Sovzgoja vv splet by Skavtinje in skavti

KAKO DOBRO POZNAŠ SVOJEGA SKAVTA? Gradivo za voditelje volčičev in volkuljic

Uredila: Urška Mali Kovačič Avtorji: Urška Mali Kovačič, Alenka Oblak, Špela Krobat, Andreja Grkman Lektoriranje: Teja Bačar, Milan Kobal, Mateja Berlot, Sabina Rupnik Suhadolnik Oblikovanje: Viktor Hochtl Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

KAZALO UVOD......................................................................................................................................................................... 4 KDO JE TA TVOJ SKAVT?..........................................................................................................................................5 OPIS RAZVOJA OSEBE V STAROSTI 8-10 LET.......................................................................................................5 KAJ MISLIJO NAŠI SKAVTI?...................................................................................................................................10 RAZISKAVA MED VOLČIČI IN VOLKULJICAMI.................................................................................................10 KAKO OSEBNO SPREMLJATI SKAVTA, KI MI JE ZAUPAN?..............................................................................12 OPAZOVANJE...........................................................................................................................................................12

UVOD Draga voditeljica, dragi voditelj veje volčičev in volkuljic! Se tudi ti pogosto sprašuješ, kaj se dogaja s tvojimi skavti, se tudi tebi zgodi, da jih kdaj nikakor ne moreš razumeti, se ti zazdi, da te zgolj izzivajo, so povsem neresni in nezainteresirani … ? Precej verjetno je, da boš, ko boš poglobljeno razumel-a njihovo razvojno obdobje, lažje sprejel-a ta izzivanja, ker boš ugotovil-a, da morda drugače niti ne znajo, ne zmorejo … ali pa kako pomembno je, da jih v tem obdobju znamo primerno motivirati in jim postavljati zadostne izzive. Pred teboj je gradivo, ki je nastajalo v preteklem letu, ko smo z državnimi voditelji vej raziskovali realnost naših članov in iskali primerne pripomočke za osebno spremljanje otrok in mladostnikov. V prvem delu te čaka podroben opis razvojne psihologije starostnega obdobja, sledijo rezultati raziskave in v zadnjem delu ti predstavljamo vodila kako dobro opazovati posameznike v krdelu. Naj ti bo v pomoč pri delu v veji. Dober lov, Urška, Nepohodljiva mravlja

KDO JE TA TVOJ SKAVT? OPIS RAZVOJA OSEBE V STAROSTI 8-10 LET Spoznavni razvoj: Znana pedagoginja, zdravnica in Bi-Pijeva sodobnica Maria Montessori otroka v tem obdobju opiše kot »intelektualnega raziskovalca«, ki raziskuje s pomočjo razuma in domišljije. Miselnih problemov ne rešuje več na zaznavni, ampak na predstavni ravni, kar pomeni, da npr. razume, da se teža plastelinove kroglice ne spremeni, če jo zvaljamo v klobaso. Njegovo mišljenje je še vedno na slikovni in konkretni ravni. Otrok ima težnjo po raziskovanju, orientiranju in ustvarjanju reda, predvsem se trudi razumeti abstraktni svet in moralne zapovedi. Močno se spremeni, abstraktni svet je namreć svet, kjer lahko veliko stori z lastno voljo. Otroci z osmimi leti predmete že urejajo tako, da hkrati upoštevajo njihove različne značilnosti, npr. obliko in barvo, barvo, število in smer. Poleg te pa razvijejo tudi sposobnost razvrščanja, kar pomeni, da primerjajo velikosti predmetov in jih uvrstijo po vrstnem redu. Po sedmem ali osmem letu starosti postanejo otroci pozorni tudi na sam proces spreminjanja, razumejo, da se količina snovi ne spremeni, če se spremeni njena oblika. Izkušnje, ki jih otrok pridobi pri reševanju konkretnih problemov, so vodilo za oblikovanje splošnih pravil za reševanje vseh podobnih problemov. Otroci v tem starostnem obdobju začenjajo razumevati tudi logične vidike gibanja. Osemletni otrok bo znal gibanje ponoviti, deset letni pa predvidevati tudi nadaljnji potek gibanja. Skozi to starostno obdobje se pri otrocih izrazito skrajša odzivni čas, poveča hitrost obdelovanja informacij, sposobnost osredotočanja na eno opravilo in koncentracija. Zato lahko aktivnosti, ki jih izvajamo z njimi, postanejo daljše in kompleksnejše. V primerjavi s prejšnjimi obdobji, si lahko zapomnijo več informacij, npr. do šest številk. Razvoj v tem obdobju pa se kaže tudi v povečanem obsegu dolgotrajnega spomina, spomina, ki vsebuje informacije za daljše časovno obdobje. Otroci imajo že dobro razvite razvite govorne sposobnosti, zato so sposobni delati v skupini. Začnejo razvijati sposobnost pripovedovanja zgodb, v katere pogosto vpletajo svoje izkušnje. Postopoma so se sposobni vživljati v perspektive drugih.

