Domačice I

Domačice 1 FEB R UAR

2011

- F EB RU A R

2012

“TO SMO MI”

UVOD

3

Ko se praznuje 1. rojstni dan, se navadno upihne prva svečka.

Lahko rečem, da smo tudi punce iz skupine mamic »Domačice« skupaj upihnile prvo svečko za veliko okroglo mizo v kitajski restavraciji. In bilo nas je 1(0).

In kaj se skriva pod prvo svečko? Če bi imele torto z 10 plastmi, bi bila lahko sestavljena iz: idej polne Alenke, preudarne Irene, razmišljujoče Urše, nasmejane Kristine, pogovorov željne Špele, vedno pripravljene Mihaele, organizatorsko razpoložene Simone, srkajoče Ade, zamišljene Maje in mladostno zagnane Katje. In ko se odreže en kos torte, se navadno zmes premeša. In tako smo se tudi me premešale med seboj. Vsaka je dodala temu letu veliko sebe, veliko svojih izkušenj, pogledov, odprtosti in hkrati veliko dobila nazaj.

Tisočeri talenti so se mešali med seboj in obrodili veliko sadov.

Nekaj teh sadov lahko preberete v tem glasilu, še več pa jih lahko vidite pri vsaki izmed nas.

In recept za tako dobro torto?

Zmešaj 10 punc, vsak teden jih dobro gneti, vmes jih večkrat kaj podregni in nato pusti dovolj časa v mirovanju, da se torta dobro ohladi in pridobi na tisti sočnosti, ki ji daje polnost okusa. Pa dober tek in čim več takih prazničnih »obeležij«!

Simona Cepin

4

KAZALO:

5

Uvod 3 Kako se je vse pričelo? 6 Časovnik skupine 8 Samo čvek ni zadosti 9 Knjiga kot spremljevalka takih srečanj 10 Kaj mi skupina pomeni? 11 Srečanje družin 12 Pismo Alenke Rebula 13 Ženska - bitje ljubezni - okrogla miza 15 Okrogla miza – odmev 24 Razčiščevanje poslanstva, potrditev 25 Kaj dobivam od te skupine? 26 Vrzel ob odhodu v službo 27 Vikend v Tolminu 28 Naši osebni sadovi skupine 31 Naše teme letošnjih srečanj 32 Kam gremo? 33 Vprašanja za delo po knjigi Kraljica in divja ženska 34 Hvala, Kolofon 38

6

KAKO SE JE VSE P R IČELO?

Leta 2009 sem prvič postala mama. Mama, ki se ji je življenje obrnilo na glavo in ji je otrok zasedel velik del tistega leta. Delo z Veroniko mi je bilo v veliko veselje in izziv. Mnogo stvari je bilo zame popolnoma novih, mnogo sem jih želela poglobljeno spoznati in lahko tisto leto poimenujem leto dela na sebi kot mama. Med vsemi dogodki, ki so se vrstili, sem pridno hodila na skupino za mlade mamice na Vič.

Skupina me je obogatila, ampak na koncu sem ostala kar sama. Želela sem si še takih srečevanj z mamami. Pa žal tam to ni bilo mogoče … Iskala sem naprej in prišla do nove skupine, ki je delovala v okviru začetnice v Črnučah.

Ta je imela popolnoma drugačen cilj delovanja in mi je bila luštna, ampak domov nisem prišla z nekim dodatnim bogastvom. Navadno je bilo le čvekanje, čvekanje … Po dveh izkušnjah sem pričela razmišljati o skupini, ki bi bila mamam v oporo in izziv, kjer bi se mame počutile domače, sprejeto ter bi lahko veliko dale in veliko prejele. Vedela sem, da taka skupina preživi le, če so v njej ljudje, ki so pripravljeni kaj vložiti v delo take skupine. Tako sem povabila prijateljice, ki so bile takrat noseče kot jaz in objavila oglas v župnijskem glasilu župnije Ježica. 3. 2. 2011 smo se prvič srečale v prostorih župnijske dvorane. Že prvo srečanje je bilo bogato. Vsaka je povedala svoja pričakovanja, predlagala sem, da bi skupaj brale knjigo Kraljica in divja ženska in si delile različne poglede na materinske teme … Zastavile smo si okviren cilj skupine in se sprva dobivale na 14 dni. Branje nas je bogatilo, podeljene besede so ostale v nas, molitev nas je povezovala …

Koncept je bil tak, da vedno ena vodi srečanje in le-ta vnaprej pripravi temo ter na listo pošlje nekaj vprašanj za razmislek. Kaj kmalu smo ugotovile, da nam ti četrtki veliko pomenijo in da bi se dobivale kar vsak teden. Tako smo do danes vsak drugi četrtek prebirale odlomek iz knjige, vsak drugi pa razmišljale na različne teme, npr.: spanje pri otroku, dojenje, porodne zgodbe, športne ativnosti … ali pa si privoščile dolg sprehod z vozički v okolici Ježice. V skupini je »V molitvi doživi ženska svoje nedotakljivo dostojanstvo in notranji prostor, v katerem ima pravico do življenja, v katerem je nihče ne more žaliti.”

7

bilo čutiti veliko zagnanosti, pripravljenost in tako smo poleg rednih srečanj organizirale še nekaj izrednih. Konec junija smo imele srečanje družin v dvorani na Ježici,da smo spoznale tudi vse naše otroke in može. V septembru smo organizirale okroglo mizo z naslovom Ženska, bitje ljubezni, in se še isti mesec z družinami podali na mini planinsko druženje na Primorsko (več o tem v glasilu). V adventu smo pripravile adventne delavnice. Pišemo članke za Besedo spodbude.

Trenutno pa organiziramo akcijo izmenjave igrač, daril, knjig … Ker smo prvo knjigo že prebrale, smo si za drugo leto zadale branje knjige Deset zapovedi A. Grüna. Povprečno skupino obišče do 10 mamic. Nekatere so porodniško že zaključile in se vrnile v službo, druge so se nam ponovno pridružile, tretje so prišle na novo … Skupina je vedno odprta za vsako mamico, ki ima male otroke, ki si je v četrtek dopoldan pripravljena vzeti dve uri časa ter skupaj z drugimi razmišljati o trenutni temi. Vsak teden nas čakajo pripravljene blazine, ki jih za nas uredi g. Milan in kateremu smo zelo hvaležne. Seveda pa bi brez prostora, ki nam ga odstopa g. župnik Tone, težko imele taka srečanja, tako da smo tudi njemu hvaležne za njegovo podporo in naklonjenost do takih skupin.

Skupina odpira nove poglede, bogati vsako izmed nas ter nam daje moči in poguma, da vztrajamo na tej poti materinstva, ki je lahko zelo čudovita, lahko pa tudi zelo težka in boleča. Punce v skupini imamo nešteto talentov in jih z veseljem delimo naprej. Tako lahko skupaj gledamo daleč in še dlje ter se trudimo, tako kot je rekel že BadenPowell, zapustiti ta svet boljši, kot smo ga prejeli.

