Krn
a
Ko
rt
www.bovec.si
BOvSka PANORAma
ica
ki ns i i n d
panorama bovških gora in bovška terasa
Bovec
po
PREDEL KLUŽE
Zgoraj in levo: ponazoritev položaja ledenikov na obrobju Bovške kotline ob koncu zadnje ledene dobe.
i LEDENIKI
PLUŽNA
BOVEC
KAL–KORITNICA
info
i
SLAP VIRJE
Pogosta U-oblika dolin Zgornjega Posočja je znak ledeniškega preoblikovanja. Na vrhuncih poledenitev je nekaj sto metrov debeli in 60 km dolgi soški ledenik segal iz izvirnih dolin reke Soče pod najvišjimi vrhovi Julijskih Alp vse do Mosta na Soči.
P Glijun
LETALIŠ Č E
T1-2
GOLF
Alpe Adria Trail
SLAP BOKA
Boka
Bovec Letališce
Učja ŽAGA
KOBARID
Soča
Soča Alpe Adria Trail
R
TRENTA–VRŠI Č
Soča Č EZSO Č A
BOKA
U ČJA–IT REZIJA TARCENTO
Ko rit ni ca
p o t i
d.
Vodilni partner in izdaja: En Hec d. o. o. Pravljica v Bovcu: koncept, projekt in vodenje: Metka Belingar. Avtor vsebine in slovenskih besedil: dr. Jurij Kunaver. Strokovni pregled: dr. Blaž Komac. Prevod: Evridika Cuder. Fotografije: Metka Belingar, Ivo Ivančič, Jurij Kunaver, Anja Rebek, arhiv LTO Bovec - Danijel Žagar. Geološka karta: Stanko Buser. Modeli reliefa: Jože Pirnat. Google Zemlja: Bovška kotlina 46o 20’ 00’’ N in 13o 33’ 00’’ E, 5. september 2014. Oblikovanje in ilustracije poti: Metka Belingar. Priprava za tisk in tisk: Copigraf. Naklada: 2500 kos. Bovec, 2014. Ta dokument je nastal v okviru projekta »Pravljica v Bovcu« ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za vsebino dokumenta je odgovorno podjetje EN HEC d. o. o.
Bovška Panorama
Slateni k
s m a r a g d n i
K
o b
e
BOvSka PANORAma
Občina Bovec
ic
panorama bovških gora in bovška terasa
Oblikovanost površja na Bovškem
Reka Soča s pritoki ima do Jadranskega morja cikcakast potek in taka je tudi vsa njena dolina. Pri vasi Žaga se za skoraj 180 stopinj obrne iz alpske (Z–V) v dinarsko smer (SZ–JV). V iskanju najkrajše poti do morja je Soča na odsekih, ki so prečni na slemenitev, izdolbla ozke soteske z velikim strmcem. Takšna je na primer ozka in globoko vrezana dolina Koritnice tik nad trdnjavo Kluže, ki ločuje masiv Rombona od vrha Krnice. Kluže (iz lat. claustra, zapora) so zanimive prav zaradi 60 m globoke, v živo skalo vklesane vintgarske soteske, nastale na pragu med višjo stransko in nižjo glavno dolino. Z izjemo prostrane Bovške kotline, vzporedne z alpsko slemenitvijo, so za višje ležeče doline značilna zelo strma pobočja ter priostreni vrhovi in grebeni. Temu so botrovali ne samo močna vodna in ledeniška erozija, temveč tudi strme ali celo navpične lege skladov zaradi narivne zgradbe. V tem posebej izstopata Svinjak (1637 m), znan tudi kot bovški Matterhorn, in Bavški Grintavec (2347 m), v istem grebenu.
in
učna pot
info
i
LEGENDA
informativna točka
učna točka
T1
P parkirišče
pohodniška pot
razgledna točka
R
45 min
3 km
cesta 10 min 500 m
težavnost 1
R
=
mapa druge tematske sprehajalne poti v okolici Bovca
TIC BOVEC Trg golobarskih žrtev 8 5230 Bovec, Slovenija
Tel: +386 (0)5 384 1919 Gsm: +386 (0)31 388 700 E-pošta: info@bovec.si
projekt: En hec d.o.o.
www.bovec.si
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt sofinancira EU.
