in na mojo osebnostno rast to najbolj vpliva.«

»Js mislim, da mi več pomenijo te medosebne vloge, kot pa vloga dijakinje, več mi pomeni, kaj sm do nekega človeka kot pa do neke ustanove. … mi pa bistveno več pomeni, to da sem lahko pp in sem prijateljica z Laro, kot pa sam naziv pp.«

Vsi ostali: »Tudi nam prijateljstvo največ pomeni.«

Prihodnost Starejši imajo ideje za prihodnost, za mlajše pa prihodnost sploh ni jasna. Tisti, ki so že bili sposobni govoriti o načrtih za prihodnost, si predstavljajo, da imajo najprej poklic/službo, nato pa družino. Nekateri se v prihodnosti vidijo v skavtstvu, v eni skupini se večina ni videla. Neredko je kot ena od želja v prihodnosti omenjeno bivanje v tujini. V eni skupini so se strinjali, da je za iskanje partnerja, s katerim bi imel družino, najboljša sproščenost. V drugi pa, da je bolje imeti več otrok, ker so edinčki razvajeni. Menijo, da pri skavtih največ dobiš za življenje v četi. Tudi v drugih skupinah menijo, da pri skavtih veliko pridobiš, tudi kot voditelj – za osebno rast, veliko možnosti se pojavi, srečaš nove ljudi, naučiš se vrlin in delavnosti.

Nekaj izjav mladih:

»Ne vem, kje se vidim. Nekje pač v zvezi s športom bi rada delala. Ne vem, kaj. Dejavnosti so mi v pomoč – iz vsega se nekaj naučiš za prihodnost.«

»Ampak včasih si tko, da ne veš, kaj bi, in ne vem, zakaj bi moral o tem razmišljat.«

»Po eni strani pa greš itak s tokom, kot je, je. … Ampak se moraš pa tud sam potrudit za tiste stvari.«

»Jaz si še ful ne predstavljam, ker se zdaj še iščeš.«

»Jaz samo upam, da ne bi imel tipičnega življenja: šiht, bajta, froci, familija. To se mi zdi, da ni ravno zame.«

»Jaz bi si želel imeti solidno službo, živel v svojem življenju, otrok še ne vem, če bi jih že imel takrat.«

»Najprej je pa itak treba faks končat, službo dobit, zaslužit za bajto.«

»Mogoče da res v tem času najdem, kaj mi je všeč, in tisto potem počnem.«

»Glede družine upam, da jo bom imel. Prosti čas upam, da bom združil s poklicem, da bom združil prijetno s koristnim.«

»Rabiš delavnost, še več delavnosti. Pa moraš biti dobr v tem ... najbolj pa pomaga, da te to veseli.«

»Rabiš podporo družine, potem pa rabiš enega pravega prijatelja, ki te pozna in zna podpirat.«

»Ja res je to, da se morš učit, morš pa tud počet stvari zraven, k te res veselijo, npr. šport. Načrtov pa nekak še nimam.« »Jaz si še ful ne predstavljam, ker se zdaj še iščeš.«

»Ne vem, po mojem ne bom več pri skavtih. Samo dobiš toliko izkušenj, pa potem naprej v življenju še naprej prenašaš to. Verjetno na svoje otroke.«

»Men se zdi dobr, da se ta raziskava naredi, ker dejansko pol imaš filing, da je nekomu mar zate, pa da se nekaj spreminja, da je v teku, da ne stagnira.«

»V klanu ne tolko, v četi se mi zdi, da dobiš veliko sposobnosti, bolj si navajen potrpet, postaneš iznajdljiv.«

»Meni se zdi fer, da če sem jaz toliko lepega doživel pri skavtih, da to vrnem s tem, da bom voditelj. Pa tut, sej je tut kul bit voditelj.«

»Ne samo da vrneš, sej tudi s tem, ko si voditelj, veliko dobiš, to načrtovanje pa vodenje.«

»Pa piliš svoje sposobnosti, brusiš se. Eni nikoli ne bojo dojeli, kako je to, če moreš spat na 50 cm v šotoru, z 8 folka, ki smrdi.«