Čustveni razvoj: Svojih čustev se v večini že zavedajo, jasno ločujejo med čustvi, ki jih posameznik doživlja in tistimi, ki jih izraža. Vse bolj se zavedajo svojega doživljanja čustev doživljanja drugih ljudi, kar jim omogoča učinkovit nadzor nad izražanjem čustev v različnih socialnih situacijah ter ustrezno odzivanje na čustvene izraze drugih ljudi.

Otroci z osmim letom starosti v večini že lahko opišejo svoje tipično vedenje, npr. pogosto se pretepam ali psihološke poteze kot npr. sem zgovoren, družaben, len. Ločujejo med telesnimi in psihološkimi značilnostmi ter subjektivnim doživljanjem sebe in zunanjim videzom ter reakcijami. Radi se primerjajo z drugimi, zlasti v veščinah in sposobnostih. Do sedmega leta je razmeroma težko ugotoviti, kako se otrok sam vrednoti, kasneje pa preko govora o sebi in opisovanja sebe otrok izraža svojo samopodobo, samospoštovanje pa predstavlja njegovo pozitivno ali negativno vrednotenje teh opisov. Bistveni napredek v čustvenem razvoju v obdobju srednjega otroštva je vzpostavljanje nadzora nad doživljanjem in izražanjem negativnih čustev. Šolski otroci v povprečju razumejo zakaj so jezni, žalostni ali zakaj jih je strah in hkrati zmorejo predvidevati, kako se bodo drugi odzvali na izražanje teh čustev. V starosti od devetega do desetega leta otroci zmorejo primerjati morebitne pozitivne in negativne posledice izražanja določenega čustva ter nato doživljanje in izražanje čustva nadzirati. Razumeti začenjajo, da je sprožanje čustev odvisno od posameznikovih osebnostnih lastnosti in ne le od situacije same ter da se ljudje razlikujejo v doživljanju, izražanju in načinih nadzorovanja svojih čustev. Med dečki in deklicami ni velikih razlik, so pa dekleta hitreje kot fantje razumela, da lahko čustva drugih ljudi prepoznavajo iz obraza. Otroci v tem obdobju navajajo različne vzroke zaskrbljenosti, kot so zdravje, šola ali osebne poškodbe. Dogodki, ki so otrokom povzročali skrb in ki so se dejansko zgodili, so bili večinoma povezani z njihovimi socialnimi odnosi s sošolci (izključitev), prijatelji (izdajalstvo) in družinskimi člani (konflikti med staršema), kar odraža pomembno vlogo družine in vrstnikov v vsakdanjem življenju otrok. V primerjavi s predhodnimi obdobji, otroci v tem obdobju strahove manj odkrito izražajo. Za otroke v tem obdobju je značilen tudi porast t. i. namišljenega strahu. Otrok si skladno z razvojem spoznavnih sposobnosti lahko zamišlja oziroma predstavlja hipotetične nevarne situacije. Iz strahu in zaskrbljenosti se razvije anksioznost (strah pred pričakovano situacijo) in se kaže v blagi obliki kot nemirnost, razdražjivost, nihanje razpoloženja, vzkipljivost, znižan prag odzivnosti ali nemirno spanje. Po sedmem letu starosti otroci vse redkeje izražajo jezo z agresivnim vedenjem, kar je skladno z razvojem njihove spodobnosti sodelovanja, komuniciranja in empatije ter z upadom egocentrizma. Agresivno vedenje v srednjem in poznem otroštvu je pogosteje sovražno in usmerjeno na druge ljudi, agresivnost se večkrat pojavlja v povezavi z njihovimi medsebojnimi odnosi in pogosteje se pojavljajo druge - bolj posredne oblike antisocialnega vedenja, kot so laganje, goljufanje, kraja. Fantje se pogosteje vedejo bolj nasilno in so zato večkrat tarča nasilnih dejanj.

