Bovška panorama

Page 1

Krn

a

Ko

rt

www.bovec.si

BOvSka PANORAma

ica

ki ns i i n d

panorama bovških gora in bovška terasa

Bovec

po

PREDEL KLUŽE

Zgoraj in levo: ponazoritev položaja ledenikov na obrobju Bovške kotline ob koncu zadnje ledene dobe.

i LEDENIKI

PLUŽNA

BOVEC

KAL–KORITNICA

info

i

SLAP VIRJE

Pogosta U-oblika dolin Zgornjega Posočja je znak ledeniškega preoblikovanja. Na vrhuncih poledenitev je nekaj sto metrov debeli in 60 km dolgi soški ledenik segal iz izvirnih dolin reke Soče pod najvišjimi vrhovi Julijskih Alp vse do Mosta na Soči.

P Glijun

LETALIŠ Č E

T1-2

GOLF

Alpe Adria Trail

SLAP BOKA

Boka

Bovec Letališce

Učja ŽAGA

KOBARID

Soča

Soča Alpe Adria Trail

R

TRENTA–VRŠI Č

Soča Č EZSO Č A

BOKA

U ČJA–IT REZIJA TARCENTO

Ko rit ni ca

p o t i

d.

Vodilni partner in izdaja: En Hec d. o. o. Pravljica v Bovcu: koncept, projekt in vodenje: Metka Belingar. Avtor vsebine in slovenskih besedil: dr. Jurij Kunaver. Strokovni pregled: dr. Blaž Komac. Prevod: Evridika Cuder. Fotografije: Metka Belingar, Ivo Ivančič, Jurij Kunaver, Anja Rebek, arhiv LTO Bovec - Danijel Žagar. Geološka karta: Stanko Buser. Modeli reliefa: Jože Pirnat. Google Zemlja: Bovška kotlina 46o 20’ 00’’ N in 13o 33’ 00’’ E, 5. september 2014. Oblikovanje in ilustracije poti: Metka Belingar. Priprava za tisk in tisk: Copigraf. Naklada: 2500 kos. Bovec, 2014. Ta dokument je nastal v okviru projekta »Pravljica v Bovcu« ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za vsebino dokumenta je odgovorno podjetje EN HEC d. o. o.

Bovška Panorama

Slateni k

s m a r a g d n i

K

o b

e

BOvSka PANORAma

Občina Bovec

ic

panorama bovških gora in bovška terasa

Oblikovanost površja na Bovškem

Reka Soča s pritoki ima do Jadranskega morja cikcakast potek in taka je tudi vsa njena dolina. Pri vasi Žaga se za skoraj 180 stopinj obrne iz alpske (Z–V) v dinarsko smer (SZ–JV). V iskanju najkrajše poti do morja je Soča na odsekih, ki so prečni na slemenitev, izdolbla ozke soteske z velikim strmcem. Takšna je na primer ozka in globoko vrezana dolina Koritnice tik nad trdnjavo Kluže, ki ločuje masiv Rombona od vrha Krnice. Kluže (iz lat. claustra, zapora) so zanimive prav zaradi 60 m globoke, v živo skalo vklesane vintgarske soteske, nastale na pragu med višjo stransko in nižjo glavno dolino. Z izjemo prostrane Bovške kotline, vzporedne z alpsko slemenitvijo, so za višje ležeče doline značilna zelo strma pobočja ter priostreni vrhovi in grebeni. Temu so botrovali ne samo močna vodna in ledeniška erozija, temveč tudi strme ali celo navpične lege skladov zaradi narivne zgradbe. V tem posebej izstopata Svinjak (1637 m), znan tudi kot bovški Matterhorn, in Bavški Grintavec (2347 m), v istem grebenu.

in

učna pot

info

i

LEGENDA

informativna točka

učna točka

T1

P parkirišče

pohodniška pot

razgledna točka

R

45 min

3 km

cesta 10 min 500 m

težavnost 1

R

=

mapa druge tematske sprehajalne poti v okolici Bovca

TIC BOVEC Trg golobarskih žrtev 8 5230 Bovec, Slovenija

Tel: +386 (0)5 384 1919 Gsm: +386 (0)31 388 700 E-pošta: info@bovec.si

projekt: En hec d.o.o.

www.bovec.si

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt sofinancira EU.


GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

BOVŠKA TERASA

2

nanosi rek in potokov – aluvij

3

starejši nanosi Soče (prod, pesek, konglomerat)

4

Starejši konglomerat

5

morene

6

menjava peščenjaka in laporja-fliš

7

rdečkasti laporji in apnenci

8

rdečkasti apnenci in breče

9

skladoviti oolitni apnenec

10

skladoviti dachsteinski apnenec

11

masivni in skladoviti dolomit

KORITNICA 460 m

Soča

RABELJK 519 m

KAL 450 m 454 m

0DVOR 430 m

0

STRŽIŠČE 486 m

1 km 405 m

1 2 3

372 m older deposits of the Soča river

(gravel, sand, conglomerate)

older conglomerate

5

moraines

380 m

394 m not present in the Bovec basin 418 m

6

sandstone and marl - flysch

7

red marlstone and limestone

8

red limestone and breccia

9

Geološka karta (levo) in 444 m layered limestone

10

layered Dachstein limestone levo) Bovške kotline.

11

massive and layered dolomite

431 m

geološki prerez (skrajno

Označena smer prereza Bovške terase Prerez (spodaj) in tloris (v sredini) Bovške terase na desnem bregu Soče in sistem šestih mlajših stopničastih teras na njenem levem bregu pri Čezsoči.

faultline thrust

500 m

Jurassic Cretaceous Tertiary Triassic

65 ml

145 ml 190 ml

Zgoraj: pogled z Velikega Čela nad Kalom Koritnica proti zahodu oz. Bovški kotlini. Na tem mestu so ostanki avstrijskega topniškega položaja iz 1. svetovne vojne.

river and stream deposits – alluvium

4

ČEZSOČA 369 m

Mesozoic

slope gravel

368 m

SSZ (335°)

JJV (105°) 450 m

LETALIŠČE 438 m

400 m

Holocene

0,01 ml 1,8 ml

Cenozoic

Quaternary

SOČA 364 m

nadmorska višina (m)

Bovec Soča

Bovec

SOČA 364 m

ČEZSOČA 369 m

300 m

Čezsoča

1 km

500 -

Holocene Pleistocene

0,01 ml 1,8 ml

ZGORNJI TRIAS JURA KREDA TERCIAR KVARTAR/Quaternary Triassic Jurassic Cretaceous Tertiary PLEISTOCEN HOLOCEN