Opažanja V mlajših skupinah jim je bilo težje odgovarjati na nekatera vprašanja. Rezultate raziskav lahko povežemo z vedenji o delu v skupinah in v mladinskem delu: Izkazuje se potreba po zavestnem delu voditeljev, da osebe spodbujajo, da se preizkusijo še v kakih vlogah, ki jim morda niso najbližje in jih ne bi prevzeli takoj. S tem se jim da možnost raziskovati različne možnosti in pristope v varnem okolju, kar lahko prispeva k osebni rasti mladih. Da se (z)gradi odnose, so potrebni čas, potrpežljivost in zaupanje voditeljev za vse vmesne korake, tudi ko se zdi, da je oseba morda izven poti ali da se nikamor ne premakne. Pristop voditeljev vpliva na to, kako mladi vidijo dejavnosti. Če voditelj ne ve, kaj bi s temo, bodo tudi člani bolj negotovi. Če bo voditelj prepričan o temi, tudi če bo vedel samo smer in ne bo vedel, do česa želijo priti, ter bo temeljila na potrebah, jo bodo člani prej vzeli za svojo. Dogajanje je vezano na okoliščine – ne more se ga razlagati izven teh okoliščin ali celo izolirano od okoliščin. Mladi potrebujejo konkretne usmeritve za izpeljavo aktivnosti, brez njih so v »praznemu prostoru« in težje kaj izpeljejo – morda samo v obliki vodilnih vprašanj, ki jim pomagajo pri korakih raziskovanja in razvijanja ideje. Primerjava z drugimi državami, kjer so izvajali raziskavo – Belgija, Grčija, Španija: V Španiji se fantje manj zavedajo izzivov spolov v družbi. Imajo podobna zanimanja, radi imajo potepe in taborjenje. Stereotipi o spolih obstajajo, vendar ne pri skavtih. Drugi spol pa vsi opisujejo z negativnega vidika. Vsi se vidijo pri skavtih čez 10 let. Zelo se zavedajo, da so pri skavtih del skupine, odločitve najraje sprejemajo v dogovoru. V Belgiji imajo fantje najraje športe, pri puncah nič ne izstopa. Razlike med osebami niso vezane na spol, ampak na vzgojo in starost. Zunanja podoba jim je pomembna. Punce in fantje vidijo punce kot bolj živčne. Fantje pa so bolj tehnični, manj vključeni. Za stereotipe menijo, da so fantje močnejši, ženske ostanejo doma, medtem ko moški delajo. Pri skavtih zgradbe večinoma delajo fantje. Pri skavtih ne čutijo pritiska, kdo morajo biti. V prihodnosti se vidijo z družino in v delu. Pri skavtih jim je dobro, ker so samostojni in lahko izbirajo, so odgovorni. V Grčiji radi počnejo stvari sami, radi se zabavajo, so aktivni, v naravi, ogenj, preživetje. Obema spoloma je pomembna zunanja podoba, po čemer se tudi sodijo. Fantje se v družbi obnašajo drugače kot takrat, ko si z njimi sam. Fantje so bolj preprosti in se prepustijo, punce komplicirajo, so pa bolj ranljive, se morajo bolj braniti. Razlike med ljudmi pa niso zaradi spola. Stereotipno je moški uspešen, če ima denar in moč, ženska pa, če ima družino in otroke. Hobiji so povezani s spoli. Pri skavtih ne čutijo pritiska stereotipov. Skavte bi dali v šole. Skavtstvo bo tudi v prihodnje del njihovega življenja. Večina se v prihodnosti vidi v tujini. Našli bodo ravnovesje med kariero in družino.