Simona Cepin »Zavedanje lastnega kraljestva daje ženski moč in mirnost.«

8

ČASOVNIK SKUP INE

• 10:00 ZAČETEK • MOLITEV • UVODNI KROG.

Navadno je to vprašanje »kako smo?«. Lahko pa je tudi drugo vprašanje, ki ga zastavi voditeljica srečanja.

• ODZIV NA TEMO (ali prebrano delo ali vnaprej določeno temo) • ODMEVI NA TEMO • KAJ ODNAŠAM S SEBOJ? ZAKLJUČNI KROG. • MOLITEV. • 12:00 KONEC SREČANJA • DRUŽENJE …

»Materinskost pomeni prebuditi v sebi nekaj živega, to živo sprejeti, hraniti, negovati, se vživeti vanj, mu pustiti rasti, ga varovati.

Vedno se kaže kot ljubeč, skrben in zaščitniški odnos do vsega živega.”

SAMO ČVEK NI ZADOSTI

9

Glavno vodilo naših srečanj v tem letu je bila knjiga Kraljica in divja ženska, ob kateri smo debatirale približno vsak drugi teden.

Vmes pa smo počele marsikaj zabavnega, sproščujočega, uporabnega, ženskega, otroškega, zanimivega … Tudi ko smo na srečanje po spletu različnih okoliščin prišle samo 3, naše srečanje nikoli ni bil samo čvek. Vedno je bilo več kot to, vedno vsaj kakšna spodbuda, kakšno spoznanje, kakšna dragocena izkušnja …

Ko je vreme služilo, smo večkrat vozičkale. In vmes debatirale o otroški prehrani, o športnih aktivnostih in še tisoč in eni temi.

Včasih smo se vnaprej zmenile za kakšno materinsko temo, kot so npr. porod, spanje, dojenje, odnos z možem po porodu in še in še.

Enkrat so nas tiste, ki so bolj domače na tem področju, učile otroške pesmice in bibarije, drugič smo debatirale, kaj najraje kuhamo, kako si poenostavimo kuhinjo, izmenjale smo preizkušene enostavne recepte.

Za žensko dušo smo organizirale ustvarjalne delavnice, jih odprle za širšo javnost in zraven ponudile tudi otroško varstvo. Nahranile smo svoje ustvarjalne duše, izdelale čudovite umetnine in zraven so bili zadovoljni tudi naši otroci.

Ena bolj posrečenih akcij pa je bila gotovo, da smo se zbrale pri eni od članic doma, k njej povabile frizerko in se vse po vrsti prepustile njenim rokam, medtem ko so druge popazile na otroke. Super izkušnja!

Zame je skupina zares odlična izkušnja in nikoli v vsem letu mi ni bilo žal, da sem šla na srečanje, ker je bilo čisto vsako srečanje dosti več kot le čvek! In koliko idej še ostaja neuresničenih …

Mihaela Zabukovec »Materinskost, tudi brez otrok, je vedno del ženske in izraz ženske živosti.«

10

KNJIGA KOT SP REMLJEVALKA TAKIH SREČANJ

Na skupino za mamice me je vedno znova vleklo predvsem zaradi knjige Kraljica in divja ženska. V pogovoru z mamicami me je namreč zanimalo, poleg tega, kaj se dogaja z njihovimi otroki, kaj se v njih spreminja. Kako se počutijo kot mamice? Kaj materinstvo v njih prebuja? Kaj pogrešajo?

Rada namreč vstopam v globino človeške duše. Ta vrata pa se ne odprejo kar tako. Ključ zanje je našel Anselm Grün s svojo sestro Lindo Jarosch, ki je proučil osebnosti 14 markantnih svetopisemskih žena. Presenetilo me je, da jih lahko najdemo v vsaki ženski. Vsaka je namreč v določenih situacijah kraljica, spet v drugih gostiteljica, v tretjih umetnica, v četrtih divja ženska ... Zame je bilo neprecenljivo odkritje, ko smo si podeljevale, kako različno so nas te svetopisemske žene nagovarjale, kaj vse so v nas prebujale, katere zastrte in zaprašene dele duše so znova osvetlile ... Vsem tem močnim ženskam – od sodnice Debore pa do divje ženske Tamare – je bilo skupno to, da so se znašle v življenjskih preizkušnjah, iz katerih so izšle kot zmagovalke. Nemalokrat sem bila šokirana ob njihovi iznajdljivosti. Rešila jih je močna in neomajna vera, ki lahko tudi vsaki od nas vrne notranjo moč, da se znova zavemo, da smo kraljice.

Urša Černivec »Materinskost pomeni pritrjevanje življenju in pritrjevanje svetu.

Svet je prostor, kjer smo varni, dobrodošli, kjer smemo bivati.«

KAJ MI SKUP INA POMENI?

11

Skupina mi je dala veliko. Srečujem se z drugimi mamicami, ki imajo svoje poglede na svet, svojo filozofijo materinstva, svoj način pri skrbi za otroke. Ob njihovih izkušnjah premišljujem o svojih in se kaj naučim. Včasih imam sama kakšno idejo, ki prav pride drugim mamicam. Vedno izvem kaj novega. Veseli me, da srečanje začnemo in končamo z molitvijo in tako vem, da so srečanja več od samega klepetanja. Ob prebrani knjigi tudi sama v sebi vidim nove plati. Počutim se, da s svojim sodelovanjem nekaj dam. Lepo je slišati skupino mamic, ko zapojemo kakšno pesem. Hvaležna sem za to leto sodelovanja pri skupini. Priporočila bi jo vsem mamicam, ki imajo dopoldne čas in se želijo družiti s podobno mislečimi.

Irena Lahajner Skupina je med porodniškim dopustom zasedla prav posebno mesto v mojem tednu. Veliko mi je pomenilo, da smo se zbrale mamice z različnih vetrov, vendar z enakimi vrednotami. Najprej mi je bilo zanimivo samo spoznati druge mamice, sčasoma pa je to spoznavanje preraslo v skupno in osebno rast. Iz tedna v teden sem bolj cenila, da nas povezuje nekaj tako čudovitega – materinstvo.

Iz pogovorov sem črpala svež zagon in energijo še kar nekaj dni. Verjamem, da sem prav zaradi skupine postala bolj zadovoljna mamica in žena. Pogosto sem kakšen pogovor s skupine nadaljevala doma še z možem, tako da je poleg vsega rasel še najin odnos.

Katja Ban »Podariti, ne da bi za to kaj pričakovala, dati, ne da bi za to zahtevala hvaležnost, to je drža matere, ki ustreza globoki duhovnosti.«

12

SREČANJE DRUŽIN

Konec junija, ko so se že bližale počitnice, smo se mamice z možmi in družinami srečale v župnijski dvorani. Namen je bilo druženje, praznovanje srečanj, ki so za nami, in sproščeno klepetanje. Ker pa zagovarjamo tezo, da čvek ni vse, smo seveda poskrbeli tudi za program. Družina Zabukovec je pripravila družinsko družabno igro »Človek, ne jezi«, kjer smo bili vsi figure in smo odgovarjali na preprosta družinska vprašanja. Ob igri smo se nasmejali in izvedeli tudi kakšno novost o družinskih pripetljajih. Čas je minil tudi ob petju, predstavitvi in izbrano pripravljeni hrani. Vsaka družina je prinesla nekaj dobrot, s katerimi smo se ob koncu okrepčali in si podelili kakšno kuharsko skrivnost. Kratko družabno druženje je prineslo nekaj novih spoznanj o življenju družin in predvsem stkalo kakšno novo vez prijateljstva.