Socialni razvoj: V tem obdobju nastajajo spontane vrstniške skupine, kjer si člani oblikujejo skupna pravila, vrednote, mnenja in se oblikuje močan občutek pripadnost. S tem se otroci učijo prilagajanja širši družbi. Na oblikovanje vrstniške skupine vplivajo celoviti kriteriji, kot so na primer osebnost, vrednote, mnenja, skupne namere in skupni cilji. Za te skupine je značilno sodelovanje in močna želja vsakega posameznika po udeležbi – otrok želi imeti nadzor nad svojim življenjem v socialni skupini. Vpliv so-vrstnikov postaja v tem obdobju čedalje večji in se kaže na različnih področjih kot so; oblačenje, moda, izbira prijateljev, ciljnih skupin za druženje, izbira knjig za branje … Otroci se v tem obdobju začnejo odmikati od staršev, količina časa preživetega s sovrstniki se poveča (šola, interesne dejavnosti). Vrstniške skupine v tem obdobju večinoma vključujejo od 3 do 9 otrok enakega spola in so med dečki nekoliko večje. Skromni medvrstniški odnosi v zgodnjem in srednjem otroštvu kažejo na kasnejšo neprilagojenost v socialnem vedenju, ki se kaže v pomanjkanj socialnih spretnosti ali osamljenosti otrok, zato je še toliko bolj pomembno, da pomagamo vsakemu otroku pri vključevanju v skupino. Medosebna komunikacija poteka v živo ali pa preko medijskih in elektronskih sredstev, kjer je zanimivo, da med deklicami poteka več interakcije preko telefona, kot pri dečkih.

Moralni razvoj: Za presojo pravilnega moralnega delovanja otroci uporabljajo še nekoliko egocentrični kriterij, kar pomeni, da mora odločitev koristno zadovoljiti posameznikove potrebe, zadovoljevanje potreb drugih pa je ob tem priložnostno. Pravičnost otrok pojmuje, kot sistem medsebojne izmenjave koristi med konkretnimi posamezniki, tistimi, ki so vpleteni v neko konkretno situacijo in sicer po načelu »Ti meni, jaz tebi«. Otrokove moralne sodbe temeljijo predvsem na skrbi zase, za lastne potrebe in interese, na strahu pred telesno in materialno kaznijo ter na pričakovanju konkretne nagrade. Motivacija za moralno dejanje je zunanja in tudi nadzor nad dejanji je zunanji – kar pomeni, da se držijo pravil, nimajo pa teh pravil ponotranjenih. Pri reševanju dilem otrok bolj upošteva zahteve tistih, ki imajo več telesne, družbene ali materialne moči, ker imajo večjo moč kaznovanja.

Z vključevanjem v stabilnejše vrstniške skupine, otrok pridobiva nove socialne izkušnje, ki temeljijo na razmerju enakosti. Tako si pridobiva izkušnje tudi s položaji, v katerih mora nekaterim potrebam dati prednost pred drugimi. Desetletniki moralno presojajo drugače kot mlajši otroci. Zanje postanejo pomembnejša socialna pričakovanja, pravice drugih ljudi, pravila in norme skupine, posameznikova potreba, da se njegovo ravnanje sklada s temi pričakovanji, pravili, normami, da podpira, ohranja, zagovarja tisto, kar sprejema večja skupina ljudi. Motivacija za moralna dejanja postaja notranja, nadzor nad njimi pa je še vedno zunanji. V svojih sodbah upoštevajo predvsem skrb za ugodne medsebojne odnose v okviru skupin, ki jim pripadajo (družina, razred, skupnost). Pomembnejše od individualnih interesov sedaj postaja soglasje z drugimi, skrb za njihov dobrobit, interese in pričakovanja. V otroštvu pomeni spol pomembno spremenljivko, ki vpliva na moralno ravnanje posameznikov – dečki so pri sodbah osredotočeni v pravične zaključke, sodbe deklic pa vsebujejo skrb za druge. Moralno presojanje je odvisno od socialnega, kulturnega in zgodovinskega konteksta.