KAKO OSEBNO SPREMLJATI SKAVTA, KI MI JE ZAUPAN? VODILA ZA POGOVOR

KAKO SE LOTITI POGOVORA, DA BOM POSLUŠAL IN SE NE TRUDIL SAM REŠEVATI »TEŽAV« SVOJIH POPOTNIC IN POPOTNIKOV? Osebno spremljati mladega človeka v obdobju, ko išče odgovore na najbolj ključna vprašanja, si postavlja svojo identiteto in se osamosvaja iz varnega zavetja svojega doma, je velik izziv. Voditeljem se nam ob tem postavljajo številna vprašanja: Kako se tega lotim? Kako lahko odmislim sebe in ne vsiljujem mladim svojih pogledov? Kako jim lahko dam svobodo? In kako jih lahko vodim in usmerjam v njihovem iskanju rešitev in jim je rešujem sam njihovih težav? Saj jih morem rešiti in ne smem rešiti. Kako lahko prisluhnem mladim? In kako se lahko soočam s trenutki, ko sem nemočen? In kaj, ko se mi ne da pogovarjati? Voditelji čutite veliko odgovornost in vam ni vseeno, kaj bo z mladimi. Neredko čutite nemoč in izgubljenost … kako težko je spremljati nekoga, ko pa še sami nimamo odgovorov! Včasih pride trenutek, ko mlade želimo poučevati, jim soliti pamet, jim vsiljevati svoj pogled na svet. Za njih želim utirati pot v prihodnost, ker mislim, da vemo bolje od njih, kaj je dobro zanje. A sedaj že vemo, da tega ne smemo početi – le kako se lahko mladostnik osamosvoji, če pa nekdo drug dela in misli namesto njega? Skavtski voditelji se zato trudimo ustvarjati okolje, kjer so rešitve možne. Mlademu človeku zaupamo, da ima vse, kar potrebuje za rešitev, mi pa ga ob tem le spremljamo.

ŠE PREDEN POSTAVIMO VPRAŠANJE ... Da lahko mladim res prisluhnemo, je pomembno, da z njimi najprej zgradimo osebni odnos. Če nimamo odnosa, potem vsako vprašanje lahko izpade neprimerno, kot »vrtanje«. Tega pa nihče nima rad. Kako torej pridobiti mlade, da lahko začnemo graditi osebni odnos? Zaupnost, iskrenost in empatija so pomembni pogoji za to. Pogovor začnemo pri temah, ki jih zanimajo – odnosi z vrstniki, hobiji … le redke zanima šola. Interesi so dober začetek. Še posebno če smo aktivni - ura košarke, pot v hrib, skupno poslušanje glasbe … potem spontano pridejo na plano tudi teme, o katerih bi mladi želeli spregovoriti. Pomembno je, da pustimo, da se stvari razvijejo, kot jih mladi razvijajo in ne poskušamo kontrolirati pogovora. V klanu lahko to najlažje dosežem0 tako, da srečanja klana vključujejo interese posameznih popotnikov in popotnic. Tako se bodo preko sproščenega druženja odprle teme, o katerih se želijo mladostniki pogovarjati, pa jih sami ne znajo ali si ne upajo začeti. Še korak naprej pa je, če voditelj uspe sredi čisto nepovezanih situacij zaznati drobne namige, kaj popotnika ali popotnico zanima. Nekateri mladostniki (še) niso dovolj samozavestni, da bi kaj povedali o nekem svojem hobiju, sploh če odstopa od ustaljenih predstav (npr. fant, ki kvačka, ali punca, ki strelja). Poskrbimo, da se bodo čutili pripadne skupini in dobro se sprejete, tako bodo lažje razvili talent in se odprli. Mladi imajo lahko več interesov ali si interesi prihajajo v nasprotja. Nasprotni so si lahko tudi njihovi osebni interesi in pričakovanja staršev, obveznosti v šoli itd. Pri tem jim lahko pomagamo razjasniti zmedo, da prepoznajo, med čim se odločajo, da si lahko postavijo prioritete. Naloga voditelja je, da “prevaja” to, kar hočejo, v njihove potrebe - da jim pomaga odkrivati sebe. To pomeni, da začnejo vrednote uporabljati v konkretnih situacijah – da ozavestijo, kaj se dogaja, kakšna mnenja vplivajo nanje, in se odločajo o tem, kaj bodo naredili in zakaj jim je to pomembno. Na tak način dobijo strukturo, ki jim pomaga videti stvari drugače kot običajno. Tako odkrivajo svoje potenciale, česa so sposobni narediti in kje si želijo še napredovati. Da lahko mladi sami prepoznajo in si postavijo prioritete, da se trudijo vrednote zavestno živeti v vsakdanu, potrebujejo varno okolje, v katerem se voditelj zaveda, da je mladostnik v procesu velikih sprememb. Zato tega procesa ne vrednotimo, ne obsojamo. »To pa že ni prav! Pri nas delamo to tako. Po zakonu mora biti to tako in tako.« Če ostajamo samo pri teh stališčih, mladim ne omogočamo raziskovanja in preizpraševanja. Skavtstvo je v svojem bistvu ravno nasprotno temu – z učenjem z delom mladim skavtom omogočamo raziskovanje, saj le tako lahko postanejo zrele osebnosti, odgovorni državljani ter dejavni člani skupnosti. V pogovoru damo mladostniku možnost, da se izkaže, da kreativno razmišlja. Naši skavti sami pravijo, da marsikje drugje te možnosti nimajo. Pomembno je tudi ne označujemo lastnosti človeka kot dobre in slabe, še posebno ne v času raziskovanja in preizkušanja. Je pa pomembno, da z mladimo razpravljamo o tem zakaj je nekaj dobro ali slabo, saj tako lahko razumejo širšo sliko in se kompetentneje odločajo. Vse to je za voditelja zelo izzivalna vloga. Neredko vidimo kako mladi skrenejo s poti, se zbegajo v svojih preizkušanjih … Naj zaupamo, da bo vse v redu? Ga raje opozorimo? Naj na vse reagiramo? Če imamo zgrajen odnos in gradimo zaupanje z mladostnikom bomo vztrajali. Četudi bo težko.

