Mravljici na poti by Skavtinje in skavti

ZA STARŠE / SKAVTSKE VODITELJE / ODRASLE Globalno učenje prestavlja enega od temeljev skavtstva. Skrb za bližnjega, ljubezen do narave, »pustimo svet lepši, kot smo ga prejeli« … vse to skavti živimo vsak dan. Ko delamo v majhnih skupinah, okušamo, kako je uspešnost skupine odvisna od vseh, še najbolj od najšibkejšega člena. S preživljanjem časa v naravi, jo vzljubimo in privzgojimo skrb zanjo. Z vsakdanjim dobrim delom želimo poskrbeti, da bo vsaj nekomu svet za kanček lepši … Že sam Baden Powell je ob ustanavljanju skavtske organizacije veliko pozornosti namenjal vprašanju miru – prepričan je bil, da bo z izkustveno vzgojo otrok in mladih ter njihovo globalno povezanostjo lahko pripomogel k miru in spoštovanju na svetu. Globalno učenje gre globoko – in je mnogo bolj radikalno kot pobiranje odpadkov, ločevanje smeti in sezonsko prehranjevanje – globalno učenje nam pokaže, da je potrebno premisliti in ponovno ovrednotiti marsikatero od svojih navad in razvad. Ker skavti verjamemo, da so že najmlajši otroci sposobni prevzemati odgovornost in ker prepoznavamo njihovo vedoželjnost, je to gradivo namenjeno prav njim – našim najmlajšim. Pomembno pa je, da jih odrasli pri prebiranju zgodbe znamo usmerjati, spodbujati pogovor in skupaj z njimi iskati rešitve na številna vprašanja, ki se jim bodo pojavljala. Tako knjižica ne bo le lepa zgodbica in prisrčna pobarvanka, ampak bo postala čudovit pripomoček globalnega učenja pri najmlajših. Mravljici vas bosta odpeljali: • k premisleku in ponovnemu ovrednotenju temeljnih podob in resnic. Na zemljevidu sveta boste našli Gall-Petersonovo projekcijo (in ne Merkatorjevo) – ki pokaže dejansko velikost celin. • k spoznanju o temeljni povezanosti vseh in vsega – ko boste odkrivali, od kje so vaši predmeti, boste spoznali kako daleč so (lahko) pripotovale vaše stvari. • pred težke odločitve – smo se pripravljeni (vsaj kdaj) odpovedati banani? In se vprašati kaj vse škoduje naravi? • pred bližnjega in vas soočili s predsodki, ki jih imamo do »drugačnih«. Papež Frančišek v svoji okrožnici Laudato si ugotavlja: »Mladi od nas terjajo spremembe. Sprašujejo se, kako si je mogoče predstavljati delo za boljšo prihodnost, ne da bi mislili na okoljsko krizo in trpljenje izključenih.« (LS13) Tudi naši otroci bodo od nas, skavtskih voditeljev in staršev, terjali spremembe. Zato nam morata biti mravljici najprej pripomoček za delo na sebi in za lastno samo-izpraševanje. Srečno pot, Urška Mali Kovačič, poverjenica za mednarodne odnose

Živjo! Jaz sem mravljica Franja. Najraje na svetu se vozim s kolesom.

Živjo! Jaz sem mravljinec Tine. Najraje na svetu jem palačinke z marelično marmelado.

Sva najboljša prijatelja in odločila sva se, da greva na potovanje! Greš z nama?

Franja: “Kam bova pa šla?” na palačinke, he he.” Tine: “Najprej greva lahko s kolesom, he he!” Franja: “Ok! Ampak greva

Tine: “Preden greva na pot, morav a razmisliti, kaj vse bova vzela s seb oj.”

Franja: “Najboljše bo, da narediva seznam.”