Duhovni razvoj: Na tej stopnji začne otrok ponotranjati zgodbe, verovanja in rituale ter izpolnjevati verske predpise. Njegove verske predstave so do približno devetega leta še precej konkretne. Otrok že lahko razlikuje med domišljijskim in realnim svetom in je že sposoben ceniti drugačne poglede ljudi. Pri iskanju odgovorov na svoja pogosto nasprotujoča vprašanja je zelo odprt za preprosto pripovedno in simbolno govorico. Otrok se uči nauka in legend svojega občestva in jih ima vedno bolj za svoje. Prepričanja vzame za svoja in izpolnjuje, kar simbolizira pripadnost njegovemu občestvu. Boga otroci v tem obdobju še vedno vidijo v antropomorfnem smislu, kot »pravičnega sodnika«, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Glavna vzgojna vloga voditelja v tem obdobju je, da daje otroku primere za zgled - svojo lastno držo, pa tudi s pomočjo pripovedovanja zgodb in pripovedi.

Biološki razvoj: Za biološki razvoj otroka je značilna stabilna in umirjena rast, pojavljati pa se začnejo tudi prve razlike med spoloma, kar postane še nekoliko bolj izrazito po desetem letu starosti. Dinamika rasti se upočasni in otroci razvijejo gibalne sposobnosti. Nastopi tako imenovana »specializacija gibanja« - otrok začne povezovati in uporabljati temeljne gibalne spretnosti za izvajanje kompleksnejših in specifičnih gibanj. Osvajajo gibanja, kjer je pomembna natančnost giba.

Otroci so v tem obdobju na splošno fizično precej aktivni in je pomembno, da jim omogočimo različne oblike gibanja. Z gibanjem in poskušanjem se jim še naprej razvijajo motorične spretnosti, ki so delno odvisne od spodbud okolja, torej od staršev, vrstnikov, vzgojiteljev in drugih. Postajajo močnejši in hitrejši, izboljšuje pa se tudi njihova koordinacija. Zelo radi se igrajo igro prerivanja, oziroma živahna igro, ki vključuje suvanje, brcanje in prevračanje Dečki so v primerjavi z deklicami večinoma nagibajo k bolj grobim in tekmovalnim igram, ki vključujejo več agresije in izkazovanja »herojskega karakterja«.

Z gibanjem otroci velikokrat tudi posnemajo različne televizijske junake in druge priljubljene like. Velika dostopnost do elektronskih naprav in pripomočkov v botruje k temu, da se otroci vedno bolj nagibajo k t. i. »sedečemu načinu življenja«. Dečki so se v primerjavi z deklicami izkazali za bolj množične uporabnike televizije in računalnika (predvsem računalniških igric). Če je otrok preveč pasiven že v svojem otroštvu to vpliva na slabši razvoj motoričnih spretnosti. Prav ta neaktivnost in pasivnost je v tem času postala pereč problem, saj vodi v debelost, ki postaja pomembno zdravstveno vprašanje. Otroci, ki pri teh letih presedijo pred televizijo štiri ali več ur na dan, imajo več telesne maščobe in višji indeks telesne mase kot tisti, ki jo gledajo manj kot dve uri na dan. Žal se številni premalo gibljejo, da bi ohranili zadostno telesno kondicijo.