Sem pripravljen biti tam in se soočiti z nečim, kar je zame kontroverzno, za mladega pa je proces iskanja? Katerih vrednot in prepričanj pri meni se ta situacija, tema dotika? Kako ostanem prisoten, tudi ko bo težko? Ne zato, ker bi imel odgovore. Zato, ker sem lahko. Kot učenec. To pomeni, da sem tudi sam v ranljivem položaju. Ker vem, da se novi odgovori rodijo iz srečanja reda in kaosa.

IZ R E A K C I J A V K R E A C I J A.

Kako lahko ustvarimo prostore za mlade ljudi, kjer smo lahko radovedni? Kako ustvariti dovolj varen prostor za to?

IN KAKO POSTAVIM VPRAŠANJA? Kdaj postaviti vprašanje? Kakšno vprašanje? Ali je to vprašanje res primerno? Kako pa naj dobim pozornost mladih, da se lahko pogovarjam z njimi? Najprej razmislimo o sebi – me človek resnično zanima? Temelj za postavljanje vprašanj je namreč radovednost. Če sem radoveden, če v sebi ne delam cenzure (Kaj je prav? Kaj moram narediti? Katere vrednote moram braniti? …), se vprašanje pojavi samo, saj gre preprosto za zanimanje o človeku. Če se s svojim popotnikom ali popotnico pogovarjam samo zato, ker mislim, da se moram, potem bom težko vzpostavil tak odnos, da bi se lahko resnično pogovarjala, in vse bo lahko izpadlo kot zasliševanje. Katero vprašanje je primerno? Katera vprašanja vodijo k odgovorom, ki jih mladostnik išče? Če se mi zdi, da je dobro dobiti nek odgovor, potem je vprašanje primerno. Predvsem zato, da bodo mladi našli odgovore, ki njim pomenijo nekaj. Seveda ne vrtam v človeka. Če mladostnik odgovarja enostavčno, ga lahko iskreno vprašamo, čemu to dela. Lahko se tudi znajdemo, na primer: “Kako si?”, “ V redu”, “Kako v redu si? Za dvojko, štirko?” Pomembno je, da vprašanj pri sebi ne blokiramo. Mladostniki se večkrat znajdejo v precej težkih situacijah in jih zelo podpremo, če smo jih pripravljeni vprašati tudi o tem. Seveda precenimo, ali je primerno, da ne gremo predaleč – morda bi potrebovali strokovno pomoč.

Prednost vprašanj pred odgovori je, da nas vprašanja odpirajo za raziskovanje, odgovori pa vodijo k zapiranju.

Vprašanja tako v nas kot v mladostnikih sprožajo različne reakcije – lahko odprejo moje razmišljanje ali zožijo možnosti. Lahko naredimo preprosto vajo. Katero vprašanje ima zame več moči? Koliko je ura? Kako odpiramo prostor, kjer se lahko srečata tvoj in moj zemljevid sveta? Kaj pomeni, da smo voditelji kot starejši bratje, sestre?