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
BOVŠKA TERASA
2
nanosi rek in potokov – aluvij
3
starejši nanosi Soče (prod, pesek, konglomerat)
4
Starejši konglomerat
5
morene
6
menjava peščenjaka in laporja-fliš
7
rdečkasti laporji in apnenci
8
rdečkasti apnenci in breče
9
skladoviti oolitni apnenec
10
skladoviti dachsteinski apnenec
11
masivni in skladoviti dolomit
KORITNICA 460 m
Soča
RABELJK 519 m
KAL 450 m 454 m
0DVOR 430 m
0
STRŽIŠČE 486 m
1 km 405 m
1 2 3
372 m older deposits of the Soča river
(gravel, sand, conglomerate)
older conglomerate
5
moraines
380 m
394 m not present in the Bovec basin 418 m
6
sandstone and marl - flysch
7
red marlstone and limestone
8
red limestone and breccia
9
Geološka karta (levo) in 444 m layered limestone
10
layered Dachstein limestone levo) Bovške kotline.
11
massive and layered dolomite
431 m
geološki prerez (skrajno
Označena smer prereza Bovške terase Prerez (spodaj) in tloris (v sredini) Bovške terase na desnem bregu Soče in sistem šestih mlajših stopničastih teras na njenem levem bregu pri Čezsoči.
faultline thrust
500 m
Jurassic Cretaceous Tertiary Triassic
65 ml
145 ml 190 ml
Zgoraj: pogled z Velikega Čela nad Kalom Koritnica proti zahodu oz. Bovški kotlini. Na tem mestu so ostanki avstrijskega topniškega položaja iz 1. svetovne vojne.
river and stream deposits – alluvium
4
ČEZSOČA 369 m
Mesozoic
slope gravel
368 m
SSZ (335°)
JJV (105°) 450 m
LETALIŠČE 438 m
400 m
Holocene
0,01 ml 1,8 ml
Cenozoic
Quaternary
SOČA 364 m
nadmorska višina (m)
Bovec Soča
Bovec
SOČA 364 m
ČEZSOČA 369 m
300 m
Čezsoča
1 km
500 -
Holocene Pleistocene
0,01 ml 1,8 ml
ZGORNJI TRIAS JURA KREDA TERCIAR KVARTAR/Quaternary Triassic Jurassic Cretaceous Tertiary PLEISTOCEN HOLOCEN
65 ml
145 ml
KENOZOIK/Cenozoic
0
228 ml 190 ml
MEZOZOIK/Mesozoic
Polovnik 1482 m
0-
Čezsoča
1000 -
431 m
Veliki vrh / Rombon 2208 m
500 -
Polovnik 1482 m
LETALIŠČE 438 m
Geologija
1000 -
1500 -
prelom
425 m Bovška kotlina je nenavadno široka in obsežna, kar je predvsem posledica njene geološke zgradbe. V dinarski smeri (SZ–JV) čeznjo potekata Krnsko-Koblanski in Ravenski prelom, ki sta vzporedna Idrijskemu prelomu, grušč 1 pobočni slope gravel najpomembnejšemu v tem delu Slovenije. Vsi trije so nanosi rek in potokov – aluvij seizmično aktivni, saj so nastali2 s podrivanjem river and streamafriške deposits – alluvium litosferske plošče pod evropsko. 3Tektonsko ima Soče Bovška (prod, pesek, konglomerat) starejši nanosi older deposits of the Soča river (gravel, sand, conglomerate) kotlina značilnosti sinklinale, ki si jo lahko predstavljamo konglomerat 4 Starejši kot navzdol upognjeno odprto knjigo. Prvi list, zgornji older conglomerate morene kamnine, ki list je iz fliša, peščenjakaste in 5laporaste hitro razpada in je dobro zastopana vmoraines soškem produ ter ni prisoten v bovški kotlini v ledeniških nanosih. Izhaja iz zgornjekrednega not present inobdobja, the Bovec basin ko je na tem območju zadnjič valovilomenjava morje.peščenjaka Naslednja, laporja-fliš 6 sandstone and