65 ml

145 ml

KENOZOIK/Cenozoic

0

228 ml 190 ml

MEZOZOIK/Mesozoic

Polovnik 1482 m

0-

Čezsoča

1000 -

431 m

Veliki vrh / Rombon 2208 m

500 -

Polovnik 1482 m

LETALIŠČE 438 m

Geologija

1000 -

1500 -

prelom

425 m Bovška kotlina je nenavadno široka in obsežna, kar je predvsem posledica njene geološke zgradbe. V dinarski smeri (SZ–JV) čeznjo potekata Krnsko-Koblanski in Ravenski prelom, ki sta vzporedna Idrijskemu prelomu, grušč 1 pobočni slope gravel najpomembnejšemu v tem delu Slovenije. Vsi trije so nanosi rek in potokov – aluvij seizmično aktivni, saj so nastali2 s podrivanjem river and streamafriške deposits – alluvium litosferske plošče pod evropsko. 3Tektonsko ima Soče Bovška (prod, pesek, konglomerat) starejši nanosi older deposits of the Soča river (gravel, sand, conglomerate) kotlina značilnosti sinklinale, ki si jo lahko predstavljamo konglomerat 4 Starejši kot navzdol upognjeno odprto knjigo. Prvi list, zgornji older conglomerate morene kamnine, ki list je iz fliša, peščenjakaste in 5laporaste hitro razpada in je dobro zastopana vmoraines soškem produ ter ni prisoten v bovški kotlini v ledeniških nanosih. Izhaja iz zgornjekrednega not present inobdobja, the Bovec basin ko je na tem območju zadnjič valovilomenjava morje.peščenjaka Naslednja, laporja-fliš 6 sandstone and marl -inflysch spodnja plast je iz razmeroma tankih plasti spodnjelaporji in apnenci 7 vrdečkasti kredne in jurske starosti. Še nižje redpodlagi marlstonenajdemo and limestone glavni kamnini Kaninskega pogorja – debeloskladoviti apnenci in breče 8 rdečkasti red limestone breccia dachsteinski apnenec, pod njim pa glavni dolomit.and Skladi oolitni apnenec 9 soskladoviti dachsteinskega apnenca, iz katerega zgrajene tudi ostale layered limestone bovške gore, so na Kaninu v glavnem nagnjenidachsteinski proti juguapnenec 10 skladoviti layered Dachstein limestone in tonejo pod dno Bovške kotline. Isti skladi se zopet masivni in skladoviti dolomit 11 pokažejo v severnih pobočjih Polovnika, kjer and imajo skoraj massive layered dolomite prelom Svinjaku in navpičen položaj (podobno kot v Javorščku, faultline Krnici). Apnenčevi skladi na Kaninskih nariv podih imajo thrust v številnih od nekoliko položnejšo lego, kar je razvidno ledu obrušenih nagnjenih skladovnih ploščah ali laštih.

1500 -

2000 -

BOVEC 460 m

nariv

2000 -

457 m

Veliki vrh / Rombon 2208 m

MALA VAS 452 m

228 ml

0,01 ml

pobočni grušč

Ob koncu zadnje ledene dobe so številni ledeniški jeziki segali vsaj do Bovške kotline in na njenem robu pustili čelne morene. Nekoliko nižje proti jugu se je iz kalne ledeniške vode v jezerih usedala jezerska kreda, ki je danes najdebelejša pri vasi Srpenica. Še močnejše taljenje ledenikov in njihovo umikanje navzgor po dolinah je povzročilo močno zasipanje dna dolin s prodom in nastajanje stopničastih prodnih teras, najbolj na široko prav v Bovški kotlini. Prodne terase so odigrale tudi pomembno vlogo pri naselitvi Zgornjega Posočja. Bovška terasa je največja v Posočju in ima nagib 14 ‰ ter površino 5 km². Danes ni več vidnih sledi nekdanje tekoče vode, a velike količine proda je lahko nasula le predhodnica Soče s pritoki. Nad vasjo Čezsoča je na levem bregu Soče ohranjen sistem kar šestih stopničastih teras.

Pleistocene

JURA

1,8 ml

KVARTAR PLEISTOCEN HOLOCEN KREDA TERCIAR

1

ni prisoten v Bovški kotlini

ZGORNJI TRIAS

MEZOZOIK

228 ml 190 ml 145 ml 65 ml

KENOZOIK

Bovška kotlina je geografsko središče občine Bovec. Ta je s površino 367 km2 ena večjih občin v Sloveniji, po številu prebivalstva pa ena manjših (3186). Najnižja točka je ob reki Soči pri vasi Srpenica (315 m), najvišja pa na vrhu Triglava (2864 m). Občina Bovec obsega celotno porečje Soče nad Trnovim ob Soči. Bovška kotlina, ena največjih reliefnih kotanj na območju Julijskih Alp, je del zahodnega slovenskega alpskega sveta ali posoških, v ožjem smislu pa bovških Julijskih Alp. V njej se stikajo tri daljše in dve krajši dolini. Najdaljša je dolina zgornje Soče (s stranskimi dolinami Lepeno, dolino Vrsnice ali Vrsnikom, dolino Zadnjice v Trenti in dolino Zapoden) na vzhodu. Sledita ji dolina Koritnice z Možnico in Loško Koritnico na severovzhodu ter dolina Učje na zahodu. Na robovih kotline se odpirajo nekatere krajše doline, kot sta dolina Bavšice na vzhodu in dolina Slatenika na jugu.

0m

500 m

1000 m

1500 m

2000 m razdalja (m)


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.