Seznam: • nahrbtnik če, anorak) la h , a c ji a (m • oblačila • žoga ča • spalna vre • klobuk • superge • kompas • svetilka

činke)

ala • malica (p

š, kje so bile Franja: “Tine, a ve vari, ki jih narejene vse te st oj?” bova vzela s seb jma!” Tine: “Nimam po ne. Preveriva!” Franja: “Tudi jaz

NAHRBTNIK

MAJICA

HLAČE

ANORAK

Narejen na Kitajskem

Narejena v Indiji

Narejene v Bangladešu

Narejen v Kambodži

ŽOGA

SPALNA VREČA

SKAVTSKI KLOBUK

Narejena na Kitajskem

Narejena na Tajskem

Narejen v Italiji

SUPERGE

Narejene na Kitajskem

KOMPAS

SVETILKA

Narejen na Švedskem

Narejena na Tajvanu

Tine: “Franja, poglej si to! Skoraj vse stvari, ki jih potrebujeva za na pot, prihajajo iz daljnih krajev!” Franja: “Hm ... pa res! Tega si pa nisem mislila.” Tine: “Le kako so vse te stvari prišle do sem?” Franja: “Pripeljali so jih z ladjami, tovornjaki, letali, ...” Tine: “Ojoj, to pa najbrž ni dobro za okolje!” Franja: “Ne, res ni! Zelo je slabo, saj na ta način zelo onesnažujemo okolje!” Tine: “In škodimo tudi ljudem in živalim.” Franja: “Hm. Kaj pa lahko narediva? Če bova kupila vse te stvari, bova tudi midva onesnaževala okolje.” Tine: “Najprej razmisliva, če vse te stvari res potrebujeva.” ri, am stva n or. z e s j o li na tab i sv a s i je d n e a r v a N oto vzel na p h ji i b i k

MOJ SEZNAM:

Pobarvaj zemljevid. Navodila in namig na strani 4-5.

kaj Franja: “Hej, Tine, veš, Tine: “ Kaj?” Franja: “Zemljevid!”

znam?”

sva pozabila dati na se

Poišči in kateri označi drža h so b ile izde ve, v stvari, lane ki bi jih ali pa v z e l na tab jih or dan (n uporabljaš vsak pr. obl ač torba, igrače ila, šolska , telef on, ...) Na naši mig: pr e tek na n veri ot st pulo rani hla ranji č, verj a , t or supe rg, . be, ..

Franja: “Imava torej spisek stvari, ki jih res potrebujeva. Pojdiva po nakupih.” Tine: “Imam boljšo idejo! Najprej bova pregledala svoje omare, če imava kaj od tega, kar potrebujeva, že doma in je še uporabno.” Franja: “Seveda! Potem lahko vprašava še prijatelje, če nama lahko posodijo kakšno od teh stvari.” Tine: “Če nama bo še kaj manjkalo, pa bova šla v knjižnico reči ali v trgovino, kjer prodajajo rabljene stvari.” Franja: “Super ideja! Na ta način lahko tudi midva prispevava k čistejšemu okolju!”

Na vrsti je priprava malice ...

Tine: “Palačinke za malico bom pa jaz spekel, he he.” Franja: “Odlično! Jaz bom prinesla marelično marmelado, ki jo je naredil moj oči iz domačih marelic. In naredila bom ledeni čaj, da ne bova žejna.” Tine: “Mnjam ... jaz pa bom prinesel še par jabolk z babičinega vrta.” Franja: “To bo res super malica, pa še v trgovino nama ni treba iti.”

PALAČINKE Z MARELIČNO MARMELADO

Narejene pri Tinetu doma

LEDENI ČAJ

JABOLKO

Narejen pri Franji doma

Z babičinega vrta

Recept za palačinke z marelično marmelado V večji posodi zmešaš: • 1 jajce • 5 žlic moke • 5 žlic mleka • 1 ščepec soli V ponev dodaš malo kokosovega olja in spečeš palačinko. Ponoviš tolikokrat, kolikor mase za palačinke imaš. Palačinke namažeš z marelično marmelado. Pa dober tek!