KAJ MISLIJO NAŠI SKAVTI? RAZISKAVA MED VOLČIČI IN VOLKULJICAMI Z raziskavo smo želeli ugotoviti mnenja naših članov o izbranih temah, da bi kot organizacija bolje razumeli naše članstvo. V raziskavi je sodelovalo šest krdel. Otroci so poslušali zgodbo, se vanjo vživeli ter ob tem risali oziroma se pogovarjali. Raziskava je bila izvedena jeseni 2016. Nekaj ključnih ugotovitev Kot najljubše dejavnosti izstopajo skupinske dejavnosti ter gibanje. Razlik med spoloma ni. Pri prijateljih sta jim najpomembnejša prijaznost in smeh, pri fantih malo bolj izstopajo gibalne spretnosti. Prijatelji so istega spola. Kot najljubše igrače navajajo plišaste igrače, tehnika (avtomobili ipd.), žive živali in material za ustvarjalnost. Strah jih je (ubijalskih) klovnov, živali, teme. Predvsem fantje ne marajo gospodinjskih opravil (čiščenje, pomivanje ipd.), nekateri dela za šolo (domače naloge, učenje, branje). Omenjali so tudi neprijetne situacije v družini (»dretje« mlajše sestre, čiščenje za mlajšimi brati in sestrami, konflikte med ). Če bi sami izbirali dejavnost, bi večinoma izbrali gledanje televizije. Pri skavtih imajo najraje taborjenje, taborni ogenj, igre, naravo, dinamičnost. Dovzetni so za pisanje v medijih in do podatkov dostopajo prek različnih medijev (na telefonih, Facebooku – lahko tudi preko profila koga drugega, televiziji, marsikaj pa izvedo tudi od sovrstnikov). S tem povezan je predvsem stran pred ubijalskimi klovni, kar je bila v času izvajanja raziskave ena pomembnejših novic. Pomembno je, da kot voditelji vemo da … Otroci želijo sodelovati v skupinskih aktivnostih, ki vsebujejo veliko gibanja. Moramo jim omogočiti raznovrstne dejavnosti in s tem širitev gibalnih izkušenj. Osvojene spretnosti vplivajo na njegovo delovanje v skupini, zavzemanje njegove vloge, pobude, na njegovo spoznavanje lastnih spretnosti in tudi krepitev samopodobe. Otroci najraje delujejo v skupinskih dejavnostih, kjer sodelujejo s svojimi vrstniki in se zabavajo. Pri pripravi aktivnosti moramo biti pozorni na to, da so navodila dovolj konkretna, jedrnata in jasna, lahko jim naprej pokažemo primer izvedbe (najprej poskus, nato igra, da preverimo, ali navodila razumejo). Zmožnost osredotočanja pozornosti za osnovnošolce nižjih razredov je le 30 minut, pri osmih letih le 15 minut.

Medsebojna komunikacija v tej starostni skupini poteka v živo ali preko telefona, računalnika, tablice … Tako deklice kot dečki so navajali kot najboljše darilo tudi telefon. Ko smo jih povprašali, kaj bi počeli s prijateljem, so veliko odgovarjali: »gledanje televizije – filmov, igrice na telefonu«, kar se sklada z raziskavami, ki potrjujejo pogosto uporabo teh sredstev pri otrocih v njihovem prostem času. Otroci se s prijatelji radi zabavajo, poslušajo glasbo – priredijo disko, klepetajo, igrajo igre (legokocke), pojejo – še vedno je njihova igra precej preprosta, so pa v tej starosti sposobni sodelovanja s sovrstniki in medvrstniške skupine močno pridobivajo na pomenu. Kot so izpostavljali, se radi pogovarjajo, klepetajo tudi na taborih in srečanjih. V tem obdobju otrok močno govorno napreduje, zaradi česar so posamezniki v večji meri sposobni delovati v skupini. Pripovedovanje je zelo odprto in v pripovedi otroci pogosto vpletajo svoje izkušnje. Pozorni moramo biti, da otroka ne obtožimo, da laže. V raziskavi so v geografsko zelo raznolikih stegih navajali strah pred klovni – te dogodke so si otroci sami razlagali in povezovali v različne zgodbe in oblikovali namišljene strahove. Ker še niso sposobni interpretirati dogodkov z več vidikov, pride do izkrivljanja realnosti. Če je otrok videl posnetek, ki prikazuje grozljivo tematiko (lovljenje človeka s sekiro), si predstavlja hipotetične nevarne situacije, in ga bo strah v podobnih okoliščinah (noč, gozd – kot je na posnetku). Pri oblikovanju programa moramo biti pozorni tudi na to (nočne igre!). Primerjava z drugimi državami, kjer so izvajali raziskavo – Belgija, Grčija, Španija: V Belgiji je veliko otrok pisalo, namesto da bi risali, ker je hitreje. Pri igrah so dekleta govorila o multimediji več kot fantje. Podobno se med strahovi pojavljajo ubijalski klovni in podobno. V Grčiji so večinoma omenjali gibalne igre, redki so omenjali elektronske. Imajo dostop do različnih medije, podobno kot v Sloveniji. Ne marajo početi, kar jim rečejo, da morajo. V Španiji o elektronskih igrah govorijo samo fantje.

