Vrsto let je muzej na Vrsnem uspešno deloval, še toliko bolj, ker je bila skrbnica hiše sorodnica Jožefa (1909–1992). Zaradi slabe izolacije je bil na njeno pobudo prostor v nadstropju znižan z lesenim stropom. Muzejski prikaz pa je z manjšimi popravki ostal skorajda nespremenjen. Skrbništvo rojstne hiše, ki se je izvajalo pod okriljem Goriškega muzeja, je po Jožefini smrti leta 1992 prevzela Rida Gregorčič. Leta 2002 je rojstno hišo Simona Gregorčiča prevzel v upravljanje Tolminski muzej. Še istega leta je moral Muzej zaradi popotresne sanacije objekt začasno sprazniti. Po končani obnovi je Muzej objekt ponovno opremil in vzpostavil prvotno stanje. Prevladalo je mnenje, da je zaradi dotrajanosti potrebno obnoviti tudi razstavo. Leta 2006, ob sto letnici pesnikove smrti, je Tolminski muzej pričel s projektom preureditve in obnove muzeja. K sodelovanju smo povabili arhitekta Janeza Suhadolca, ki se mu je pridružila Mima Suhadolc ter avtorja prve postavitve dr. Branka Marušiča. Odločili smo se, da v nadstropju ponovno pričaramo pesniku »posvečen« prostor ter da ponovno odstranimo lesen strop. Streho je bilo potrebno dodatno izolirati, zaključne letvice pa pobarvati v rdeče–plavi kombinaciji. Tramovi, ki so ostali vidni, so pobarvani črno, z njih pa se na vrvicah spuščajo svetila. Razstava je predvsem posvečena pesnikovemu življenju in delu, njegovemu rodu, sodobnikom in dogodkom, ki jim je prisostvoval, ter dogodkom, ki jim po njegovi smrti sledimo do leta 2006. Na jugovzhodni steni so razpete
formata. Najpogosteje omenjena je pesem Soči, ki je pogosto predstavljena kot pesnikova daljnovidna napoved krvave Soče med prvo svetovno vojno (»Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvavo tekla …«). Izpostaviti velja izdaje treh zbirk Poezij (I - 1882, II - 1888, III -1902), četrta je izšla po njegovi smrti (1908). Leta 1882 izdana prva zbirka poezij (Poezije I) je prvovrsten fenomen tudi za današnji čas. 1.800 izvodov je bilo namreč razprodanih v pol leta. Po pesnikovi smrti je izšla vrsta ponatisov in prevodov. Objavljene so bile posamezne pesmi, pisma in drugo gradivo. Likovni ustvarjalci so izdelali številne upodobitve Simona Gregorčiča. Natisnjena je bila množica razglednic s
zastave in trakovi z odkritja Gregorčičevega spomenika v Ljubljani leta 1937. V pokončni stekleni vitrini so razstavljeni pesnikovi drobni predmeti. V vitrini je posmrtna maska, ki jo je izdelal kipar Svitoslav Peruzzi. Na dveh stenah se razprostira grafična ponazoritev pesnikovega življenja in ustvarjanja ter dobe, v kateri je živel. Opremljena je s fotografijami, faksimili dokumentov in legendami, ki se nadaljujejo v sosednji prostor. Tu je prikazan spomin na pesnika po njegovi smrti, kajti le malokateri slovenski pesnik je tako globoko zapisan med Slovenci kot prav Gregorčič. V tem prostoru je pesnikova postelja, omara za obleke, nočna omarica, pesnikov leseni počivalnik, miza s stoli, lončena pečica za ogrevanje nog. Na notranji steni severovzhodne fasade so nekatere pesnikove upodobitve. Razstavljene so tudi izdaje Poezij, ki so izšle za njegovega življenja, monografije o Gregorčiču ter prevodi njegovih del v tuje jezike. V pritličju je prikazana nova grafična ponazoritev pesnikovega doma in rodu. Izba je posvečena pesnikovemu rodu. Grafično sta ponazorjena rodovnika po pesnikovem očetu in materi. Kljub časovni odmaknjenosti je Gregorčič še vedno močno prisoten v Slovenskem prostoru. Gregorčičeva poezija je bila prevedena v nemški, italijanski, latinski, grški, ruski, francoski in hrvaški jezik. Bil je namreč pesnik velikega
pesnikovim motivom. Precej Gregorčičevih del je bilo tudi uglasbenih. Posebnost v slovenskem prostoru pa so številni muzeju na Vrsnem darovani predmeti posameznikov (slike, knjige, popotne palice, ročno izvezeni prti in podobno), ki se na ta način želijo pokloniti pesniku. Tudi to kaže na pesnikovo priljubljenost in aktualnost. mag. Damjana Fortunat Černilogar
VRSNO, ROJSTNA HIŠA
Razstava: Dopolnitev besedila: mag. Damjana Fortunat Černilogar Oblikovalca razstave: Janez Suhadolc, Mima Suhadolc Izvedba razstave: Syncomp, Ljubljana Tolmin, 26. november 2006
SIMONA GREGORÈIÈA
NAJAVE IN INFORMACIJE
VRSNO, ROJSTNA HIŠA SIMONA GREGORÈIÈA
ROJSTNA HIŠA SIMONA GREGORÈIÈA
V vasi Vrsno pod Krnom je bil v družini srednje premožnega kmeta 15. oktobra 1844 rojen duhovnik in pesnik Simon Gregorčič.
Dru ina GregorËiË Vrsno 27A 5222 KOBARID Tel: 05 389 10 92 Tel: 05 389 10 93 TOLMINSKI MUZEJ Mestni trg 4 SI-5220 Tolmin
Vrsno, kraj na mirnem vrsi, ljubil bodem te srËno, dokler mi srce ivo grelo bode vroËe prsi. Vrsno se stiska na sončni polici pod mogočnim Krnom (2245 m). Pesnik Simon Gregorčič je svoj rojstni kraj nosil v sebi in je v svojem duhu ostal vse življenje povezan z gorsko pokrajino in ljudmi, ki so mu oblikovali trden neomajen značaj. Spoštoval je domače ljudi, kmete in pastirje izpod krnskih planin. Da je bil kot pesnik in človek zelo priljubljen, se je pokazalo tudi na njegovem pogrebu. Ta je bil tako veličasten kot le ob smrti malo katerega Slovenca. Tolikokrat prehojena pot ob njegovi bistri Soči je bila 26. novembra 1906 poslednja. Iz Gorice ga je pospremila množica ljudi. Ob vsej poti so se zbirali, da bi se mu poklonili in ga še zadnjič spremljali do cerkvice Sv. Lovrenca na Libušnjem. Želja po ohranitvi spomina na delo pesnika Simona Gregorčiča je bila prisotna že od pesnikove smrti. Njegovo rojstno Vrsno je postalo cilj premnogih pesnikovih častilcev. Na njegovi rojstni hiši je bila leta 1908 odkrita spominska plošča. Istega leta je bil pri Sv. Lovrencu odkrit nagrobnik, delo goriškega kamnoseka Josipa Bitežnika. Leta 1937 so Simonu Gregorčiču odkrili spomenik v Ljubljani. Izdelal ga
Foto: Jaka Čop, 1951
Foto: Jaka Čop, 1951
1966
je kipar Zdenko Kalin. Kljub vojnemu času se je leta 1944, ob sto letnici pesnikovega rojstva, zvrstilo več dogodkov. Po njem je bil npr. poimenovan prvi primorski partizanski bataljon. Pesnika so se spominjali slovenski izseljenci v Argentini. »Goriški slavček«, kot ga je označil profesor, urednik, esejist in slovstveni zgodovinar Fran Levec (1846– 1916), je zbudil veliko pozornosti. V Gregorčičevem domu je Muzejsko društvo iz Tolmina leta 1951 uredilo posebno sobo, kjer so hranili najbolj značilne predmete iz pesnikove zapuščine. Sobico, izbo poleg kuhinje, je muzejsko društvo preuredilo ob sodelovanju s tedanjim ljubljanskim Zavodom za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov. Takrat so v hiši še živeli pesnikovi sorodniki. Z Gregorčičevo spominsko sobo na Vrsnem je do leta 1958 upravljal Muzej za Tolminsko, po tem letu pa je skrb zanjo prevzel Goriški muzej. Spomin na pesnika je še bolj zaživel leta 1959, ko so v Kobaridu postavili spomenik Simona Gregorčiča. Izdelal ga je kipar Jakob Savinšek. Vedno večji obisk spominske sobe na Vrsnem je postajal
moteč za lastnike hiše. Leta 1965 se je zato pričelo zbiranje denarja za odkup in ureditev pesnikove rojstne hiše ter postavitev nove za njegove sorodnike. Ko se je nabralo dovolj sredstev, so pričeli z obnovo. Spomeniško varstveni in muzejski strokovnjaki so se odločili obnoviti videz hiše, ki ga je imela v Gregorčičevih časih. Pri obnovi, pri kateri sta sodelovala Zavod za spomeniško varstvo Gorica in Goriški muzej, so sledili posegom pesnikovega očeta Jerneja. Notranjost je bila preurejena v muzej po zamisli arhitekta Janeza Suhadolca. Obnovljene so bile stopnice na »gank«. V nadstropje se je tako prišlo po lesenih zunanjih stopnicah skozi na novo obnovljena nekdanja vrata. V pritličju, kuhinji in izbi, ni bilo izvedenih večjih sprememb. V kuhinji razstavljeni predmeti so delno iz hiše, večinoma pa zbrani na Vrsnem in bližnji okolici. Koreniteje je bilo potrebno spremeniti nadstropje. Dotedanje sobe in hodnik s stopnicami je projektant združil v dva prostora. Odstranil je strop, tako da je nadstropje segalo do ostrešnih tramov. Prostorska ureditev obeh gornjih prostorov je dajala vtis posebnega,
pesniku posvečenega ambienta. Ob pesnikovi šestdesetletnici smrti je bila v muzej preurejena rojstna hiša Simona Gregorčiča slovesno odprta. Takrat je v slavnostnem nagovoru pisatelj France Bevk poudaril: »Iz te hiše, pred katero zdaj stojimo, skozi ta vrata je poln svetlih sanj odšel v šole, si širil obzorje, se seznanjal z našo lepo besedo in se navzemal vroče ljubezni do rodne zemlje.« (Publikacija GregorËiËeva rojstna hiša na Vrsnem ob obletnici pesnikove smrti, 1966, s. 1.)
Dve leti za tem je bila po Simonu Gregorčiču poimenovana Osnovna šola v Kobaridu. Po njem je bila v marsikaterem slovenskem kraju poimenovana tudi ulica. Leta 1973 sta Branko Marušič in Jaro Komac v zbirki vodnikov izdala vodnik Vrsno in Simon Gregorčič.
Tel.: +386 (0) 5 381 13 60 Fax.:+386 (0) 5 381 13 61 E-mail: muzej@tol-muzej.si http://www.tol-muzej.si