Ti je bila všeč ta aktivnost? Zaprta vprašanja zapirajo komunikacijo. To so vprašanja, na katera dobimo odgovor »Da« ali »Ne«, npr. Ste bili danes zadovoljni? Takih vprašanj postavljajmo čim manj. Vprašanja Zakaj?, Kako?, Kaj? so tista, ki pomagajo mlademu človeku narediti korak naprej. Takšna vprašanja imajo namreč moč, da spodbudijo odkrivanje, raziskovanje možnosti, nove misli. • Katero vprašanje bi pomagalo osebi za njeno iskanje/rast in ne temelji le ne moji radovednosti? Začnem spraševati in poskušam zaznati potrebo osebe. Oseba lahko vsakič odgovori v 5 besedah, pogovarjajta se 15 minut. • Oseba naj predstavi v nekaj stavkih svoj izziv. Postavim ji vprašanje, ki se mi zdi, da jo bo podprlo. Oseba potem da vprašanje na lestvico od 1 (najmanj v pomoč) do 10 (najbolj v pomoč). To lahko počnem tudi v skupini. Lahko naredimo tudi več krogov vprašanj.

Vsako vprašanje lahko damo na test: Ali na to vprašanje še nimam odgovora? Če že poznamo odgovora ali se nam zdi, kaj bi lahko bil pravi odgovor, potem ne gre za raziskovanje.

Potem, ko postavimo vprašanje ... Ko postavimo vprašanje z močjo, se pogosto zgodi, da ostanejo tisti, ki naj bi odgovorili, tiho. Vprašanje v ljudeh lahko zbuja marsikaj, saj odpira nova vrata, lahko da nanj še nimajo odgovora. Tišina je dober znak, da je vprašanje sprožilo nek proces, oseba takrat melje! Nikakor se je ne ustrašimo, saj je tudi ta del kakovostnega osebnega spremljanja. Zelo možno je tudi, da na vprašanje obstaja več kot en odgovor, da ni pravega odgovora. Zato se oseba loti raziskovanja. Ni potrebno, da takoj najde rešitev ali dejanje, in naj nas ne zavede, da bi popotniku ali popotnici ponudili odgovor oziroma rešitev. • Katero vprašanje bi postavil sebi, da bi se podal na raziskovanje, ki bi me popeljalo na globoko odkrivanje? • Kaj bi lahko bil prvi korak, ki ga lahko naredim tukaj in zdaj v povezavi s svojim raziskovanjem?

IN KAJ ZDAJ? POSLUŠANJE Poskušamo poslušati z empatijo. Kaj to je? Empatija je »spoštljivo razumevanje tega, kar doživljajo drugi« (Rosenberg 2003). Empatično poslušanje (drugih in sebe) je ključni element dobre komunikacije. Pomeni odpiranje in držanje prostora, v katerem se bo sogovorec počutil varno in sprejeto, v katerem se bo lahko iskreno izrazil, brez strahu, da bi ga poslušalec želel motiti, spreminjati, popravljati. Empatično poslušanje je tiha prisotnost, povzemanje, fokus na bistvu (potrebe, vrednote, kvalitete), sledenje dogajanju/življenju v drugem s celim svojim bitjem. Empatično poslušanje ni dajanje nasvetov, pripovedovanje svojih zgodb, pomilovanje, tolažba, zasliševanje, izobraževanje. Mladostniku najbolj pomagamo tako, da ga dobro opazujemo in povzemamo njegova občutja in potrebe, ki jih zaznamo v pripovedovanju. Ko ubesedimo in izrečemo pripomoremo k temu, da ozavestijo in lahko sami naprej raziskujejo svoje notranje dogajanje.

ZA KONEC. ALI ZAČETEK ... Kakovostno osebno spremljanje popotnikov in popotnic je kar zahtevna naloga, je pa nujno potrebno, če želimo svoje vzgojno delo kakovostno opraviti. Ne ustrašimo se, če pridem kdaj v pogovoru do točke, ko tudi sami nimamo odgovora na vprašanje, ki muči popotnika. Ponavadi mladostniki ne potrebujejo naših odgovorov in mnenj, ampak iščejo samo sogovornika, s katerim lahko debatirajo o temah, ki jih resnično zanimajo. Poleg tega za osebno spremljanje ne potrebuje točno določenega prostora in časa. Osebno spremljanje se zgodi na poti, med kuhanjem, med skupnim delom na srečanju klana ..., ko prisluhnem mladostniku in mu dovolimo, da izrazi, kar si želi. Preprosto smo tam, poslušamo in zaupamo.