KAKO OSEBNO SPREMLJATI SKAVTA, KI MI JE ZAUPAN?

OPAZOVANJE “Tabor je za voditelja največja priložnost, da opazuje in spoznava osebnostne značilnosti vsakega od dečkov in potem sprejme ukrepe, ki so potrebni za njihov razvoj.” BiPi RAZLIKA med OSEBNIM SPREMLJANJEM in VREDNOTENJEM OSEBNO SPREMLJANJE

VREDNOTENJE

Spremljanje posameznika na njegovi življenjski poti, poti osebne rasti. Spoznavanje njegovih talentov, želja, vrednot, okolja iz katerega izhaja - in kakšno podporo potrebuje, da bo napredoval.

Interpretacija preverbe volčičev in starih volkov: to je bilo odlično, toda zakaj; to ni bilo dobro, toda zakaj?

NAČIN

Pogovor, opazovanje,...

Risanje, pisanje, gibanje,…

PRIMER

Petnajst minut pred srečanjem se z volčiči pogovarjam o tem, kako so preživeli teden / opazujem, kako se mirnejši volčič znajde v svoji gruči.

Volčiči na tarči označijo, koliko jim je bila aktivnost všeč od 1 – 5 / odgovarjajo na vaša vprašanja o programu tabora tako, da svoje odgovore zapisujejo na različne plakate / mečejo čevelj v daljavo.

NAMEN

Velikokrat poleg preverbe vključuje tudi refleksijo - kako se počutim, počutiš?

OPAZOVANJE in kako je povezano z osebnim spremljanjem: Zakaj opazujem? Opazovanje je del vzgojnega procesa – pomaga nam prepoznati sposobnosti in potrebe naših volčičev ter nam tako da navdih za program in dejavnosti, ki bodo odgovarjale na njihove potrebe. Je podlaga osebnemu spremljanju posameznika. Naši volčiči namreč osebno napredujejo tako preko nalog in izzivov, ki jih opravljajo kot krdelo (program, dejavnosti, izzivi), kot prek tistih, ki jih opravljajo posamezno (pleni). Opazovanje nam lahko pomaga prepoznati, kaj potrebujejo, da bodo osebno napredovali. Skavtska metoda vzgaja osebo, posameznika v skupini, zato moramo voditelji vedno imeti pred očmi volčiče kot samostojne osebe. Opazovanje nam pri tem pomaga. Preko opazovanja posameznega volčiča tudi bolje spoznam in s tem z njim gradim zaupen odnos starejšega brata/ sestre. Z opazovanjem se vzdržim poseganja v otrokove dejavnosti - zaupam v njegovo sposobnost, pustim mu, da naredi sam. S tem mu pripravim prostor za osebno rast, preizkušanje lastnih meja, učenje iz napak in zaupanje v lastne sposobnosti. Konec koncev lahko med opazovanjem izvem tudi kaj o sebi. Kdaj in zakaj imam potrebo po posredovanju? Kaj mi je izziv v situaciji, ki jo opazujem? Spremljanje, opazovanje je proces, kjer se učita oba. Koga, kaj opazujem?

Kar vidim, slišim; volčiča, krdelo, gručo, vzdušje, odnose; med načrtovanimi dejavnostmi, ko opravljajo gospodinjska opravila in v njihovem prostem času.