Simona Cepin

»Biti zrel pomeni tudi postati materinski do sebe.«

P ISMO ALENKE REBULA

13

Drage ženske, vsaka ženska bi na svojem domu rabila prostor zase, a ga velika večina nima. To bi bil prostor samo za nas, kjer se počutimo brezskrbne, brez dolžnosti, ustvarjalne in kjer je vedno možno srečati sebe in pa koga, ki mu brez zadržkov povemo, kaj čutimo in česa smo potrebne. Dokler nam družba, kultura, tradicija, družinski člani in finančno stanje tega prostora ne omogočajo (in zlasti dokler same sebi tega ne omogočamo), ga lahko gradimo drugače. Ustvarimo ga s pomočjo srečanj z drugimi ženskami, ki tudi iščejo lastni prostor. V osamljenosti in ločenosti ne more zaživeti, ker je ženska bitje odnosov in komunikacije. Naš prostor hoče biti naseljen s čutečimi gosti ...

Potrebne smo prostora, kjer nas poslušajo in ne dajejo nasvetov. Kjer ne mislijo, da nas morajo podučiti, saj so samo ljubeči, spoštljivi gostje. Tu se naučimo zaupati drugim ženskam, ker samo poslušajo, uživajo našo bližino, povejo kaj zanimivega o sebi, za kar se zanimamo tudi same. Tu se naučimo molčati in obdržati zase, kar je izpovedano, kot dragocen skupni zaklad, ki ga vse varujejo.

Nekje mora biti ta prostor za nas, kjer je mogoče povedati kar koli, ne da bi bilo ocenjeno. Iščemo prostor za tisti otroški del sebe, ki ni mogel prosto izraziti svojih občutkov, ker smo morale biti pridne, nemoteče, v podporo staršem ali za vzgled ostalim ... še preden smo vedele, kdo smo!

Naša resnična podoba se želi razodeti, ker smo samo v svoji potrjeni drugačnosti in svobodi lahko močne. Žensko lahko razume predvsem ženska in zlasti ženska, ki ji ni avtoriteta, ampak samo ljubeča bližina. Lahko zaupamo druga drugi, da bo vsaka našla pot, če jo le znamo poslušati. Le tako druga drugi lahko pomagamo, da začuti sebe, da razume, kaj želi, in da odloča v svobodi in razbremenjenosti. »Vsaka ženska je materinska, ko goji in spodbuja življenje, ko varuje in podpira šibko ter se s toplino in skrbjo srečuje z ljudmi.«

14 Lahko jo vzpodbudimo, naj ustvarja svoje rešitve iz bogastva, ki je v njej, in jo podpiramo, ko to bogastvo dviga in gradi vero vase, ogrnjena v sočutni pogled ostalih žensk. Ženski prostor je prostor zaupanja brez nalog in dolžnosti, kjer končno zadihamo in dobimo tisto, česar si ženske stoletja in stoletja niso mogle vzeti: prostor srečevanja, kjer ni treba delati, ampak samo biti.

Tu se ni treba siliti biti boljše, kot smo, in zaradi tega tudi od drugih zahtevati, naj bodo čim boljši. Lahko zaživimo svojo resnico brez strahu. Lahko utrjujemo svoje zaupanje, da je najboljše, kar smo, to, kar smo v resnici. Lahko se sprostimo v iskreni izmenjavi naše ranljivosti, zmotljivosti in potrebe po sočutju. Če vsaj občasno doživimo to sprejetost, jo bomo potem znale dati tudi otrokom, partnerju in svetu.

Vzemimo si ta prostor zase redno, ker ne nastane sam in ker brez njega ostajamo v vrtincu dolžnosti in samopozabe.

To pelje v iztrošenost in čustveni kaos. Šele ko se naučimo biti samostojne in sočutno poskrbeti za nego svojega prostora, bomo potem lahko nesle v svet svojo svobodo in svoj objem.

Alenka Rebula »Veliko žensk prestane težavne razmere, ker se globoko v sebi zavedajo svojega dostojanstva.«

15 ŽENSKA – BITJE LJUBEZNI OKROGLA MIZA

Kdaj in kako je lahko ženska v vseh različnih vlogah, ki jih postavlja pred njo sodobna družba, v prvi vrsti bitje ljubezni? O tem, o materinstvu v najširšem pomenu besede ter o krmarjenju med različnimi vlogami: mame, žene, hčerke, podjetnice … so razmišljale tudi naše sogovornice: Alenka Rebula, Mojca Kucler Dolinar, s. Marjeta Pija Cevc, Erika Drobnič in Elizabeta Rus.

Izzivi sodobnih žensk in umetnost krmarjenja med različnimi vlogami Elizabeta se trenutno največ ukvarja s tem, kako pristopiti do najstnikov, ker so strašno pametni; kako jih poslušati in sprejemati v njihovih iskanjih ter hkrati biti na razpolago tudi mlajšim otrokom in najti čas v prvi vrsti za moža. Koristen pripomoček je razpored, na katerem ima vsak otrok zapisanih nekaj zadolžitev, ki jih pri tisti starosti zmore. Tudi na ta način otroci pridobivajo delovne navade in se zavedajo, da ne živijo v hotelu ter da njihova mama ni gospodinjska pomočnica.

»V vsaki ženski je izvir, ki nikoli ne usahne. To je Božji izvir ljubezni, modrosti, moči.«

16 Mojci je odhod v politiko precej spremenil življenje, saj je bilo le-to bolj na očeh javnosti. Osvoboditi se je morala vzorcev, kdaj se kaj počne. Veliko ji pomenijo redki dnevi oddiha in dejstvo, da jo mož podpira.

Marjeto Pijo vznemirja vprašanje celostnosti, da človek dobro funkcionira tako navznoter kot tudi navzven. Trudi se, da bi bila v stiku z vsem, kar se v njej dogaja. Ugotavlja, da je umetnost življenja v prepoznavanju meja. »Ključno je, da sama vem, kdaj kaj potrebujem,« je dejala. Zaenkrat zmore en mesec intenzivnega dela, potem pa potrebuje 2–3 dni odklopa, da pride k sebi. Zelo je pozorna na to, kaj ji govori telo, kajti tudi duhovno življenje je nemalokrat naporno. Intenzivni odnosi črpajo moč. V osebni molitvi se umiri, napolni, zave se sebe in navzočnosti Boga.