ZAPISKI

VIRI • Bryant, A. N. (2007). Gender Differences in Spiritual Development During the College Years. Springer Science + Business Media, LLC. • Cecić Erpič, S. (2007). Psihosocialn razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva. V: V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 72–86. • Center za nenasilno komunikacijo (www.cnvc.org) • Chaplin, T. M. in Aldao. A. (2013). Gender Differences in Emotion Expression in Children: A Meta-Analytic Review. Psychological Bulletin, 139, št. 4, str. 735–765. • Delavnica z Maticem Muncem. ZSKSS, januar 2017. • Devine, R. T., & Hughes, C. (2013). Silent films and strange stories: Theory of mind, gender, and social experiences in middle childhood. Child Development, 84, 989–1003. • Farkas, T in Leaper, C. (2016). Psychology of boys. V: Wong Y. J. in Wester S. R. APA Handbook of Men and Masculinities. American Psychological Association, str. 357–387. • Kovač, J. (2016). Uporaba nenasilne komunikacije v konfliktnih situacijah pri delu turističnih vodnikov : diplomska naloga. Portorož: [J. Kovač]. • Kozina, A. (2012). Starostne razlike in razlike med spoloma v agresivnosti slovenskih učencev in dijakov. Psihološka obzorja, 1, 19–28. • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Znanstvena založba Filozofske fakultete. • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Iz tukaj so tudi ostali navedeni viri. • Montessori, M. (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod. • Papalia, D. E, Wendkos Olds, S. W., Duskin Feldman, R. (2003), Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Lubljana: Educy. • Prijatelj, E. (2008) Psihološka dinamika rasti v veri. Slomškova družba, Slomškova založba. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2008. • Puklek, M. (1997). Sociokognitivni vidiki socialne aksioznosti in njen razvojni trend v adlescenci. Magistrsko delo. Ljubljana Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. • Puklek, M. (2001). Razvoj vedenjske avtonomije mladostnikov v odnosu do staršev in vrstnikov. Anthropos, 49, (1-3), str. 63–74. • Rosenberg, M. B. (2003). Nonviolent communication : a language of life. Encinitas: PuddleDancer Press.

• Smith, R. L., & Rose, A. J. (2011). The “cost of caring” in youths’ friendships: Considering associations among social perspective taking, co-rumination, and empathetic distress. Developmental Psychology, 47, 1792–1803. • Šinigoj Batistič, I. (1995). Identitetni in emocionalni razvoj v adolescenci. Magistrska naloga. Ljubljana Filozofska fakulteteta, Oddelek za psihologijo. • Škof, B. (2007). Razvoj gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti v otroštvu in mladostništvu. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 206–238. • Škof, B. in Kalan, G. (2007). Biološki razvoj – telesni in spolni razvoj. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport str. 136–164. • Ule, M., Rener, T., Mancin-Čeplak, M., Tivadar, B., (2000). Socialna ranljivost mladih. Maribor aristej. • Vogt, E., Brown, J., and Issacs, D. (2003). The Art of powerful questions: Catalyzing insight, innovation, and action. Whole Systems Associates: Mill Valley, CA. • Zupančič, M. in Svetina, M. (2004). Socialni razvoj v mladostništvu. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 589–611). Ljubljana: ZIFF. • Žvan, B. in Škof, B. (2007). Gibanje in gibalni razvoj. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 182–204.Smith, R. L., & Rose, A. J. (2011). The “cost of caring” in youths’ friendships: Considering associations among social perspective taking, co-rumination, and empathetic distress. Developmental Psychology, 47, 1792–1803. • Šinigoj Batistič, I. (1995). Identitetni in emocionalni razvoj v adolescenci. Magistrska naloga. Ljubljana Filozofska fakulteteta, Oddelek za psihologijo. • Škof, B. (2007). Razvoj gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti v otroštvu in mladostništvu. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 206–238. • Škof, B. in Kalan, G. (2007). Biološki razvoj – telesni in spolni razvoj. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport str. 136–164. • Ule, M., Rener, T., Mancin-Čeplak, M., Tivadar, B., (2000). Socialna ranljivost mladih. Maribor aristej. • Vogt, E., Brown, J., and Issacs, D. (2003). The Art of powerful questions: Catalyzing insight, innovation, and action. Whole Systems Associates: Mill Valley, CA. • Zupančič, M. in Svetina, M. (2004). Socialni razvoj v mladostništvu. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 589–611). Ljubljana: ZIFF. • Žvan, B. in Škof, B. (2007). Gibanje in gibalni razvoj. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 182–204.