Stari volk Opazovanje me zajame celega, opazujem namreč vedno skozi svoje oči, t.j. skozi svoja čustva, izkušnje, znanje, vrednote, vero, prepričanja o svetu in zato se nam rado zgodi, da posegamo v dogajanje (»O, super si to naredil!«, »Zakaj vpijeta?« ) ali na hitro potegnemo zaključke oziroma sodbe (»Hm, vpijeta, zagotovo se prepirata.«). Vsak, ki opazuje, vidi različno. In – če vidimo različno, se motimo? Ne. Vsak je v nečem dober, vsakega se dotakne kaj drugega in skupaj sestavimo boljšo sliko dogajanja. Kako opazujem? Ne morem opazovati vsega, zato si nujno izberem eno področje (o tem se je prej smiselno dogovoriti s svojimi sovoditelji). V sebi zbujam radovednost, kdo je otrok. Poskušam se upreti skušnjavi, da bi reagiral in se vadim v potrpežljivosti. (Da se metulj izleže iz bube, je potreben čas in napor. Če posežem v proces s svojo nepotrpežljivostjo, se bo zdelo, da je proces hitrejši, a metulj ne bo mogel leteti.) Primer: Zanima me, kako se krdelo ali posamezniki obnašajo pred, med in po igri roverčka. Kako se razdelijo v skupini? Kako se zmenijo glede pravil in prostora? Kdo gre po pripomočke? Kdo je lovilec, kdo se bori za roverčka? Kdo sodeluje, kdo se drži ob strani igrišča? Kako upoštevajo pravila? Kakšen je ritem igra, kaj jih zavira in kaj spodbuja? Kakšno je vzdušje v skupini, ki zaostaja? Kako se ekipi ali posamezniki obnašajo drug do drugega po končani igri? Kakšno je vzdušje? In potem? Svoje ugotovitve podelim z ostalimi voditelji. Še boljše je, da isto področje opazuje več različnih ljudi ali pa na več zaporednih srečanjih, ker nam tako opazovanje da še boljši odgovor, kakšen program in dejavnosti potrebujejo naši volčiči. Včasih je fajn, da si kakšno stvar tudi zapišem. Tukaj je pripomoček (tabelica), ki ti to zapisovanje in pogovor s sovoditelji lahko olajša. Primer: Opazujem (področje si izberi preden začneš opazovati.): Volčič mladič Matevž pri igri roverčka. Opis situacije (to si zapišeš ob opazovanju oz. kmalu po tem): Matevž stoji ob robu igrišča in opazuje sovolčiče na igrišču, kako se dogovarjajo glede pravil. Matevž med igro hodi po igrišču, opazuje sovolčiče in stopi proč, kadar roverček leti proti njemu. Po končani igri stoji na robu igrišča in je tiho. Pomembno je, da si pišeš samo objektivna dejstva, ne svoje razlage oziroma sodbe.

Analiza in odziv (zapišeš, ko nehaš opazovati, izhajaš iz opisa situacije in poiščeš vzrok za vedenje VV): Matevž je manjkal na zadnjih dveh srečanjih, kjer smo se učili igranja roverčka. Najbrž si ne upa vključiti se v igro, ker je prvo leto v krdelu in ne pozna pravil, zato se raje drži ob strani. Na naslednjem srečanju bomo skupaj še enkrat ponovili pravila igre. Petra, volčiča odhoda, ki je dober v roverčku in se z Matevžem zelo dobro razume, bom prosil, če lahko Matevžu pred srečanjem pove, kako se igra roverček, naj mu poskuša med igro roverček čimvečkrat podati ter naj ga spodbuja. Smiselno je, da si zelo konkreten pri tem, kdaj in kakšen bo odziv. Najpomembnejše je, da začneš opazovati, ker tukaj pač drži, da vaja dela dobrega opazovalca. Zato šteje tudi samo tistih 5 min, ko opazuješ svoje krdelo med igro roverčka. Najlažje pa ga je seveda izvajati na večdnevnih aktivnosti, ko se volčiči zares sprostijo in vživijo. V takšnem okolju so soočeni tudi z raznolikimi izzivi in dejavnostmi, obenem pa imamo voditelji tudi dovolj časa za sproščen pogovor z njimi. Torej, opazovanje je eden od načinov osebnega spremljanja, kjer ugotoviš, kdo so tvoji volčiči in kaj potrebujejo, tukaj pa je še nekaj dobrih praks za OS v tvojem krdelu: • Po uvodni molitvi v krogu, vsi volčiči in SV na kratko povejo, kako so preživeli teden (ena poved ali ena stvar). • SV in VV se dobijo 15 min pred začetkom srečanja in se pogovarjajo o tem, kako so preživeli teden ali se igrajo najljubše igre. • VV minutke - enkrat med srečanjem se usedejo v krog in vsak volčič lahko deli eno stvar, ki se mu zdi pomembna, s svojim krdelom. Govori lahko samo tisti volčič, ki ima takrat v roki govoreči predmet (lahko je kakšna igračka, ki krdelu veliko pomeni ali celo totem - s tem vsak volčič dobi besedo in je slišan od ostalih, tudi totem pridobi na pomembnosti). • Pogovor s posameznim volčičem 1x/mesec (npr. Kaj bom, ko bom velik, Kaj rad počnem s prijatelji, pogovor o veri,...), sledi pogovor med SV, ki si podelijo med seboj stvari, ki si jih lahko. • Vsak SV je odgovoren za posamezno gručo in jo spremlja/opazuje pri posameznih aktivnostih. • OS poteka tudi s SSVV, nato skupaj z njimi skušajo pripraviti program, ki bo v izziv tako SSVVju kot krdelu. • Pogovor s posameznikom ob podelitvi plena. • Razpredelnica, v katero vpišejo opažanja za vsakega VV posebej (google docs, dnevnik), na koncu leta vsak SV ve nekaj o vsakem VV, opažanja so lahko tematska. • Spontano OS na aktivnostih (npr. na pohodu ali na točki na lovu). • Gruče za OS, na vsakem srečanju se SV pogovarja s svojo gručo o določeni temi. Temo najdejo v Hatijevem pismu krdelu (npr. Kaj so tvoje sanje, prijatelji, družina, poklic, strahovi).