»Vsaka ženska nosi v sebi modro žensko, a ta je dostikrat potlačena in klavrno životari pod plaščem samorazvrednotenja.«

17 Alenko v tem življenjskem obdobju zanima predvsem vprašanje resnice. Želi si, da ne bi sklepala kompromisov s tem, kar čuti v sebi, ampak prisluhnila odmevu v svoji notranjosti. Trudi se živeti brez preklopov, ker kljub različnim okoliščinam ostaja v tesnem stiku s seboj. Naravna se na občutek; na tisto, kar se v njej dogaja, in se popolnoma posveti stvari, ki jo dela tisti hip.

Ne skrbi jo, kako bo izpadla in kakšen vtis bo pustila na drugega. »Če sem popolnoma pozorna na osebo, s katero govorim tisti hip, me to osveži in obudi,« je povedala. Pomaga ji, da drugega zares začuti in to ji je lepo. To daje smisel njenemu delu. »Kadar imajo stvari smisel, potem niso težke,« je poudarila.

»Modra ženska v meni mi pravi tudi, naj poslušam svoje telo, ker je v njem neka globlja modrost zame.«

18 Erika je razložila, da je delavnik podjetnice vsak dan drugačen.

Za usklajevanje družinskega življenja s poslovnim je potrebnega veliko dogovarjanja in usklajevanj. Pri tem ji je neprecenljive vrednosti podpora moža in širše družine.

Vsaka ženska mora biti najprej materinska do sebe Sledilo je razmišljanje o tem, kako sogovornice živijo svojo materinskost, ki je bila tokrat razumljena v širšem pomenu besede. Lepo jo opisuje Anselm Grün, ki je v knjigi Kraljica in divja ženska zapisal: »Vsaka ženska je materinska, ko goji in spodbuja življenje, ko varuje in podpira šibko ter se s toplino in skrbjo srečuje z ljudmi.«

»Ne« drugim pa lahko hkrati pomeni »da« samemu sebi.

Ta »da« zrcali, kaj v sebi želim spoštovati in zavarovati in kaj potem pričakujem tudi od drugih.«

19 Za Alenko je bilo pomembno, da je odkrila življenje svoje mame in kako so živele ženske njenega rodu; po čem so hrepenele, kaj so želele; česa niso uresničile. Nekatere so umrle neuslišane, osamljene, izčrpane; ne da bi kdor koli sploh vedel, kaj so doživljale. Prav one Alenko vedno znova spominjajo na področja, ki jih ne sme zanemariti. »Vsaka ženska mora biti najprej materinska do sebe, da se zna potolažiti, se usmiliti tistega, kar je nebogljeno v njej in je zamorila,« je razložila.

Nemalokrat srečuje ženske, ki pod videzom krepostnih žena, dobrih mam in gospodinj ter celo uspešnih podjetnic skrivajo brezna žalosti in zelo hudih občutkov. »To mora priti na dan, to je potrebno razreševati,« je poudarila. »Ne moremo govoriti o materinstvu, dokler matere niso tiste, ki doživijo tolažbo, zaledje in pomoč sveta,« je še nadaljevala svoje razmišljanje.

Kako naj ženske negujejo svet, če so navznoter prazne in žalostne? Vsak kmet ve, da je treba zemljo najprej negovati in šele potem lahko rodi.

»Svečenica skuša tudi v težavnem sočloveku vselej znova najti Božje.

Zanjo ni le tak, kakršen se kaže, v njem čuti tudi tisto večje, tisto sveto.«

20 Elizabeta jemlje materinstvo za svoje poslanstvo, ki jo izpolnjuje, čeprav obvladovanje življenja v veliki družini ni preprosto.

Prepričana je, da je z Božjo pomočjo vse mogoče, saj v ljubezni ni strahu. Ve, da bo v Božji besedi in po milosti zakramenta svetega zakona našla moč tudi, ko pridejo neuspehi, padci in občutki nemoči. Čeprav je doma, se lahko ukvarja s stvarmi, ki jo veselijo in sproščajo. »Če je več otrok skupaj, se hitro zaigrajo in tako je čas tudi za knjigo; tekst, ki ga je treba lektorirati …« je povedala. Mož jo spodbuja k temu, da je kraljica v družini.

Cankarjanskih mater, ki so se samo žrtvovale za družino, je bilo v zgodovini že dovolj.

Mojca se je nekaj let po poroki soočila z dejstvom, da z možem ne moreta imeti svojih otrok. Takrat se je obrnila k Bogu s prošnjo, naj ji pomaga pri tej preizkušnji. Hvala Bogu, pravi, da to ni vplivalo na njiju in njun zakon. Kar pa se tiče dela. je priznala, da so srečevanja v politiki včasih prijetna, včasih pa tudi težavna. Čeprav mnogi menijo, da sčasoma v politiki človek dobi trdo kožo, Mojca temu ne more povsem pritrditi, še vedno ji gredo krivica, laž, prelomljena beseda do srca. Pogovor z možem ji veliko pomeni.

»Razvoj poteka vedno prek umiranja in vnovičnega nastajanja.

Kdor hoče ostati živ, se mora spreminjati.«

21 Erika je priznala, da jo je prav njen sin Kai z Downovim sindromom pritegnil k temu, da se ni odločila, da poišče standardno službo, ampak je stopila na negotovo samostojno pot. Omenjeni odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da so Eriko med drugo porodniško odpustili. Za prvega otroka sta se z možem odločila, ko ji je bilo 35 let in je že imela dobro službo, zaključeno šolo in zgrajeno hišo. Vesela je, da sta se do takrat z možem že dodobra naužila potovanj in zabav, tako da sta zdaj povsem zadovoljna tudi doma. Že v tretjem mesecu nosečnosti so ji povedali, da bo otrok prizadet in ji namigovali na splav. Kar tri tedne je potrebovala, da se je s tem sprijaznila in razčistila sama s seboj. »Ne bi mogla več polno živeti, biti izpopolnjena ali srečna, če bi se takrat odločila za splav,« je povedala. »Vedela sem, da želim imeti otroka, a ne zato, da bi skozi njega uresničevala svoje ambicije, saj so bile v meni že uresničene,« je dejala. Upala je le, da bo otrok sicer zdrav, saj imajo otroci z Downovim sindromom pogosto še kake druge težave, npr. okvare srca, želodca ... »Nikoli nisem dvomila, da s Kaiem ne bomo zmagali. Zmagali v tem smislu, da ne bomo Kaia znali popeljati po pravi poti, da bo nekoč srečen in sam s seboj zadovoljen odrasel človek,« je še povedala. To, da usmeri sina, da bo lahko prišel do osebnega zadovoljstva, ki odpira vsa vrata in ne da bo dosegel tak ali drugačen položaj, vidi kot svoje osebno poslanstvo. Erika zaupa vase – to je dediščina, ki jo je prejela od svojih staršev.

Marjeta Pija nima izkušenj neprespanih noči z lastnimi otroki, nekaj podobnega pa doživlja na duhovnih vikendih z birmanci, ko je časa za spanje premalo. Ugotavlja, da je materinstvo najvišja stopnja osebne zrelosti. Sama ga doživlja takrat, ko spremlja druge na njihovi poti, kar pomeni tudi sprejemati križ. Takrat, ko spremljanci premagajo ovire, ko se v življenju premaknejo, ko se v njih zgodi neka sprememba, takrat ima občutek, da je nekaj novega rodila. To jo izpolnjuje.