Recept za ledeni čaj V večjem loncu zavreš 1 liter vode. Dodaš 4 vrečke metinega čaja. Pustiš 10 minut, nato čajne vrečke odstraniš. Namesto metinega lahko uporabiš tudi kak drug čaj po svoji izbiri. Če v vodo natrosiš domača oziroma nabrana zelišča, čaj dobro precedi. Ko se čaj ohladi, dodaš sok 1 limone. Čaj pretočiš v steklenico in postaviš v hladilnik.

Franja in Tine sta si za malico izbrala jabolk o. Kaj boĹĄ izbral/a pa ti? Banano iz Ekvadorja ali jabolko z domaÄ?ega vrta?

KVIZ O BANANAH IN JABOLKIH:

1. KJE PRIDELAJO NAJVEČ BANAN? T

V AVSTRALIJI

V EKVADORJU

NA FILIPINIH

2. KJE PRIDELAJO NAJVEČ JABOLK? E

NA KITAJSKEM

V ŠPANIJI

V KANADI

3. KAKŠNE BARVE SO BANANE (MOŽNIH JE VEČ ODGOVOROV)? !

ZELENE

RUMENE

RDEČE

4. STAR PREGOVOR PRAVI: S

JABOLKO NA DAN ODŽENE KOMARJA STRAN.

JABOLKO NA DAN ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN.

JABOLKO NA DAN ODŽENE TATOVE STRAN.

6. KOLIKO VRST JABOLK POZNAMO? S

VEČ KOT 75

VEČ KOT 750

VEČ KOT 7.500

5. POT BANAN IZ EKVADORJA DO SLOVENIJE JE DOLGA:

5-N, 6

-Ž

GOVO

RI:

11.000 KILOMETROV

i, 4-A,

LNI OD

1.500 KILOMETROV

E, 3-vs

PRAVI

25 KILOMETROV

1-Č, 2-

Zakaj je večina oblačil in drugih stvari izdelanih v azijskih in afriških državah?

Podjetja selijo proizvodnjo svojih izdelkov v države, kjer so stroški dela nižji, zakoni o varovanju narave pa so bolj ohlapni in jih je lažje zaobiti.

edim? Kaj lahko nar

Kaj to po

meni? Delavci in delavke v tovarnah v zelo sla delajo bih pogoji h ter za s delo preje v majo izre dno nizko oje Pogosto s plačilo. o v izkoriš čevalsko prisiljeni delo tudi otro ci. Pri pride lavi surov in ( ter njihov i proizvod npr. bombaža) nji se upo strupene rabljajo s n o v i ( p esticidi, b bar ve ipd eli .), ki škod ujejo zdra la, in onesna vju ljudi žujejo na ravo. Pole transpor g tega s tom na d rugi kone c sveta onesnažu jemo oko lje.

o ri, kje in kak e v e r p m o p u Pred nak delana. je bila stvar iz upu so odilo pri nak v in č o m o p V gotip fikati (npr. lo ti lahko cer ti EU, cer tifikat v e v la e id r p TS, ekološke cer tifikat GO , e in v o g tr e an pravičn k ni bil testir le e d iz a d , ti a cer tifik na živalih …)

RUGE IZDELKE.

D IDELANO HRANO IN PR O LN A K LO J PU ČE JE LE MOŽNO, KU

nariši svojo sličico

DA NE POZABIM!

• Razmislim, katere stvari zares potrebujem. • Vprašam se, kako lahko tudi jaz prispevam k čistejšemu okolju. • Preverim, če imam te stvari mogoče doma - prebrskam omare, pokukam na podstrešje, v klet, vpašam družinske člane. • Kakšno od stvari si izposodim od prijateljev ali sorodnikov. • Kakšno od stvari si izposodim v KNJIŽNICI REČI. • Kakšno stvar kupim v TRGOVINI IZ DRUGE ROKE. • Kakšno stvar naredim sam/a.