ZAPISKI

VIRI • Bryant, A. N. (2007). Gender Differences in Spiritual Development During the College Years. Springer Science + Business Media, LLC. • Cecić Erpič, S. (2007). Psihosocialn razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva. V: V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 72–86., • Chaplin, T. M. in Aldao. A. (2013). Gender Differences in Emotion Expression in Children: A Meta-Analytic Review. Psychological Bulletin, 139, št. 4, str. 735–765. • Delavnica z Melito Kordeš in Igorjem Blažičem v okviru Inštituta Montessori. ZSKSS, februar 2017. • Devine, R. T., & Hughes, C. (2013). Silent films and strange stories: Theory of mind, gender, and social experiences in middle childhood. Child Development, 84, 989–1003. • Ekman, P. in Friesen, W. V., (2003). Unmasking the face: guide to recognizing emotions from facial expressions. • Farkas, T in Leaper, C. (2016). Psychology of boys. V: Wong Y. J. in Wester S. R. APA Handbook of Men and Masculinities. American Psychological Association, str. 357–387. • Kozina, A. (2012). Starostne razlike in razlike med spoloma v agresivnosti slovenskih učencev in dijakov. Psihološka obzorja, 1, 19–28. • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Znanstvena založba Filozofske fakultete. • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Znanstvena založba Filozofske fakultete. • Iz tukaj so tudi ostali navedeni viri. • Milanowicz, A. in Bokus, B. (2013). Gender and moral judgments: the role of who is speaking to whom. Journal of Gender Studies, 22, št. 4, str. 423–443. • Montessori, M. (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod. • Papalia, D. E, Wendkos Olds, S. W., Duskin Feldman, R. (2003), Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Lubljana: Educy. • Prijatelj, E. (2008) Psihološka dinamika rasti v veri. Slomškova družba, Slomškova založba. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2008. • Puklek, M. (2001). Razvoj vedenjske avtonomije mladostnikov v odnosu do staršev in vrstnikov. Anthropos, 49, (1-3), str. 63–74. • Smith, R. L., & Rose, A. J. (2011). The “cost of caring” in youths’ friendships: Considering associations among social perspective taking, co-rumination, and empathetic distress. Developmental Psychology, 47, 1792–1803.

Škof, B. (2007). Razvoj gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti v otroštvu in mladostništvu. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 206–238. • Škof, B. in Kalan, G. (2007). Biološki razvoj – telesni in spolni razvoj. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport str. 136–164. • Ule, M., Rener, T., Mancin-Čeplak, M., Tivadar, B., (2000). Socialna ranljivost mladih. Maribor aristej. •

Zupančič, M. in Svetina, M. (2004). Socialni razvoj v mladostništvu. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 589–611). Ljubljana: ZIFF.

• Žvan, B. in Škof, B. (2007). Gibanje in gibalni razvoj. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 182–204.