“Greh predvsem ni kršitev zapovedi, temveč zgrešitev smisla življenja.«

22 Erika Drobnič, mamica dveh otrok in inovatorka: »Ob rojstvu mojega sinčka sem spoznala, da sem se v najtežjih trenutkih zmožna odločiti po svojih prepričanjih, ne glede na to kakšen je pritisk ali večinsko mnenje družbe. Takrat sem se zavedala, da sem sposobna ljubiti brezpogojno, neskončno in z vsem svojim bitjem. To je bila osvoboditev mene kot ženske; potrditev, da sem bitje ljubezni in pot naprej je postala, kljub temu da sedaj odstopam od večine, ena sama sreča.« Alenka Rebula, mamica treh odraslih otrok, psihologinja, pisateljica: »Ženske lahko le v globokem občutenju sebe in v odmiku od pričakovanj okolja in avtoritet ponudimo svetu kaj trajnega in blagoslovljenega, kar je skrito na našem dnu. Ko se rešimo vseh vlog, odkrijemo ljubezen.« s. Marjeta Pija Cevc, uršulinka, ki se ukvarja s Teologijo telesa: »Teologija telesa je zame evangelij, ki daje smisel moji telesnosti. Duhovnost je postala zame veliko bolj konkretna, vključuje vso mojo ženskost. Razne izkušnje delovanja milosti mi dajo slutiti, kako bo v nebesih, kjer bo moje telo poveličano.

Tu se napaja moje navdušenje nad Bogom.« Elizabeta Rus, mamica devetih otrok: »Če ženska ni bitje ljubezni, ni izpolnjena. Gotovost, da sem ljubljena od Boga in njemu ljuba, mi daje moč in smisel za poslanstvo žene in mame. Če sem torej ljubljena od Boga kot oseba, kot ženska, dobim od Njega tisto notranjo srečo in svobodo, da sem lahko bitje ljubezni.«

»Želim proslavljati svoje življenje in to počnem vsak dan.«

23 Mojca Kucler Dolinar, žena, pravnica in ljubljanska svetnica NSi: »Ženska si mora upati izraziti čustva, na razumen način povedati svoje mnenje, se kljub teži vsakdanjika poveseliti ob drobnih radostih in ohraniti zaupanje v Boga. Le če črpamo svojo samozavest iz podarjene ženske narave, lahko ljubimo in smo ljubljene.« Urša Černivec

»Kolikor smo blizu sebi, toliko se lahko približamo tudi drugim.«

24

OKROGLA MIZA - ODMEV

Z okrogle mize, ki smo jo v septembru pod naslovom Ženska, bitje ljubezni pripravile mamice, sem odhajala z navdušenim »Kaj vse zmoremo!!« Zbrati na kup tako čudovite in raznolike gostje okrogle mize na eni strani in povabljene na drugi strani (enako čudovite in raznolike). In vse obogatiti za nove poglede.

Vsaka od gostij me je posebej očarala: Alenka Rebula in s. Marjeta Pija Cevc sta me očarali s svojo svobodo, ki jo izžarevata, in iskanjem resnice; Erika Drobnič za korak v opravljanje dela, ki jo zares veseli; Elizabeta Rus v predanosti poklicu mame v veliki družini; Mojca Kucler Dolinar za delovanje v politiki, hkrati pa ostaja še vedno resnična ženska. Veliko bogastvo je bilo prav zaradi te različnosti gostij.

Najbolj pa smo obogatene me. Zato je moj glavni vtis velika hvaležnost. Najprej Gospodu, ki nas kliče v materinstvo in nas v tem povezuje in bogati. Potem zate, Simona, ki klic vzameš zares in nas navdušuješ. Potem vsem sledečim, Mihaela, Špela, Katja, Irena, Darja, Alenka, Ada, Maja. Čeprav sem prispevala svoj minimalen delež, se počutim na nek način zmagovalka. Ker brišem prepričanje v sebi, da mama ne more, mogoče celo ne sme, narediti česa samo zase kot žensko.

Kristina Klemen

»Biti ljubeč pomeni tudi imeti potrpljenje – v njem je zaupanje v razvoj.«

RAZČIŠČEVANJE POSLANSTVA POTRDITEV

25

V skupini za mlade mamice smo skupaj brale knjigo Kraljica in divja ženska ter o njej razmišljale najprej vsaka zase, nato pa svoja razmišljanja delile med seboj. Skozi razmišljanja o svetopisemskih ženah, ki jih opisuje knjiga, pa tudi skozi razmišljanja in pogovore o temah, ki so se bolj neposredno dotikale našega materinstva ter zakonskih in družinskih odnosov, so prihajala na dan naša občutja, razpoloženja, pa tudi morebitne tegobe in stiske. Mnogokrat so prav ta srečanja pripomogla k temu, da smo se vsaka zase lažje odločile za kakšno spremembo ali nov korak. Na srečanjih smo bile s strani ostalih mamic deležne različnih potrditev in spodbud, ki jih sicer v svetu, v katerem živimo, marsikdaj primanjkuje ali pa jih nismo deležne takrat, ko bi jih najbolj potrebovale. Kot mlade ženske, žene in mamice, smo skozi pogovore v skupini odkrivale bogastvo, ki ga nosimo v sebi, in bolj ali manj posredno razmišljale tudi o svojem poslanstvu, ki se skozi različna obdobja spreminja in ga moramo zato vedno znova odkrivati, kar pa ni vedno lahko.

Ada Movrin

»Ženska je ljubeča predvsem takrat, kadar odpušča.«

26

KAJ DOBIVAM OD TE SKUPINE

Kdo sem in kaj sem, je moje večno vprašanje. Znova in znova se iščem in se skušam najti. Predvsem pa sem vedno pripravljena na čvek. Vse to najdem ob puncah, s katerimi se srečujemo vsak teden. Teme so povsem vsakdanje, nič znanstvenega. To, kar se mi dogaja iz dneva v dan in kako jih sprejema moje srce, je že dovolj pomembna tema. Zato da sem tam, je dovolj le to, da imam čas priti. Po enem letu srečevanja vsak teden lahko rečem, da mi skupina predvsem daje mene sami sebi nazaj. In prepričana sem, da sem s tem boljša hči, žena, ljubica in mati. Čeprav smo zelo različne, mi zelo pomeni to, da se spoštujemo, da si pomagamo, da se poslušamo.

Pa če je to skupen čas, ki si ga vzamemo za lepšanje same sebe in povabimo frizerko medse. Ali pa čas, ko si povemo, kako je težko nositi svoj križ. Ob teh srečanjih smo začutile, da bi rade še bolj pogledale v sebe, v to, kar smo in kar nismo. Izbrale smo si knjigo Blagor ženskam avtorice Alenke Rebula. Ker je knjiga težja za brati, nam skupina daje motivacijo, da jo skupaj po delčkih preberemo in si povemo, kaj nas je nagovorilo.