KNJIŽNICA REČI

Je kot knijžnica, le da si tam lahko izposodiš razl ične stvari, npr. šotor, orodje, masko za potapljanje, smučke , ... Kje pa je: Belokranjska ulica 6 Ljubljana

= a stvar” “Rabljen ge roke” u r d iz r a “Stv

UGE ROKE R D IZ A IN TRGOV D SHOP”) N A -H D N (“SECO o kjer lahko p , a in v o g r t Je ena i kupiš rablj n e c i n d o g u ter utev, torbe e oblačila, ob jih nekdo n i k i, r a v t s no druge o pa še ved s , č e v je u b potre uporabne.

Franja in Tine sta pripravljena ... Franja: “Zdaj imava vse, kar potrebujeva. Odločiti se morava še, kam bova sploh šla.” Tine: “Pa tudi, kako bova sploh šla na pot.” Franja: “Pa poglejva! Na pot se lahko odpraviva na več načinov.”

“KAKO GREMO NA POT?” odgovore napiši na črto

(peš)

(s kolesom)

(z avtobusom)

(z vlakom)

SLIČIC E ZA PO TUDI BARVA T

(z ladjo) (z letečo preprogo)

(z letalom)

Tine: “A greva z letečo preprogo, he he?” Franja: “Jaz predlagam, da greva na pot s kolesom. Kolesarjenje je namreč super stvar. A veš, zakaj?” Tine: “Ker za vožnjo s kolesom ne potrebuješ goriva, tako kot na primer za avtobus ali letalo.” Franja: “Tako je! In zato tudi ne onesnažuješ okolja. Pa še razgibaš se!”

Tine: “Ja, kolo je res dobra ideja. Če bo najina pot zelo dolga, pa greva lahko s kolesom vred tudi na vlak.” Franja: “Jupiii! Pa pojdiva!” Tine: “Aja, kam pa sploh greva?” Franja: “Za nosom, he he!”

Franja in Tine sta se torej odpravila na pot v neznano. Na poti, ki ju je vodila preko številnih vasi, mest, travnikov in gozdov, sta srečala veliko različnih mravelj. ALI VEŠ, DA: »» na Zemlji živi več kot 22.000 vrst mravelj? Znanstveniki so zaenkrat razvrstili 12.000 vrst. »» mravlje nimajo ušes? Zvoke zaznavajo preko vibracij v tleh s svojimi nožicami. »» je skupna teža vseh mravelj na svetu tolikšna kot teža vseh ljudi. Na vsakega človeka pride 1,5 milijona mravelj. »» mravlje živijo na vseh celinah, le na Antarktiki ne.

Tine: “Franja, a veš, da se nekatere mravlje med seboj razlikujejo po velikosti, druge po barvi, tretje po načinu življenja, a vse so mravlje?” Franja: “Res je! Enako je tudi pri ljudeh. Ne glede na to, kakšno barvo las, kože ali oči imajo, ne glede na to, iz katere države prihajajo ali kaj so po poklicu - vsi so ljudje.” Tine: “Tako je! Zaradi tega je prav, da spoštujemo druge in si med seboj pomagamo - tako mravlje, kot ljudje.”

OGNJENA MRAVLJA (je rdeče barve, njen ugriz boleč)

ČRNA MRAVLJA

(goji listne uši, ki ji dajejo sladek mleček)

FARAONKA

(pride prav povsod)

KROJAŠKA MRAVLJA (lahko nese list, ki je 50-krat težji od nje)

Postanek na poti ... Franja: “Tine, a se ustaviva in si pripraviva nekaj za večerjo?” Tine: “Ja, dajva! A si bova spekla skavtski kruh?” Franja: “Fantastična ideja! Najprej pa zakuriva ogenj.”

RECEPT za skavtski kruh OZ. “TVIST”: • 500 g moke • voda in sol po okusu • po želji lahko dodaš tudi 0,5 dcl olivnega olja Vse sestavine zmešamo in zgnetemo v testo, ki ga nato pustimo počivati 30 minut. Če naredimo testo že prej in ga bomo uporabljali šele čez nekaj ur, ga zapremo v posodo ali damo v vrečko, da se ne posuši. Testo lahko počaka tudi do naslednjega dne, če ga naredimo dan pred odhodom na potep, izhod, bivak ali tabor. Dober “tvist” je ravno prav slan in se ne packa, ko ga ovijaš na palico.