marl -inflysch spodnja plast je iz razmeroma tankih plasti spodnjelaporji in apnenci 7 vrdečkasti kredne in jurske starosti. Še nižje redpodlagi marlstonenajdemo and limestone glavni kamnini Kaninskega pogorja – debeloskladoviti apnenci in breče 8 rdečkasti red limestone breccia dachsteinski apnenec, pod njim pa glavni dolomit.and Skladi oolitni apnenec 9 soskladoviti dachsteinskega apnenca, iz katerega zgrajene tudi ostale layered limestone bovške gore, so na Kaninu v glavnem nagnjenidachsteinski proti juguapnenec 10 skladoviti layered Dachstein limestone in tonejo pod dno Bovške kotline. Isti skladi se zopet masivni in skladoviti dolomit 11 pokažejo v severnih pobočjih Polovnika, kjer and imajo skoraj massive layered dolomite prelom Svinjaku in navpičen položaj (podobno kot v Javorščku, faultline Krnici). Apnenčevi skladi na Kaninskih nariv podih imajo thrust v številnih od nekoliko položnejšo lego, kar je razvidno ledu obrušenih nagnjenih skladovnih ploščah ali laštih.
1500 -
2000 -
BOVEC 460 m
nariv
2000 -
457 m
Veliki vrh / Rombon 2208 m
MALA VAS 452 m
228 ml
0,01 ml
pobočni grušč
Ob koncu zadnje ledene dobe so številni ledeniški jeziki segali vsaj do Bovške kotline in na njenem robu pustili čelne morene. Nekoliko nižje proti jugu se je iz kalne ledeniške vode v jezerih usedala jezerska kreda, ki je danes najdebelejša pri vasi Srpenica. Še močnejše taljenje ledenikov in njihovo umikanje navzgor po dolinah je povzročilo močno zasipanje dna dolin s prodom in nastajanje stopničastih prodnih teras, najbolj na široko prav v Bovški kotlini. Prodne terase so odigrale tudi pomembno vlogo pri naselitvi Zgornjega Posočja. Bovška terasa je največja v Posočju in ima nagib 14 ‰ ter površino 5 km². Danes ni več vidnih sledi nekdanje tekoče vode, a velike količine proda je lahko nasula le predhodnica Soče s pritoki. Nad vasjo Čezsoča je na levem bregu Soče ohranjen sistem kar šestih stopničastih teras.
Pleistocene
JURA
1,8 ml
KVARTAR PLEISTOCEN HOLOCEN KREDA TERCIAR
1
ni prisoten v Bovški kotlini
ZGORNJI TRIAS
MEZOZOIK
228 ml 190 ml 145 ml 65 ml
KENOZOIK
Bovška kotlina je geografsko središče občine Bovec. Ta je s površino 367 km2 ena večjih občin v Sloveniji, po številu prebivalstva pa ena manjših (3186). Najnižja točka je ob reki Soči pri vasi Srpenica (315 m), najvišja pa na vrhu Triglava (2864 m). Občina Bovec obsega celotno porečje Soče nad Trnovim ob Soči. Bovška kotlina, ena največjih reliefnih kotanj na območju Julijskih Alp, je del zahodnega slovenskega alpskega sveta ali posoških, v ožjem smislu pa bovških Julijskih Alp. V njej se stikajo tri daljše in dve krajši dolini. Najdaljša je dolina zgornje Soče (s stranskimi dolinami Lepeno, dolino Vrsnice ali Vrsnikom, dolino Zadnjice v Trenti in dolino Zapoden) na vzhodu. Sledita ji dolina Koritnice z Možnico in Loško Koritnico na severovzhodu ter dolina Učje na zahodu. Na robovih kotline se odpirajo nekatere krajše doline, kot sta dolina Bavšice na vzhodu in dolina Slatenika na jugu.
0m
500 m
1000 m
1500 m
2000 m razdalja (m)