Verjamem, da bom ob tej knjigi še bolj v stiku sama s sabo, pa tudi boljša žena, ljubica, hči, mati in še boljše spolnjevala svoje poslanstvo. Izpovedovati se mi je kot ženski potrebno kot dihanje. In točno to dobim in dajem.

Hvala. Špela Furman »Ljubeča ženska v nas lahko drugega sprejme takega, kakršen je.

Iz njega želi izvabiti dobro, želi mu pomagati, da doseže lastno veličino.«

VRZEL OB ODHODU V SLUŽBO

27

V skupino sem začela hoditi ob njenem začetku, to je februarja 2011. Že pred tem sem iskala podobno skupino, a je žal nisem našla. Čutila sem, da bi rada z drugimi mamicami, ki imajo podobno stare otroke kot jaz, delila svoje izkušnje, veselje, probleme in si hkrati tako tudi razbila rutino vsakdanjega dne z majhnim otrokom. Res smo se v skupino nabrale mamice s podobnim mišljenjem in se ob četrtkih dopoldne pogovarjale o različnih temah, ki se tičejo materinstva. Poleg tega pa smo brale knjigo Kraljica in divja ženska in se nato tudi pogovarjale o njej. Mislim, da nas je vse zelo obogatila. Tako sem se skoraj vsak četrtek do konca avgusta 2011 iz Poljanske doline pripeljala v Ljubljano in s tem rasla. Hvaležna sem za vsako mamico iz skupine in za vse izkušnje, ki smo si jih podelile.

Septembra sem začela hoditi v službo in tako ob dopoldnevih nisem več mogla biti del skupine. Skoraj vsak četrtek sem se spomnila na mamice in na skupino in prav hudo mi je bilo in mi je še, da ne morem biti več del njih. Spremljam jih še preko mailing liste. Z odhodom v službo se spremeni tudi način življenja cele družine, tempo je hitrejši in stika z otroki je manj.

Vesela pa sem, da se je iz dopoldanske skupine rodila tudi nova skupina, to je skupina Blagor ženskam, ki jo imamo enkrat mesečno popoldne.

Na tej skupini za ženske pa delamo po knjigi Blagor ženskam avtorice Alenke Rebula.

Maja Božnar Orel »V trpljenju moramo ohraniti upanje, da ga bomo prestale.

Moramo verjeti in zaupati, da nas bo pripeljalo k nečemu novemu.«

28

VIKEND V TOLMINU KAKO SE MAMICE LAHKO ORGANIZIRAJO TUDI V DRUŽINSKEM, PLANINSKEM SMISLU

Prvi septembrski konec tedna je bil za pet družin mamic iz skupine Domačice poln načrtovanja, usklajevanja, pripravljanja, pakiranja … pričakovanja. Družine mamic Simone, Špele, Maje, Mihaele in Alenke smo se s svojimi možmi in otroki – vseh malčkov je bilo 9 – skupaj odpravile na vikend druženje v Poljubinj. V vasico blizu Tolmina.

Gostila nas je majhna hiška, ki jo je dobrosrčna gospa zapustila župniji Tolmin. V njej je bilo ravno toliko vsega, da smo se lahko nekako namestili, spet pa ne toliko, da bi se nad razkošjem mogli prevzeti.

Petkov večer je bilo zbiranje, ko smo od celega tedna zasedeni in organizirani prihiteli vsak po svoji poti na Tolminsko. Mihaela je bila vratarica, v gosjem redu smo za njimi prišli še Alenka, Špela in Maja.

Po večerji smo otroke pospravili spat, zakonci pa zunaj čebljali v mesečini tople septembrske noči in dočakali še slednji prihod, sredi noči, Simonine družine. »Vsaka mati je po svoje navsezadnje Mati Božja. Rodi Božjega otroka, otroka, ki ga je oblikoval in ustvaril Bog.«

29

Sobota je bila cela naša. Zjutraj se nam je pridružil Aleš Čerin. Potem pa smo šli skupaj na izlet in pohod s planine Razor na planino Stador.

Pot je bila zelo luštna in primerna za otroke. Nekoliko navkreber že, vseeno je bila to makadamska cesta, tako da smo lahko rinili vozičke, večji, hodeči otroci se pa niso spotikali ob kakšne korenine in so celo tekali od enega do drugega odraslega. Na poti smo videli lokalno sirarno, kjer so nam povedali, da ves sir prodajo turistom. No, nazaj grede ga je tudi naša druščina kupila kar nekaj hlebcev. Do cilja nismo prišli, kot smo načrtovali – po času, mislim – oz. je načrtoval naš PZS vodnik (moj mož, op. p.), ker je spregledal, da je treba časovnico zavoljo prisotnih otroških planincev podvojiti. Pa smo se tudi tukaj znašli. V koči na planini Stador smo si naročili jedi na žlico in imeli pravo hribovsko kosilo. Na dekah so se v senci igrali naši otroci, nekateri celo odspali opoldansko spanje, odrasli pa imeli uporabno debato z Alešem, ki na prikupen način spodbuja, da v življenju izberemo preprostejši način, ne zavoljo revščine – Bogu hvala se s tem ne ukvarja nobena od naših družin – pač pa čisto zavoljo preprostosti, ker je manj velikokrat več.

Po sestopu smo imeli v domači hiški večerjo, ko smo uspeli otroke pospraviti spat, pa pravšnji zakonski večer. Aleš nam je predaval o ravnateljevanju (manager je v slovenskem jeziku ravnatelj) v naših družinah. Pa to ni bilo le togo predavanje, pač pa dejanska predavateljeva spodbuda za tvorno sodelovanje in pogovarjanje med nami vsemi. Večer smo tako zaključili precej pozno, Aleša v zahvalo založili z ozimnico, se od njega poslovili, ker je šel nazaj v prestolnico, mi pa šli spat. In tokrat sta si dva očka posteljo uredila po skavtsko zunaj pod nadstreškom hiške.

Nedeljsko dopoldne smo izkoristili za bogat in okrepčilni zajtrk, hitro, a temeljito pospravljanje hiške, potem pa smo šli v Bovec k maši, od tam pa na mini piknik kosilo na obrežje Soče. Naši štirje možje so na vsak način želeli skočiti v Sočo in so se takoj po burni debati odpravili do kopališča in ker smo bili v vsej vnemi razgreti vsi, smo po slabe pol ure mamice ugotovile, da ena deklica pri nas manjka.

Klicali smo vse očke po vrsti, pa se niso javili in nastala je resna in upravičena skrb in panika. Pa smo potem deklico tudi našli, hvala vsem angelom varuhom. »Pomembno je, da se zmerjaj znova ustavimo, da prisluhnemo sebi: kaj je zdaj potrebno, kaj je zdaj tisto dobro, kar moramo narediti.«

30 Skupni konec tedna mi je ostal v lepem spominu. Vesela sem bila, ker smo bili veliko skupaj in veliko zunaj. Ker smo se vse lahko zmenili, kot bi se poznali že vrsto let – tudi med našimi možmi je bilo čutiti sodelovanje. Hvaležna sem bila in sem še vedno za naše darove, ki so se igrali na dvorišču in se družili z vrstniki. Tudi izkušnja z navidezno izgubljeno deklico mi je bila poučna, ker opozarja na to, da se moramo znati zmeniti, torej se moramo pogovarjati, Alešev pogled na svet je pa tako ali tako čisto neverjeten – eden od učinkov je tudi ta, da mi peremo z doma narejenim detergentom.

V prihodnje si želim in se opogumljam še za kakšen tak konec tedna, le lokacijo bomo zavoljo več prostora morali najti drugo, ker Domačice rastemo in dobivamo kar po vrsti drugorojence.

Alenka Čampa

“Umetnost daje notranjo svobodo in krila lastni duši.«

NAŠI OSEBNI SADOVI SKUP INE

31

POGOVO R Z MAMI SREČANJE S PRIJATELJICAMI ORGANIZACIJA OKROGLE MIZE VEČJE POZNAVANJE ŽUPNIJE BRANJE KNJIGE KORISTNO PREŽIVET ČAS DRUŽEN JE MOLITEV RAZMIŠLJANJE USTANOVITEV DRUGE POPOLDANSKE SKUPINE IZLET NA PRIMORSKO ARANŽERSKA DELAVNICA KORISTNO PREŽIVET PROSTI ČAS ENAKOMISLEČE PRIJATELJICE BRANJE BOGATE DUHOVNE LITERATURE DRUŽEN JE MAMIC IN OTROK DELITEV BOGATIH OSEBNIH IZKUŠENJ DELITEV ŽIVLJENJA PO DOLGEM ČASU ORGANIZACIJA ČESA (OKROGLA MIZA) LAŽJE RAZMIŠLJANJE O MOJI NOVI VLOGI IN SPOPADANJE Z NJO OGROMNO NOVIH IDEJ ( OT R OŠK IH PESMIC, K U HA R S KIH RECEPTOV, VZGOJ NIH PRISTOPOV ... ) MOLITEV SPROŠČENOST ISKRENOST OPTIMIZEM ZAUPANJE GLOBINA VEČOPRAVILNOST (TEKANJE ZA NAŠIMI MALČKI IN SODELOVANJE V POGOVORU) SKUPINSKI DUH PRIJATELJSTVO PODPORA ZAUPANJE HVALEŽNOST VZPODBUDA IDEJE POGUM NOV NAČIN DELOVANJA POTRDITEV AKCIJA IN NE LE SLEPO ANALIZIRANJE IN SKRBNO NAČRTOVANJE VELIKO STVARI MI JE KAR USPELO POUČNO USPEŠNO PREBRANA KNJIGA IN DOBRO ZAČETA SKUPINA BLAGOR ŽENSKAM PODARJENO OPTIMISTIČNO VČASIH TUDI TEŽKE DEBATE, AMPAK TO NAM KROJI ŽIVLJENJE ŠIRJENJE OBZORIJ IN ZNANSTEV DOBRE SPREMEMBE V SEBI IN POSLEDIČNO MED NAMA V ZAKONU PODPORA PODOBNO MISLEČIH LJUDI NOVE ZAMISLI O IGRAČAH GLOBLJE SPOZNANJE MOČNIH ŽENSK IZ SVETEGA PISMA IDEJE ZA KUHANJE ISKRENI LJUDJE MOČNA PRIČEVANJA UDELEŽENK OKROGLE MIZE

»Umetniško izražanje je vedno tudi zdravilni proces.«

32

NAŠE TEME LETOŠNJIH SREČANJ prvi tedni po porodu bibarije enotna vzgoja spanje kaj kuham, kako kuham otroške pesmi izleti z otroki igrače otroci in šport odnos mož - žena po prihodu otrok ljubezensko-spolni odnos ustvarjalna delavnica obdarovanje obisk matere 9 otrok frizerka na obisku

vozičkanje vozičkanje ... čvek čvek ... »Potrebno je veliko zaupanja, da ne zatajimo svoje edinstvenosti, tudi kadar se zdi okolici tuja.”

KAM GREMO?

33

Točno eno leto je trajalo, da smo prebrale knjigo Kraljica in divja ženska. Vmes smo se seveda poglabljale tudi v druge teme.

Tako smo letošnji februar namenile tudi iskanju nove knjige, ki bi zaznamovala drugo leto Domačic. Po tehtnem razmisleku in glasovanju nas je najbolj nagovorila knjiga Anselma Gruena Deset zapovedi. Ostajamo pri istem avtorju, le tema se bo prevesila v bolj poglobljen odnos do Boga. Še vedno velja načelo, da knjigo prebiramo in o njej razglabljamo 1. in 3 četrtek v mesecu, ostali četrtki pa so namenjeni drugim temam. Le-te si izberemo sproti. V bližnji prihodnosti se svetlikajo teme: vzgoja montessori, vzgoja hčera in sinov, odnosi s taščo in tastom, pogovor z Andrejo Poljanec … 24. marca načrtujemo akcijo »Podarim dobim«, kjer si bomo izmenjale stvari, ki nam zasedajo prostor v stanovanju, lahko pa marsikomu polepšajo dan. Akcija je odprta za vse, ki bi se nam želeli pridružiti in poteka v sklopu projekta »Očistimo Slovenijo«.

Potem pa … Nič ni še dogovorjenega, ampak kolikor nas poznam, nam idej in zagona ne bo zmanjkalo. Naši talenti nam ne dajo miru, brskajo naprej, želijo priti na plan in zdaj, ko bo vse pričelo brsteti, zagotovo tudi me ne bomo ostale ravnodušne.

Ker imamo podporo, lahko naredimo veliko, in to veliko dobrega za nas in za druge.

Leto, ki prihaja, pa v našo skupino prinaša tudi svežino, saj so se nam pridružile nove mamice in skupina bo počasi postala bogatejša za veliko novih otrok. Trenutno je v pričakovanju 5 mamic …

Torej … Domačice ostajajo in z njimi vsi projekti, kjer skupaj združimo moči in skušamo preko tega zapustiti svet lepši, kot smo ga prejele.

Simona Cepin »Humor nam omogoča, da v zavoženem položaju zazveni še neka druga plat, ki je lahko za vse osvobajajoča.«

34

VPRAŠANJA ZA DELO PO KNJIGI KRALJICA IN DIVJA ŽENSKA

HAGARA – ZAPUŠČENA, KI JO JE VAROVAL ANGEL Tudi če imamo ljubeče može, smo že izkusile ali izkušamo občutek zapuščenosti. V pomoč za razmislek na to temo in za pogovor v skupini naslednji teden naj nam bodo naslednja vprašanja: 1. Kdaj se počutim zapuščeno, samo v puščavi, ko se mi vse ruši? Kdaj sem to v življenju najmočneje doživljala?

2. Ali v občutju zapuščenosti prevzamem vlogo žrtve ali se uspem zavedati svojega dostojanstva, “da nosim obljubo, da sem varuhinja življenja”, da Bog pazi name? Ali imam zaupanje, da lahko živim iz lastnih moči?

3. Kaj je v takih trenutkih moj izvir, iz katerega lahko pijem in preživim?

4. Kdo so moji “angeli”, ki mi odprejo oči?

ANA – MODRA ŽENSKA »Tudi danes obstajajo stare modre ženske, kakor je bila Ana,« lahko preberemo v knjigi z naslovom Kraljica in divja ženska. Kdo so modre ženske v tvojem življenju?

1. Kako te navdihuje Marija, ki je mati modrosti?

2. Koliko zaupaš svoji lastni modrosti? Jo skrivaš ali morda s ponosom razkazuješ?

3. Znaš prisluhniti modrosti svojega telesa?

4.Si opazila, da iz tvojega otroka sije modrost Boga?

MIRJAM - PREROKINJA 1. Kdaj konkretno sem v svojem življenju ali življenju svoje družine začutila Božji poseg?

2. Kakšno je moje poslanstvo?

3. Ali zaupam svojemu notranjemu glasu?

4. Kakšna je moja vera?

5. Kakšen je moj odnos z drugimi ženskami v mojem življenju? 6. Kakšen je moj odnos z mojo mamo?

»Pomembno je, da si divja ženska upa povedati, kar misli – ne glede na to ali jo bodo zaradi tega imeli radi ali ne.«

35 LIDIJA – SVEČENICA 1. Se počutiš svečenica?

2. Kako skrbiš za približevanje vere otrokom?

3. Na kakšen način skrbiš za svoj notranji prostor?

4. Kako povezuješ nebo in zemljo, človeško z Božjim?

5. Kam, k čemu, h komu se obrneš, ko si v težavah, ko čutiš, da sama ne zmoreš?

6. Kako skrbiš za pravo mero med pobožnjakarstvom in “zunanjarstvom” (dopust, obleke, imetje ...)?

7. Kako/ali sploh skrbiš za stalno spreminjanje – da se ne ustavljaš pri doseženem?

ESTERA – KRALJICA 1. Koliko se zavedaš lastne dragocenosti in pomembnosti ter dejstva, da tvoja vrednost ni odvisna od tega, koliko zaslužiš na trgu?

2. Kako tebi uspeva postavljati meje in uživati v lastnem kraljestvu?

3. Kako se počutiš, ko drugim postavljaš meje? Dopuščaš drugim, da imajo svoja pričakovanja in se sproti odločaš, v kolikšni meri želiš in zmoreš ta pričakovanja uresničiti?

4. Ali tisto, kar počneš, delaš zaradi sebe ali zgolj kot zlata ribica izpolnjuješ pričakovanja drugih?

5. Ali prevzemaš odgovornost za svoja dejanja ali uporabljaš svoje rane in bolečine kot orožje?

6. Kam se obrneš v trenutkih, ko se počutiš nemočna?

7. Se ti je že zgodilo, da si se ob pogovoru z drugo žensko počutila povsem izpraznjeno in izžeto? Katera vrsta ljudi ti jemlje moč? Zakaj jim to dopuščaš?

8. Kaj boš naredila do naslednjega srečanja, da bo stopila kraljica v tebi bolj v ospredje?

»Vedno kadar se ženska čuti utrujena in izžeta, je to znak, da je odrezala divjo žensko v sebi.«

36 MARIJA MAGDALENA – STRASTNO LJUBEČA 1. Da lahko resnično ljubimo nekoga drugega, moramo najprej imeti rade sebe. Ali smo same sebi blizu?

2. Sprejeti sebe pomeni z ljubeznijo gledati nase. Ali smo v stiku s svojimi čustvi, s svojimi potrebami, s svojimi željami in strahovi?

3. Ljubeča ženska v nas drugemu pove, kaj potrebuje, in posluša, kaj potrebuje drugi, ter to poveže tako, da je sprejemljivo za oba. Ali znam to uresničevati v ljubezni do moža, otrok?

DEBORA – SODNICA 1. Sem sposobna voditi našo družino tako, da se v tem ne počutim osamljena? Kako to vodim? Z močjo ali z zvijačo, z vpitjem in slabo voljo ali z všečnim načinom?

2. Prevzemam pobudo v najinem odnosu, da spremenim slabe čase, ko midva nisva midva ali raje čakam in računam na moža?

3. Kako osebno vidim povezavo med vodenjem in vzgojo, v knjigi je pisano o istem korenu besede?

MARTA IN MARIJA – GOSTITELJICA IN UMETNICA 1. Katera od sester mi je bliže, s katero se bolj poistovetim oz. kateri lik je v meni močnejši in kdaj?

2. Kakšna gostiteljica sem? Znam začutiti potrebe svojih “gostov”? Znam biti sama svoja gostiteljica/gostja?

3. Kdaj in kako občutim umetnico v sebi?

4. Kaj me je v knjigi najbolj nagovorilo in kaj bom s srečanja odnesla s seboj?

37 RUTA – TUJKA 1. Si kdaj izkusila, da ne ustrezaš miselni shemi svoje družine oz. družbe?

2. So te tako kot Barbaro (v 1. odstavku knjige na str. 135) takrat označili za komplicirano?

3. V knjigi Kraljica in divja ženska lahko na str. 138 preberemo naslednje: »Danes ženske v večji svobodi iščejo svojo pravo identiteto. Pogosto se na sredini svojega življenja odpravijo iskat, kar jih določa v njihovi globini (to pa so ravno naša leta, kajne?). Iščejo resnico in notranjo pristnost.

Veliko moških iskanje žensk razvrednoti. Žensko hočejo še vedno stlačiti v steznik, ki ustreza njihovi predstavi. Ženskam očitajo, da so postale drugačne, kot so bile v času poroke.« Se kaj takega dogaja tudi tebi?

38

HVALA …

Za seboj imamo celotno moško ekipo, ki nas podpira pri našem delovanju.

Najprej je to g. župnik Tone Perčič, ki nam zastonj oddaja prostor, nas vedno podpira pri naših projektih in vselej dobrohotno sprejme pod svojo streho.

Druga pomembna oseba za nas je g. Milan, ki nam vedno pripravi in ogreje prostor, razgrne blazine in pospravi za nami.

Pa seveda še vsi naši možje, brez katerih pa sploh ne bi bile mame, brez katerih ne bi imele kaj za povedati pri poglavju kako smo in brez katerih bi bil za nas svet veliko bolj prazen.

Dragi gospodje, zelo smo vam hvaležne za vse in le računajte na nas!

KOLOFON Glasilo skupine mamic »Domačice« Številka: 1 Zbrala in uredila: Simona Cepin Oblikovala: Špela Furman Lektorirala: Mihaela Zabukovec Naslovnica: Janez Pavel Furman Fotografije: arhiv mamic in Tatjana Splichal Misli so vzete iz knjige: A. Grün in L. Jarosch, Kraljica in divja ženska, Celjska Mohorjeva družba, 2009.

Ljubljana, marec 2012

39

“NAŠ PIKASO”