Naslednji dan ...

Tine: “Kam se bova pa danes odpravila?” Franja: “Hm, pojdiva po stezi, ki gre čez travnik na levi strani gozda.” Tine: “Jaz bi šel raje po poti ob reki.” Franja: “Jaz pa ne.” Tine: “Kako se bova torej odločila?” Franja: “Hm, imava več možnosti. Lahko se jaz prilagodim tebi in se ti naslednjič prilagodiš meni. Lahko se ti prilagodiš meni in se jaz naslednjič tebi. Lahko pa skupaj izbereva novo pot. Kaj praviš?” Tine: “Lahko tudi izžrebava pot, he he. Ali pa se greva eno igrico - kdor izvleče krajšo bilko, lahko izbere pot.” Franja: “Velja.”

SPET na poti …

Franja: “Res je lepo, ko se takole voziva s kolesom. Čist zrak, lepa narava, dobra telovadba - le kaj nama manjka?” Tine: “Palačinke, he, he.” Franja: “Ojoj, mislim, da mi je na sprednjem kolesu počila guma! Ustaviva se prosim.” Tine: “Pa poglejva, kaj je narobe! Ja, prav imaš, tole bo počena guma.” Franja: “Hm, mislim, da sva pozabila vzeti paket za popravilo. Kaj bova pa zdaj?” Tine: “Pojdiva peš do prve vasi, tam bova zagotovo srečala kakšne mravlje in jih bova prosila za pomoč.” Franja: “Velja!”

Franja: “Tine, nisem prepričana, da bi za pomoč prosila te mravlje. Izgledajo precej drugače kot midva, morda so nevarne.” Tine: “Ah ne, ni panike. Mravlje so mravlje! Saj veš, ni važno od kod kdo prihaja, kakšne barve je ali kako se preživlja. Pomembno je le, da smo dobri po srcu!” Franja: “Prav imaš! Dokler jih ne spoznava, ne moreva vedeti, kakšne so, zato kar pojdiva in preveriva!”

Franja in Tine na poti od mravljišča ...

Tine: “No, pa se je vse dobro izšlo. Te mravlje so bile res prijazne! Poleg tega, da so nama pomagale zakrpati gumo, so naju povabile še na kosilo.” Franja: “In res je bilo dobro, mnjam …” Tine: “To bo še ena dogodivščina, ki si jo bova zapomnila s tega potovanja.”

MRAVLJICI NA POTI Avtorica zgodbe: Alma Rogina (Humanitas) Ilustrator slikanice: Viktor Höchtl (Skavti) Sodelavke: Barbara Tehovnik, Tina Trdin, Mateja Kraševec, Urška Mali Kovačič Lektorirali: Alma Rogina, Darja Cupin Grafično oblikovanje in prelom: Viktor Hőchtl Zaključno urejanje, oblikovanje, prelom: Barbara Tehovnik Založnik: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov - ZSKSS, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana Tisk: Salve d.o.o.; naklada: 500 izvodov Ljubljana, 2017 1. natis, 1. izdaja © ZSKSS

Knjigica je tiskana na papirju Betulla (proizvajalec: Woodstock) certificiranim z okoljevarstvenima certifikatoma FSC (Forest Stewardship Council) in PEFC (Programme for Endorsement of Forest Certification), ki zagotavljata, da surovina za izdelavo papirja prihaja iz odgovorno upravljanih gozdov v skladu s standardi FSC in PEFC. Papir Betulla posnema strukturo drevesa, iz katerega je narejen. Papir ne vsebuje elementarnega klora, težkih kovin in na splošno sestavin, ki so zdravju škodljive.

Publikacija je nastala v okviru projekta Skavtinje in skavti razmišljamo globalno!, ki ga ZSKSS izvaja v sodelovanju z društvom Humanitas in drugimi evropskimi skavtskimi in nevladnimi organizacijami. Izvedba tega projekta je sofinancirana s strani Evropske unije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije.