Slovenija danes 9

REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE

SLOVENCI.SI

december 2011

Vesel božič in srečno novo leto 2012!

Slovenija danes, Slovenci.si, Leto 1, Ševilka 9

Dvojec na Uradu

Za Žekšem in Jesihom je uspešen mandat Ljubljanski nadškof dr. Anton Stres

Volitve so naša dolžnost, ne izbira

Edi Kraus, Julon

Tudi v poslu zaveden Slovenec

Učitelji slovenščine v Nemčiji

Vez z domovino

Združenje Slovenska izseljenska matica letos praznuje

60 let

delovanja

V soboto,

3. decembra 2011, ob 11. uri,

bomo v prostorih Združenja na Cankarjevi 1/II v Ljubljani s slovesno proslavo in kulturnim programom praznovali častitljivo obletnico.

Vljudno vabljeni!

Predsednik Združenja Slovenska izseljenska matica

Sergij Pelhan

Častni pokrovitelj proslave je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.

Pokrovitelji: DELO, časopisno in založniško podjetje, d. d., Ljubljana, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 4

Kako voliti?

Essen: Svetlobni tedni

V žarišču 5

Za Žekšem in Jesihom je uspešen mandat

5

8

10

13

14

17

24

26

27

31

34

36

Veliki intervju

8

Slovenstvo se ohranja tam, kjer je dejavnost cerkve močna

Poslovne strani 10 11 12

Edi Kraus, direktor Julona: Tudi v poslu zaveden Slovenec V SiPark po zabavo!

Slovensko-madžarski poslovni forum

Kultura

13 14 16 17 18

Umetnost kot navdih za delo Letošnji zmagovalec je skupina Pushluschtae Po Londonu v Eindhoven Sosedsko gostoljubje Pol stoletja sodelovanja tudi za Slovence na Madžarskem

Knjižna polica 20 20

Knjiga kot hranitelj narečij in kulture Oživljena antična podoba slovenske dežele

Izobraževanje in znanost 23 24

Sašo Jezernik: Mladi naj se vrnejo domov Jezik – vez z domovino

Med nami

26 27 28 29

Slovenska pesem tam daleč…

Dr. Jožetu Berniku v slovo Dijaki obiskujejo Slovenijo Argentinski utrinki – 1. del

Zamejski dnevnik

30 31 32 33 34

Umrl je književnik Janko Messner Lipa ob 20-letnici samostojne Slovenije Podobe z meje – 10 let likovne kolonije v Monoštru Učencev nikoli ni bilo premalo Zmagovita Ona na Barkovljanki

Doživimo Slovenijo 36

Slovenija - dežela smučanja

Šport

41 42

Prvi roker na slovenski nogometni klopi Mož mirnih živcev meri visoko

Slovenija danes Slovenci.si

Vodja projekta Marko Stijepić marko.stijepic@sloveniatimes.com

Slovenija danes izhaja vsak mesec Posamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanja Naklada: 3000 izvodov Tisk: Littera picta, Medvode, Slovenija

Izdajatelj: Domus, založba in trgovina d.o.o.

Glavna in odgovorna urednica Blanka Markovič Kocen blanka@slovenija-danes.com

Medij Slovenija danes je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko: 1603.

Lektura Blanka Markovič Kocen

Revijo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Uredništvo Trg MDB 12 1000 Ljubljana Slovenija Tel: +386 (0)1 520 50 84 E-pošta: slovenija.danes@sloveniatimes.net Spletna stran: www.slovenci.si

Oblikovanje in prelom Maja Kaplan maja@sloveniatimes.net

ISSN 2232-3473



REPUBLIKA SLOVENIJA URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

42 3

PANORAMA Predčasne volitve v Sloveniji

Essen

Kako voliti?

Svetlobni tedni

V tednu med 24. in 28. oktobrom 2011 je potekalo pakiranje posebnih volilnih imenikov za razgrnitev in pošiljanje le-teh na vsa diplomatsko konzularna predstavništva RS z namenom ureditve vpisov v volilni imenik. Vsak volivec ima pravico pregledati vpise v volilnem imeniku in opozoriti na napake ali pomanjkljivosti. Tako kot doslej bodo izseljenci (slovenski državljani s stalnim prebivališčem v tujini) na naslove stalnega prebivališča prejeli obvestilo o razpisanih predčasnih volitvah v državni zbor in načinih uresničevanja volilne pravice. Izseljenci lahko uresničujejo volilno pravico na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v državi, kjer so vpisani v posebni volilni imenik, po pošti ali pa v Republiki Sloveniji, kjer bodo odprta posebna volišča (OMNIA), namenjena izseljencem. Tisti izseljenci, ki želijo glasovati na volišču OMNIA, morajo svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji oziroma upravni enoti najkasneje do 30. novembra 2011.

Zdomci (državljani z začasnim prebivališčem v tujini) lahko uresničujejo volilno pravico na enem izmed diplomatsko konzularnih predstavništev RS z odprtim voliščem, po pošti ali na svojem volišču v Republiki Sloveniji.

Zdomci, ki želijo voliti na diplomatsko konzularnem predstavništvu ali po pošti, morajo svojo namero pravočasno, do 3. novembra 2011, sporočiti Državni volilni komisiji na naslov DVK, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, po faksu št. 00386 43 31 269 ali pa podpisan in skeniran zahtevek posredujejo na elektronski naslov rvk@gov.si.

Informacije o načinih glasovanja in potrjevanju obrazcev podpore ter potrebni obrazci so dosegljivi na spletni strani Državne volilne komisije (www.dvk.gov.si). (B. M. K.)

Foto: Peter Wieler

Essen, mesto v nemškem Porurju, je bilo pred letom dni Evropska prestolnica kulture. S tem naslovom se bo naslednje leto ponosno predstavljal Maribor.

In ravno to je bil glavni vzrok, da se je Slovenija kot gostujoča država predstavila na 62. »Essener Lichtwochen«. Festival, začel se je 30. oktobra in bo trajal do 7. januarja, je zelo odmeven dogodek, ki si ga ogleda več kot 5 milijonov ljudi. Za povabljeno državo pa je to izjemna čast.

Za Slovenijo je bila to enkratna priložnost, da se predstavi v tem delu Nemčije. Na približno 20 stojnicah slovenskih vasi so mimoidoči poskušali sladke in slane dobrote in vina, morda dobili idejo za naslednje počitnice in sploh kaj izvedeli o državi, za katero so običajno že slišali, kaj več o njej pa ne znajo povedati. Takšni so bili odgovori naključnih obiskovalcev festivala, ko je nanesla beseda na Slovenijo.

Zvečer, ko se je stemnilo, pa je minister za kulturo (in za Slovence v zamejstvu in po svetu) dr. Boštjan Žekš skupaj z nadžupanom Essna na glavnem mestnem trgu slovesno pritisnil na gumb in po mestu so zažareli svetleči napisi Slovenija in Maribor ter svetlobni motivi, kot so Bled, Ljubljana, Triglav, lipicanci, trta … Vrhunec prireditve je bil ognjemet ob zvokih slovenske glasbe. (J. L. A.) Foto: Peter Wieler

4. decembra bodo v Sloveniji potekale predčasne volitve v državni zbor, v nadaljevanju pa ponujamo nekaj ključnih volilnih navodil za naše rojake v zamejstvu in po svetu.

Berlin

Koroška

Martin na Martinovo in martinovanje v Berlinu

Edina zmagovalka na volitvah je SJK

Na dan, ko goduje Sveti Martin, je Berlin obiskal njegov slovenski soimenjak. Ne sicer sveti, čeprav za mnoge idol, je Martin Strel na slovenskem veleposlaništvu marsikateremu, tudi nemškemu obiskovalcu, stisnil roko in z veseljem odgovarjal na vprašanja o njegovih podvigih. Mož, ki je preplaval Donavo, Rumeno reko, Missisippi, Amazonko …, da bi opozoril na nesmiselno uničevanje, onesnaževanje in tudi izgubljanje narave, že štiri leta živi v Arizoni. Amerika je postala njegov novi dom, kjer pa tudi ne miruje in si z nezmanjšano močjo in voljo prizadeva za lepši svet.

Vodja slovenske katoliške misije Izidor Pečovnik Dori pa je pripravil pravo martinovanje. Kot se za slovenski običaj spodobi, so številno družbo v veselo vzdušje popeljali zvoki harmonike orkestra harmonikarjev Melodija iz Mengša. Ob tej priložnosti je veleposlanik RS Mitja Drobnič slovenski nogometni ekipi SKV Berlin izročil pokal za osvojeno prvo mesto v letošnjem že 4. svetovnem turnirju Slovencev po svetu. In ko je bil krst prvega vina iz potomke najstarejše trte na svetu, ki raste tudi v Berlinu, opravljen, se je veselo vzdušje in prijetno druženje le še stopnjevalo. Zvoke harmonike pa je zamenjal kvintet Dori. (J. L. A.)

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) je na novembrskih volitvah v zbor svetnikov kmetijske zbornice prvič v zgodovini osvojila tri mandate. Kmečka zveza (Bauernbund) ljudske stranke je ubranila absolutno večino. Poleg zborničnih svetnikov Štefana Domeja in Franca Jožefa Smrtnika bo za SJK v kmetijski zbornici odslej tudi Marinka Mader – Tschertou iz Slovenjega Plajberga. Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov je izboljšala rezultat v vseh okrajih, kot njene prave trdnjave pa so se izkazale občine Globasnica s 70-odstotno podporo, Sele z 69,3 odstotka glasov in Železna Kapla, kjer je Skupnost podprlo 60,3 odstotka volilnih upravičencev. Čeprav bo Kmečka zveza tudi v novem mandatu imela absolutno večino, bo SJK v koroškem kmečkem parlamentu imela več možnosti sooblikovanja in soodločanja, s tremi mandati in statusom poslanskega kluba pa tudi pravico zastopanosti v vseh odborih in pododborih kmetijske zbornice. (ORF in B. M. K.)

4

V ŽARIŠČU

Pogovor z ministrom in državnim sekretarjem na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Za Žekšem in Jesihom je uspešen mandat Položaj Slovencev v zamejstvu se je v tem mandatu občutno izboljšal. Največja dosežka: delna rešitev vprašanja dvojezičnih topografskih napisov na južnem Koroškem in nevtralnost urada kljub razburkanem notranjepolitičnem dogajanju.

Blanka Markovič Kocen

D

r. Boštjan Žekš, minister, in dr. Boris Jesih, državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, se po predčasnih volitvah morda poslavljata s svojih položajev, delo urada v triletnem mandatu pa ocenjujeta kot uspešno. »Naredili smo tisto, kar smo si zastavili, na nekaterih področjih, denimo, kar zadeva slovenske znanstvenike po svetu, pa še več,« pravi minister in dodaja, da so v zadnjem času začeli ustvarjati tudi sezname umetnikov in kulturnikov.

Nekoliko slabše občutke ima glede načrtov, ki jih niso uspeli dokončati in jih bodo prepustili naslednikom. »Izpolnitev vseh zadanih ciljev nas navdaja z velikim zadovoljstvom,« poudarja državni sekretar.

Dr. Žekš bi še lahko delal v politiki

Dosedanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bil kot politik vseskozi deležen velikih simpatij, ima sicer raje akademsko kot politično sfero, vprašanje pa je, pravi, kaj je še sposoben delati. »Bojim se, da za resno akademsko raziskovalno delo nisem več v polni formi, za politično pa je potrebne nekaj manj moči, tako da bi v politiki v prihodnje laže delal,« pravi.

Dr. Boris Jesih, državni sekretar, ki je bil pred prihodom na urad zaposlen na Institutu za narodnostna vprašanja, poudarja, da so mu pridobljene izkušnje in znanje pri sedanjem delu sicer pomagale, vendar ne toliko, kot je pričakoval. »Izkušnje v zadnjih treh letih pa so zame kot za človeka, pa tudi kot raziskovalca, izjemno dragocene.

Brez njih bi bil kot raziskovalec prikrajšan za marsikakšno smer, idejo, napotek, razmislek o tem, kaj je treba tudi na področju razi-

skovanja še narediti,« pove Jesih in dodaja: »Dobre politične odločitve potrebujejo osnovo v resnih raziskovalnih analizah, včasih pa velja tudi nasprotno, namreč, da morajo tudi resne raziskovalne analize upoštevati realno politiko.« Če se bo v bodoče ukvarjal z raziskovanjem, napoveduje knjižno novost, o kateri že dolgo razmišlja. »Gre za to, da se slovenski javnosti o manjšinah včasih govori zelo na pamet, pavšalno. Vsi so na nek način strokovnjaki. Dejansko pa so pravi problemi, s katerimi se srečujejo manjšine, tudi izseljenci in zdomci, potisnjeni v ozadje. Mogoče bom pripravil pregled položaja Slovencev po svetu na tak način, da bi se ta pomanjkljivost odpravila,« državni sekretar razkriva delček načrtov. O ključnih spoznanjih iz političnega dela pa: »Svet se je spremenil, a se tega tako v politiki in tudi znotraj manjšin niso dovolj zavedali.

Na uradu pa smo se poskušali spremembam prilagoditi in v tem smislu tudi delovati, kar se je pokazalo za bolj uspešno.« Po njegovih besedah so spoznali, kako se je treba v politiki obnašati do sosedov, manjšin.

Pogovorom prednost pred grožnjami in zaostrovanjem

»Predvsem se je treba pogovarjati.

Mislim, da je to zasluga tega mandata,« poudarja državni sekretar, čigar poznavanje manjšin je po ministrovem mnenju neskončno pomagalo pri delu urada. »Brez njegovega poznavanja zamejstva, predvsem avstrijskega, ne bi bili tako uspešni,« pravi minister. »Včasih sem imel občutek, da so same manjšine mislile, da jih preveč dobro poznamo in s tem niso bile prav zadovoljne.« Kar zadeva spremenjeni svet, pa minister opozarja, da smo zdaj s soseda-

Dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Svojemu nasledniku bi svetoval predvsem mirne živce.«

mi skupaj v veliki državi. Ker meja ni več – tako minister – se moramo s sosedami pogovarjati in sodelovati na drug način, saj z nasiljem v veliki družini ne moremo ničesar doseči. »Nekateri predstavniki manjšin tega preprosto ne razumejo in napačno mislijo, da je z zaostrovanjem in grožnjami mogoče kaj doseči, vendar temu ni tako.« se nadaljuje na strani 6

Pri domačem delu smo upoštevali tudi mnenja opozicije, se s predstavniki opozicijskih strank pogovarjali in njihova mnenja upoštevali.

5

V ŽARIŠČU Slovenski javnosti se o manjšinah včasih govori zelo na pamet, pavšalno. Vsi so na nek način strokovnjaki.

Dejansko pa so pravi problemi, s katerimi se srečujejo manjšine, tudi izseljenci in zdomci, potisnjeni v ozadje.

Zanimanje za učenje slovenskega jezika po vsem svetu raste tako hitro, da mu, kar zadeva učitelje, knjige, šolski sistem, ne moremo slediti. To je presenetljivo.

nadaljevanje s strani 5

Največji dosežki urada

Po ministrovem mnenju je največji dosežek urada skupaj z vlado, kabinetom predsednika vlade in zunanjim ministrstvom delna rešitev krajevnih oznak na južnem Koroškem. Tudi tukaj je bil potreben drugačen pogled. »Več kot 50 let je politika želela vse ali nič. In nismo dobili ničesar,« ugotavlja minister. »Zdaj smo dosegli kompromis, s katerim ni nihče zares zadovoljen, pomeni pa korak naprej. Spremenila se bo klima in prepričan sem, da se lahko tudi v prihodnje nadejamo pozitivnih dogodkov.« Nekatere občine, ki niso med tistimi, ki so dobile napise, namreč sedaj le-te želijo imeti in jih lahko same postavijo.

Dr. Jesih je v nadaljevanju pogovora velik pomen pripisal vzpostavitvi dialoga tako s Furlanijo Julijsko krajino kot z Madžarsko, premaknile pa so se tudi nekatere stvari na Hrvaškem. »Gre za to, da ob našem prihodu ni bilo nobenega dialoga oziroma je bil to dialog gluhih. S strpno politiko, dogovarjanjem in dobrimi pripravami smo premaknili stvari tako v mešani komisiji z Madžarsko kot tudi v mešani komisiji s Furlanijo Julijsko krajino, kjer naš urad pokriva posebno omizje za manjšine, za katero pa, moram odkrito povedati, tudi v Sloveniji ni bilo dosti za-

Dr. Boris Jesih, državni sekretar na USZS: »Manjšina mora sama na novo opredeliti svoj položaj in vlogo. Nehati mora razmišljati o sebi kot o nekem trpečem delu naroda, ki se mu nenehno dogajajo krivice, temveč se mora videti kot priložnost za boljše življenje v tem prostoru.«

6

nimanja. Včasih smo domnevali, da slovenska država nima kaj sodelovati z regijami ali deželami v sosedstvu. Mislim, da je bilo to napak in da so se oblike sodelovanja, ki so se skozi mandat vzpostavile, izkazale za uspešne in prodorne,« poudarja državni sekretar, ki ocenjuje, da so razmere v zamejstvu nasploh boljše kot pred nekaj leti, čeprav se nekateri, kot pravi, z njim ne bi strinjali. »Mislim, da še nismo dosegli vsega, kar smo si želeli, a premiki so opazni.« Po Jesihovem prepričanju se je spremenila klima, zlasti na Koroškem, spremenil se je odnos do manjšin, ki je bil marsikdaj v preteklosti sovražen ali vsaj manjšini nenaklonjen in je marsikje še danes. »V Furlaniji Julijski krajini, kjer nimajo prav leve vlade, imamo nekoga, ki je zadolžen za manjšinsko šolstvo in meni, da morajo biti vsi v obmejnem prostoru dvojezični. Pred desetimi leti nikakor ne bi pričakovali, da bi katerikoli italijanski politik na tem položaju izjavil kaj takega. Tudi na Madžarskem smo kljub strahu pred novo desno vlado uspeli narediti nekaj korakov naprej.« Naslednjo spremembo, ki bi se morala zgoditi in se na nek način tudi je, je razumevanje tega vprašanja v Sloveniji. »Del tega pogleda, ki smo ga prej predstavili in prenesli tudi na druge resorje, se mora zgoditi še znotraj manjšin,« pravi državni sekretar. »Manjšina mora sama na novo opredeliti svoj položaj in vlogo. Nehati mora razmišljati o sebi kot o nekem trpečem delu naroda, ki se mu nenehno dogajajo krivice, temveč se mora videti kot priložnost za boljše življenje v tem prostoru.« Minister Žekš, ki je na nedavni novinarski konferenci dejal, da za enega največjih uspehov urada šteje dejstvo, da je ta kljub razburkanemu notranjepolitičnemu dogajanju ostal nevtralen, pojasnjuje: »Nevtralen v dveh smislih: eno je to, da so Slovenci po svetu in v zamejstvu politično razdeljeni, kar sicer ni nič narobe, če ne bi ta razdvojenost pri nas v polpreteklem obdobju vodila do sovraštva. Zato smo bili skrajno pozorni, da smo obravnavali vse enakopravno, brez kakih političnih predsodkov. Mislim, da so se stvari tudi zaradi tega nekoliko zgladile. Drugo pa je to, da smo pri domačem delu upoštevali tudi mnenja opozicije, se s predstavniki opozicijskih strank pogovarjali in njihova mnenja upoštevali. Ker problem manjšin in Slovencev po svetu ne sme biti politični problem.«

Zanimanje za učenje slovenskega jezika

»Zanimanje za učenje slovenskega jezika po vsem svetu raste tako

hitro, da mu, kar zadeva učitelje, knjige, šolski sistem, ne moremo slediti. To je presenetljivo,« poudarja minister Žekš, ki to dejstvo povezuje z osamosvojitvijo Slovenije.

Po njegovem mnenju se Slovenci po svetu lažje povezujejo z državo, ki obstaja, kot z delom neke pokrajine na goratem Balkanu, kar je bila Slovenija prej. »V brazilskem Sao Paolu, denimo, sem srečal družino, ki se ob sobotah vozi v 400 kilometrov oddaljeno šolo, kjer se učijo slovensko, in to ni osamljen primer,« opiše minister. Glede zamejstva pa je jasen: »Splača se biti Slovenec.« Po njegovih informacijah Slovenci v zamejstvu laže dobijo službo, medtem ko so bili pred 20, 30 leti zaničevani. »Danes so direktorji avstrijskih podjetij v Ljubljani koroški Slovenci in podobno velja za italijanska podjetja.«

Slovencem na območju nekdanje Jugoslavije se godi najslabše

Zaradi vojn in zgodovinskih razlogov, ki so opustošili območje nekdanje Jugoslavije, tudi tamkajšnji Slovenci živijo v slabih ekonomskih razmerah. Na uradu so jih, kot povesta sogovornika, poskušali predvsem organizirati. Prej namreč niso bili organizirani kot manjšina, ker so bili tam jugoslovanski državljani. »Urad je pomagal organizirati precej društev in jih povezati zveze. Srbija, na primer, pa je sama ustanovila svet, ki vsa ta slovenska društva združuje. Slovencem v bivši Jugoslaviji bo moral urad veliko pozornosti nameniti tudi v naslednjem mandatu.

Slovenci po svetu živijo dobro

»Slovenci po svetu sodijo v nižji srednji sloj. Razen izjem niso veliki bogataši, živijo pa solidno, ker so, kot vsi Slovenci, pridni, delavni, organizirani in vsak je na svojem področju uspel,« minister strne vtise z obiskov med rojaki po svetu. Po njegovem mnenju ti ljudje ne potrebujejo denarja iz Slovenije, veseli pa so priznanja, prijazne besede. »Če imajo oni slovensko srce in želijo sodelovati s Slovenijo, moramo biti pripravljeni se z njimi povezovati.« Na vprašanje, kako pogosto je obiskoval Slovence po svetu, državni sekretar odgovarja: »Eni bodo rekli preveč, drugi premalo.« Poudarja pa, da članom slovenskih društev po svetu izjemno veliko pomeni, če jih obišče kdo iz Slovenije. »S tega stališča je bilo obiskov premalo, zaradi varčevanja, zlasti kadar gre za čezoceanske države, pa smo morali pri tem imeti pravo mero.«

V ŽARIŠČU še premisliti,« minister razkriva načrte po predčasnem mandata.

Pri manjšinah pa bo vsekakor ostal državni sekretar, dr. Jesih, ki bo, če ne bo ponovil mandata, nadaljeval raziskovalno delo na Institutu za narodnostna vprašanja. »Kažejo se tudi kakšne druge možnosti, ampak dokler se samo kažejo, so še daleč,« zadržano dodaja. Minister pa v svojem značilnem duhovitem slogu: »Skratka, brezposelna ne bova…« Državni sekretar, smeje: »Vsaj upava!«

Kljub temu pa je državni sekretar prepričan, da so v treh letih rojakom po vsem svetu namenili dovolj pozornosti. »Gre za ljudi, ki so v svojih okoljih izredno spoštovani, kar me je na obiskih navdajalo s posebnim zadovoljstvom.«

Zaostritev kriterijev za financiranje manjšin

»Glavne smernice bi ohranili, hitreje pa bi se lotili nekaterih poenostavitev postopkov in mogoče bolj resno zaostrili kriterije za financiranje manjšin,« dr. Jesih odgovarja na vprašanje, kaj bi v morebitnem novem mandatu naredil drugače.

Z zaostritvijo kriterijev nima v mislih povečevanja ali zmanjševanja finančnih sredstev, temveč nadzor, da bi bila pomoč Republike Slovenije porabljena prav za tiste projekte, ki jim je namenjena.

Po ministrovem mnenju so v dosedanjem mandatu precej časa porabili, da so se z zadevami seznanjali. Tudi sam bi se v primeru novega mandata zavzel za drugačen sistem financiranja, toda: »Manjšine morajo biti večinsko financirane od držav, v katerih živijo, plačujejo davke, volijo in dokler jih države ne podpirajo dovolj, jim Slovenija pač pomaga.« Minister poudarja, da bi Slovenija seveda posamezne projekte podpirala, zlasti kadar bi šlo, kot dodaja državni sekretar, za strokovno pomoč, na primer za učitelje, ki jih v Avstriji primanjkuje, za glasbeno šolo in podobno. »Razmišljati bo treba tudi o generaciji, ki je v svet odhajala v 60ih letih in se postopoma upokojuje. Številni imajo že vnuke, večinoma ne govorijo več slovensko, doma so

si naredili hiše in ne vedo, kaj naj storijo,« opozarja državni sekretar in ob tem spomni na predsodek, ki bi ga bilo treba raziskovati: »Vsi mislimo, da se ne bo nihče vrnil domov, kar pa ni res. V Kanadi, denimo, sem srečal ljudi z Bovškega, ki razmišljajo, da se bodo, ko se upokojijo, vrnili v Slovenijo.« Sicer pa bi minister Žekš svojemu nasledniku svetoval predvsem mirne živce, ker je treba z manjšinami lepo delati, včasih se je z njimi, podobno kot s Slovenci nasploh, težko pogovarjati.

Po volitvah akademsko delo?

»Imam nekaj možnosti, da se vrnem na univerzo ali na kakšen institut. Eno je univerza v Novi Gorici, drugo je medicinska fakulteta ali akademija. Moral bi

Minister izreka občudovanje, državni sekretar zahvalo

Ob zaključku mandata in pričujočega pogovora je minister slovenskim rojakom zaželel vse najboljše in izrazil občudovanje, da je slovenska zavest pri njih večja kot je tukaj. »Zanje je Slovenija nekaj sijajnega, lepega, kar tudi je, vendar mi iz bližine tega ne vidimo. Če človek od daleč pogleda, najbrž drugače vidi,« pove minister. Državni sekretar pa se jim poleg tega zahvaljuje, da so ga obogatili, prispevali k temu, da se tudi sam, čeprav ni bil nikoli brezbrižen do tega, počuti Slovenec in to občuti kot kvaliteto. »Od vsepovsod, tudi od tam, kjer so včasih mislili, da nisem njihov prijatelj, sem odšel kot prijatelj, oziroma sem tam pustil prijatelje. In v današnjem času reči, da si pridobil veliko prijateljev, je posebno žlahtna stvar,« poudari državni sekretar.

Na spletni strani www.slovenci.si smo ustvarili spletno skupnost, v kateri bomo lahko izmenjali številne uporabne informacije in nasvete.

Prijava je preprosta, zato se nam pridružite v čim večjem številu.

www.slovenci.si 7

VELIKI INTERVJU

Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Anton Stres

Slovenstvo se ohranja tam, kjer je dejavnost cerkve močna

Na materialnih vrednotah ne moremo graditi življenja, je prepričan nadškof dr. Stres, ki svari pred zasvojenostjo s potrošništvom.

Udeležba na volitvah je po njegovem mnenju stvar naše odgovornosti za skupno dobro.

Blanka Markovič Kocen

N

adškofija v Ljubljani v prvih novembrskih dneh. Popolna organizacija – od dogovora za intervju do njegove izvedbe. V neskončnemu miru in tišini, kakršnih novinarji pri vsakdanjem delu nismo vajeni, vse poteka gladko, umirjeno, po protokolu. In potem krepak stisk roke in nasmejan obraz prvega moža slovenske cerkve. Trema izgine po prvih besedah. Veliko spoštovanje pa ostane. Nadškof se v pogovoru nobenemu vprašanju ne izogne, govori sproščeno in odkrito, zelo gostobesedno.

Kakšno je po vašem mnenju v stanje duha v Sloveniji v sedanjih politično razburkanih in gospodarsko težkih časih?

Stanje je zaskrbljujoče. Ljudem primanjkuje jasnih kriterijev,

namenili svojim bližnjim. Veliko je vrednot, ki življenje naredijo lepo, vredno življenja.

Ali se ljudje v teh časih bolj zatekajo k veri?

Nimam tega občutka. Mislim, da bodisi časi še niso dovolj težki bodisi smo ljudje tako zasvojeni z materialnimi vrednotami, da niti ne pomislimo, da bi bilo vredno še kaj drugega poiskati.

Koliko slovenskih katoliških duhovnikov deluje po svetu?

Gotovo jih je največ v Nemčiji, enajst, kjer je tudi naša emigracija najmočnejša, po številu ji sledijo Švedska, Francija ter Švica in Anglija s po enim slovenskim duhovnikom.

V Severno Ameriko v zadnjem času duhovniki niso odhajali, v Kanadi jih je šest, v ZDA kakih deset, v Av-

Udeležba na volitvah je stvar naše odgovornosti za skupno dobro. To je naša dolžnost in nimamo pravice biti brezbrižni. razmejitev, po katerih bi vrednotili in ocenjevali različne pojave in različne ljudi, ki se prav v tem predvolilnem času pojavljajo. Stiske so za mnoge ljudi hude, še hujši pa je strah pred tistim, kar še lahko pride.

Ljudje se premalo zavedajo, da je tudi v nehvaležnem času, kot smo mu priča, še veliko področij, ki lahko človeku naredijo življenje lepo in smiselno. Tudi če bomo morali živeti malo bolj skromno in se bo treba včasih kaki ugodnosti odpovedati, nam ne bo nič preprečilo, da ne bi imeli dobrih prijateljev, da bi se v družini dobro razumeli, več časa

8

straliji je skupina štirih, veliko jih je v Južni Ameriki in Argentini, kamor so odšli že v letih 1945 – 48, skupaj s politično emigracijo. Sem ne štejem zamejskih duhovnikov. Nekateri slovenski duhovniki po svetu ne delujejo med Slovenci in ti tudi niso zajeti v te številke.

Ali vam država pomaga pri financiranju njihovega poslanstva?

Odkar po zadnji spremembi zakonodaje župnije niso več upravičene do namenske pomoči, so se stvari nekoliko spremenile. Država sicer sofinancira posamezne dejavnosti v

okviru programov, ki so strogo religiozni, s pomočjo lahko računajo tudi izobraževalni programi, sicer pa jih podpirajo verniki. Obstajajo

pa tudi razlike med državami. V Nemčiji, denimo, pastoralo izseljencev podpira sama nemška cerkev.

Ta imenuje duhovnike, ki prihajajo

VELIKI INTERVJU iz Slovenije, saj je po cerkveni zakonodaji za pastoralno delovanje pristojen krajevni škof. Nemška cerkev

ren za Slovence po svetu. Na ravni Slovenske škofovske konference skrbi in tudi povezuje vse slovenske

Če ljudje nimajo, ne morejo dati. je bila doslej vedno zelo radodarna in je z veseljem podpirala naše duhovnike, ki so imeli enak status kot domači, čeprav se zaradi krize v Nemčiji in v tamkajšnji cerkvi ta pomoč krči. Na Švedskem, v Franciji in Angliji pa naši duhovniki niso deležni podpore s strani uradne cerkve, tako da jih tam dejansko podpirajo ljudje sami.

Kako pa slovenska cerkev občuti gospodarsko krizo?

Tako kot vsi… Če ljudje nimajo, ne morejo dati. Najprej torej poskrbimo za to, kar je nujno. Varčevati skušamo tako, da se odpovedujemo vsem investicijam, ki niso nujne.

V Porabju so še vedno brez slovenskega duhovnika. Kdaj ga bodo dobili?

To je vprašanje murskosoboškega škofa, ki je med drugim odgovoLjubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Anton Stres: »Najhujše v kritičnem, zahtevnem trenutku je, če izgubimo voljo in zaupanje, da se bo obrnilo na bolje.«

duhovnike po svetu, se udeležuje regionalnih sestankov in pomaga reševati konkretne probleme. Vem pa, da porabski Slovenci niso brez duhovnika, saj jih ta redno obiskuje. Porabje ne sodi pod pristojnost murskosoboškega škofa ali katerekoli slovenske škofije, pač pa je

rešuje zelo primerno in primerljivo z drugimi evropskimi državami. Žal pa, kot vemo, nekatere politične sile v Sloveniji temu zakonu še vedno strežejo po življenju in ga želijo spremeniti, kar je jabolko spora.

Morebitno spreminjanje zaradi ideoloških razlogov pa je v pravni državi nesprejemljivo.

Ali se boste udeležili predčasnih volitev?

Da. K temu bomo pozvali tako vernike kot tudi druge ljudi. Poudariti želim, da je udeležba na volit-

Odnos med državo in cerkvijo je na zakonski ravni povsem primeren. zanj pristojen szombathelyjski škof.

Ta je potem, ko je prestavil g. Ferenca, imenoval duhovnika, ki se uči slovensko.

Kakšna je vloga slovenskih katoliških misij je po svetu, kdo so njihovi člani?

Te misije so zelo različne. Kjer je slovenska skupnost zelo močna, denimo v Stuttgartu in Münchnu, je njihovo prvo poslanstvo gotovo versko, kar pomeni, da duhovniki zbirajo Slovence k bogoslužju in oznanjevanju ter krepijo vero.

Skrbijo pa tudi za izobraževanje mladih, poučevanje slovenščine, kulturno dejavnost, ki pomaga pri ohra-njanju slovenske narodne zavesti. Katoliška cerkev je namreč z vso svojo solidnostjo, izkušnjami, edina organizacija, ki lahko ponudi organizacijsko podporo kakršnikoli dejavnosti.

Druge izseljenske ustanove podobnih organizacijskih možnosti nimajo. Tako je jasno, da se slovenstvo ohranja tam, kjer je dejavnost cerkve močna. Pomena drugih društev seveda ne kaže zmanjševati, ampak vem, da mnoga društva Slovencev delujejo v odboru ali vzporedno s slovensko župnijo ali misijo.

Kako ocenjujete odnos med državo in cerkvijo?

vah stvar naše odgovornosti za skupno dobro. To je naša dolžnost in nimamo pravice biti brezbrižni. Če uživamo dobrine, ki nam jih zagotavlja država, potem je prav, da se za njeno usodo zanimamo in po svojih najboljših močeh sodelujemo pri oblikovanju njene prihodnosti.

To je naša moralna dolžnost. Velika volilna abstinenca bi pomenila, da državljani ne sodelujejo, da država

Kako komentirate aktualne afere, povezane s spolnim nasiljem v katoliški cerkvi? Ker je do tega prihajalo tudi v Sloveniji, me zanima, kako daleč so postopki zoper storilce in kakšne sankcije ste predvideli?

Ti postopki so v fazi zaključevanja.

Ena pritožba je bila posredovana v Rim, druge sankcije so sprejete. Ko gre za duhovnike, jih izvzamemo iz pastoralnega dela, ne smemo pa vseh prestopkov metati v isti koš: nekateri so težki, drugi so pustili zgolj manjše posledice. Glede na težo prestopka duhovnika za stalno izključimo iz pastoralnega dela in mu dodelimo, denimo, delo v knjižnici, arhivu in podobno, kjer ni v nenehnem stiku z ljudmi, zlasti mladimi.

Predvidene pa so še druge sankcije, na primer kazenske, kot je obveznost rednega plačevanja prispev-

Morebitno spreminjanje zakona o verski svobodi zaradi ideoloških razlogov je v pravni državi nesprejemljivo. ne uživa več njihovega soglasja in kot taka postaja nelegitimna. Če ne gremo na volitve, je to nezaupnica državi kot taki, brez nje pa ne moremo biti.

Kakšen je po vašem mnenju današnji pomen družine kot osnovne družbene celice? Vse več je zunajzakonskih zvez, vse več ločitev…. Kako gledate na to?

Soočeni smo z nekim zelo protislovnim pojavom. Po vseh anketah javnega mnenja, predvsem tistih, ki se nanašajo na vrednote, je za večino Slovencev družina na prvem mestu. Eden izmed glavnih

Če ne gremo na volitve, je to nezaupnica državi kot taki, brez nje pa ne moremo biti.

V tem trenutku je v mrtvem teku. Na zakonski ravni je ta odnos povsem primeren. Zakon o verski svobodi, ki ga je ustavno sodišče potrdilo oziroma izdalo odločbo, da ni v nasprotju z ustavo, je primeren in smo z njim zadovoljni. Gotovo ni popoln, ampak tisto, kar rešuje,

ne bo odpravila brezposelnosti, saj novo gospodarstvo ne potrebujejo množične delovne sile. Problem brezposelnosti bo treba reševati z veliko bolj fleksibilnim, delnim delovnim časom. Pri prestrukturiranju moramo slediti tudi interesom družine.

razlogov za razpad družin je sodoben način dela, vendar so to objektivne okoliščine, ki ne pomenijo, da vrednota ne obstaja. Zato je treba družino vedno krepiti in naloga politike je predvsem ustvarjati objektivne možnosti, ki pospešujejo družinsko življenje. Ekonomska rast

kov za dobrodelne namene. Če pa so žrtve utrpele psihično škodo in potrebujejo psihološko zdravljenje ali terapijo, pa se duhovniku, ki je storil prestopek, naloži, da plača stroške zdravljenja.

Ali je cerkev zaradi teh afer beležila izstope oziroma ali starši bolj zadržano pošiljajo otroke v cerkev?

Nimam tega vtisa.

Kaj bi Slovencem, zlasti tistim v zamejstvu in po svetu, zaželeli za božič?

Ves svet je danes v strahu pred krizo, ki je noče biti konec. V takem trenutku predvsem potrebujemo močno zaupanje. Najhujše v kritičnem, zahtevnem trenutku namreč je, če izgubimo voljo in zaupanje, da se bo obrnilo na bolje.

Samo opazovati, kako se nekaj podira, je največja nevarnost , ki pa je tudi nezdružljiva s človeškim dostojanstvom, z našo odgovornostjo, zavezanostjo, solidarnostjo do drugih. Zato želim Slovencem veliko zaupanja, veliko optimizma, veliko vere. Vere najprej v Boga, ki prihaja med nas in je z nami solidaren, in potem tudi v nas same.

9

POSLOVNE STRANI

Edi Kraus, generalni direktor podjetja Julon, d.d.

Tudi v poslu zaveden Slovenec

Podjetje Julon, d. d., ki ima sedež v Ljubljani in je v lasti italijanske skupine Aquafil, že skoraj 15 let vodi Edi Kraus, uspešen poslovnež iz Opčin pri Trstu in zaveden Slovenec. Praksa, da naši ljudje iz zamejstva vodijo tuja podjetja, tudi sicer ni redkost.

Blanka Markovič Kocen plod znanja slovenskih, italijanskih, slovaških in ameriških inženirjev, iz odpadkov ponovno ustvarjamo surovino, poliamid 6 oziroma najlon, in ga vračamo v cikel, na kar smo zelo ponosni,« pojasnjuje sogovornik. Investicija je bila vredna 17 milijonov evrov, pri čemer je Ministrstvo RS za gospodarstvo odobrilo 3,6 milijona evrov nepovratnih sredstev. »To je bil ključni razlog, da je investicija dobila mesto v Sloveniji in ne v Italiji, kot je bilo sprva predvideno,« pravi in dodaja: »Dovolim si trditi, da je Julon v svojem tipu proizvodnje, kakršno imamo v Sloveniji, in z investicijami, ki so v zadnjih 15 letih znašale skoraj 90 milijonov evrov, ena tehnološko najbolj dovršenih proizvodenj tega tipa v svetovnem merilu.« Edi Kraus, generalni direktor Julona, d.o.: »Želel bi si, da bi se kaj konkretnega zgodilo predvsem na gospodarskem področju, v energetiki, infrastrukturi, denimo, v povezavi med koprsko in tržaško luko, da bi kaj skupnega ustvarili ob meji.«

»

Moja udeležba pri privatizaciji Julona, julija 1993, znanje slovenskega in italijanskega jezika in dobro poznavanje tako slovenskega kot italijanskega poslovnega okolja so pripomogli, da sem k projektu od samega začetka pristopil zelo aktivno,« pojasnjuje prvi mož Julona. Sprva je bil v podjetju zaposlen samo za čas postopka privatizacije, ostal še nekaj mesecev po njej, od tedaj pa podjetje vodi že skoraj 15 let. Toliko časa se vsak dan vozi v Ljubljano iz Opčin, kjer ima družino. V prestolnici ostane le izje-

moma, kadar se sestanki s strankami zavlečejo pozno v večer. »Vsaka država ima svoje prednosti in slabosti,« pravi o primerjavi med slovenskim in italijanskim poslovnim okoljem. »V Sloveniji smo zadovoljni s kadrom, kvaliteto uslug, ki nam jih nudita energetika in logistika, imamo zanesljive dobavitelje. Težavno pa je pridobivanje različnih dovoljenj, zlasti gradbenih, saj so predpisi izjemno strogi, birokratski postopki pa zapleteni,« ugotavlja sogovornik, ki pa je kljub temu prepričan, da je na slovenski strani lažje poslovati kot na italijanski.

Oktobra letos je podjetje Julon na konferenci o neposrednih tujih naložbah (FDI Summit), ki jo tradicionalno prireja revija The Slovenia Times v sodelovanju z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije, prejelo priznanje kot najuspešnejša tuja naložba.

Julon prvi na svetu z »zelenim« poliamidom

10

Maja letos so v Julonu uresničili investicijo, ki zagotavlja prihodnost proizvodnje v Ljubljani, obenem pa je izredno pomembna za celotno skupino Aquafil in njen trajnostni razvoj. »Prek postopka, ki je

Kljub krizi znatno povečali prodajo

V primerjavi s skupno zmogljivostjo skupine ljubljanski Julon proizvaja približno 40 odstotkov celotne skupine, zaostrenim pogojem navkljub pa jim je v letu 2010 uspelo znatno povečati prodajo. Kraus pojasnjuje: »Na prihajajoče razmere smo se pri-

lizacijo, trenutno pa jih skrbi padec naročil. »Zdi se, da prihaja nov krizni val,« pravi Kraus.

Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični, je prepričan sogovornik, ki ugotavlja, da so se razmere v zamejstvu v zadnjih desetih letih bistveno izboljšale. Želel pa bi si, da bi se kaj konkretnega zgodilo predvsem na gospodarskem področju, v energetiki, infrastrukturi, denimo, v povezavi med koprsko in tržaško luko, da bi kaj skupnega ustvarili ob meji. »Možnosti so, volja tudi, preiti bi bilo treba h konkretnim dejanjem.«

V skrbi za ohranjanje slovenstva

Za ohranjanje etničnih mej morajo po Krausovem mnenju skrbeti tako sami Slovenci v Italiji kot tudi slovenska država, ki naj rojakom onstran meje zagotavlja razvoj, kvalitetne šole in možnost usposabljanja, da bi mladi ostali v svojem okolju. »Lepo bi bilo, da bi se začeli Slovenci iz Slovenije preseljevati na italijansko stran, da bi multikulturnost, ki je bogastvo za vse, ostala,« dodaja Kraus, ki je kot zamejski Slovenec zelo dejaven tudi v svo-

Maja letos so v Julonu uresničili investicijo, ki zagotavlja prihodnost proizvodnje v Ljubljani, obenem pa je izredno pomembna za celotno skupino Aquafil in njen trajnostni razvoj. pravili z večjimi investicijami v naši redni proizvodnji. Delo smo robotizirali in bistveno zmanjšali stroške, bodisi z energetskega vidika kot tudi z vidika zaposlenih. V leto 2008, ko je izbruhnila finančna in posledično gospodarska kriza, smo stopili pripravljeni, z nizkimi stroški. To krizo smo prebrodili, medtem ko so šli nekateri naši konkurenti v stečaj, z razširitvijo pa so se nam odprle nove možnosti.« Vse do letošnjega septembra je Julon povečeval rea-

jem domačem okolju, kar je privzel zlasti od očeta, dolgoletnega novinarja Primorskega dnevnika in pisca številnih besedil o zamejstvu ter podjetnika in ustanovitelja znane turistične agencije Aurora Viaggi iz Trsta. »Trenutno sem predsednik Zadruge Naš Kras, ki je odkupila in skrbi za Kraško hišo. Ta danes ni samo turistična znamenitost, ampak predvsem trajni pričevalec, da smo bili Slovenci na tem prostoru od nekdaj prisotni,« pove Edi Kraus.

POSLOVNE STRANI

Nepremičnine

V SiPark po zabavo!

Skupina adrenalinskih navdušencev se je odločila postaviti slovenski park turizma, SiPark, ki bo na enem mestu združeval obilo zabave, kulinarike, kulture in izobraževanja, vse seveda na zabaven način.

Blanka Markovič Kocen

»

Lokacija, kjer bo stal SiPark, je ob koridorju X, zračna razdalja 500 metrov, po cesti 2 kilometra do priključka avtoceste, v bližini Krškega, 45 minut iz Ljubljane, 30 minut do Zagreba.

Park bo deloval na 30 hektarjih saniranega zemljišča,« je lokacijo parka šaljivo opisal direktor in solastnik SiParka Stanislav Sivec in v enakem tonu dodal: »Seveda, če se zadeva res preveč zaplete, ga postavimo kjerkoli, lahko tudi v tujini, saj je birokracija v Sloveniji presegla samo sebe!« Zaradi veličine projekta, administrativnih ovir in tudi zato, da bi se naložba čimprej povrnila, bodo projekt gradili stopenjsko. V letu 2012 bodo predvidoma postavili peščeni del oziroma puščavo, v letu 2013, ko bo tudi Evropsko prvenstvo v košarki v Sloveniji, pa želijo imeti postavljeno veliko stavbo v obliki knjige. V letih 2014 in 2015 bodo zaključili gradnjo v končni velikosti 20 hektarjev. »V nadaljnjih desetih letih še deset hektarjev zemljišč in seveda vsako leto nove dogodivščine….« dodaja sogovornik.

Obilo zabave na enem mestu

Osnovna ideja je, da bi na enem mestu ponudili obilo zabave, kulinarike, kulture in izobraževanja, vse seveda na zabaven način. Glavna tematika so knjige, saj se bodo

obiskovalci sprehodili skozi zgodbo in jo podoživeli. »Tu bo klasični zabaviščni park, adrenalinski park, puščava z muzejem dnevnega kopa s čisto pravimi bagerji, buldožerji, štirikolesniki in avtomobili. Prava kmetija bo postavljena v svetovno znani, najbolj nori vasi, imenovani Butale,« pojasnjuje direktor, ki napoveduje tudi posebne izvirne terme z malimi in velikimi bazeni in seveda peščeno plažo ter hotelček. »Morda največja atrakcija pa bodo evropske in svetovne hiše, ki bodo imele v pritličju slow food restavracijo, trgovino, turistično agencijo in v nadstropju spalne kapacitete. Tam bo tudi vrtec.« SiPark je namenjen otrokom in adrenalinskim odvisnikom od dveh let dalje, ljubiteljem kulture, zabave, kulinarike, narave, rekreacije, zdravega življenja… Skratka, ljudem, ki so radovedni, se želijo skozi zabavo učiti. V avtomobilskem delu bodo doživljali simulacije trkov, po pesku se bodo učili voziti po snegu, dogajali se bodo čisto pravi potresi, vulkani, izkopavali bodo dinozavre, jih spoznavali, gasili gasilski dom v Butalah, izdelovali kovinske izdelke v kovačnici, pihali steklo… Opazovali bodo naravo, puščavo, rastlinje… »Še kot otrok sem gledal velik kompleks, kjer so kopali kremenčev pesek. Danes ga še vedno, vendar v manjših količinah, nastala je ogromna luknja….. Tja sodi… Zabaviščni

park,« solastnik Siparka pojasnjuje, od kod zamisel zanj. »Gradnja zabaviščnega parka je danes gotovo nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi v Sloveniji. Preprosto: potrebujemo ga,« je prepričan. V tujini je zasledil podobne parke, vendar bo ta, ki nastaja, pravi, njihova nadgradnja.

Sto milijonov za investicijo

Pri izvajanju projekta so se povezali z oddelkom za lesarstvo pri biotehniški fakulteti, ki bo v obliki lesenih objektov in učnih poti v park postavil svoje znanje. Povezati se skušajo tudi z oddelkom za bibliotekarstvom filozofske fakultete, Inštitutom Jožef Stefan, a so pogo-

so snovali projekt, ima odgovor na dlani: »To so ljudje, ki imajo vizijo in gledajo ‘out of box’«.

Vrednost investicije je ocenjena na približno 100 milijonov evrov. Po Sivčevih besedah pričakujejo investitorja iz tujine, s katerim se že dogovarjajo, saj se morebitni slovenski investitor ne bi hotel izpostavljati. »Če že, potem bo predvidoma skrit za kakim tujim skladom,« dodaja.

Snovalci SiParka so bili, kot pri vsem, izvirni tudi pri trženju. Maja Remškar je namreč napisala/narisala pravljico o zabaviščnem parku z naslovom: »Kati in Pepi v SiParku«, kjer se naši maskoti Kura Kati in Petelin Pepi dva dni odlično zabavata v parku, ki ga bomo zgradili. V pravljici

»Gradnja zabaviščnega parka je danes gotovo nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi v Sloveniji.« vori marsikje šele v začetni fazi. »Bo pa v tem mesecu predvidoma opravljena prva diploma na Turistici, ravno iz tega projekta,« pove Sivec. Na vprašanje, kdo so ljudje, ki

so tudi slike iz te lokacije. V vrtcih in šolah otroci spoznavajo naš projekt oziroma park, ki se bo iz pravljice prelevil v resničnost, skozi lutkovno predstavo, delavnice in knjigo.

11

POSLOVNE STRANI

Slovensko – madžarski poslovni forum

Blagovna menjava ponovno v vzponu

Slovenske naložbe na Madžarskem so se zmanjšale, madžarske v Sloveniji pa močno povečale.

B

Vodstvo slovensko – madžarskega poslovnega foruma: župan Szombathelyja dr. Tivadár Puskás, predsednik Skupščine Železne županije Ferenc Kovács, slovenska veleposlanica na Madžarskem Darja Bavdaž Kuret, novi slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj in predsednik železnožupanijske Gospodarske zbornice Vince Kovács.

močno povečale. Največji slovenski izvozniki so Krka, Gorenje, avtomobilska industrija, Helios in drugi, med velike slovenske uvoznike pa spadajo, denimo, MOL Slovenija, Petrol, Summit Motors.

Meje samo še v nekaterih glavah

Na zadnjem slovensko – madžarskem poslovnem forumu v Szombathelyu je predsednik Skupščine Železne županije Ferenc Kovács poudaril, da gre za pomemben dogodek v županiji, zdaj še mnogo bolj kot pred leti, ko so nacionalna gospodarstva zamejevale državne meje. »Zdaj uradno meja ni, tu in tam jih še opažamo v glavah,« je izpostavil govornik in Foto: Ernest Ružič

ékescsaba, Pécs, Szolnók, Zalaegerszeg, Györ, Debrecen, Budimpešta, I. okraj in Szombathely so mesta, kjer je slovensko veleposlaništvo na Madžarskem na pobudo veleposlanice Darje Bavdaž Kuret doslej pripravilo slovensko – madžarske poslovne forume zato, da bi okrepili gospodarsko sodelovanje med državama. Kot ocenjuje veleposlanica, so bili poslovni forumi uspešni, zato bodo s to obliko spodbujanja gospodarskih stikov med Slovenijo in Madžarsko nadaljevali. Pobuda izhaja iz znanega dejstva: prenesti odlične politične stike med državama na krepitev gospodarskega sodelovanja.

Madžarska je bila lani 6. najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. V številkah to pomeni 1.374.750 evrov skupne blagovne menjave, pri čemer je Slovenija izvozila za 543 milijonov, z Madžarske pa uvozila za 803 milijone evrov. Značilno je, da Slovenija vsa leta več uvaža kot izvozi na Madžarsko. Pomembni so tudi podatki o naložbah, ki so sicer nekoliko starejšega datuma: po oceni Banke Slovenije je bilo leta 2008 slovenskih investicij na Madžarskem za 25,5, madžarskih v Sloveniji pa za 52,6 milijona evrov. Podatki kažejo, da so se slovenske naložbe na Madžarskem zmanjšale, madžarske v Sloveniji pa

Foto: Ernest Ružič

Ernest Ružič

Osrednji, pred leti na novo urejen trg Szombathelyja, središča Železne županije, v kateri živijo tudi Slovenci.

12

dodal, da bi naj bil po njegovi oceni poudarek na sodelovanju manjših in srednjih podjetij. Sicer pa železna županija namenja veliko pozornost sodelovanju s sosednjima Slovenijo in avstrijsko Gradiščansko. S slednjo je že bila uspešna pri skupnih projektih, ki jih financira Evropska unija, zdaj pa pripravlja razpis, v katerega je zajeto tudi Pomurje. »Gospodarsko sodelovanje z Železno županijo je še posebej pomembno, ker v njenem obmejnem delu živijo Slovenci,« je poudarila veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in povedala, da sodi gospodarsko sodelovanje med prednostne naloge v Sloveniji. Novi slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj je poudaril, da ima Porabje kljub omejitvam zaradi narodnega parka vrsto možnosti in celo prednosti za več gospodarskih stikov in sodelovanja s Slovenijo. Vince Kovács, predsednik Gospodarske zbornice Železne županije, je prepričan, da so uspehi odvisni od skupnih prizadevanj; sodelovanje s pomursko, celjsko in ljubljansko gospodarsko zbornico je dobro in traja že vrsto let. Gospodarski svetovalec slovenskega veleposlaništva Goran Križ je predstavil več pomembnih informacij o Sloveniji in povedal, da je bila blagovna menjava zelo uspešna med leti 2004 in 2008, potem se je nekoliko zmanjšala, zdaj pa podatki

kažejo, da se bo letošnje sodelovanje izenačilo z letom 2008.

Med tistimi, ki so prišli podrobneje predstavit dejavnosti, čeprav z Madžarsko že sodelujejo, so izstopali Luka Koper kot zelo pomemben dejavnik sodelovanja, Pomurski sejem iz Gornje Radgone s poudarkom na sejmu Agra, ki bo prihodnje leto v znamenju 50-letnice, pomurska turistična ponudba zlasti s termalnimi kopališči, Nafta Lendava, Mizarstvo Antolin, ki na Madžarskem že od leta 2000 opremlja otroške vrtce in nekatera druga podjetja.

Društvo slovenskomadžarskih poslovnežev z vedno več člani

Na forumu je Bencze Sarossy povedal, da je leta 2009 ustanovljeno Društvo slovensko-madžarskih poslovnežev na začetku štelo 20 članov, zdaj jih je dvakrat več. Društvo si prizadeva pri iskanju novih poslovnih partnerjev, sodeluje na sejmih in podpira ideje, ki krepijo gospodarsko sodelovanje. Po uradnih podatkih se je na poslovnem forumu zbralo 3o madžarskih in 14 slovenskih podjetnikov in predstavnikov podjetij oziroma gospodarskih družb. Tako madžarska kot slovenska stran se zavedata, da so gospodarske razmere v svetu zaostrene, zato se je treba prilagajati novim okoliščinam.

KULTURA

Nove pridobitve 2001–2011, Narodna galerija

Umetnost kot navdih za delo

Z zbirkami Narodne galerije, njihovo oskrbo, s preučevanjem, z razstavljanjem in z objavljanjem želimo sooblikovati kolektivno identiteto današnjega časa.

U

Barbara Jaki

metnostni fond Narodne galerije sestavljajo tri zbirke: zbirka slik, zbirka plastik in zbirka del na papirju. Od ustanovitve Narodne galerije leta 1918 dalje je ena njenih osrednjih in morda najprestižnejših nalog zbiranje umetnin oziroma dopolnjevanje obstoječih zbirk z odkupi, darili ali volili. Obvestila o novih pridobitvah so bila v prvih desetletjih objavljena v vsakoletnih poročilih Zbornika za umetnostno zgodovino, leta 1976 pa so bile na novo pridobljene umetnine prvič predstavljene na posebni razstavi in s katalogom.

Uvod v katalog je tedanja ravnateljica dr. Anica Cevc začela s citatom manifesta, ki ga je septembra 1918 pripravljalni odbor za ustanovitev Narodne galerije poslal na dnevnika Slovenski narod in Slovenec. V ustanovnem manifestu je opredeljena temeljna naloga Narodne galerije, to je »zbiranje in skozi zbiranje ohranjanje umetnin«, naloga, ki je bila živa leta 1976 in prav tako v obrisih ostaja aktualna še danes.

Od tedaj prehojena pot je dolga, zgodovina ustanove in njenih zbirk pa raznovrstna. Morda o umetnostnem fondu, ki usmerja celotno delo Narodne galerije, še največ povedo razstave, razstavni katalogi, monografije, razprave in razne druge objave. Če se osredotočimo na povečanje umetnostnega fonda, je bilanca obdobja med letoma 2000 in 2010 takšna: • 121 slik, • 15 kipov, • 1.139 del na papirju.

Z novimi pridobitvami segamo v preteklost vse do 17. stoletja in skozi različna obdobja do vključno 20. stoletja.

Želje omejujejo sredstva

Zadnji dve leti smo se morali zaradi vse skromnejših, celo nedopustno nizkih državnih subvencij omejiti in zbiralno politiko prilagoditi predvsem cenovnim okvirom. Zaradi omejenih sredstev za odkup nismo mogli pridobiti nekaterih pomemb-

Lovro Janša, Fantazijska krajina z ruševinami gradu

nih umetnin, ki so bile že dolgo na prednostnem seznamu. Bolj fleksibilna dinamika financiranja odkupov in sproščanja javnih sredstev bi omogočila boljše rezultate.

Donacije – dve tretjini novih pridobitev

Ob tem pa je razveseljiv podatek, da je vse več tudi zasebnih donatorjev, umetnikov in zbiralcev, ki svoje opuse ali zbirke prepustijo v last in upravljanje Narodne galerije in tako omogočijo popolnejšo predstavitev umetnostnega razvoja. Svoje osebne želje so podredili širšemu interesu, s tem pa so dokazali svojo širino in pripadnost. Donacije po številu inventarnih enot presegajo dve tretjini novih pridobitev v obravnavanem obdobju.

Razstava kot izbor umetnin

Razstava, ki jo predajamo javnosti, in spremljajoči katalog predstavljata manjši del v zadnjem desetletju pridobljenih umetnin. Iz obsežnega gradiva smo oblikovali izbor 110 umetnin glede na kakovost in pomen, pa tudi glede na njihovo materialno stanje; nekatere še čakajo na restavriranje.

Več del je že bilo strokovno obdelanih, objavljenih in razstavljenih. Celotni grafični opus Marjana Pogačnika smo razstavili leta 2001, podarjene grafike Bojana Kovačiča 2011., več posamičnih umetnin smo javnosti pokazali na razstavi Slovenski impresionisti in njihov čas leta 2008, nekaj jih je na ogled v stalnih zbirkah. Ob redakciji stalne zbirke slovenske umetnosti leta 2009 smo njen geografski okvir razširili z deli s Štajerske in Primorske, 19. stoletje in impresioniste pa smo dopolnili z nekaj na novo pridobljenimi slikami. Že leta 2007 smo predstavili vseh dvanajst neznanih slik Franca Kavčiča. Nekaj

Ivan Zajec, Bakhanatka s činelami

novih pridobitev sta pokazali razstavi Prvi listi (2008) in Risba na Slovenskem I (2009).

Medtem ko smo razstavo zelo raznovrstnega gradiva organizirali po vsebinskih in estetskih sklopih, je njen katalog zasnovan enciklopedično. V njem razstavljeni in kataloško obdelani eksponati so razvrščeni po abecednem seznamu priimkov umetnikov. Ker so to sami znani avtorji, nismo posebej navajali njihovih biografij; kolikor je bilo potrebno, so življenjepisni podatki sestavni del teksta ob reprodukciji. Bibliografija je omejena na najnujnejše, drugače pa smo v celoti obdržali dosedanje sheme kataloških enot, kljub zamudnemu in obvezno natančnemu delu standardnih katalogov študijskih razstav Narodne galerije. Ne glede na nenaklonjene finančne okoliščine smo ohranili oblikovni standard kataloga z reprodukcijami vseh razstavljenih del.

Desetletje uspešnega dela

Pogled na preteklo desetletje nas navdaja z zadovoljstvom. Naj nam bo dovoljeno, da smo ponosni na svoje delo, na izpopolnjeni miselni zemljevid naše umetnostne preteklosti. Njeno univerzalno govorico želimo deliti s kar največjim številom ljudi ne glede na starost, narodnost ali kakršnokoli opredelitev. Z zbirkami Narodne galerije, njihovo oskrbo, s preučevanjem, z razstavljanjem in z objavljanjem želimo sooblikovati kolektivno identiteto današnjega časa.

Nadaljujemo s trdnim optimizmom, da bodo tako odgovorni v institucijah kakor posamezniki tudi v kriznih letih ohranili naklonjenost do likovne umetnosti in iz nje črpali navdih za svoje delo.

13

KULTURA

Vokalne igre

Letošnji zmagovalec je skupina Pushluschtae Prireditev prvič v obliki festivala in žanrsko najbolj raznolika doslej Patricija Virtič tae, ki se je po treh letih udeležbe na VI razveselila letošnje zmage.

Fantje zmage niso pričakovali, a so je veseli, saj »zmage v gosteh štejejo dvojno«. »Organizatorji festivala so opravili odlično delo! Festival je imel dobro zasnovo, odlične skupine na visoki glasbeni ravni in zelo simpatično ter veselo občinstvo.

Odličen festival!« navdušenja ni skrival Joachim Zmölnig, član skupine Audio Quattro iz avstrijske Koroške, ki bo Celje zagotovo obiskala tudi naslednje leto: »Vrnemo se tudi prihodnje leto, če nas povabijo, drugače pa kot poslušalci.« Zmölnig slovenske skupine ocenjuje kot zelo dobro glasbeno podkovane in intonančno točne, ki na odru poskrbijo za zabavo, navdušila ga je tudi žanrska različnost. »Prepričan sem, da je lahko Slovenija ponosna na svoje moderne a cappella skupine. Tako visoke kvalitete modernega petja si v južnem delu Avstrije ne morem predstavljati.«

V

Letošnje Vokalne igre najbolj žanrsko raznolike

Pushluschtae

okalne igre (VI) so mednarodni festival a cappella in vocal play glasbe, ki je že tretje leto obiskovalce Narodnega doma v Celju dvignil na noge. Prireditev, ki je sicer letos sredi septembra prvič potekala v obliki festivala, so odprli člani Okteta 9, ki so s potopisnim koncertom predstavili nedavno turnejo po ZDA. Sobotni večer festivala je zaznamoval boj za letošnjo veliko nagrado občinstva, ki je šla v roke »osmercu brez krčmarja«, vokalni skupini Pushluschtae iz Ljubljane.

Predstavilo se je osem vokalnih skupin

Knežje mesto je v tekmovalnem delu festivala lahko prisluhnilo sedmim skupinam: Amadeus (Šmarje pri Jelšah), A-Kamela (Štajerska), Jazzva

14

in Pushluschtae (Ljubljana), Sonus (Oplotnica), Vocabella (Kočevje) in gostom iz tujine, avstrijski zasedbi Audio Quattro. Med glasovanjem so navdušili lanskoletni zmagovalci festivala, štajerska vokalna skupina 4Given, ki so prejetje lanskoletne nagrade več kot upravičili.

Skupine so se občinstvu predstavile le s tremi skladbami, zato so pevci skušali z izvirno izbiro skladb in novimi priredbami osvojiti naklonjenost zbranih. Izboljšal se je tudi sam odrski nastop skupin, saj smo lahko videli izbrano garderobo, koreografske in humorne vložke.

Ocena nastopajočih: odličen festival!

»Vokalne igre prinesejo občinstvu veliko dobre glasbe, za nastopajoče pa so izziv, saj se

želimo vsi najboljše predstaviti svojim glasbenim kolegom in ljudem, ki sedijo v dvorani. Velik pomen ima na Vokalnih igrah tudi druženje, pridobivanje novih poznanstev,« VI ocenjuje Maruša Hrovat iz kočevske skupine Vocabella, ki je na Štajerskem tokrat nastopila prvič. »Prireditev nam je všeč, poteka v prijateljskem vzdušju in lepem ambientu. Organizacija (tonska vaja, ozvočenje) je kvalitetna, tako da dogajanje teče gladko.

Za občinstvo je najbrž ugodno, da lahko vidi na enem mestu veliko vokalnih skupin in precej dobre vokalne glasbe. Po glasbeno-ustvarjalnem slogu se skupine razlikujejo med seboj, tako da je viden precejšen del spektra slovenske vokalne scene,« je vtise strnil Urban Pavlovčič iz zmagovalne skupine Pushlusch-

Letos so VI občinstvo navdušile predvsem zaradi glasbene pestrosti in usmeritev vokalnih skupin, ki so se predstavile – od klasičnih do skupin, ki uporabljajo sodobne elektronske pripomočke (looper) in elemente vokal playa. Opaziti je tudi premik k sodobnejši a cappelli – skoraj vse skupine so vključile tudi beatbox, ustno oponašanje bobnov. »Sodobni trendi vokalnega izvajanja vključujejo tudi elemente vocal playa, med katerimi je ustno bobnanje najbolj razširjeno. Nekatere skupine pa gredo še dlje in vokalno ponudijo tudi zvoke električnih kitar, instrumentalnega basa, različnih godal in trobil, klaviatur z različnimi efekti in posebne učinke, kar je bilo prav tako mogoče slišati na odru celjskega Narodnega doma,« je pojasnil Matej Virtič, polovica umetniškega vodstva, sicer pa član skupin 4Given in A-Kamela. Največ elementov

KULTURA

Oktet 9

vocal playa - glasbene zvrsti, pri kateri pevci z glasovi skušajo oponašati različna glasbila - smo slišali prav v priredbah prej omenjene skupine. »Želeli smo predvsem pokazati, kaj je skupina naredila v tem letu.

Hoteli smo pokazati nekaj novega, česar morda občinstvo ni vajeno, torej »vocal play«. S sodelovanjem na takšnih prireditvah sami sebe prisilimo v delo, da naredimo nove komade, katerih zahtevnost iz vaje v vajo stopnjujemo, tako da je tudi to eden od razlogov za udeležbo,« je povedala Kristina Strašek iz A-Kamele. Zmagovalci prvih VI so na letošnjem festivalu med nastopajočimi zagotovo prikazali najsodobnejši program in smernice

razvoja a cappella glasbe. »Zadnji čas je že, da slovenska javnost spozna čar tovrstne glasbe, da odkrije, česa vsega so človeške glasilke sposobne in ravno to jim nudijo Vokalne igre,« dodaja Straškova.

Festival povezuje in izobražuje

Število vokalnih skupin v Sloveniji strmo narašča, prav tako število festivalov. »Vokalne igre se od drugih a cappella festivalov pri nas razlikujejo po tem, da ni nikakršnih omejitev, obveznih smeri, načinov izvajanja, obveznih skladb, vse temelji le na prijateljskem srečanju skupin, katerega edini pogoj je, da vso svojo glasbo predstavijo na

način, ki ne vključuje inštrumentov.

Hkrati pa je v treh letih to postal največji tovrstni festival pri nas, ki vsako leto postreže z odličnimi točkami skupin iz vse Slovenije, prav tako pa vedno povabimo tudi goste iz tujine - vsi hkrati se potegujejo zgolj za simbolično nagrado, ki jo podeljuje izključno občinstvo, torej pri nas odpade tudi vsa kuhinja, razen pogostitve na koncu,« poudarja Jan Šilec, druga polovica umetniškega vodstva festivala, tudi član skupin A-Kamela in Oktet 9.

Matej Virtič dodaja, da so VI »edini festival pri nas, ki je posebej usmerjen tudi v vocal play glasbo, s čimer sledi najsodobnejšim trendom izvajanja vokalne glasbe in tako v naš

vokalni svet prinaša vedno nove, sveže pristope k vokaliziranju. Ob tem gre za edini mednarodni festival, saj od samega začetka spodbujamo povezovanje in sodelovanje na raznih ravneh, tudi nacionalni.« Pomembnost tovrstnih festivalov izpostavlja tudi Hrovatova: »Taki festivali so pomembni predvsem za razvijanje pop in jazz vokalne glasbe, ki zadnja leta v Sloveniji zelo pridobiva na veljavi in popularnosti.

Vsako leto se pojavi kak nov, kar je seveda dobro za skupine, ki imajo več priložnosti, da se predstavijo širšemu občinstvu. Zagotovo pa jih ni preveč.«

Vsako leto nekaj novega

Že naslednje leto lahko pričakujemo nadgradnjo festivala. »Želje so velike, tudi po širitvi festivala na tridnevni dogodek z delavnicami, koncerti tujih in domačih skupin, festivalnim delom, žal pa je večina želja odvisna od finančnih zmožnosti, ki pa v tem času niso ravno rožnate, vendar nam izredno pozitivni odzivi z vseh strani dajejo upanje, zagon, da se vsako leto znova podamo v boj s stroški in ponudimo ljudem in nastopajočim vrhunsko a cappella/vocal play izkušnjo« zaključuje Šilec.

15

kultura

»Tihe revolucije« slovenskega oblikovanja

Po Londonu v Eindhoven

»Prav tak stol smo imeli doma!« je navdušeno zavpila alternativno oblečena mladenka, malo kasneje pa je starejša gospa hitela pripovedovati, kako je prek spletne dražbe kupila dva prav takšna, »originalna« stola. In je bila slednja kar malo razočarana, ko je izvedela, da jih še vedno delajo. »Rex« Nika Kralja tudi po desetletjih ostaja lep in udoben kos pohištva – za vse čase in za vse generacije.

Poslej obiskovalci razstave Silent revolutions tudi vedo, od kod je: »made in Slovenia«!

Foto: Keimpe Dijkstra

Metka Dijkstra Murko

S

Hans Ibelings (častni gost)

16

veliko pozornost. Tako v strokovnih krogih kot pri »navadnih« obiskovalcih, ki neobremenjeno občudujejo predvsem presenetljivo uporabnost drugače zelo futuristično oblikovanih predmetov.

Foto: Keimpe Dijkstra

prepletanjem gospodarstva in kulture ter ob podpori različnih ministrstev je namen potujoče razstave Tihe revolucije predstavitev vrhunskih slovenskih proizvodov, sočasno pa povečanje prepoznavnosti Slovenije skozi industrijsko oblikovanje. In kot pravi kustosinja razstave Maja Vardjan iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje: »... drugi vidik ‘revolucije’, ki ga izpostavlja naslov, opozarja na dejstvo, da kar nekaj razstavljenih izdelkov s prelomnimi inovacijami postavlja nove standarde v svetovnem merilu.« Kustosinja je »klasike« slovenskega oblikovanja domiselno povezala s predstavitvijo mladih talentov in inovativnih izdelkov mednarodno že uveljavljenih podjetij. Več kot 25 eksponatov je septembra v Londonu na Design Festivalu, kasneje pa konec oktobra tudi v nizozemskem Eindhovnu vzbudilo

Rex

Razstavo v Eindhovnu je - kot že prej njegov kolega Iztok Jarc v Londonu – odprl tukajšnji veleposlanik RS Leon Marc. Komaj pred letom si je prvič sam ogledal DDW, sedaj je, navdušen nad zasnovo razstavnih prizorišč in obilico spremljevalnih dogodkov, poudaril pomen te priložnosti za predstavitev slovenskih izdelkov. Nekaj uvodnih besed o prodoru ustvarjalcev na tuja oblikovalska prizorišča je spregovoril tudi »po-diplomant« tukajšnje Akademije Gregor Klemenčič. Po študiju industrijskega oblikovalstva in delu za največje razvojne centre na Nizozemskem je naš rojak danes uspešen podjetnik na Nizozemskem in v Aziji.

Slovensko oblikovanje v mednarodnem okviru

Posebej naklonjeno je razstavo in razvoj slovenskega oblikovanja ocenil častni gost Hans Ibelings. Glavni urednik ugledne mednarodne revije za arhitekturo je – kar je mogoče označiti za »slovensko« oblikovanje - umestil v mednarodni okvir. Zanj kot poznavalca in pogostega obiskovalca »prizorišč arhitekture« po vsem svetu je Slovenija »še najmanj zapletena dežela« z vzhoda.

Tako pri ustvarjalcih, pa tudi pri drugih Slovencih, opaža »željo po normalnosti« - da bi jih izven meja upoštevali kot »normalne« člane mednarodne skupnosti. Po njegovem mnenju, ki ga deli s strokovnimi kolegi, je Slovenija sodobna država, ki prav s to razstavo potrjuje bogato zgodovino oblikovanja, nenazadnje pa tudi s številnimi mednarodnimi nagradami, ki jih je prav v zadnjih letih vse več.

In kaj je predstavljenim predmetom »skupno slovenskega? Poleg pečata »narejeno v Sloveniji« imajo po njegovem nekaj »romantičnopoetičnega«, kar jih naredi: „Design z veliko črko D“! Še več o tem je obiskovalcem pozneje pokazala serija kratkih filmov o sodobni slovenski arhitekturi, Majhno in pametno. V spremnem katalogu je poleg razstavljenih predstavljenih še nekaj vrhunskih projektov, ki so poželi mednarodna priznanja. Na tem mestu smo omenili Rex-a in bo pravzaprav krivica, da ne moremo našteti in opisati še vseh drugih.

Nekaterih se potrošniki spomnimo zaradi vsakdanje uporabe, druge poznamo pod imenom podjetij, ki so jih naročila. Za vsakim pa je ime ustvarjalca, skupine ustvarjalcev, ki z izvirnimi idejami postavljajo Slovenijo na svetovni zemljevid industrijskega oblikovanja. »Phillipsov« Eindhoven z vodilno nizozemsko Akademijo postaja eno pomembnejših središč evropskega industrijskega oblikovanja. Po desetih letih je razstava diplomskih izdelkov bodočih vrhunskih oblikovalcev zrasla v množično manifestacijo, na kateri se je na 85 prizoriščih predstavilo več kot 1800 oblikovalcev iz vse Evrope.

Mimo naših »tihih revolucij« se je v devetih dneh sprehodilo kakih 18.000 ljubiteljev izvirnih, predvsem pa uporabnih idej.

Konec novembra je razstava na ogled na Sejmu inovacij v Ljubljani, potem pa še v Milanu in na Finskem.

kultura

Alpski kvintet

Sosedsko gostoljubje

Kateri bodo letošnji dobitniki avstrijskih priznanj »Oberkrainer Award«, bo znano v dneh, ko boste že prebirali ta zapis…

Jože Galič

N

a sončno in toplo prvo oktobrsko nedeljo, ko so se na obrobju prestolnice v ožjem krogu poslavljali od legendarnega Lojzeta Slaka, sem jo mahnil v sredogorje, k priljubljeni planinski postojanki, ki je zlahka dosegljiva z avtomobilom in kjer pogosto slišim zvoke harmonike. Morda pa kdo tam z njo časti spomin na umrlega godca, sem si dejal.

Pred postojanko me je pričakal nevsakdanji prizor: kakšnih petnajst hrvaških planincev si je kuhalo kosilo po svojem okusu in na predvajalniku vrtelo glasbo, prav tako po svojem okusu. Hrvaško, seveda. »Mogoče bom pa prihodnje poletje tudi jaz letoval s kakšno družbo ob njihovi obali in bom smel naglas poslušati Slake in Avsenike,« mi je razložil položaj gostoljubni oskrbnik postojanke. V tistem trenutku

znameniti harmonikar Alpskega kvinteta ter avtor številnih uspešnic za ta vrhunski ansambel ter še za mnoge druge sorodne glasbene skupine. Mladi ansambel Saša Avsenika pa je prejel posebno nagrado kot najbolj obetavna skupina te glasbene zvrsti.

Kateri bodo letošnji dobitniki avstrijskih priznanj, bo znano v dneh, ko boste že prebirali ta zapis…

Jože Burnik: od Ansambla Mihe Dolžana do Alpskega kvinteta

Kdo je Jože Burnik? Jeseničan, rojen leta 1947, ki že dolgo živi v Zmincu pri Škofji Loki, je najprej zaslovel kot odličen harmonikar v svojem instrumentalnem triu, nato je kot bas kitarist(!) in seveda harmonikar igral v ansamblu Mihe Dovžana,

Znana avstrijska založniška hiša je Alpskemu kvintetu podelila posebno priznanje za milijon prodanih plošč, kaset in zgoščenk ter DVD-jev. sta prisopihali na prizorišče mladi slovenski planinki in eni od njiju se je očitno odvalil kamen od srca: »Oh, končno planinski dom, kjer ni domače muzike!« Imelo me je, da bi nekaj rekel, a sem se raje ugriznil v jezik. Spomnil sem se na gostoljubnost naših severnih sosedov Avstrijcev, ki so znani kot veliki častilci slovenske, še posebej Avsenikove glasbe.

Pred štirimi leti je Avstrijec Rudi Maly, znani organizator in vsestranski akter narodnozabavne glasbe z oznako »oberkrainerska« (torej – z očmi tujcev gledano – slovenska), celo prišel na idejo, da bi podeljevali posebne nagrade najuspešnejšim avtorjem in izvajalcem na tem področju. Nagrado za življenjsko delo, imenovano Oberkrainer Award, sta seveda najprej prejela brata Vilko in Slavko Avsenik, kasneje še Alpski kvintet, Slovenski muzikantje in Štajerskih sedem. Častne nagrade sta doslej prejela pevec in klarinetist Avsenikov Alfi Nipič in Albin Rudan, nazadnje pa Jože Burnik,

vrh svoje poklicne glasbene kariere pa je doživel pri Alpskem kvintetu, kjer je bil, ob Ivanu Prešernu,

Jože Burnik

Stara zasedba Alpskega kvinteta

nosilni avtor. Kasneje je sodeloval še z nekaterimi priznanimi avstrijskimi ansambli, v Sloveniji sestavil več svojih zasedb, vseskozi pa pisal zelo razpoznavne skladbe, ki jih še danes igra nekaj sto zasedb s širšega alpskega prostora. Najbolj znani in uspešni sta nedvomno Dobro jutro in Polka ekspres, ki sta doživeli že nič koliko različnih zvočnih zapisov ansamblov z obeh strani Alp. Ker je še vedno v odlični izvajalski formi,

se Jože vselej rad odzove številnim povabilom na koncerte, kjer nastopa kot poseben gost, pravzaprav kot resnična glasbena legenda.

Nagrajenih 45 let ustvarjanja

Zelo uspešna je še vedno tudi sedanja zasedba Alpskega kvinteta.

Po tem, ko je spomladi na tradicionalnem Alpskem večeru na Bledu proslavila že 45. obletnico delovanja, jo je, skupaj z že »upokojenimi« člani zasedbe, sredi poletja doletelo presenečenje posebne vrste.

Znana avstrijska založniška hiša je Alpskemu kvintetu podelila posebno priznanje za milijon prodanih plošč, kaset in zgoščenk ter DVDjev. Slavje v Beljaku je prevevalo izjemno spoštovanje Avstrijcev do slovenske narodnozabavne glasbe.

Tudi osrednja avstrijska proslava polokrogle obletnice naših alpskih godcev, ki se je pred kratkim odvila v bližnjem Deutschlandsbergu, je minila v tem slogu. Tam je jubilante s svojim obiskom počastil celo legendarni Karl Moik, dolgoletni voditelj televizijske oddaje Musikantenstadl (Senik godcev) in številnih koncertov Alpskega kvinteta.

Očitno je torej, da je sosedovo boljše od domačega, pa tudi če gre za tako različni okolji, kot sta avstrijska koncertna dvorana ali slovenska planinska postojanka.

17

kultura

3. posvetovanje knjižničarjev Pomurja in Železne županije

Pol stoletja sodelovanja tudi za Slovence na Madžarskem S 3. posvetovanjem knjižničarjev Železne županije in Pomurja, tokrat v Murski Soboti, so se začele prireditve, s katerimi bodo počastili polstoletno sodelovanje dveh, tako za porabske Slovence kot prekmurske Madžare pomembnih kulturnih ustanov, ki ob izposoji skrbita tudi za izmenjavo knjig za manjšini.

Foto: Ernest Ružič

Ernest Ružič murska knjižnica oskrbuje porabske knjižnice s slovenskimi knjigami in periodiko, enako železnožupanijske prekmurske knjižnice v dvojezičnih slovensko-madžarskih krajih in tudi na šolah.

Bibliobus – potujoča knjižnica za 200 do 300 stalnih bralcev

Direktor Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec in direktorica Županijske knjižnice Dániel Berzsenyi dr. Marta Toldi Pallosiné sta izmenjala tudi zahvalne listine ob polstoletnem sodelovanju dveh pomembnih regionalnih ustanov.

S

odelovanje med murskosoboško Pokrajinsko in študijsko knjižnico in Županijsko knjižnico Dániel Berzsenyi iz Sombathelya sodi med najstarejše stike med Pomurjem in Železno županijo. Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti, tako direktor Jože Vugrinec, sodeluje poleg železnožupanijske tudi s knjižnicami v Monoštru, Zalaegerszegu in Budimpešti. V programu imajo strokovna posvetovanja; po-

18

Leta 2000 je prvič iz Murske Sobote v Porabje peljal bibliobus, na katerem je zdaj blizu 5 tisoč naslovov knjig in revij, primernih za mlajše in starejše porabske bralce. Pred enajstimi leti je bila to prva stalna pot slovenske potujoče knjižnice med slovenske bralce v sosednjih državah, kajti nekatere poskuse na drugih koncih Slovenije so opustili.

Bibliobus je začel voziti čez mejni prehod Hodoš-Bajannsenye, kar je pomenilo pri eni poti več kot 100 kilometrov naokoli, ker prehod Martinje – Gornji Senik ni bil usposobljen za avtobusni promet.

Najprej se je potujoča knjižnica, ki ima v poprečju 200 do 300 stalnih bralcev, ustavljala vsake tri tedne na Gornjem Seniku, v Števanovcih in Monoštru, zdaj se ustavlja še na Dolnjem Seniku in v Sakalovcih in obiskuje Porabje na dva tedna. Pot je seveda ob odprti meji mnogo krajša, bralcev pa zlasti v zimskem času kar lepo število. Bibliobus je tudi v pomoč porabskim učiteljem, ki študirajo slovenski jezik, saj jim iz Murske Sobote pripelje potrebne knjige in študijske pripomočke.

V ospredju strokovni vidik sodelovanja

Tudi direktorica železnožupanijske knjižnice Dániel Berzsenyi

dr. Marta Toldi Pallosiné poudarja, da sta knjižnici znali in uspeli zastaviti sodelovanje tudi v politično drugačnih, celo manj naklonjenih časih, kot so sedanji. Zlasti zato, ker je vseskozi v ospredju strokovni vidik sodelovanja, pri čemer izstopa tudi skrb za razvoj jezika in kulture med prekmurskimi Madžari in porabskimi Slovenci. »To sodelovanje je bilo v duhu in po vzoru na dr. Avgusta Pavla, ki je bil enako slovenski in madžarski razumnik,« je poudarila direktorica knjižnice, ki je doslej pripravila več simpozijev in razprav o prvem prekmurskem znanstveniku, ki se je rodil na Cankovi, živel in delal pa v Szombathelyju.

Nekoliko skromnejša je zdaj izmenjava knjig, in sicer je lani szombathelyjska knjižnica soboški prispevala 90, soboška pa na Madžarsko 42 knjižnih enot.

Na strokovnem srečanju v Murski Soboti so imeli referate o izvajanju knjižnične dejavnosti v splošnih knjižnicah za potrebe madžarske narodne skupnosti in druga vprašanja, povezana z dejavnostjo knjižnic na dvojezičnem območju, vključno z bralnimi navadami učencev na dvojezični osnovni šoli v Lendavi, se seznanili z digitalno knjižnico v Sloveniji in se dogovorili, da bo naslednje, 4. srečanje na Madžarskem, ali v Monoštru ali v Szombathelyju. Izdali bodo dvojezični zbornik referatov, k sodelovanju pa bodo povabili učence, ki bodo pisali na temo Sanjati dvojezično. Šestim porabskim in toliko prekmurskim učencem iz dvojezičnih šol bodo dela objavili v zborniku skupaj s strokovnimi referati sodelavcev obeh knjižnic.

KULTURA

Kulturni kažipot Praznični december

December v Ljubljani od 3. 12. 2011 do 2. 1. 2012, Staro mestno jedro, Ljubljana V praznično okrašenem starem mestnem jedru bodo potekale raznovrstne prireditve, namenjene ljudem vseh starosti in različnih okusov. Praznično vzdušje se bo, kot vsako leto, simbolično pričelo s prireditvijo Ljudje, prižgimo luč, ko se bo prižgala svetlobna okrasitev mesta, vrhunec pa bo doseglo 31. decembra s silvestrovanji na prostem na trgih v središču mesta.

Pisani december v Mariboru od 2. 12. do 31. 12., Maribor

izbrala Maja Kaplan

vzhodne in srednje Evrope. Spremljajo ga sporedi in retrospektive animiranih filmov z vsega sveta. Filmi, ki so na ogled v osrednjem sporedu, se potegujejo za nagradi mednarodne žirije in občinstva, festival pa dopolnjuje tudi spremljevalni program.

leta 2003 ustanovil častiti Lennie Swearingen.

Na svojih turnejah je med drugim nastopal s priznanimi izvajalci kot so Harlem Gospel Choir, Jessica Simpson, Sinead O’Conner, Robin Gibb, Faith Hill, The Temptations, Kirk Franklin, Yolanda Adams idr.

Ta veseli dan kulture

Vlado Kreslin z gosti

3. 12., različne lokacije po Sloveniji

12., 13. in 14. 12 ob 19:30, Cankarjev dom, Ljubljana

Na dan rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna (1800-1849) je vstop v večino muzejev, galerij, gledališč in celo nekatere kinematografe brezplačen. Večina kulturnih ustanov v Sloveniji na ta dan pripravi posebne sporede prireditev.

od 26. 12. do 30. 12., Mesarski most, Ljubljana

Vlado Kreslin je eden najbolj vplivnih slovenskih glasbenikov. V svoji prepoznavno avtorski glasbi združuje elemente narodnih pesmi, popa, rocka idr. Pogosto svojo sposobnost kombiniranja različnih glasbenih slogov nadgrajuje s skupnimi nastopi z različnimi gosti.

Nastopi uličnih gledališčnikov, artistov in cirkusantov, zanimivi tako za otroke kot tudi za odrasle.

Glenn Miller Orchestra

Gledališče

Ulično gledališče

17. 12. ob 20:00, Dvorana Tivoli, Ljubljana

Koncerti S prižigom praznične okrasitve, ki se kot Vilin klobčič razpreda po mestnem jedru, preplavi Maribor v začetku decembra praznično vzdušje.

Pisani december prinaša raznolik praznični program. Vrstijo se umetniške produkcije in praznični koncerti v številnih kulturnih inštitucijah in cerkvah, ulični nastopi in koncerti glasbenih zvezd na prostem, živahen otroški program, praznični darilni sejmi ter največje žive jaslice v Sloveniji. Vrhunec je izjemno obiskano veliko silvestrovanje v starem mestnem jedru Maribora z najboljšimi slovenskimi ansambli in solisti ter s polnočnim ognjemetom.

The Ten Tenors 1. 12. ob 20:00, Dvorana Tivoli, Lubljana Popularna zasedba mladih tenoristov v svojem repertoarju združuje pop in rock uspešnice ter odlomke klasičnih opernih del. Zasedba, ki slovi po svojih glasovnih sposobnostih, glasbeni raznovrstnosti, pa tudi po videzu članov, deluje že deset let. Na turneji, v okviru katere bodo nastopili v Ljubljani, predstavljajo svoj jubilejni album, njihova predstava pa je temu primerno zasnovana še bolj spektakularno kot sicer.

Mojstri polk in valčkov Celovška božična tržnica

2. 12. ob 20:00, Dvorana Tabor, Maribor

od 19. 11. do 24. 12., Celovec, Avstrija

Nastopajoči: ansambel Alpski kvintet, ansambel Štajerskih 7, ansambel Saša Avsenika (tudi z Gregom Avsenikom), ansambel Štirje Kovači, ansambel Igor in Zlati Zvoki, ansambel Braneta Klavžarja, ansambel Mladi Dolenjci, ansambel Tonija Verderberja, ansambel die Mooskirhner (A) in v spomin na legendarnega Lojzeta Slaka tudi njegovi Fantje s Praprotna.

Prijetno ubrano rustikalno vzdušje, privlačen spremljevalni program za vse starosti in raznolika ponudba hrane in pijače že 15 let zagotavljajo, da je obisk celovške božične tržnice vedno pravo doživetje.

Evropsko zasedbo orkestra, ki izvaja glasbo slovitega kralja swinga iz 40. let prejšnjega stoletja, Glenna Millerja, vodi uveljavljeni nizozemski pianist Will Salden. Orkester kot uradni naslednik slovite prvotne zasedbe predstavlja zimzelene uspešnice Glenna Millerja kot so In the Mood, Pennsylvania 6-5000, Moonlight Serenade, Little Brown Jug ter priredbe kot so Diamonds are a Girl’s Best Friend, Bei mir bist du schon idr., v pristnem vzdušju in vrhunski izvedbi.

Moscow Stars on Ice: Carmen 26. 12. ob 20:00, Dvorana Tivoli, Ljubljana Eno najbolj znanih oper na svetu bodo uprizorili vrhunski ruski umetnostni drsalci. V vlogah Carmen in Joseja bosta na ledu zaplesala olimpijska prvaka Natalia Bestemjanova in Andrej Bukin. Mojster francoske opere Georges Bizet (1838-75) je znamenito opero Carmen zložil v letih 1873 in 1874. Zgodba pripoveduje o zapeljivi ciganki Carmen, za katero je ljubezen zgolj razvedrilo, zato povzroči propad številnih moških, med njimi tudi vojaka Joseja, ki pred tragičnim koncem pove zgodbo o njej.

Festival

Animateka - 8. mednarodni festival animiranega filma

American Gospel Choir

od 5. 12. do 11. 12., Kinodvor, Ljubljana

American Gospel Choir je eden izmed najboljših zborov, ki izvajajo črnsko duhovno glasbo. Zbor, ki se ga je prijel vzdevek »angelski glasovi« je

V osrednjem, tekmovalnem sporedu festivala se predstavljajo kratki animirani filmi s prostora

10. 12. 2011 ob 20.00, Dvorana Tivoli, Ljubljana

19

KNJIŽNA POLICA

Biside ta-na traku / Besede na traku in Mlada lipa

Knjiga kot hranitelj narečij in kulture

Zgodovina

Oživljena antična podoba slovenske dežele Knjiga Meč in vihar avtorja Lovra Novinška, upokojenega polkovnika in vojaškega diplomata, je pripoved o vojnem pohodu največje armade, ki je v antiki prehodila ozemlje današnje Slovenije.

Blanka Markovič Kocen

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada sta predstavila knjižni novosti, ki izpričujeta veliko vitalnost in samozavest Slovencev, živečih v zahodnih delih slovenskega zamejstva.

P

Tomaž Štefe rav neverjetno je, koliko naredijo za ohranitev slovenskosti tega dela Evrope! Pri poglabljanju in raziskovanju zahodnoslovenskih narečij in kulture nasploh so tudi zelo temeljiti in dosledni. To delajo brez občutka manjvrednosti in brez nostalgije za minulimi časi, ki se nikoli ne bodo vrnili. Zato je še toliko bolj pomembno, da se pozabi iztrgajo številne beneško-slovenske in rezijanske besede, pa tudi zgodbe in pripovedi, ki jih pozna le še peščica starih ljudi.

Pri knjigi Biside ta-na traku sta se še posebej izkazala tudi v Sloveniji dobro znana animatorka kulturnega življenja v Reziji in zbiralka etnološkega gradiva Luigia Negro in Sandro Quaglia, ki sta tudi podpisana kot urednika knjige. Nekaj uvodnih misli je prispeval tudi Roberto Dapit in celo župan Rezije Sergio Barbarino.

Zbiranje gradiva je pod okriljem leta 1995 ustanovljenega Kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi potekalo v letih 1996–2001.

20

Predmete so najprej evidentirali in fotografirali, hkrati pa so na trakove začeli snemati pripovedi domačinov o življenju v preteklosti.

Leta 2003 so jih začeli prepisovati in pripravljati knjigo, ki jo imamo sedaj pred seboj in prinaša 200 fotografij predmetov iz etnološke zbirke in 16 intervjujev z domačini. V celoti so objavljeni v rezijanščini, v povzetkih pa tudi v italijanščini in slovenščini.

Tudi druga predstavljena knjiga je svojevrstna zakladnica, le da ta na 233 straneh prinaša pravljice, pripovedi in legende iz Subita v zgornji Terski dolini. Veliko tega gradiva je bilo že objavljenega v publikaciji Mlada lipa kot prilogi k Trinkovemu koledarju ali pa kje drugje.

Avtorica Bruna Balloch se zbiranju etnografskega gradiva v Subitu in okolici posveča že dolgo vrsto let. Prav njej se moramo zahvaliti, da ubiška slovenska narečna različica še ni izumrla in verjetno še tudi ne bo kmalu. V tej narečni različici so napisane vse zgodbe, postopoma pa nastaja tudi subiški slovar.

Knjiga ne predstavlja samo znamenite bitke pri Frigidu, temveč tudi življenje ljudi v 4. stoletju in zanimivosti posameznih krajev.

V knjigi Meč in vihar avtor Lovro Novinšek bralca popelje skozi antično podobo slovenske dežele, od dravskih ravnin na severovzhodu, Dolenjskega gričevja na jugovzhodu, pa vse do Vipavske doline in Soče na zahodu. To je pripoved o bitki pri Frigidu, Mrzli reki, svetovnozgodovinsko pomembnem dogodku iz leta 394, ki se je odigral na naših tleh, in s katerim je bila krščanstvu izbojevana zadnja in dokončna zmaga nad rimskim antičnim poganstvom, preden je za stoletja postalo globalno vezno tkivo evropske civilizacije.

Knjiga spomni bralca na antično podobo slovenske dežele, na rimska mesta na tleh današnjega Ptuja, Celja in Ljubljane, pa tudi na manj znane naselbine in antične spomenike. Lovro Novinšek, upokojeni polkovnik in vojaški diplomat, v svoji knjigi, ki jo je – tako pravi - kot sveže upokojeni vojak pripravljal šest let, ne predstavlja samo znamenite bike, temveč z enako natančnostjo slika življenjske razmere v 4. stoletju, kot vojaški poveljnik pa s posebno zavzetostjo tudi rimsko vojsko. »Knjiga je zastavljena poljudno-strokovno, čeprav sem jo sprva nameraval nameniti slovenski vojski kot priročnik,« je na predstavitvi med drugim povedal Novinšek, ki je delo na več kot 200 straneh izdal v samozaložbi. V 21 poglavjih je zbral tudi zanimivosti posameznih krajev, ki bi lahko služile ne samo kot zgodovinski vir, temveč tudi kot promocija oziroma turistična zanimivost.

Novinšek je celo sam fotografiral kraje, o katerih je pisal, in to v tistih letnih časih, kot se je dogajala opisana zgodba.

NE PREZRITE

Rodoslovje

Zanesljivost rodovnika Iskanje temeljnih gradnikov rodovnika zahteva potrpežljivost, doslednost in vztrajnost.

Peter Hawlina, Slovensko rodoslovno društvo

V

sak resen rodoslovec si prizadeva, da svojo evidenco prednikov in sorodnikov dokumentira, kolikor je le mogoče popolno. To pomeni, da poskuša o vsaki vključeni osebi pridobiti vse osnovne atribute. Ti so ime, priimek (za poročene žene dekliški), datum in kraj rojstva, poroke in smrti. To so temeljni atributi. Te je dobro dopolnjevati z vsem tistim, kar osebo še dodatno opiše. Vseeno pa so to tisti gradniki, ki tvorijo zgradbo, imenovano rodovnik.

Te osnovne atribute navadno brez težav pridobimo za bližnje sorodstvo. Bolj ko se spuščamo v globine korenin, težje je pridobiti vse osnovne atribute. In ko se potapljamo še globlje, postanejo manj razločni celo osnovni atributi.

Kar poglejmo primer. Pred dvesto leti sta se poročila Jožef Peruzzi z Nežo Prijatelj. Bila sta stara starša moje babice Marije Peruzzi.

Kaj nam pove ta zapis poroke?

Razmeroma malo. Mnogi starejši zapisi so veliko bolj popolni, še popolnejši so kasnejši. Ta zapis nam od osnovnih atributov poleg datuma in kraja poroke pove samo imeni in priimka ženina in neveste. Datum njunega rojstva vsaj približno določa njuna starost. Ženin je 17. aprila 1803 star 18, nevesta pa 14 let. Preberemo lahko sicer tudi

imeni prič. To sta bila Jurij Štrukel (Georg Shtrukl) in Simon Virant.

Oba sta nepismena in se kot priči podkrižata. Podpisan je še župnik Matija Žnidaršič. Slednje je za rodoslovje bolj ali manj neuporabno.

Rodoslovec predvsem pogreša imena staršev ženina in neveste.

Vsaj ime očeta bi še bilo potrebno za nekoliko natančnejšo identifikacijo. Manjka tudi zapis kraja, kjer sta bila doma ženin in nevesta. In navadno je bil vsaj za ženina vpisan tudi poklic, kot je v tem primeru vpisan za obe priči – rusticus (kmet).

Ker vemo, da je bil Jožef Peruzzi član družine graditeljev mlinov in žag, nam je jasno, da se je taka družina selila skoraj tako kot cigani.

Vsako leto je najverjetneje prebivala v kraju drugega naročnika. Sled za starši Jožefa Peruzzija se močno zabriše. Na srečo je priimek dovolj edinstven, da je mogoče vse druge osebe s tem priimkom dokaj zanesljivo sorodstveno povezati. Identificiramo lahko še Jožefovega očeta, kaj več pa verjetno nikoli ne bomo odkrili.

Navedel sem primer arhivskega vira, ki je toliko pomanjkljiv, da je treba poskusiti najti še druge arhivske zapise. Teh pa za to obdobje skorajda ni. Našli smo sicer zapis rojstva Neže Prijatelj in s tem ime njenega očeta Antona in matere Helene, ne pa tudi njenega dekliškega

priimka. Zapisa rojstva Jožefa Peruzzija pa nismo našli in nič kaj ne verjamemo, da ga bomo.

Za primerjavo poglejmo zapis neke druge poroke iz približno istega obdobja.

Opisano je šele uvod v dokaj obsežno poglavje, ki vnaša vsaj pomisleke, če že ne nezaupanje v rodoslovno delo.

Peruzzi, Prijatelj

Beremo, da sta se 15. februarja 1808 poročila Andrej, 29 let star sin Luke Jurčiča s Križne gore 12, in Helena, 22-letna hči Simona Bernika z Lavtrskega vrha. Ta zapis sicer še vedno ne omenja ženinove in nevestine matere, a je od zgornjega vseeno bogatejši za navedbo imen očetov in kraja bivanja ženina in neveste.

21

NE PREZRITE

25. Folkloriada

Slovenska duša ostane v srcu

Ob srebrnem jubileju je Folkloriado, polno slovenskega ponosa in pozitivne energije, vnovič gostil Stuttgart.

Gabrijela Žagar, predsednica koordinacijskega odbora za južno Nemčijo in članica SKUD-a Triglav iz Stuttgarta

Po kosilu se nam je kot častni gost pridružil tudi župan mesta Stuttgart dr. Wolfgang Schuster, ki je v svojem pozdravu med drugim poudaril, da smo Slovenci v Stuttgartu in okolici izredno dobro sprejeti s strani lokalnega prebivalstva in pomembno prispevamo k raznolikosti in pestrosti kulturnega življenja na tem območju. V treh urah programa, ki ga je odlično in razgibano povezovala Irena Polak Fištravec iz Maribora, se je na odru zvrstilo nekaj častnih govornikov, šest slovenskih folk-

22

Za pristna prijateljstva med Slovenci zunaj Slovenije ni meja.

lornih skupin, ki delujejo v Nemčiji, gostujoča folklorna skupina Kresnik iz Maribora, tamburaška skupina Bisernica iz Ljutomera in srbska folklorna skupina Sloga iz Stuttgarta, ki je s svojim živahnim plesom dodobra prebudila občinstvo. Folklorniki SKUD-a Triglav so se koreografu in avtorju tokratne odrske postavitve Alešu Kolarju, ki se je pred kratkim prese-lil v Gradec, z darilom, ki ga bo spominjalo na prijetne skupne trenutke v Stuttgartu, zahvalili za ves trud in potrpežljivost. Vsak plesni nastop folklornih skupin, ki so nastopile v tekmovalnem delu, je budno, a prizanesljivo spremljal ocenjevalec Vasko Samec, ki je pohvalil, kar je bilo dobrega, in predlagal, kaj bi se dalo še izpiliti oziroma spremeniti.

Minister dr. Boštjan Žekš in predsednik SKUD-a Triglav Andrej Vudler sta nastopajočim skupinam podelila priznanja, avtorica tega članka kot predsednica Koordinacijskega odbora za južno Nemčijo pa sem dolgoletnim plesalcem iz različnih folklornih skupin izročila simbolična darila in se zahvalila prireditelju za lepo izpeljano prireditev.

S slovensko pesmijo skozi noč

Od večernih ur do ene po polnoči nas je zabaval ansambel Kolovrat, ki

trenutno sodi v sam vrh slovenske narodnozabavne glasbe. Obiskovalci so bili nad njimi navdušeni, kar se je odražalo v vedno polnem plesišču.

Tudi zunaj dvorane se je predvsem v odmorih ves čas nekaj dogajalo. Na eni strani so mladi člani SKUD-a Triglav postavili svoj bar in poskušali ugoditi vsem željam gostov, marsikdo se je pozibaval tudi v sodobnih ritmih. Na drugi strani so fantje raztegnili harmonike, tamburaši pa so prav tako navdušeno igrali na svoje instrumente. Nekaj pesmi, ki jih vsi poznamo, smo celo skupaj zapeli in v zraku je bilo na vsakem koncu čutiti neko pozitivno energijo in slovenski ponos.

Z mladimi je treba računati

Program Folkloriade smo zaokrožili naslednji dan s srečanjem s člani ansambla Kolovrat v slovenskem domu v Stuttgartu. V dvorani Sv. Konrada smo se ob ogledu komedije Kdo je Kolovrat krohotali od prve do zadnje minute in že dolgo nisem videla toliko zadovoljnih in nasmejanih obrazov.

Veseli smo predvsem dejstva, da smo prisotni na prireditvi pokazali, da je tudi nam, ki živimo zunaj slovenskih meja, mar za slovensko kulturo, folklorni ples in druženje.

Številni mlajši gostje pa so dokaz, da moramo računati tudi z njimi, saj še zdaleč niso poniknili v nemški družbi, da pa je treba pripravljati prireditve, ki so zanimive tudi zanje. Še prav posebej me kot koordinatorko za južno Nemčijo veseli, da smo se Slovenci na tem območju začeli povezovati tudi preko nemških meja. Tokrat so namreč k nam prišli Slovenci iz Züricha, ki so bili nad dogajanjem v Stuttgartu navdušeni.

V kratkem jim bomo obisk vrnili z nastopom folklorne skupine in obiskom prireditve ob 40. obletnici Slovenskega planinskega društva Triglav iz Züricha.

Žekš: »Slovenska duša ostane v srcu«

Za pristna prijateljstva med Slovenci zunaj Slovenije torej ni meja. Glede na to, da nas ni prav dosti, moramo držati skupaj, se družiti in zanamcem ohranjati slovensko kulturo, običaje in jezik.

Slednje je lepo zaokrožil minister dr.

Boštjan Žekš z besedami: ‘’Slovenci se razpršijo, se pomešajo z lokalnim prebivalstvom, se naučijo jezika, sprejmejo tudi nemško kulturo, ampak globoko v srcu pa jim ostane slovenska duša. Slovenci po svetu so bolj ponosni na slovenstvo in slovensko državo kot mi.’’

Foto: Franc Arh

Slovenci v Stuttgartu dobro sprejeti

Foto: Franc Arh

K

o človek dopolni 25 let, ima občutek, da mu cel svet leži pod nogami.

Toliko je še reči, ki bi jih rad počel, doživel in videl. Tudi naša Folkloriada je letos dopolnila 25 let in polet mladosti, obenem pa določene zrelosti, se je ob organizaciji prireditve odražal tudi v nas, članih Slovenskega kulturnoumetniškega društva (SKUD) Triglav iz Stuttgarta, ki je bil letošnji prireditelj. Že prva Folkloriada davnega leta 1986 je bila pod taktirko naše dolgoletne predsednice Ane Štuhec organizirana ravno v Stuttgartu, kar nam je dalo dodatni zagon.

Koordinacijski odbor za južno Nemčijo je 15. oktobra organiziral prvo srečanje predsednikov vseh slovenskih društev v Nemčiji z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjanom Žekšem, sekretarjem Primožem Ilešičem, ambasadorjem iz Berlina Mitjo Drobničem, generalnim konzulom iz Münchna Markom Vrevcem in vicekonzulko Andrejo Horvat. Delovnega kosila sta se udeležila tudi oba duhovnika v Stuttgartu, dr.

Zvone Štrubelj in Aleš Kalamar, ter učitelj slovenskega dopolnilnega pouka Vinko Kralj. Goste iz Slovenije je predvsem zanimalo, kako gre društvom v Nemčiji, na katere dosežke so društva ponosna in kaj bi bilo mogoče še izboljšati.

dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu

IZOBRAŽEVANJE in znanost

Sašo Jezernik

Mladi naj se vrnejo domov

Življenje v Švici je skoraj idealno, pravi mladi slovenski znanstvenik, dr. Sašo Jezernik, ki pa vseeno razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.

Blanka Markovič Kocen

D

r. Saša Jezernika, slovenskega znanstvenika iz Švice, sem kot enega najmlajših udeležencev srečala na Konferenci znanstvenikov in gospodarstvenikov, ki jo je v oktobru tradicionalno, letos že sedmič, pripravil Svetovni slovenski kongres .

Danes 30-letni Mariborčan se je kot bruc znašel na Tehnični univerzi v avstrijskem Gradcu, kjer je diplomiral iz elektrotehnike. »Takrat sem vedel le približno, da bi želel študirati elektrotehniko, fiziko ali matematiko, izbiral pa sem med Ljubljano in Gradcem,« pojasnjuje Jezernik in dodaja, da je hotel študirati kje drugje, ne ravno v Mariboru, kjer tudi njegov oče poučuje robotiko.

Eden od razlogov za odločitev za Gradec je bil jezik, drugi pa geografska bližina Gradca, saj je ta dosti bliže kot Ljubljana. »Bilo je prav tisto ‘Markovićevo leto’, ko so bili stroški, samo tisto leto, v Avstriji nižji kot v Ljubljani,« dodaja mladi znanstvenik. »Pomembno pa je bilo tudi to, da je bil takrat program v Gradcu bolj fleksibilen, lahko si imel izbirne predmete, kar takrat pri nas ni bilo možno.«

Izum v pomoč pri inkontinenci

Po diplomi v Gradcu je Jezernik vpisal doktorski študij elektromedicine Univerze v Aalborgu na Danskem. Tema doktorske disertacije je bila multidisciplinarna, pojasnjuje. »Predvsem se moraš učiti veliko medicine, od anatomije, fiziologije, nevrofiziologije, pa tudi elektrotehnike, elektromagnetnih polj, zato se reče elektro in biomedicinska tehnika,« odgovarja na vprašanje, za kakšen študij gre.

Tema Jezernikove disertacije je bila tudi razvoj in inovacija za novo implantirano napravo, podobno srčnemu spodbujevalniku, ampak za paciente, ki imajo inkontinenco, težave z mehurjem. »To je naprava,

ki z električnimi impulzi spodbuja živce, da ponovno vzpostavi normalno delovanje mehurja. Po drugi strani pa tudi elektronsko meri aktivnost živčevja,« opisuje svoj izum. »Naprava je bila prva takšna ideja in v bistvu smo jo tudi patentirali.« Slovenskim ustanovam je ni ponujal, pravi, razviti pa jo želi dansko start-up podjetje. »Izdelka trenutno še ni, ker je dosti stvari zelo zapletenih,« pravi sogovornik.

Po doktoratu v Švico

Po doktoratu je imel možnost delati na univerzi v Londonu, razmišljal je o Ameriki, ponudili so mi tudi mesto profesorja na Danskem, najbolj pa ga je pritegnila ponudba z ETH Zürich, ki velja za najboljšo univerzo v Evropi, na kateri je študiral Einstein in še kakšni drugi veliki umi.

Sašo Jezernik govori sedem jezikov, uči pa se osmega. »Na Kitajskem, kjer je bila šest mesecev moja žena, ti nič ne pomaga osem evropskih jezikov, znati moraš nekaj drugega,« pripomni. »V začetku srednje šole in tudi pozneje sem imel slovensko Zoisovo, pozneje pa sem zaradi dobrih študijskih rezultatov dobil tudi avstrijsko štipendijo. Zadnje leto na Danskem sem imel dansko štipendijo in plačo, na institutu MIT Boston pa mi je za nagrado študij plačalo podjetje. En semester namreč stane 50.000 dolarjev,« Jezernik pojasnjuje, kdo mu je finančno pomagal pri študiju.

V Sloveniji na univerzo ali v svoje podjetje

Sašo Jezernik trenutno dela predvsem na področju inovacij, razvoja inovacij v industriji. »Pridobljeno znanje bi lahko posredoval študentom na različnih univerzah,« pojasnjuje, kaj bi lahko delal v Sloveniji. »Ali pa bi imel mesto na univerzi in svoje podjetje, kakšen start-up, vendar bi bilo treba or-

Dr. Sašo Jezernik: »Nujno je, da gredo mladi ljudje v tujino in si tam naberejo izkušnje, vendar naj se potem vrnejo. Imeti pa moramo dovolj atraktivne mehanizme, procese, podporo, da bi ljudi pritegnili nazaj,«

ganizirati financiranje (smeh…).« Po njegovem mnenju je nujno, da gredo mladi ljudje v tujino in si tam naberejo izkušnje, vendar naj se potem vrnejo. »Imeti pa moramo dovolj atraktivne mehanizme, procese, podporo, da bi ljudi pritegnili nazaj,« pravi.

V Švici po Jezernikovi oceni živi okoli 4.500 Slovencev, ki prek dveh združenj organizirajo različne dogodke, na primer martinovanje, festivale in podobno. »Spoznal pa sem tudi nekaj drugih slovenskih razis-

kovalcev v Švici, ki so večinoma druga generacija potomcev slovenskih izseljencev, s katerimi sem se spoprijateljil,« pravi Jezernik, ki je prepričan, da je življenje v Švici skoraj idealno, vsaj kar zadeva možnosti za delo, standard, urejenost… Švicarji so, kot pravi, nekoliko izolirani in po naravi enako zaprti kot Slovenci.

O vrnitvi v Slovenijo, ki jo sicer velikokrat obiščejo, Jezernik z družino razmišlja, vendar pozneje, ko bosta otroka, ki sta zdaj še dojenčka, stara šest, sedem let.

23

IZOBRAŽEVANJE in znanost

Učitelji slovenščine v Nemčiji

Jezik - vez z domovino

Učitelji slovenskega jezika v tujini so ena izmed vezi z domovino, zato se morajo vsak dan truditi, da to vez ohranjajo in krepijo. Predstavljamo skupino nadvse ustvarjalnih in prizadevnih učiteljev v Nemčiji.

Janja Lakner Anžin

»Potujoči« učitelji

Natalija Robnik

Pouk poteka v sproščenem vzdušju, veliko se nasmejimo, ...

Mira Delavec

24

O

hranjanje maternega jezika v tujini ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Otroci so že iz mešanih zakonov, govor je narečen, priložnosti za pogovor v slovenščini je bolj malo. A jezik se kljub temu prenaša naprej, za kar skrbijo tudi učitelji slovenskega jezika. V Nemčiji jih je šest: Magdalena Novak v Berlinu, Dragica Gornik v Düsseldorfu, Natalija Robnik v Frankfurtu, Mira Delavec v Mannheimu, Velimir Brunski iz Ulma in Vinko Kralj, vodja učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine (DPS) iz Stuttgarta.

»Za to delo sem se odločila, ker sem želela ljubezen do slovenskega jezika in kulture prenesti in pomagati ter sooblikovati njen razvoj tudi v tujini, kjer je to še veliko težje kot doma v Sloveniji.« Mira Delavec je »potujoča« učiteljica, kar ni redkost v tem poklicu. Šest skupin uči v različnih krajih. Od Mannheima, ki je od septembra njen novi dom, se vsak dan, razen nedelje, vozi tudi zelo daleč.

Natalija Robnik je po 24 letih zapustila mesto učiteljice slovenskega in nemškega jezika na osnovni šoli v Mariboru. Razpis v časniku se ji je zdel kot kažipot k novim izzivom.

V Frankfurtu je že osmo leto. »Da gre za izzive v pravem pomenu besede, sem ugotovila takoj, ko se je tu začelo moje prvo šolsko leto.

Vse učbenike in druge didaktične materiale sem morala prenašati s seboj iz svojega stanovanja, iz enega kraja pouka v drugega. Prva leta sem poučevala trikrat na teden v Frankfurtu in še trikrat daleč proč.

Moj najbolj zvesti spremljevalec je postal nahrbtnik. Z vlakom sem prevozila skoraj 2000 km na teden!

Odkar poučujem tudi na evropski šoli, ne morem več izvajati DPS tako daleč.«

»Poučujem še v Essnu, pa tudi v Hildnu in Güterslohu.«, našteje Dragica Gornik iz Düsseldorfa, ki je prej 37 let je učila v Kočevju. »Pouk poteka v sproščenem vzdušju, veliko se nasmejimo, spominjam se, da smo se pri pouku pogovarjali o protipomenkah in na vprašanje, kakšne hlače nosi, mi je učenka odgovorila, da je oblečena v hlače z dolgimi rokavi.«

Brez ustvarjalnosti ne gre

Magdalena Novak je v Berlin prišla pred skoraj petimi leti. Na začetku so ji bile v veliko pomoč predvsem izkušnje, ki jih je pridobila s poučevanjem mlajših otrok. »Prej sem osem-, devetletne šolarje poučevala tudi angleški jezik. Zelo uporabna izkušnja pri sedanjem delu! Načrtovanje je namreč poseben izziv, saj pri pouku skupaj sedijo učenci od šestega pa do 16. leta, ki se poleg starosti zelo razlikujejo tudi po jezikovnem znanju.« »Pri dopolnilnem pouku slovenščine mora biti učitelj zelo ustvarjalen, saj poučuje skorajda vedno iste udeležence, snov po učnem načrtu pa je tudi vsako leto enaka. Zato je nujno, da učitelj udeležencem ponudi isto snov istim

Dragica Kotnik z učenci na obisku Evropskega parlamenta

IZOBRAŽEVANJE in znanost

Magdalena Novak z učenci na zaključni prireditvi

učencem na nov/drug način, kar je tudi po svoje zahtevno«, meni po šestih letih poučevanja Velimir Brunski iz Ulma, ki prav tako uči šest skupin v različnih krajih.

Učitelj, zaupnik, psiholog, prevajalec…

»Z učenci je treba vzpostaviti predvsem zaupanje in neke vrste prijateljski odnos, ker edino na tak način se lahko »prostovoljni« pouk tudi odvija. Učitelj je vez z njihovimi koreninami ter eden izmed »mostov« na poti slovenstva…« strne svoje desetletne izkušnje Vinko Kralj, vodja učiteljev DPS iz Stuttgarta, sicer tudi »potujoči« učitelj. »Vsekakor je vloga učitelja slovenskega jezika v Nemčiji drugačna kot v Sloveniji. Učitelj slovenskega jezika v tujini je dejansko ena izmed vezi z domovino, zato se mora vsak dan truditi, da to vez ohranja in krepi. Gre za poslanstvo, ki zahteva celega človeka, temu si tudi predan in delaš z veseljem ter veliko ljubeznijo. Nedvomno se vsi učitelji slovenskega jezika v tujini tega zavedamo. In v tej smeri ves čas tudi delujemo,« pove Mira Delavec. »Učenci se morajo v skupini dobro počutiti, da so notranje motivirani za učenje in k pouku ne prihajajo le na željo svojih staršev.« Novakova ve, da na začetku učenja brez spodbude res ne gre. »Starši so tisti, ki želijo, da se njihovi otroci učijo slovenščine, zato jih vključijo v učno skupino. V večini primerov pa se z motivacijo staršev prekriva tudi želja po znanju slovenščine pri otrocih samih.« »Ko sem prišla v Nemčijo, se mi je zdelo, da bom samo učiteljica, sedaj pa ugotavljam, da tu nisi le učitelj, ampak zaupnik, psiholog, prevajalec, svetovalec, pomočnik…« pa do-

daten pomen učitelja opiše Dragica Gornik.

Učitelji v priprave na pouk vložijo veliko truda, ministrstvo in zavod za šolstvo dobro skrbita za izvajanje programov, pravi Vinko Kralj. »Najbolj pomembno pa je, da ima učitelj pri delu avtonomijo, kajti delo je res inovativno in se z njim v Sloveniji znanstveno pravzaprav nihče ne ukvarja.«

Obšolske dejavnosti

Številne obšolske dejavnosti učiteljev DPS še dodatno spodbujajo učence k učenju in znanju slovenskega jezika in so hkrati priložnost za pogovor v maternem jeziku. »Dejansko bi lahko mladi uporabljali slovenščino vsak dan. Eden od staršev ali starih staršev je zagotovo aktivni govorec slovenščine in živi z otrokom ali pa v njegovi neposredni bližini. In ravno s te najmočnejše (jezikovno gledano) strani običajno prihaja najmanj impulzov. Da pa si »operejo slabo vest«, ga pošljejo k dopolnilnemu pouku slovenščine in od nas učiteljev pričakujejo, da bo otrok po treh mesecih že aktivno govoril slovensko,« je povsem razumljivo kritičen do (nekaterih) staršev Velimir Brunski.

Vendar pa sproščeno vzdušje in veselje ob delu z učenci veliko šteje, in tudi učitelji se kdaj kaj novega naučijo. Spletni časopis, revija, gledališke skupine, bralne delavnice, ekskurzije, poletna in zimska letovanja v Sloveniji … To je le manjši del vseh aktivnosti, ki jih izvajajo- sami ali v sodelovanju z slovenskimi društvi, katoliškimi misijami, Slovenijo. Robnikova je pobudnica zglednega sodelovanja z matično Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta v Mariboru. »V času jesenskih ali velikonočnih počitnic

Vinko Kralj, vodja DPS

v Sloveniji moji učenci dopoldne sodelujejo pri pouku, popoldne imajo organizirano druženje z vrstniki z ogledom mesta in Pohorja, po želji lahko pri njih tudi prespijo.

Učenci OŠ FRS pa v času slovenskega kulturnega praznika pripotujejo v Frankfurt, tako vrnejo obisk in tudi prespijo pri družinah učencev DPS.« Delo je vsekakor vse prej kot enostavno ali povsem vsakdanje, a volje in novih idej zlepa ne bo zmanjkalo. Tudi zato ne, ker prihajajo nove generacije. Kot ugotavlja Brunski, je število govorcev in učencev slovenščine v Nemčiji do sedaj (zgodovinsko) upadalo in je doseglo dno. Zdaj, v obdobju prostega pretoka delovne sile v EU bodo Slovenci ponovno odšli s trebuhom za kruhom, kot v 60- in 70-ih letih. »Tako bodo zopet prišle prve generacije govorcev, ki bodo na novo premešale karte.« In tudi za usodo slovenskega jezika zunaj meja Slovenije se nam ni bati, saj, kot pravi Gornik: «Redko tako čutimo milino jezika kot tedaj, ko nam pride na uho pod tujim nebom.«.

Načrtovanje je poseben izziv, saj pri pouku skupaj sedijo učenci od šestega pa do 16. leta.

Z učenci je treba vzpostaviti predvsem zaupanje in neke vrste prijateljski odnos.

Ulm - zadnji šolski dan 2011

25

med nami

Slovenska izseljenska matica

Slovenska pesem tam daleč...

2. del poročila o gostovanjih slovenskih kulturnih skupin

O

biski iz domovine so med izseljenci cenjeni, posebej, ker se ob tem zavedajo, da jih v domovini ne pozabljajo, pa čeprav so od nje oddaljeni. Uspehi gostovanj in iskrene želje obeh strani po širitvi kulturnih stikov in gradnji mostov prijateljstva in razumevanja so razlogi, da so gostovanja skozi leta in generacije ostajala pomembna aktivnost naših izseljencev in kulturnih skupin.

Turnejo po Sloveniji je ob organizaciji Slovenske izseljenske matice (SIM) pripravila po najmanj ena kulturna skupina na leto. Do leta 1991 se je SIM edina ukvarjala s slovenskimi izseljenci in bila glavni organizator kulturnega sodelovanja in gostovanj. Zaradi novo nastalih organizacij in institucij po tem letu, ki so se prav tako začele ukvarjati s to tematiko, in ker so kulturne skupine začele tudi samostojno organizirati nastope med izseljenci, podatki po 1991. ne odražajo točnega stanja našega spiska gostovanj.

Zlata doba gostovanj

Gradivo s poročili gostovanj kulturnih skupin sega v petdeseta leta

prejšnjega stoletja. Prvo gostovanje kulturnih skupin v Sloveniji je bil obisk Progresivnih Slovenk Amerike in gostovanje pevskega zbora »Sava« iz Francije leta 1952. Iz Slovenije so se gostovanja med naše izseljence začela leta 1954, ko je v tujino (Zahodno Evropo) odšlo več skupin. Pri vpogledu v številke oziroma grafe je razvidno, da je v določenih preteklih desetletjih število gostovanj kulturnih skupin naraščalo, zdaj pa se zmanjšuje. Zlata doba gostovanj slovenskih kulturnih skupin je bila med 70 in 90 leti prejšnjega stoletja. Razlogi za to so, da so potovanja postajala lažje izvedljiva in dostopnejša, s čimer se je razvijal trend potovanj. S cenejšimi letalskimi prevozi so postala dostopnejša tudi potovanja prek Atlantika, odprli pa so se tudi neposredni stiki z Amerikama in Avstralijo.

Asimilacija, staranje in uporaba interneta

Trend gostovanj in obiskov se v zadnjih letih zmanjšuje, kar je očitna posledica tega, da je vsaka naslednja generacija naših izseljencev od domovine njihovih staršev (ali starih staršev) bolj oddaljena. Poleg tega

Foto: Arhiv SIM

Ajda Rogelj

Sprejem skupine SNPJ (Slovenska narodno podporna zveza) iz ZDA pri predsedniku države Milanu Kučanu, leta 1997.

je razvoj interneta in informacijskokomunikacijskih tehnologij omogočil uporabo drugih oblik vzpostavljanja in vzdrževanja stikov ter zmanjšal potrebo po fizični obliki gostovanja.

Ne smemo pa pozabiti na verjetno najbolj krut razlog zmanjševanja števila gostovanj in obiskov: društva izseljencev in izseljenci sami se starajo in ker vsako gostovanje terja veliko naporov, jih veliko društev ne more več izvesti.

Več držav celin

Pri gostovanjih kulturnih skupin iz Slovenije med naše izseljence v tujini je značilno, da so v sklopu enega gostovanja izvedli koncerte v več državah ene celine. To pomeni, da so na primer obiskali Argentino, poleg tega pa nastopili še med našimi izseljenci v Braziliji in Urugvaju. Enako velja za Severno Ameriko in predvsem za Zahodno Evropo.

Število gostovanj slovenskih kulturnih skupin v in iz Južne Amerike.

Število gostovanj kulturnih skupin v in iz ZDA in Kanade.

Število gostovanj slovenskih kulturnih skupin v in iz Evrope.

25

80

80

iz SLO

20

15

10

v SLO

70 60

iz SLO

70

50

50

40

40 30

30 20

iz SLO

60

v SLO

v SLO

20

5 10 0 do 1960 1971-1980 1991-2000 1961-1970 1981-1990 od 2001

26

0 1971-1980 1991-2000 do 1960 1961-1970 od 2001 1981-1990

10 0 do 1960

1971-1980 1991-2000 1961-1970 od 2001 1981-1990

med nami

Svetovni slovenski kongres

Dr. Jožetu Berniku v slovo

V Ljubljani je v petek, 14. oktobra 2011, v 88. letu starosti umrl dr. Jože Bernik, nekdanji predsednik in soustanovitelj Svetovnega slovenskega kongresa, poslanec Državnega zbora RS, svetovno ugleden pravni strokovnjak, mecen, donator in veliki slovenski domoljub. turnega doma. Vedno je našel čas za srečanje s Slovenci, ki so si prizadevali v prid svobodne in enotne Evrope ter neodvisne in samostojne Slovenije. Njegov dom je bil odprt za mnoge generacije slovenskih študentov. Vse svoje moči in tudi finančna sredstva ter bogate zveze pri najvišjih predstavnikih ZDA je namenjal razvoju demokracije in uveljavljanju slovenstva in zavedanja o Sloveniji.« Dr. Jože Bernik je bil eden tistih velikih Slovencev, ki so si ustvarili zavidljivo velik mednarodni ugled.

Zapustil nas je veliki ambasador slovenskega naroda v svetu. Njegovo slovo je najbolj boleče za ljubečo soprogo in sorodnike, bolečina pa tudi za rojake po svetu ter člane in prijatelje Svetovnega slovenskega

Dr. Jože Bernik

kongresa. Njegov odhod pa je tudi zaveza, da izpolnjujemo njegovo željo po dvigu narodne zavesti in edinosti Slovencev doma in po svetu, za katero je živel z vsem srcem.

Naj počiva v miru!

Foto: Arhiv SSK

leta 1991, je nastopil kot delegat, v letih od 1994 do 2000 je bil njegov predsednik, nato pa častni predsednik. Leta 2000 je bil na listi Nove Slovenije izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.

Zaradi številnih zaslug pri ustanavljanju slovenskih društev po svetu, štipendiranja številnih študentov iz Slovenije ter sodelovanja pri oblikovanju pravnih pogojev za slovensko samostojnost ga je Svetovni slovenski kongres predlagal za prejem najvišjega državnega odlikovanja. Leta 2004 ga je takratni predsednik države Slovenije dr.

Janez Drnovšek odlikoval z Zlatim častnim znakom svobode.

V utemeljitvi ob prejemu tega visokega priznanja je bilo med drugim zapisano: »Dr. Jože Bernik je vrsto let živel v Chicagu, kjer je ves čas povezoval Slovence, predvsem pa slovenske študente v tujini. V kraju Lemont blizu Chicaga je organiziral gradnjo slovenskega kul-

Foto: Arhiv SSK

R

ojen je bil 13. aprila 1924 v Puštalu pri Škofji Loki.

Po drugi svetovni vojni se je preselil v ZDA, kjer je vrsto let deloval kot generalni pravni svetovalec in prvi podpredsednik za mednarodne pravne zadeve pri vodilnem svetovnem farmacevtskem podjetju Abbott Laboratories.

Kot velik domoljub se je vse od začetka udeleževal kulturno študijskih dni Drage nad Trstom, kjer so se vsako leto zbirali številni slovenski intelektualci iz vsega sveta. V letih osamosvajanja Slovenije je kot izseljenec in eden od svetovno uglednih pravnih svetovalcev Demosove vlade aktivno sodeloval pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije.

Dr. Jože Bernik je bil predan član Svetovnega slovenskega kongresa. Že leta je 1989 je podprl idejo o njegovi ustanovitvi in postal član ustanovnega odbora. Na ustanovnem zboru Kongresa v Ljubljani,

Foto: Arhiv SSK

dr. Boris Pleskovič, predsednik SSK

Na četrti konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, Brdo pri Kranju, 2005. Na sliki skupaj s soprogo dr. Marijo Bernik, in sedanjim predsednikom SSK, dr. Borisom Pleskovičem.

Dr. Jože Bernik je bil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa med leti 1994 in 2000, nato pa njegov častni predsednik.

27

MED NAMI

Slovenija v svetu

Dijaki obiskujejo Slovenijo

V organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu dijaki iz prekomorskih držav vsako leto obiščejo domovino svojih prednikov.

Od leta 1992 jih je prišlo že približno 850 iz različnih slovenskih šol po svetu. Letos jih pričakujemo 45 z vzhoda, zahoda in jugozahoda Argentine ter 18 z vzhodnega dela Kanade.

Boštjan Kocmur

O

Nastop v Šentjoštu, 5. julija 2011

biski slovenskih dijakov iz prekomorskih držav so velik dosežek slovenske države in slovenskih skupnosti po svetu, saj dijakom omogočajo, da od blizu spoznavajo kraje in ljudi, o katerih so dolga leta mnogo slišali, se učili in jih želeli spoznati.

Teoretično spoznavanje domovine staršev oziroma starih staršev ne more nadomestiti osebnega stika in srečanja s kraji in ljudmi.

Ob tovrstnih obiskih se zadnja leta dijaki udeležujejo tudi Mladinske poletne šole slovenskega jezika, kjer se pred vstopom na fakulteto še zadnjič izpopolnjujejo v znanju slovenskega jezika. A nič manj pomembno ni, da po šoli obiščejo tudi slovenske znamenitosti, zlasti kulturna in naravna bogastva slovenske zemlje.

Mladi rojaki bodo v Sloveniji imeli možnost priti v stik ne le s Slovenci iz drugih krajev sveta, temveč se tudi seznaniti s svojimi vrstniki v Sloveniji, na katere jih bo vezalo prijatelj-

28

stvo, ki bo prišlo do izraza ob izmenjavanju pisem ob vrnitvi v državo, od koder prihajajo.

Prihodnje leto prihajajo dijaki iz Argentine in Kanade. Imeli bodo dvotedenski program učenja slovenskega jezika in ogled kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije in zamejstva.

Pripravili jim bomo dvajsetdnevni program, ki bo v juliju potekal med šolo in teden po končani mladinski šoli. Z avtobusom bodo obiskali Bled, Bohinj, slap Savico, Logarsko dolino, Veliko planino, okolico Ptuja, grad Otočec, Predjamski grad, Vipavo, Škocjanske jame, Most na Soči, slovensko morje. Obiskali bodo tudi slovensko božjo pot na Brezjah in Slomškov grob v Mariboru, Prešernovo in Cankarjevo domačo hišo ter gledališko oziroma glasbeno predstavo v Ljubljani ter Ljubljanski grad. Gorniški krst bodo doživeli z vzponom na Triglav. Šli bodo tudi po poteh naše zgodovine. Na obiskih se bodo predstavili z nastopi, tako po Sloveniji kot v zamejstvu.

Namen vsakoletnih potovanj je spodbujanje mladih Slovencev, ki živijo v tujini, da ohranijo in utrdijo narodno, jezikovno ter kulturno identiteto ter se medsebojno povežejo. V dvajsetih letih, ko prihaja že tretja generacija Slovencev,

opažamo, da ti obiski krepijo slovensko identiteto, mladi pa poglobijo svoj pozitiven odnos do povezovanja z matično domovino Republiko Slovenijo. Vabimo še druge dijake iz slovenskih šol po svetu, da se jim pridružijo.

Obisk dijakov iz Argentine, Rast 40, pri nadškofu dr. Antonu Stresu

MED NAMI

Rafaelova družba

Argentinski utrinki – 1. del

Letošnja jesen je bila za osmerico mladih popotnikov – Lenarta, Jasmino, Andreja, Urško, Dejana, Lucijo, Simono in Damjano – izjemna, saj so obiskali Argentino. Nemogoče je zajeti vsa njihova doživetja, lahko pa vam za okus ponudimo nekaj utrinkov z njihovega enomesečnega potovanja.

Mihela Zaveljcina

2. dan, petek, 7. oktober, Buenos Aires

Dejan: Ogledali smo si veliko znamenitih buenosaireških stavb, ulic, trgov, spomenikov …, največji vtis pa sta gotovo na vse nas naredili dve srečanji. Najprej smo se odpravili v znamenito umetniško četrt ‘’La Boca’’, ki je znana po številnih umetnikih in pisanih barvah hiš in zidov. Tam smo se srečali s slovenskim umetnikom Marjanom Grumom, ki je tudi eden najbolj znanih umetnikov v tej četrti nasploh. Za g. Gruma je značilno ustvarjanje v najrazličnejših slogih in z najrazličnejšimi materiali, tematika pa vedno odraža globoko humanistično čutenje umetnika. V nadaljevanju ogleda mesta smo se spotoma ustavili v cerkvi Santísimo Sacramento (Svetega Rešnjega Telesa), ki je bila prvo zatočišče povojnih slovenskih beguncev. Med ogledom cerkve se je med nami spontano razleglo petje in nato … iz spovednice je takoj pritekel star duhovnik in ves ganjen začel pripovedovati o prihodu Slovencev.

4. dan, nedelja, 9. oktober

Lucija: Slovenci se vsako nedeljo po maši odpravijo v društveni dom San Justo na zajtrk. Ta nedelja je bila še prav posebna, saj je mladini ob 50. obletnici mladinske organizacije veleposlanik Republike Slovenije podelil priznanje. Sledil je turnir v odbojki. Mladci in mladenke iz slovenskih domov iz Buenos Airesa so se pomerili med sabo. Kosilo je bilo slovesno, v veliki dvorani. Na odru je viselo geslo: Združeni v bodoči rod, mladina našega doma. Odbojkarsko igrišče se je v hipu spremenilo v prostor za prireditev, ki so jo mladi ob okrogli obletnici pripravljali. Starši so sodelovali s folkloro, mladi pa so

Z g. Marjanom Grumom v umetniški četrti Buenos Airesa

v programu predstavili, kaj počnejo, kaj jih povezuje. Celotna prireditev je bila dobro »dodelan šov«, ki so ga mladi skrbno pripravljali dva meseca in mu namenili veliko prostega časa.

5. dan, ponedeljek, 10. oktober, Patagonija Bariloče

Simona: Pa tudi do Esquela s pomočjo dviga nad oblake ni tako zelo daleč. Dve uri in pristali smo na patagonskih planjavah, kakšno stopinjo bližje zimskim radostim in gorenjski razgibanosti. Okrog nas pa vršaci, ki so očarali mnoge gornike, med pionirji tudi nešteto slovenskih mladcev in mladenk. Prav ti so dali pokrajini in življenju pod 3554 metri visokim Tronadorjem poseben pečat in utrip. Po revnem barakarskem obrobju, naseljenem pretežno s čilskimi priseljenci, je pred nami zraslo mesto alpskega pridiha – Bariloče. Pred

109 leti majhna vasica, danes mesto s 150.000 prebivalci, med katerimi je kar 250 Slovencev. S sedežnico smo se dvignili pod nebo, na Campanario, od koder je razgled sila navdušujoč, skoraj idiličen: gozdovi, širna prostranstva in ljubka jezerca. Če omenim še, da voda poleti nima več kot sedem stopinj, pa v njej vseeno plavajo, bo verjetno jasno, da smo se ob teh podatkih malo namuznili. To smo storili tudi, ko smo okusili sladkobo »mamuške«, bariloške čokolade.

10. dan, sobota, 15. oktober, Buenos Aires

Jasmina: V Slovenski hiši, osrednjem sedežu slovenske skupnosti, nas je pričakala ravnateljica Nada Vesel Dolenc z nekaj učitelji. Srednješolski tečaj se je začel pred natanko 50 leti kot literarni krožek. Danes učijo slovenski jezik in književnost, zgodo-

vino, zemljepis, verouk, etnografijo, petje in družbeno vzgojo ali svetovni nazor. Slovenska šola je zrasla iz nič, z voljo in idealizmom posameznikov, ki so, črpajoč iz vere in domoljubja, iskali svoj prostor v tuji deželi v želji, da bi ohranili svojo identiteto. Jasen dokaz, da jim je to uspelo in jim še uspeva, je bila gala predstava v dvorani Slomškovega doma, kjer so uprizorili muzikal Fantom iz Opere.

Libreto je izvrstno prevedel režiser in glavni igralec Marcelo Brula. V glavni ženski vlogi je blestela Veronika Malovrh. Najbolj osupljivo pa je bilo, da so kljub skromnim sredstvom in z ljubiteljskim delom ustvarili visoko kakovostno umetniško delo, ki skoraj dosega profesionalno raven.

Se nadaljuje.

Argentinski utrinki so povzeti po argentinskem dnevniku, ki ga lahko v celoti preberete na spletni strani http://rafaelova-druzba.rkc.si.

29

zamejski dnevnik

Slovenci na Koroškem

Umrl je književnik Janko Messner

Le dober mesec pred devetdesetim letom je umrl slovensko– avstrijski pisatelj Janko Messner, vztrajen borec za pravice Slovencev na Koroškem.

Ernest Ružič

J

Janko Messner (1921 – 2011)

anko Messner, s psevdonimi Ivan Petrov, Petrov Anzej, Pokržnikov Luka, Matjaž Kropivnik, se je rodil 13. decembra 1921 v Dobu pri Pliberku.

Gimnazijo je obiskoval v Celovcu, Šentpavlu in Mariboru, študij slavistike pa končal v Ljubljani. Osem let je poučeval na gimnaziji na Ravnah, potem se je preselil v Celovec, kjer je kar šest let čakal na zaposlitev.

Od leta 1963 do upokojitve 1981. je bil profesor na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu.

Janko Messner je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, nekaj časa urednik in lektor revije Mladje. Pisal je prozo, poezijo, dramske tekste, kritike, kulturnopolitične in literarno kritične prispevke v slovenščini in nemščini ter v podjunskem slovenskem narečju. Bil je neprizanesljiv publicist in družbeni kritik. Sicer pa je začel pisati kmalu po osvoboditvi, toda pretežno kot publicist. V petdesetih in šestdesetih letih je prevajal v nemščino sodobno sloven-

30

sko poezijo in prozo. Njegovo delo je posvečeno tistemu delu koroških Slovencev, ki so po porazu nacizma ostali pod Avstrijo kljub žrtvam med drugo svetovno vojno in kljub zahtevam, da se združijo s Slovenci v matični domovini. Kot pripovednik se je uveljavil v zrelih letih z avtobiografsko obarvanimi črticami in novelami, zlasti pa s politično kritičnimi besedili, ki poudarjajo groteskno, parodistično in satirično občutje človeka in kulturnega delavca, ki živi s svojo rodno pokrajino in njenimi ljudmi. Njegovo esejistično razmišljajočo prozo označujejo razgibana, bogata domišljija, mojstrsko obvladovanje izraza, jedkost in sarkazem.

Med njegovimi deli so iz leta 1971 Skurne storije, sledili so Zasramovanci … združite se, Gorše storije, Živela Nemčija, Lipa in hrast; pesniške zbirke Fičafajke grejo v hajke, Pesmi in puščice in kar nekaj večjezičnih pesniških zbirk, tiskanih na tujem. Tako je leta 1999 v Budimpešti izšla dvojezična slo-

vensko – madžarska zbirka Dalok – Pesmi; v treh jezikih, nemškem, slovenskem in italijanskem je natisnjena kratka zgodba Job (Hiob – Giobbe) in obsežnejša trijezična zbirka v češčini, slovenščini in angleščini: Básne – Pesmi – Poems.

Jozej Strutz je v spremni besedi te knjige napisal, da je Janko Messner na svoji koži izkusil različna zatiranja, kar ga je naredilo za tenkoslušnega in tenkočutnega avtorja. »Travmatične izkušnje v kazenskem bataljonu nacističnega wermachta so zapustile neizbrisne sledove v njegovi zavesti in literaturi: trajno kritično duhovno držo, jedko jezikovno kritiko v duhu Karla Krausa, občutljivost za vsakršno politično laž in korupcijo, odločno solidarnost s šibkimi, zatiranimi in preganjanimi ...« Dvo- in trijezične knjige v slovenskem, madžarskem, nemškem, češkem in angleškem jeziku je konec leta 1999 predstavil tudi na gimnaziji v Murski Soboti. Predstavil se je kot umetnik, kritičen opazovalec življenja in dogajanja v Sloveniji in v Avstriji, zlasti na Koroškem in hkrati kot prijazen, dobrodušen in sproščen

človek – umetnik, ki se ni izgovarjal na čas, marveč prijazno odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. Nastal je daljši prispevek za televizijsko oddajo Osmi dan, ki so ga objavili tudi v oddaji Dober dan, Koroška!

Ob že omenjenih so dela Janka Messnerja prevedena še v druge jezike, celo v turščino in vietnamščino, medtem ko je sam prevajal v nemščino, med drugimi tudi Prežihove Samorastnike. In tudi Janko Messner je bil in bo ostal v zavesti mnogih – samorastnik.

Knjige v slovenskem, madžarskem, nemškem, češkem, italijanskem in angleškem jeziku, ki jih je Janko Messner predstavil v Murski Soboti.

zamejski dnevnik

Slovenci na avstrijskem Štajerskem

Slovenci na Madžarskem

Lipa v znamenju miru, prijateljstva in sožitja

Lipa ob 20-letnici samostojne Slovenije

Tudi Društvo člen VII je od slovenske vlade dobilo lipo – simbol slovenske suverenosti.

Na dvorišču Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu je posajena lipa, ki jo je Kulturno društvo člen VII dobilo iz Slovenije, pripeljala sta jo državni sekretar dr. Boris Jesih in sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Na slovesnost je prišel, prvič v Pavlovo hišo, tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina.

N

a Trgu republike ob slovenskem parlamentu so 26. junija 1991 ob razglasitvi neodvisnosti in državne suverenosti zasadili lipo, ki lepo rase in cveti. Ob 20-letnici samostojnosti je slovenska vlada skupaj z različnimi ministrstvi podarila lipe ustanovam v Sloveniji in slovenskim narodnim manjšinam v sosednjih državah.

Lipo je dobilo tudi Društvo člen VII za avstrijsko Štajersko. Posadili so jo na dvorišču Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu.

Saditev lipe ob Pavlovi hiši je s krajšim koncertom, tudi z znano ljudsko Lipa zelenela je, pospremil mešani pevski zbor štajerskih Slovencev. Preden so lipo posadili, so dogodek pozdravili predsednica Društva člen VII mag. Suzanne Weitlaner, državni sekretar

za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih in župan občine Radkersburg/Radgona okolica Heinrich Schmidlechner, slovesnosti pa se je udeležil tudi okrajni glavar dr. Aleksander Majcan, kar za ta prostor ni protokolarna, marveč vsebinska gesta priznanja slovenski manjšini na Štajerskem. Predsednica društva mag. Suzanne Weitlaner je obljubila, da bodo v Pavlovi hiši za lipo vzorno skrbeli in jo negovali, da se bodo lahko pod njeno krošnjo srečevali in družili nemško in slovensko govoreči Štajerci. Dr. Boris Jesih pa je poudaril, da je krovna organizacija štajerskih Slovencev le nekoliko starejša od slovenske države in se ozrl v čase, preden je bila obnovljena Pavlova hiša, v kateri se nenehno kaj dogaja.

Foto: Ernest Ružič

Foto: Ernest Ružič

Foto: Ernest Ružič

Ernest Ružič

V programu obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu in za kulturo akademika dr. Boštjana Žekša pri Slovencih v Železni županiji je bila tudi posaditev lipe, ki jo je Slovenija ob dvajsetletnici samostojnosti podarila porabskim Slovencem in mestu Monošter. Lipo sta posadila minister Žekš in župan Monoštra Gábor Huszár (na fotografiji), nekaj pesmi je zapel komorni zbor Zveze Slovencev pod vodstvom Tomaža Kuharja. Župan je v krajšem nagovoru poudaril, da pomeni lipa v parku ob Termalnem kopališču simbol prijateljstva in odličnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko in dobrega sožitja med Madžari in Slovenci v Porabju. Minister Boštjan Žekš je v Sombotelu obiskal Oddelek za slovenščino v Univerzitetnem centru Savaria, se seznanil s študijem slovenskega jezika in tudi z delom Slovenskega društva Avgust Pavel ter se udeležil predstavitve zgoščenke slovenske pevske skupine Spominčice Gnes je edna lüšna nauč in predstojniku oddelka za slovenščino prof. dr.

Károlyu Gadányiju izročil priznanje in zahvalo Slovenije za osebni prispevek k razvoju študija slovenistike ter za krepitev položaja slovenske manjšine v Sombotelu in Porabju. (E. R.)

Lipo sta posadila župan Gabor Huszar in minister Boštjan Žekš, ob njiju pa predsednik Zveze Slovencev jože Hirnük, predstavica slovenskega veleposlaništva Dubravka Šekoranja, slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj in predsednik Državne slovenskle samouprave Martin Ropoš.

31

zamejski dnevnik

Slovenci na Madžarskem

Podobe z meje – 10 let likovne kolonije v Monoštru 90 umetnikov – udeležencev dosedanjih kolonij je ustvarilo prek 200 likovnih del, letošnja so na ogled v monoštrskem slovenskem Kulturnem in informativnem centru.

Foto: Ernest Ružič

Ernest Ružič

Eden pogostejših udeležencev monoštrske mednarodne likovne kolonije, akademski kipar Ferenc Király, pozorno spremlja delo slikarja Endreja Göntérja iz Murske Sobote, ki je upodobil svoj umetniški pogled na lansko naravno katastrofo na Madžarskem, ko je popustil jez in se je strupen mulj razlil po Dovecserju in okolici, posledice pa so vidne še zdaj.

N

Doslej je na kolonijah sodelovalo 90 umetnikov, ki so ustvarili prek 200 likovnih del.

32

a pobudo predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka in s strokovno pomočjo direktorja Galerije – Muzeja Lendava Ferija Geriča so pred desetimi leti v Monoštru organizirali prvo mednarodno likovno kolonijo, ki se je je udeležilo sedem likovnih umetnikov. Doslej je na kolonijah sodelovalo 90 umetnikov, ki so ustvarili prek 200 likovnih del.

Letos je bila kolonija desetič, avgusta nastala dela so na ogled od sredine novembra v monoštrskem slovenskem Kulturnem in informativnem centru.

Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök je po prvi in uspešni koloniji poudaril: »Načrtujemo drugo in upamo, da bo postala tradicionalna prireditev za nas Slovence, za Monošter in predvsem za udeležence. Želimo in upamo, da bo končni rezultat ustanovitev galerije v Monoštru.« Napovedi so se uresničile v prvem delu: mednarodna likovna kolonija je v desetih letih gostila likovne umetnike z Madžarske, iz Slovenije, Avstrije, s Hrvaške, iz Italije, Izraela, Romunije, Estonije, Srbije, Vojvodine in Združenih držav Amerike. Iz Slovenije so največkrat sodelovali akademska kiparja Ferenc Király in Metod Frlic, slikarji Endre Göntér, pokojni Goce Kalajdžijski, Nikolaj Beer, Dubravko Baumgartner, Igor Banfi, Črtomir Frelih, Lucija Stramec, Metka Kavčič, Jerneja Smolnikar in drugi, med najmlajšimi pa Kata Karácsony, ki se je kot dijakinja monoštrske gimnazije priključila umetnikom, se naučila slovensko in uspešno vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Vseskozi vabijo tudi umetnike iz zamejstva

Vseskozi so prihajali tudi slikarji iz zamejstva, z avstrijske Koroške Karl Vouk in Rudi Benétik, iz Italije Klavdij Palčič, Rado Jagodic, Jana Pečar, Stefano Turk, Jasna Merku in Katarina Kalc. Dobro so bili zastopani madžarski slikarji, ki živijo v drugih državah, od Slovaške do Združenih držav Amerike: Géza Németh, Slovaška; Niké Nagy, Francija, Gábor Biró, Romunija. Posebej kaže poudariti vsebinsko in oblikovno kakovostne kataloge, ki spremljajo razstave in ob nastalih delih po-

menijo trajno vrednoto mednarodnih kolonij v Monoštru.

Kolonije so avgusta, razstave novembra, izbore pa so doslej prenesli v galerije v Sloveniji, tudi v Ljubljano in sosednje države, denimo Trst. V desetih letih je nastala bogata zbirka slik in skulptur, kot jih je malo na Madžarskem. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v Monoštru galerije še nimajo, razstave iz slikarske kolonije pa so v slovenskem Kulturnem in informativnem centru.

Monoštrska kolonija se je uveljavila tudi v širšem kulturnem prostoru

Poznavalci razmer - med njimi tudi direktor Galerije – Muzeja Lendava Feri Gerič, akademski kipar Ferenc Király, pobudnik mednarodne likovne kolonije v Lendavi, ene najstarejših na Slovenskem – ocenjujejo, da ima monoštrska mednarodna likovna kolonija velik odmev v širšem madžarskem kulturnem prostoru, kjer je zlasti v Szombathelyu bogata razstavna dejavnost. Szombathely je zadnje mesto, ki mu je še v prejšnjem političnem sistemu uspelo zgraditi veliko, sodobno galerijo, kakršnih je malo na Madžarskem in tudi v Sloveniji. V Galerijo-Képtár vabijo tudi umetnike iz Prekmurja.

Večkrat sta imela tam razstave kipar Ferenc Király in Suzanne Király Moss iz Lendave (slednja tudi zdaj), pred nedavnim pa akademski slikar Ignac Meden iz Murske Sobote. Nasploh je v kulturnem življenju in dogajanju v Železni županiji večji poudarek na likovni ustvarjalnosti, medtem ko je druga, Prekmurju sosednja Zalska županija s središčem v Zalaegerszegu, znana po uspešnem gledališču Sándor Hevessi.

ZAMEJSKI DNEVNIK

Slovenščina v Slovenskem domu v Zagrebu že od 1992.

Učencev nikoli ni bilo premalo

Vsako leto imajo v Slovenskem domu med 10 in 14 učencev v dveh skupinah, začetni in nadaljevalni. Za več ljudi niti ni prostora.

V

Goran Ivanović, STA sak ponedeljek od poznega popoldneva do večera je knjižnica Slovenskega doma v Zagrebu učilnica za tečajnike dopolnilega pouka slovenskega jezika. Tudi letos se tako na začetnem kot na nadaljevalnem tečaju slovenščine uči po 14 Zagrebčanov, je povedala profesorica Marja Crnković, ki od jeseni 1994 uspešno vodi eno izmed dejavnosti slovenske skupnosti v hrvaški prestolnici. Slovenščine se je sicer v Zagrebu možno učiti na filozofski fakulteti, kjer že več desetletij deluje tudi katedra za slovenski jezik, ter občasno ali ekskluzivno v kakšni izmed šol za tuje jezike. »Zanimanje za slovenski jezik vsekakor je. Vsako leto imamo med 10 in 14 učencev v dveh skupinah, začetni in nadaljevalni. Za več ljudi niti ni prostora v Slovenskem domu. Še nikoli ni bilo učencev premalo,« je dejala Crnkovićeva, ki je sicer profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti. V Zagreb je prišla pred 33 leti, nekaj časa je delala tudi kot lektorica na zagrebški filozofski fakluteti.

Pouk poteka od srede septembra do srede junija, dve šolski uri tedensko za vsako skupino. »Slovenščine se želijo naučiti različni ljudje, tako odrasli kot mladina. Gre za dekleta, ki imajo kakšno ljubezensko zvezo v Sloveniji, ali za ljudi, ki bi se radi zaposlili v Sloveniji kot so zdravniki, zobozdravniki, profesorji glasbe... Zelo različno. Učijo se tudi nekateri, ki imajo sorodstvo v Sloveniji, dedke in babice, niso pa imeli priložnosti, da bi se izpopolnjevali v slovenščini.

Sicer pa so potomci Slovencev zelo redki med učenci slovenskega jezika,« je povedala Crnkovićeva.

Pojasnila je, da pouk ni organiziran po stopnjah, temveč je odvisen od interesa ljudi. »Pred dvema letoma sem imela skupino, ki je pet let obiskovala pouk in danes odlično govorijo slovenski jezik, obvladajo tako pisavo kot slovnico.«

Po potrdilo na ljubljansko filozofsko fakulteto

Čeprav se nekateri v Zagrebu učijo slovenščino, da bi potem lahko delali v Sloveniji, po opravljenem pouku v Slovenskem domu ne bodo dobili posebnega potrdila o znanju slovenščine. »Kot veste, potrdilo, pridobljeno na Hrvaškem, v Sloveniji ne velja.

Vsi, ki ga želijo pridobiti, morajo opravljati izpit na filozofski fakulteti v Ljubljani.« Slovenski dom organizira pouk slovenskega jezika samostojno, ne da bi sodelovali s kakšno institucijo.

Pred leti je bil pouk povezan s slovenskim ministrstvom za šolstvo, poznejših sprememb pa v Zagrebu niso mogli sprejeti, je spomnila Crnkovićeva. O razlogih ni želela govoriti, poudarila pa je, da nič od tega ni vplivalo na izvajanje pouka, ki v Slovenskem domu poteka od leta 1992. »Pomembno je, da učence naučim jezika, ker slovenščina ni tako zelo preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Od hrvaščine se močno razlikuje. Slovnica je dokaj zahteva, sicer pa je najtežje spregovoriti. Naglas je drugačen, v slovenščini obstajata ozka in široka glasova ‘e’ in ‘o’, polglasnik, ki ga v slovenščini ne izgovarjamo, glasova ‘l’ in v’. Mislim, da se je lahko naučimo,« je skozi smeh dejala Crnkovićeva. Zaupala je, da se celo njej po več kot treh desetletjih življenja na Hrvaškem včasih zgodi, da se ne more spomniti kakšne slovenske besede, ali ni prepričana, če je kakšna beseda slovenska ali hrvaška, ker so si nekatere tako podobne.

dober hrvaško-slovenski slovar. Pripravljen je na filozofski fakulteti, vendar še ni izšel. Žepna slovarja nista dovolj, večji pa je starejši in srbohrvaški, ki na nek način ni več sprejemljiv. Ljudje uporabljajo angleško-slovenski slovar,« izpostavlja Crnkovićeva.

Poleg jezika se tečajniki učijo tudi slovenske književnosti in kulture. Tudi pri tem kažejo interes za različne stvari, najmanj pa za politiko, poudarja profesorica. »Zanima jih Slovenija kot dežela in njene znamenitosti. Lani smo imeli zaključno potovanje v Ljubljano, udeleženci so bili navdušeni nad strokovnim vodenjem. Naslednji izlet načrtujemo v Postojnsko jamo, ki bi jo učenici radi videli, ali v Maribor. Vzdušje pri urah je zelo prijetno, ker je to drugačne vrste pouk,« je sklenila Crnkovićeva, ki je po pogovoru pohitela k svojim učencem na začetku še ene ure pouka.

Slovenščine se želijo naučiti različni ljudje, tako odrasli kot mladina. Gre za dekleta, ki imajo kakšno ljubezensko zvezo v Sloveniji, ali za ljudi, ki bi se radi zaposlili v Sloveniji.

Hrvaško-slovenski slovar šele v pripravi

Vsi učbeniki, iz katerih se učijo, so z ljubljanske filozofske fakultete. »Na Hrvaškem ni omenjenih učbenikov, ljudje si jih priskrbijo, ko gredo v Ljubljano. Pogrešam pa

Prof. Marija Crnković: »Potomci Slovencev so redki med učenci slovenskega jezika.«

33

zamejski dnevnik

Slovenci v Italiji

Zmagovita Ona na Barkovljanki

Tradicionalna oktobrska regata obudila spomin na Ono in njene jadralce Mirjam Muženič, RTV Slovenija

B

ilo je jeseni leta 1979.

Italijansko jadralno društvo iz tržaškega predmestja Barkovlje je znova organiziralo regato, ki je v prvem desetletju iz merjenja moči nekaj deset barčic v domačem prostoru širila svoja jadra. Za koprski klub Jadro se je k tekmovanju prijavil tudi Slovenec iz Nabrežine, zdaj že pokojni Niko Kosmina, v posadki na krovu jadrnice z imenom Ona so bili še soproga Aleksandra Sosič, bratranec Karlo Rolich, krmaril pa je prijatelj iz Portoroža Dušan Puh. Ob tradicionalni jadralni regati Barkolani ali slovensko Barkovljanki, ki je minuli mesec znova oblikovala teden športnega, kulturnega, gospodarskega in tudi političnega

življenja v Trstu, je zaživel spomin na Ono in njene jadralce. Jadrnica je bila 9 metrov dolga potovalna barka, pripravljena za počitnice.

Tisto leto je imela tudi nova jadra in nekaj dodatne opreme, kar je bilo za tiste čase zelo dragoceno. In čeprav je bilo jadranje tedaj predvsem moški šport, je bila na Oni glavna ženska. »Neverjetno, toda resnično,« se je spomnila Aleksandra Sosič Kosmina. Po novi zakonodaji, ki je urejala zavarovanje v primeru nesreče, je moral biti med posadko tudi jadralec z opravljenim strokovnim izpitom. Imela ga je gospa Aleksandra, ki je med samo regato pomagala predvsem tako, da je s premikanjem svojega telesa uravnavala težo na jadrnici. Očitno zelo uspešno!

Odmevna slovenska zmaga

»Že sam start med množico plovil je dobro obetal,« je priznal Karlo Rolich. »Krmar Puh ga je odlično izpeljal, zatem spretno krmaril po celotnem regatnem polju in tudi čez ciljno črto pred gradom Miramar.

Naša jadrnica je zmagala!« To je bila prva slovenska zmaga v zgodovini te priljubljene in v svetu prepoznavne regate. Presenetila je in še dolgo odmevala. Prvi trenutek je bilo nekaj negotovosti in tudi negodovanja, pa ne toliko zaradi slovenske, temveč tuje zmage, je opozoril predsednik letošnje Barkovljanke Vincenzo Spina. Počasi pa je le prevladala zavest, da je to mednarodna regata, na njej sodelujejo tudi tuji jadralci, ki vendarle lahko zmagajo.

O zmagi so se razpisali vsi krajevni časopisi. Tržaški Il Piccolo je, med drugim, pisal o uspehu jadral-

tržaške trgovine iz krajev nekdanje Jugoslavije. Cvetoči posli so pripomogli, da so številni Slovenci na Tržaškem kupili svoja plovila in tako nadaljevali družinsko tradicijo morjeplovcev in ribičev ob obalah zgornjega Jadrana tja do istrskih bregov, kot je v pesmi zapisal domačin iz Nabrežine Igo Gruden.

Tudi letošnji zmagovalec Barkovljanke Slovenec

Znani in še vedno uspešni slovenski krmar Dušan Puh je v tistih letih vodil šole jadranja in vzgajal mlade jadralce. Z Nikom Kosmino sta bila prijatelja. Povabil ga je v kraje in med ljudi, ki jih Puh dotlej ni poznal.

Bili so odlično moštvo, družabni in nadvse veseli tako pomembne zmage. Velik pečat pa je regati v Tržaškem zalivu pustil še en slovenski jadralec, Igor Simčič, tudi letošnji

Jadrnica Ona še ni odslužila. Ko ni na plovbi, je privezana v Sesljanskem portiču.

Zmagovita jadrnica na letošnji Barkovljanki

34

cev iz Jugoslavije, saj avtorju ni šlo v račun, da bi bili lahko Slovenci njegovi italijanski sodržavljani in še tako uspešni športniki. Sicer pa je Trst takrat doživljal gospodarski razcvet tudi po zaslugi pisane množice kupcev, ki so prihajali v

zmagovalec Barkovljanke, ki s svojim Esimitom pluje pod zastavo Evropske komisije.

Jadrnica Ona še ni odslužila. Ko ni na plovbi, je privezana v Sesljanskem portiču in odlično služi tudi novemu lastniku.

ZAMEJSKI DNEVNIK

E M I Z T HI

A SK A N O EZ RSK ZA S A A O A EN MUČVNIc ENIJ S ZO OV VO O SL VS

SKI PASS SlovenIA

€ , 9 9 3

GZS, Zbornica gorskih centrov in Združenje slovenskih žičničarjev - GIZ, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana

Odslej potrebuješ za smuko po vsej Sloveniji samo še SKI PASS SLOVENIA - slovensko smučarsko vozovnico. Naroči jo še danes na www.activeslo.com. Že od

w w w.act N JA STRA

ZADN

individualna SEZOnSKa SmučarSka vozovnica Odrasli: 599,- € Mladina in seniorji: 499,- € Otroci: 399,- € DružinSka SezonSka SmučarSka vozovnica Že od

670,- €

6 Dnevna turiStična SmučarSka vozovnica Samo

159,- €

iveslo.com

mučar marko S 0001

e: Št. kartic 2 011/201 2 a on Sez

A LNA INDIVIDU K A SEZONS ARTA SK A K SMUČAR

Več o ponudbi in pogojih sezonskih smučarskih vozovnic preberite na www.activeslo.com.

Ob nakupu sezonske smučarske vozovnice Ski Pass Slovenia postanete avtomatsko tudi imetnik kartice ugodnosti Active Slovenia.

Si aktiven? Rad športaš? Rad preizkušaš nova doživetja?

Iščeš idejo kam naslednji vikend, ob vsem tem pa še želiš, da je ugodno?

Postani imetnik kartice ugodnosti ACTIVE SLOVENIA. Več na www.activeslo.com.

om tiveslo.c www.ac STRAN ZADNJA

nia tive Slove odnosti Ac znih kartice ug slovanja posame Imetniki ornice goje po Zb po POGO JI: in e e vn velja !

Slovenij upoš tevajo enja žičnič arjev ca odvzame e se karti ruž članic Zd ov. V primeru zlorab E ntr NIC gorsk ih ce RUŽENJA in ZBOR ZD VODSTVO

-10%

nA dne vno SM VOZOVN UČARSKo IcO SLOVEN V IJI

35 Slike so simbolične.

Doživimo Slovenijo

Smučišča

Slovenija – dežela smučanja

Slovenija, ki je z Blokami zagotovo zibelka smučanja v Srednji Evropi, ljubitelje zimskih športov in vse, ki si želijo rekreacije na prostem, vabi na številna smučišča tudi letos. edina tovrstna investicija v žičniške naprave. Nova sedežnica se razteza na dolžini 1.000 m.

Golte

V razširitev in modernizacijo sistema umetnega zasneževanja je bilo letos vloženih kar okrog 100.000 evrov, enaka vsota pa je bila namenjena tudi nadgradnji registracijskega sistema smučarskih kart. Velika pridobitev centra sta nova hotel in apartmajsko naselje.

Kanin Sella Nevea

S

lovenijo odlikuje odlična geografska lega, kakovost namestitvenih in gostinskih kapacitet ter tradicionalno priznane smučarske šole. Številna sodobna smučišča ponujajo prek 300 km smučarskih prog in 280 km tekaških stez. Med najbolj poznane smučarske centre se uvrščajo Krajnska Gora, Mariborsko Pohorje in Rogla, poleg teh pa Slovenija ponuja še prek štirideset drugih gorskih centrov.

Novosti letošnje zimske sezone

Letošnja smučarska sezona je še posebej radodarna z novostmi.

Med njimi je najpomembnejša enotna smučarska vozovnica Ski Pass Slovenia, ki vsem ljubiteljem omogoča brezskrbno smuko in aktivno rekreacijo v večini slovenskih gorskih centrov. Naročanje lahko opravite tudi prek spleta na spletni strani Active Slovenia. Izbirate lahko med individualno sezonsko, družinsko in šestdnevno turistično smučarsko vozovnico. Novost je tudi ta, da ob nakupu slovenske smučarske vozovnice Ski Pass Slovenia samodejno postanete tudi imetnik kartice Active Slovenia, ki

36

vam prinaša še številne dodatne ugodnosti.

Kranjska Gora

V letošnjem letu so posodobili in delno razširili sistem umetnega zasneževanja, prenovili otroški poligon, predvsem pa se trudijo goste privabiti z zanimivimi prireditvami in animacijami. Veliko pozornost bodo namenili aktivnostim trženja in prodaje predvsem domačim gostom.

Rogla in Terme Zreče letos še ugodneje

Med najaktualnejšimi novostmi Rogle je Smučarska vozovnica 99, ki nudi smučanje v vsej sezoni za samo 99 EUR. Smučali boste lahko od ponedeljka do petka, več kot 70 dni v sezoni. Kot posebno darilo pa so vsi imetniki te vozovnice deležni še možnosti nočne smuke ob četrtkih. Vozovnica omogoča tudi številne ugodnosti pri vstopu v bazene in savne na Rogli, v termalnih bazenih Term Zreč, na zimsko-letnem sankališču Zlodejevo na Rogli ter drugo. Letošnje novosti so še družinska smučarska vozovnica Active Slovenia, novi hotel Atrij kategorije 4* superior in Idile, Wellness & Spa v Termah Zreče.

Ugodnosti tudi na Pohorju

Pohorje je za letošnjo sezono pripravilo zanimivo ponudbo, in sicer sezonsko smučarsko vozovnico, pri kateri je mogoče uporabiti smučarske naprave na Mariborskem, Areškem, Ribniškem Pohorju, na Kopah in v Kranjski Gori, v poletnih mesecih pa jo je mogoče uporabiti za naprave na Mariborskem Pohorju, in družinsko smučarsko vozovnico.

Krvavec se povezuje

Smučarske vozovnice KrvavecRogla so enotne smučarske vozovnice za smučiščih Krvavec in Rogla, ki imajo veljavnost dve smučarski sezoni. Novost letošnje predprodaje smučarskih kart so urne in družinske sezonske vozovnice, ki veljajo na Krvavcu in Rogli in tudi na nekaterih drugih slovenskih smučiščih.

Kope z novo štirisedežnico

Na koroškem smučišču Kope, na zahodnih obronkih Pohorja, letos vabijo z novo štirisedežnico Pungart in novim smučiščem, ki je letošnja

Na našem najvišje ležečem smučišču Kanin Sella Nevea, ki se razteza na pobočjih dveh držav, lahko z eno samo vozovnico uživate ob smučanju v Italiji in Sloveniji.

Vprašanje, kje leži meja, je tukaj povsem odveč. Veliko so postorili predvsem za ugodnejše počutje svojih gostov.

Cerkno

Na smučišču, ki največjo pozornost namenja družinskemu smučanju, sta glavni pridobitvi razširitev snežnega parka in otroškega vrtca na snegu. Veliko truda je bilo vloženega za popestritev zabavnih in animacijskih aktivnosti za najmlajše, kakor tudi v šolo smučanja.

Vogel

Smučišče v osrčju Triglavskega narodnega parka bo tudi v prihajajoči sezoni omogočalo smučanje v prekrasnem naravnem okolju gorskega sveta in na naravnem snegu. Družine čaka nova ugodna družinska vozovnica.

Stari vrh

Letos so izpeljali investicijo v nakup teptalnega stroja, precej pozornosti in tudi sredstev pa namenjajo izboljšanju gostinske ponudbe in povečanju nastanitvenih kapacitet.

Do탑ivimo Slovenijo

37

Sava Hotels & Resorts

Terme Ptuj

Eno izmed najmlajših slovenskih termalnih središč obsega hotel s štirimi zvezdicami (Grand Hotel Primus), kamp, termalni park ter kompleks apartmajev in bungalovov.

Ptuj

Hedonistične večerje

Ptuj je najstarejše slovensko mesto in leži v severovzhodni Sloveniji med vinorodnimi Slovenskimi goricami in Halozami. Mesto je največji razcvet doživelo v rimskih časih.

Leta 69 je bil na Ptuju izvoljen cesar Vespazian, mesto pa je bilo tedaj pomemben vojaški, trgovski, carinski in upravni center s 40.000 prebivalci. Danes slovi Ptuj kot najbolj znano slovensko karnevalsko mesto.

Znamenito ptujsko kurentovanje, ki poteka več dni, vsako leto obišče več kot 100.000 ljudi. Obiskovalce največjega etnografskega dogodka v tem delu Evrope tudi v Termah

38

Ptuj razveseljujejo s posebnimi programi, ki zagotavljajo nepozabno hedonistično izkušnjo, pripravljajo pa tudi raznolike spremljajoče pustne vsebine.

Rimljani na Ptuju

Grand Hotel Primus so slovenski gostje lani izbrali za najboljšega v svoji kategoriji, njegova posebnost in dodana vrednost pa so hedonistične rimske večerje, na katerih se gostje preoblečejo v tematske rimske tunike in si ob razkošni večerji ter bogatem spremljevalnem programu pričarajo vzdušje antičnega Rima.

Poslovna srečanja na vrhunski ravni

Grand Hotel Primus je odlična izbira za poslovna srečanja, pre-

davanja, delavnice in druge kongresne dogodke. Večnamenske konferenčne dvorane sprejmejo od 20 do 220 oseb. V pritličju je na voljo manjša kongresna dvorana, ki sprejme do 50 oseb in dve povezani dvorani, vsaka za okoli 110 oseb, ki ju je mogoče združiti v eno večjo dvorano za 220 oseb. Vse dvorane so opremljene z najsodobnejšo tehniko in vsem, kar potrebujejo gostje za poslovni ali kak drug dogodek na vrhunski ravni.

Posebna ponudba Grand Hotela Primus so trije luksuzni predsedniški apartmaji, ki poleg vsega udobja in sodobne opremljenosti omogočajo gostom tudi razvajanje v lastni finski savni in masažnem bazenu.

Golf

V neposredni bližini je ljubiteljem golfa na voljo tudi Golf igrišče Ptuj z 18 igralnimi polji.

Po vodnih drčah

V starorimsko obarvanem Termalnem Parku Term Ptuj, ki obsega kar 4.200 kvadratnih metrov vodnih

površin, so letos dobili novo vodno atrakcijo. Sedmim toboganom se je na največjem sistemu vodnih drč pri nas pridružil nov največji tobogan v Sloveniji - Tajfun. Sestavljen je iz treh nivojev, pri čemer je poseben sredinski t.i. tajfunski del, kjer prihaja do menjave smeri z obroči. Tobogan je speljan z večnadstropnega stolpa in je edinstven s svojo dinamiko, saj se kopalci po njem lahko spuščajo tudi v trojnem obroču do pet oseb naenkrat. Po prvih 70 metrih zavojev sledi velik plato, na katerem večkrat spremenijo smer in se ponovno usmerijo v tobogansko cev z več zavoji.« Termalni park ponuja dvanajst notranjih in zunanjih bazenov z valovi, tobogani, vodno-zračnimi masažami in whirlpooli ter počasno reko. Za sprostitev so na voljo savne, masaže, kopeli, parafinske obloge in različne terapije. V olimpijskem bazenu se na tekmovanja pripravljajo številni domači in tuji plavalci. Tudi v letošnjem letu je Termalni Park prizorišče športnih priprav številnih uglednih domačih in svetovno znanih plavalcev.

oglasno sporočilo

P

od okriljem skupine Sava Hotels & Resorts deluje šest turističnih središč na šestih prepoznavnih turističnih destinacijah v Sloveniji: Bled, Ptuj, Moravske Toplice, Radenci, Banovci in Lendava. Svoj razvoj gradijo na oblikovanju privlačnih programov wellnessa in zdraviliškega turizma, kongresov in srečanj, golfskega turizma, družinskih počitnic in kampiranja.

Foto: Arhiv Terme Ptuj, Matija Brodnjak

Skupina Sava Hotels & Resorts je z zavezo ustvarjanja vrhunske turistične storitve in s tem preseganja pričakovanja gostov največji ponudnik turističnih storitev v Sloveniji.

Doživimo Slovenijo

Terme Ptuj – wellness

Termalno G razvajanje

rand Hotel Primus, odprt leta 2007, je edinstven hotel v slovenskem prostoru, saj svojo nosilno zgodbo gradi na bogati rimski zgodovini mesta Ptuj.

Osrednji produkt hotela je obširna ponudba wellness storitev v centru Valens Augusta wellness, zasnovanem v razkošnem rimskem slogu. Ta obsega Imperium dobrega počutja, savne in termalne kopeli Flavia ter bazenski predel Vespasianus.

V centru dobrega počutja Imperium, ki se razprostira na 700 kvadratnih metrih, kot prvi v Sloveniji razvijajo koncept wellnessa s štirimi osnovnimi programi: • Beauty Wellness s poudarkom na negi obraza in telesa, • Wellness Amor za prebuditev vitalnosti in čutnosti, • Wellness Detox za razstrupljanje organizma z izbranim jedilnikom • in program Manager Wellness, namenjen predvsem poslovni javnosti.

Obiskovalce wellness centra razvajajo v orientalski, japonski in rimski suiti oziroma v tematskih VIP sobah, v katerih gostje doživljajo svežino Japonske, čutnost Orienta in razkošje Rima. V vsaki sobi je na voljo »jacuzzi«, suha in parna savna, aromatični eliksir ter možnost dodatnih lepotnih ritualov.

Kotiček za vodo Ptujska termalna voda z dokazanimi in priznanimi zdravilnimi učinkovinami je učinkovita pri zdravljenju in rehabilitaciji revmatičnih in degenerativnih obolenj, poškodbah gibalnega sistema in pri nevroloških boleznih. Terme Ptuj so pravo mesto tudi za tiste, ki si želijo povrniti ali okrepiti zdravje. Strokovno usposobljena medicinska ekipa skrbi za različne vrste fizikalnih terapij: hidrogimnastiko v termalni vodi, kinezioterapijo, elektroterapijo, termoterapijo, UZ, laser, magnetoterapijo, limfno drenažo in razne medicinske masaže. Posebnost zdravstvene ponudbe je specialistična fiziatrična ambulanta s koncesijo. V Termah delujejo tudi različne zasebne specialistične ambulante: stomatološka, ginekološka in dermatovenerološka.

Terme Ptuj Pot v toplice 9 Ptuj 2250, Slovenija T: +386 (0)2 749 41 00 F: +386 (0)2 749 45 20 rezervacije@terme-ptuj.si www.terme-ptuj.si

39

Doživimo Slovenijo

Terme Ptuj - doživetja

Med kurenti, gladiatorji in ...

V Termalnem Parku, kjer se je razprostiral rimski tabor, so si obiskovalci ogledali različne prikaze rimskega vsakdana. V okviru štiridnevnega programa so se odvijali otroški rimski tabori, rimski spektakel, gladiatorske igre, prikazi borilnih veščin rimske vojske, ples vestalk in duhovnic, gladiatorske šole, do zasedanja senata v rimskem amfiteatru in zaključka rimskih iger z rimskim pogrebom in slavnostno postavitvijo spominskega stebra.

Bogata rimska tržnica je ponujala dobrote starih Rimljanov, v pestrem dogajanju pa ni manjkala niti rimska komedija ptujskega gledališča in atraktivni orientalski plesi.

Terme Ptuj tudi sicer aktivno sodelujejo na področju obujanja bogate rimske tradicije v širšem slovenskem prostoru in v tujini. Ptujska rimska legija se je aprila letos predstavila tudi na povorki v Rimu ob praznovanju rojstnega dne tega večnega mesta. Povorka, ki si jo je ogledalo skoraj 150.000 obisko-

oglasno sporočilo

Ptuj - prizorišče evropskega prvenstva v košarki 2013 Prvovrstna hotelska namestitev v Grand Hotelu Primus in celovita športna infrastruktura v neposredni bližini v najstarejše slovensko mesto privabljata številne vrhunske domače in tuje športnike ter športne ekipe različnih panog. S potrditvijo kandidature Ptuja za prizorišče evropskega prvenstva v košarki v letu 2013 bo Grand Hotel Primus v začetku septembra 2013 gostil šest evropskih reprezentanc.

40

valcev, je tako edina predstavljala vzhodni del takratnega rimskega imperija.

Rimske igre, ki so lani prejele tudi priznanje Slovenske turistične organizacije za inovativnost, bodo prihodnje leto osrednja poletna prireditev v okviru projekta Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture 2012. Že uveljavljen turistični produkt rimskih iger si je lani prislužil bronastega Sejalca 2010. Priznanje za kreativnost in inovativnost v slovenskem turizmu podeljuje Slovenska turistična organizacija.

Ptuj – mesto prireditev: • Kurentovanje (čas pusta) • Dobrote slovenskih kmetij (maj) • Slovenski festival narodnozabavne glasbe (avgust) • Mednarodni balonarski festival • Rimljanjevanje (konec avgusta) • Ptujske grajske igre (september) • Martinovanje (november)

Foto: Arhiv Terme Ptuj, Matija Brodnjak

Z

godba Rimljanov se prepleta skozi vse segmente turistične ponudbe Term Ptuj in Rimske igre so eden od pomembnih elementov, ki učinkovito podpirajo to zgodbo.

V avgustu se Ptuj simbolično spremeni v staro rimsko Petoviono, nekdaj pomembno vojaško in trgovsko mesto, v katerem je bil leta 69 izvoljen cesar Vespazian. Četrte rimske igre, ki so Terme Ptuj in ptujske mestne ulice konec avgusta odele v preobleko stare rimske Petovione, je soustvarjalo štirideset organiziranih skupin iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije, Srbije, Madžarske in Poljske. Najmnožičnejšo poletno prireditev na Ptuju si je ogledalo čez trideset tisoč obiskovalcev, v osrednji rimski povorki pa je sodelovalo več kot tisoč tisto udeležencev, ki so prikazovali različne sloje rimskega življenja – od senatorjev, vojščakov, gladiatorjev, navadnih meščanov, duhovnic in vestalk, sužnjev, keltskih vojakov.

ŠPORT

Slaviša Stojanovič, selektor slovenske nogometne reprezentance

Prvi roker na slovenski nogometni klopi Slovenska nogometna reprezentanca je v igri z ZDA nastopila z novim selektorjem Slavišo Stojanovićem, ki je zamenjal Matjaža Keka. Na klopi slovenske reprezentance mu ne bo lahko.

P

Franci Božič, Delo redsednik Nogometne zveze Slovenije pri izbiri ni imel širšega nabora kandidatov, v javnosti pa je še največ podpore užival Matjaž Kek, ki bi ga mnogi kljub zadnjim neuspehom še naprej radi videli na klopi.

Lepe besede zanj je med drugimi zastavil tudi legendarni Srečko Katanec, čigar pomočnik je bil Stojanović na klopi reprezentance Združenih arabskih emiratov.

Slaviša Stojanović ni sodil med vrhunske igralce, kakršni so bili predhodniki na klopi, Brane Oblak, Srečko Katanec in Matjaž Kek, bil je – tako kot pred njim Bojan Prašnikar in Zdenko Verdenik – povprečen.

Ta sloves ga – tako kot na primer Mourinha in mnoge druge – ne bo omejeval na poti do vrhuncev v trenerski karieri, v kateri je bil doslej dokaj uspešen. Seveda pa glavni izzivi šele prihajajo.

Konec »mehkih« pristopov

Na klopi slovenske reprezentance mu ne bo lahko, še zlasti zato, ker so se trije ključni igralci Kekovega moštva Robert Koren, Milivoje Novaković in Aleksander Radosavljević, kot vse kaže, poslovili od reprezentance. Kot igralec in trener je doslej veljal za razmeroma »mehkega« moža, v prihodnje pa bo moral verjetno ubrati trše ¬pristope. Tudi zaradi tega, ker so se v zadnjem obdobju v reprezentančnem taboru skrhali odnosi med igralci in štabom. V tem pogledu mu kaže

Dosedanji selektorji 1991-94: Bojan Prašnikar 1994-97: Zdenko Verdenik 1998: Bojan Prašnikar 1998-02: Srečko Katanec 2002-04: Bojan Prašnikar 2004-06: Brane Oblak 2007-11: Matjaž Kek

vnaprej zaupati, saj je izredno komunikativen in razgledan. Vsekakor preudarnejši kot predhodnik Kek – mož kompromisov, ki si je nezaupanje igralcev nakopal potem, ko je soglašal z imenovanjem klubskega menedžerja Maribora Zlatka Zahovića za direktorja reprezentance.

Slaviša Stojanović, ki ga športna javnost pozna tudi kot dobrega rokerja in kitarista, ne stopa v povsem neznano okolje, saj je šla skozi njegove roke skoraj polovica reprezentantov. Velja za delovnega in študioznega trenerja, ki nikoli doslej ni nastopal v konfliktnih situacijah. Aleksander Čeferin mu je ob imenovanju zadal težko nalogo – uvrstitev na SP v Braziliji leta 2014 v skupini z Norveško, Švico, Albanijo, Ciprom in Islandijo. Predsednika k visokemu cilju ženejo predvsem finančne ambicije, uvrstitev namreč v blagajno prinaša 7 do 8 milijonov evrov, ki so bili leta 2010 za slovenski nogomet kot balzam. In mu obljubil popolno podporo. Seveda jo bo potreboval, kajti Stojanović bo moral med drugim pomladiti doslej izredno uspešno moštvo. Na srečo mu kadra v mladi reprezentanci ne manjka. Reneja Krhina in Dejana Lazarevića je vpeljal v reprezentanco že nazačetku, v nadaljevanju pa lahko izbira še med Kevinom Kamplom, Robertom Beričem, Bobanom Jovićem, Rajkom Repom in še nekaterimi.

Prekaljeni kandidati ostajajo

»Izzivi so veliki, naloge pa ne lahke, potem ko nam je Matjaž Kek zapustil fantastično dediščino. Nekaj bo seveda treba spremeniti, popravili bomo igro ob prekinitvah, pa tudi sistem igre. Verjetno bomo igrali 4-3-3 ali pa 4-3-2-1. Vidim celo vrsto mladih igralcev, ki lahko že v bližnji prihodnosti razširijo konkurenco.

Seveda pa bomo do kvalifikacij za SP vse temeljito preverili,« pravi

Stojanović, ki tudi Novakoviča, Korena in Radosavljeviča še ni povsem odpisal. To je tudi prav, kajti ti prekaljeni aduti morda še niso rekli zadnje besede, čeprav so bili v javnosti večkrat deležni tudi povsem neupravičenih kritik.

Očitno je bilo tudi, da slovenska reprezentanca v Ljubljani ne igra tako dobro in uspešno, kot je prej v Mariboru. Slaviša Stojanović zaradi tega ne napoveduje slovesa od Stožic, pravi pa, da bo slovenska reprezentanca še naprej igrala tako v Ljubljani in Mariboru.

Slaviša Stojanović Rojen: 6. 12. 1969 Igralska kariera (od 1989 do 2000): Slovan, Ljubljana, Publikum, SET Vevče, Livar Trenerska kariera (od 1998): Slovan, Livar, Domžale (dvakratni državni prvak), CMC Celje, reprezentanca Združenih arabskih emiratov (pomočnik selektorja Srečka Katanca)

41

ŠPORT

Fredi Radojkovič, trener rokometnega kluba Cimos Koper

Mož mirnih živcev meri visoko

Fredi Radojkovič je v svoji drugi sezoni v dvorani Bonifika rumenomodro barko popeljal do največjega uspeha v zgodovini kluba. Cimos je osvojil t. i. trojno krono in Koper je dokončno postal rokometno mesto.

P

Peter Zalokar, Delo red dvema letoma, ko je na klopi koprskih rokometašev zamenjal bolj znanega trenerja Matjaža Tominca, so le redki poznali ime in delo Fredija Radojkoviča.

Omembe vrednih uspehov ni imel.

Nekdanji rokometaš je bil trener v Izoli, od koder tudi prihaja, velik del kariere pa služboval čez mejo v Italiji pri tamkajšnjih rokometnih nižjeligaših. Veljal je za prijaznega in zgovornega možakarja, ki se ga je držal dober sloves zaradi dela z mladimi. Ko je stopil v čevlje Tominca, nekdanjega selektorja, ki je s Cimosom osvojil dva pokala Slovenije in slovenski superpokal, je marsikdo dvignil obrvi, večina pa je menila, da je samo začasna rešitev, dokler vodstvo kluba ne najde večji trenerski kaliber. A rešitev v sili se je izkazala za precej bolj dolgoročno …

Cimos s »trojno krono«

V bistvu je šlo za zadetek v polno. Radojkovič je namreč v svoji drugi sezoni v dvorani Bonifika rumeno-modro barko popeljal do največjega uspeha v zgodovini kluba. Cimos je osvojil t. i. trojno krono – prvič je postal slovenski prvak, tretjič osvojil pokal in se okitil s prvo evropsko lovoriko – zmago v pokalu challenge, kjer je v finalu ugnal Benfico. Koper je dokončno postal rokometno mesto in Cimos je zasenčil tamkajšnje nogometaše, košarkarje, vaterpoliste … Čez poletje v klubu niso stali križem rok in so pripeljali nekaj obetavnih okrepitev. To jesen zelo dostojno zastopajo slovenski rokomet v prestižni ligi prvakov, dobro jim gre tudi v državnem prvenstvu, kjer pa plačujejo davek naporne sezone in se ubadajo z obilico poškodb. Kljub temu merijo na ubranitev obeh domačih naslovov in ponoven nastop v ligi prvakov, kjer jim je tokrat domet vsaj osmina finala. Da se lahko merijo z vsakim, so med drugim pokazali na tekmi proti Hamburgu,

42

ki so ga v drugem polčasu povsem zasenčili in le smola (ter pomoč sodnikov) jim je preprečila senzacijo proti nemškemu prvaku.

Le vrhunski spektakli polnijo tribune

Radojkovič ni skrival ponosa, ko je maja letos pri 44 letih prišel do prve lovorike v karieri. In to kar treh. Ko je prišel na Bonifiko, kajpak ni mogel pričakovati, da se bo zgodba začela tako ugodno razpletati, čeravno ni bil preskromen. »Upravi sem takoj povedal, da ne želim biti dežurni gasilec. Vedel pa sem, da se moram dokazati. Želja je bila, da skupaj spet nekaj osvojimo in prva lovorika je končno prišla. Ni bilo lahko. Skeptikom, ki niso verjeli vame in v ekipo, smo dokazali, da smo iz pravega testa,« je na pretekle dosežke ponosen Radojkovič, profesor telesne vzgoje, ki je prepričan, da je Cimos v kratkem času – v prvo ligo se je uvrstil šele pred desetimi leti (!) pognal dovolj globoke korenine, da bo ostal pomemben član športne družine na Obali: »Sponzor veliko vlaga, tudi v mlade. Težko je iz lastne

šole črpati igralce, a tu je vendarle nekaj domačih nosilcev igre, ki so tudi reprezentanti. Vedeti pa moramo, da vrhunski klubi niso sestavljeni zgolj iz domačih igralcev.« Hkrati je kot človek, ki je videl že precej sveta, tudi izrazil razočaranje, ker tribune Bonifike pogosto samevajo, če ne gre za vrhunski spektakel: »Ne gre le za rokomet. Takšna je žal kultura. Na zahodu je drugače. Na športna prizorišča se ljudje pridejo sprostit, družit, uživat. Pri nas tega ni. Če ni vrhunskega dogodka, ljudje ne pridejo. Športa ne jemljejo kot sprostitve, ampak kot stres, pa čeprav je to v bistvu zgolj igra in kot tako ga je treba jemati.« V Kopru je kar sedem slovenskih igralcev, ki si lahko obetajo nastop na januarskem evropskem prvenstvu v Srbiji, med tujci pa izstopa predvsem Milorad Krivokapić, Srb z madžarskim potnim listom in nečak Slovanove legende Radivoja, ki je strah in trepet obramb v Sloveniji in tudi v Evropi. V zadnjem času je bila v Sloveniji domača stroka nekoliko podcenjena, Radojkovič pa je pokazal, da se lahko tudi z domačim stro-

kovnjakom pride visoko. »Pri nas je veliko trenerjev, tudi mladih, ki bi lahko delali v vrhunskih klubih,« meni Radojkovič, čigar sin Luka igra rokomet za italijanskega prvoligaša iz Trsta.

Rokomet je precej trda in neizprosna igra, v kateri ne manjka ljudi s kratko zažigalno vrvico. Tako je tudi v Kopru. A tam je še najbolj hladnokrven tisti, od katerega bi to najmanj pričakovali in ima najbolj stresno službo. Radojkovič v dramatičnih končnicah deluje umirjeno kot na nedeljskem sprehodu v parku. Vliva mirnost in preudarnost, kar očitno njegovim igralcem ustreza. »Nikar ne mislite, da v meni ne vre. Ampak tak je moj način vodenja. Hočem, da igralci v meni vidijo mirnost, da se vsakič lahko prepričajo, da jim zaupam tudi v najbolj kritičnih trenutkih. So iz mesa in krvi in takšne stvari čutijo,« je razložil in priznal, da je zelo težko igrati v ritmu sreda-sobota: »Imamo strašen spored tekem in potovanj.

Ni časa za obnovo energije. Vendar nas naprej žene motiv. Še vedno smo lačni zmag!«

vaša pošta Slovenski otroci na Finskem spoznali Kekca Združenje staršev slovenskih otrok na Finskem je ob sodelovanju z veleposlaništvom Slovenije v Helsinkih in podpori prijateljev Finske in Slovenije v okviru programa dejavnosti Združenja staršev slovenskih otrok zadnjo oktobrsko soboto na slovenskem veleposlaništvu v Helsinkih pripravilo redno srečanje in delavnico, namenjeno slovenskim otrokom in staršem, ki živijo na Finskem in v Estoniji. Tokratna delavnica, ki so jo sicer skupaj osmislile v Helsinkih živeče Slovenke, je bila zelo ustvarjalna, o čemer pripovedujejo tako lepi »Kekčevi klobuki«, ki so jih po pripravljenih vzorcih skupaj izdelovali tako otroci kot starši, kot slastni gorenjski in koroški žganci z ocvirki, s katerimi so se okrepčali po ustvarjalnem delu.

Otroci in starši so si pred začetkom delavnice ogledali nekaj odlomkov iz filma Srečno, Kekec, kjer so tudi dobili dodaten navdih za delo. Dušan

Jovanovič, v Helsinkih živeči Slovenec, pa nam je predstavil zgodbo o simbolu Kekec ter nas hkrati seznanil, da je Kekec v letih od nastanka prvega filma o pogumnem dečku skozi uporabo imena v gospodarstvu – vsi poznamo pašteto Kekec – kulturi in tudi širše, postal ena od »zaščitnih« in prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk.

Veleposlanik Kajzer je ob tej priložnosti izrazil tudi čestitke ob dnevu reformacije ter se zahvalil vodstvu Združenja staršev slovenskih otrok na Finskem za organizacijo delavnice ter srečanja, s katerim dajemo možnost ohranjanja vezi s slovenskim jezikom ter domovino Slovenijo. Ob tem je ponovil, da si želi, da bi veleposlaništvo Slovenije na Finskem poleg uradnega diplomatskega predstavništva Republike Slovenije dejansko postalo tudi mesto za ustvarjalna srečanja in delavnice, in za druženja Slovencev ter vseh prijateljev Slovenije ob vseh pomembnejših priložnostih. (USZS)

Slovenski samospevi 19. stoletja v madridskem Muzeju romantične umetnosti Zadnjo septembrsko soboto je v koncertni dvorani madridskega Muzeja romantične umetnosti, ki deluje pod okriljem španskega ministrstva za kulturo, potekal koncert slovenskega samospeva 19. stoletja. Enourni program komornega koncerta za glas in klavir je zajemal skladbe slovenskih skladateljev Kamila Maška, Davorina Jenka, Frana Serafina Vilharja, Benjamina Ipavca, Frana Gerbiča in tudi Antona Foersterja v izvedbi dveh mladih glasbenikov,

slovenske mezzosopranistke Tine Šilc in srbskega pianista Nemanje Omanovića. Program sta povezovala španska igralca Javier Ortiz in Alberto Basas, ki sta slovensko glasbeno izročilo 19. stoletja španskemu občinstvu predstavila na poživljajoč način. Tovrstni repertoar je tako za Muzej romantične umetnosti kot za občinstvo brez dvoma predstavljal veliko novost, ki so jo Španci sprejeli z odprtimi rokami, bučnim aplavzom ter obilico navdušenja nad lepoto slovenskega glasbenega ustvarjanja iz obdobja Franceta Prešerna in njegovih naslednikov, ki so odločilno vplivali in prispevali k utrditvi slovenske kulturne in narodne zavesti v 19. stoletju. Koncert je z neprecenljivo pomočjo španskega državnega Muzeja romantične umetnosti, ki je slovenski repertoar vključilo v redni program muzejskih koncertov v septembru 2011, organiziralo Kulturno društvo Triglav v sodelovanju s španskim Kulturnim društvom Elvalorylarisa. (T. Š.)

Moj in tvoj kraj ob 20-letnici samostojne Republike Slovenije V tednu od 9. do 15. oktobra 2011 sva učiteljici Anja Dobrovc in Simona Gotal v okviru projekta Moj in tvoj kraj ob 20-letnici samostojne Republike Slovenije spremljali 18 učencev dopolnilnega pouka slovenščine iz Švice, Kneževine Liechtenstein in s Predarlskega, ki ga organizira Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Skupaj smo obiskali Slovenijo, natančneje Osnovno šolo Nazarje. V nedeljo zvečer smo se v Zürichu vkrcali na vlak, ki nas je popeljal do Ljubljane. Snidenje z vrstniki iz Nazarij je bilo veselo, saj smo se nekateri poznali že od lani, ko so pevci z Osnovne šole Nazarje gostovali v Švici. Skupaj smo si ogledali slovensko prestolnico, se povzpeli na Stolp piskačev in odšli proti Nazarjam. Na spoznavnem večeru so gostitelji sprejeli svoje goste in jih za teden dni »posvojili«. Poleg druženja ob športnih igrah in raziskovanja podzemlja premogovnika Velenje so učenci v okviru šole v naravi spoznali še, kako poteka pouk v

Sloveniji in katere so znamenitosti Nazarij ter Savinjske doline. Teden je bil zanimiv, pester in vesel. Učenci so se veliko novega naučili in spletli slovenske prijateljske vezi. Slovo je bilo za marsikoga žalostno, vendar smo veseli, da smo se lahko družili in se spoznali, za kar velja velika zahvala financerju projekta Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, državnemu sekretarju dr. Borisu Jesihu, ki nas je na zaključni prireditvi tudi obiskal, Osnovni šoli Nazarje ter družinam, ki so nas sprejele v domača ognjišča. (Anja Dobrovc, Učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Liechtenstein in na Predarlskem)

Vseslovensko srečanje v Pulju Že osmič zapovrstjo so se predstavniki slovenskih društev na Hrvaškem zbrali na letnem srečanju, ki ga je tokrat organiziralo Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja in tako med drugim zaznamovalo deseto obletnico ustanovitve. Organizatorji so začetek srečanja načrtovali v Grožnjanu, majhnem,

slikovitem mestecu v notranjosti severne Istre, mestu umetnikov, kot ga imenujejo. Ogledu grožnjanskih znamenitosti in prostorov društva v Pulju ter razstave slik umetnika Roka Zelenka je sledil družaben večer, ki se je začel s kratkim kulturnim programom. Nastopila sta zbor in skupina Encijan, ki delujeta pri puljskem slovenskem društvu. Občinstvo je nagovoril tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki je med drugim dejal, da so za tako srečanje potrebni trije dejavniki: manjšina, organizirana v društvih, združenih v krovno organizacijo, finančna pomoč Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar se je v imenu Slovencev na Hrvaškem Uradu in vladi RS prisrčno zahvalil. Ob desetletnici ustanovitve društva so gostitelji pripravili tudi zelo odmevno razstavo plakatov s fotografijami in zapisi o najpomembnejših dogodkih v desetletnem delovanju društva ter izdelkov članic kreativne delavnice. Na vrhuncu zabave je predsednica puljskega društva predstavila glavno organizatorico in sploh osebo, ki je celoten program zamislila, ga podrobno načrtovala in koordinirala, poslovno sekretarko Jasmino Ilić Draković. Nasvidenje torej na naslednjem srečanju v – kje, pa bo znano po seji skupščine! (Klaudija Velimirović, predsednica SKD Istra) Vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovu vasa.posta@sloveniatimes.net pričakujemo zanimive utrinke iz življenja Slovencev po svetu. Vašo pošto sprejemamo tudi na naslovu Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija.

43

SUMMARIES Interview with Office for Slovenians abroad Minister and State Secretary

“It Pays Off Being Slovene!”

The position of Slovenians abroad has significantly improved in the current mandate, believe Boštjan Žekš, PhD, minister for Slovenians abroad, and Boris Jesih, PhD, state secretary at the previously mentioned office. As two greatest achievements in their mandate they highlight the partial solution to the question of bilingual topographic signs in South Carinthia and the neutrality of the Office despite the turbulent domestic political affairs.

The minister and state secretary are perhaps bidding farewell to their current positions at the preliminary elections; however, they see the work of the Office in the three-year-long mandate as successful. “We have done what we have set to do. In some instances, e.g. regarding the Slovenian scientists around the world, we have done even more,” says the minister.

Slightly less positive is he when thinking about the plans that they have not brought to an end and are going to be handed over to their successors to deal with. “Fulfilment of all set goals gives us great pleasure,” stresses the state secretary. At the end of the mandate the minister wished the Slovenian fellow countrymen all the best and at the same time expressed admiration over their national consciousness which is greater abroad than in the mother country. Also he wished his successor as little stress as possible.

Metropolitan Archbishop of Ljubljana Msgr. Anton Stres

Slovenian Spirit is Preserved 44

Where the Church is Strong We cannot build up our life on material values, believes archbishop Stres, PhD, who warns everyone about consumerism. According to him, participation in elections is a matter of our responsibility for the collective good. During the interview which took place in Ljubljana archdiocese the archbishop did not avoid any question, spoke relaxed and openly and very loquaciously. With the upcoming Christmas and New Year’s festivities he wishes the Slovenians home and abroad predominantly a lot of trust, a lot of optimism and a lot of faith – firstly in God who is coming to us and is sharing solidarity with us, and then also a lot of faith in ourselves.

Edi Kraus, general manager of Julon, d. d.

Conscious Slovenian Also While Doing Business

between the ports of Koper and Trieste and also some joint projects at the countries’ boarder.

Teachers of Slovene Language in Germany

There is no Fear for the Destiny of Slovene Language in Germany Teachers of Slovene language abroad are one of the links with the native land hence they need to make an effort to preserve and strengthen this bond every day. In Slovenija danes we present a group of incredibly creative and hard-working teachers in Germany. Preserving the mother tongue abroad is not as easy as it may seem at first glance. Children come from mixed marriages, parents speak in dialects, and chances to speak Slovene are rare. Yet the language keeps staying alive, thanks also to the teachers of Slovene language. There are six of them in Germany: Magdalena Novak in Berlin, Dragica Gornik in Düsseldorf, Natalija Robnik in Frankfurt, Mira Delavec in Mannheim, Velimir Brunski in Ulm and Vinko Kralj in Stuttgart who is also in charge of the teachers of Slovene language remedial classes. All of them are much more than just teachers – they are also friends, confidants and psychologists to name but a few of their other roles.

Slovenia – the Land of Skiing Julon company which has a seat in Ljubljana and is owned by an Italian group Aquafil, has been managed by a conscious Slovenian and a successful businessman from Opčine near Trieste Edi Kraus for nearly 15 years. That practice that Slovenians living abroad manage foreign companies is not rare. His activities during the privatisation of Julon in July 1933, knowledge of Slovene and Italian languages and good knowledge of both the Slovenian and Italian business environments have aided him to be very active in the project from the very beginning. Every day he drives to Ljubljana from Opčine where he has a family. Him staying in the capital is merely an exception and happens only when client meetings are prolonged late in the evening. He wishes for a more concrete economic collaboration, for example a link

Slovenia’s Bloke plateau makes the country most definitely a cradle of skiing in Central Europe as the Bloke movements and turns on skis were reported already by the polyhistorian Valvasor in his The Glory of the Duchy of Carniola. Just like every year, Slovenia invites all winter sport enthusiasts and those who wish for outdoor recreation to its numerous ski slopes.

The country’s excellent geographic position, quality of accommodation and catering capacities and the traditionally acclaimed ski schools attract both local and foreign tourists.

The many modern ski slopes offer over 300 km ski runs and 280 km cross-country skiing trails. Among the most famous ski centres are Kranjska Gora, Mariborsko Pohorje and Rogla.

In Slovenija danes we present the numerous novelties of this year’s skiing season.

RESÚMENES Entrevista con el Ministro de los Eslovenos en el Extranjero y con el Secretario Nacional de la Oficina Gubernamental para los Eslovenos en el Extranjero

“¡Vale la pena ser esloveno!”

La situación de los eslovenos en el extranjero ha mejorado significativamente durante nuestro mandato, aseguraron Boštjan Žekš, Ministro de los Eslovenos en el Extranjero, y Boris Jesih, Secretario Nacional de la Oficina Gubernamental para los Eslovenos en el Extranjero. Como mayores logros destacan la solución parcial de la cuestión de la señalización bilingüe en la Carintia austríaca y la neutralidad de la Oficina en medio del turbulento panorama político esloveno actual. Ambos finalizarán sus mandatos un año antes de lo esperado, pero así y todo lo consideran su gestión como exitosa.

“Cumplimos con lo que nos propusimos, y en algunas áreas, como por ejemplo lo referido a los científicos eslovenos residentes en el exterior, hicimos mucho más”, dijo el Ministro.

Sin embargo Žekš no se mostró tan eufórico al momento de hablar de los planes inconclusos que recaerán en la próxima gestión. El Ministro le deseó lo mejor a los eslovenos residentes en el exterior, recalcando que “la conciencia eslovena” es mayor en la diáspora que en la propia Eslovenia. A su sucesor, por otra parte, le deseó tranquilidad y calma en su gestión.

Monseñor Dr. Anton Stres, arzobispo de Ljubljana

Si la presencia de la Iglesia es fuerte, la identidad eslovena permanece

El arzobispo Stres dice que la vida no debe girar en torno a valores puramente materiales, advierte sobre la adicción al consumo, y opina que votar en las elecciones es una cuestión de responsabilidad para con el bien común.

Así se expresó el Arzobispo en una charla en la Arquidiócesis de Ljubljana, donde contestó abiertamente a todas nuestras preguntas. A todos los eslovenos, sin importar dónde residan, les desea para estas próximas fiestas ante todo mucha confianza, optimismo y fe; fe en Dios, que viene a nosotros y es solidario con todos por igual, y también fe en nosotros mismos.

Edi Kraus, director general de la empresa Julon, d.d.

Ser esloveno también en los negocios Desde hace casi 15 años Edi Kraus, un exitoso hombre de negocios del pueblo Opčina pri Trstu, dirige la empresa Julon d.d., propiedad del grupo italiano Aquafil y con sede en Ljubljana. No es extraño que eslovenos residentes en países vecinos dirijan empresas extranjeras. Kraus, gracias a su conocimiento del idioma y las prácticas comerciales de tanto Italia como Eslovenia, estuvo comprometido activamente con el proyecto desde el comienzo.

Todos los días, desde hace ya casi 15 años, viaja ida y vuelta a Ljubljana desde Opčina, donde tiene su familia, y pernocta en la capital sólo cuando las reuniones se extienden hasta muy tarde. Su deseo es incrementar la cooperación comercial entre Italia y Eslovenia, como por ejemplo entre los puertos de Koper y Trieste, y mediante la realización de proyectos conjuntos en la zona fronteriza.

Profesores de idioma esloveno en Alemania

El destino de la lengua eslovena en Alemania goza de buena salud

de matrimonios mixtos, utilizan dialectos, y las oportunidades para utilizar el idioma esloveno son muy pocas. En este número de Slovenija Danes presentamos a seis profesores de idioma esloveno altamente creativos y ambiciosos de Alemania: Magdalena Novak de Berlín, Dragica Gornik de Düsseldorf, Natalija Robnik de Frankfurt, Mira Delavec de Mannheim, Velimir Brunski de Ulm y Vinko Kralj, líder de los profesores de esloveno como lengua suplementaria (DPS), de Stuttgart. Todos ellos son mucho más que profesores: son también amigos, confidentes, y a veces hasta psicólogos.

Eslovenia, tierra de esquí Eslovenia invita a los amantes de los deportes de invierno y a todos los que disfrutan de la recreación al aire libre, a visitar las estaciones de esquí durante la próxima temporada invernal. Como reportó el polímata Janez Vajkard Valvasor en su magnum opus “La gloria del ducado de Carniola”, en los picos y valles de Bloke ya se esquiaba hace más de 300 años, por lo que Eslovenia es sin duda la cuna del esquí centroeuropeo. Turistas de todo el mundo aprovechan año tras año la excelente ubicación geográfica, la oferta hotelera y gastronómica, y las tradicionales escuelas de esquí que ofrecen estaciones como Krajnska Gora, Mariborsko Pohorje y Rogla. En este número de Slovenija Danes presentamos muchas de las novedades preparadas para la próxima temporada de esquí.

Los profesores de idioma esloveno en el extranjero representan un lazo con la madre patria, y por lo tanto deben esforzarse todos los días en mantener y fortalecer la relación.

Preservar la lengua nativa en el extranjero no es una tarea sencilla. Los alumnos provienen

45

zadnja stran

Križanka

Geslo novemberske križanke se glasi: MARTINOVA GOS.

Geslo decemberske nagradne križanke lahko do 10. decembra pošljete po pošti na naslov Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija ali pa nam ga sporočite po elektronski pošti slovenija.danes@sloveniatimes.net. V sporočilu navedite tudi svoj točen naslov, da vas bomo lahko obvestili o nagradi.

Za nagrado decembrske križanke podarjamo knjigo Učbenik življenja, Martin Kojc založbe Domus.

Prenovljen osrednji medij za Slovence izven Republike Slovenije izhaja mesečno - zadnji petek v mesecu Želite prejeti brezplačni ogledni izvod?

Would some of your family members like to read news from Slovenia in English?

Pošljite nam vaš poštni naslov na e-mail: slovenija.danes@sloveniatimes.net ali po pošti: Slovenija danes, c/o The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Send us your e-mail: subscription@sloveniatimes.com or fill in and cut out the enclosed form and send it to: The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IME

NAME

NASLOV

ADRESS

DRŽAVA

You can subscribe to The Slovenia Times, the leading Slovenian monthly in English.

COUNTRY

TELEFON

DATUM

TELEPHONE

E-POŠTA

PODPIS

E-MAIL

Slovenija

Mednarodno

DATE SIGNATURE Slovenia

Worlwide

6 številk

15 EUR

22 EUR

6 issues

28,80 EUR

39,60 EUR

12 številk

27 EUR

38 EUR

12 issues

54,72 EUR

75,25 EUR

46

Revija bo poslana z avionsko pošto, tako da jo prejmete 5-7 dni po izidu

30% discount if you subscribe to both magazines - The Slovenia Times and Slovenija danes

Slovenia

Worlwide

6 issues

43,12 EUR

61,60 EUR

12 issues

79,27 EUR

113,24 EUR

na