4 1 20
Socialna akademija Letno poročilo 2014
❧
1 prvo desetletje { stran 3 } 2 verjamemo { stran 4 } 3 izziv { stran 5 } 4 poslanstvo { stran 9 } 5 področja dela { stran 11 } 6 nekaj številk { stran 13 } 7 učinek na posameznike in družbo { stran 19 } 8 najvidnejši dosežki 2014 { stran 23 } 9 kako naprej? { stran 29 } 10 hvala! { stran 30 } 11 pomagaj! pridruži se! { stran 31 }
d
prvo
e j t e l t e des 1
Letos se izteka 10 let od ustanovitve zavoda Socialna akademija. Leta 2004 so svoje moči združili Slovens ki katoliški izobraženci, Mladinski ceh in Društvo za trajne človekove vrednote Perennia. Na osnovi takrat uspešnega neformalnega študijskega pro grama, imenovanega Socialna akademija, ki je po tekal na Društvu Slovenski katoliški izobraženci ter na osnovi širokega znanja s področja organizacije dogodkov in dela z mladimi, prisotnega na Društ vu mladinski ceh, smo zasnovali novo nevladno organizacijo na področju vseživljenjskega učenja za odgovorno državljanstvo.
Svoje poslanstvo uresničujemo z inovacijami na področju dela z mladimi, vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in usposabljanja v slovenskem in evropskem prostoru, z močnimi blagovnimi znamkami, ki vsako leto pridobiva jo na veljavi, ter z vključevanjem širokega kroga ustvarjalcev in uporabnikov naših programov. V desetih letih je imela Socialna akademija 14 rednih sodelavcev, več kot 100 honorarnih sodelavcev in donatorjev ter številne prostovoljce. Vsako leto na govarjamo več tisoč ljudi, ki v našem delu najdejo odgovor na svoje potrebe in izzive!
V času ustanavljanja Socialne akademije si verjet no nihče od vpletenih ni predstavljal, kakšne bodo razmere v Sloveniji čez desetletje.
Je res minilo že 10 let?!
Verjetno takrat nihče ni slutil, da bo že čez nekaj let v naše kraje prineslo večplastno krizo, ki bo dodo bra načela življenjske vzorce, kot smo jih poznali do tedaj. Da se bo vse začelo tako naglo spreminjati, marsikaj tudi podirati. Da bo kruh, odrezan nevlad nim organizacijam, še posebej tistim, dejavnim na področju odgovornega državljanstva, odrezan še bolj skopo. Leto 2004 je bilo namreč leto vstopa Slovenije v Ev ropsko unijo, leto prelomnih državnozborskih vo litev, leto optimizma. Nihče pa si najbrž tudi ni predstavljal, da bo Social na akademija čez desetletje postala tako uspešna in uveljavljena organizacija.
{3}
Matej Cepin | direktor
o m e m a j r ve 2
Na Socialni akademiji verjamemo, da je vsak človek edinstven. Rojen v edinstvenem času in prostoru, z edinstvenimi talenti in s poslanstvom, da te talente na svoj način razvija v skupno dobro. Vsakdo je na svet postavljen s svojo nalogo. Če je ne bo izpolnil on, je najbrž namesto njega ne bo nihče drug. Verjamemo, da se človekovi talenti lahko razvijajo le znotraj skupnosti, v medosebnih odnosih. Drugi ljudje v skupnosti so tisti, ob katerih prepoznamo svoje talente, ob katerih jih razvijamo in katerim jih darujemo. Pripadamo različnim skupnostim: družinam, in teresnim skupinam, delovnim kolektivom, kra jevnim skupnostim, narodnim in mednarodnim skupnostim. Pripadnost čutimo ali pa tudi ne. A dejstvo je, da smo povezani, da pripadamo. V zdravi skupnosti vsak posameznik prejema, a po svojih močeh in skladno s svojimi talenti tudi daje. Med posameznikom in skupnostjo poteka dvosmer na izmenjava. V takšni skupnosti sta prejemanje in dajanje v ravnovesju in skupnost deluje trajnostno. V takšnih odnosih živimo odgovorno državljanstvo in udejanjamo solidarnost z drugimi člani skupno sti. A niso vse skupnosti zdrave. Pričakovanja in zahteve posameznikov do družin, lokalnih oblasti, državih oblasti ali drugih članov skupnosti pogosto presega jo zmožnosti teh skupnosti. V mnogo primerih je več prejemanja od skupnosti kot vlaganja vanje. Vsi
nekaj pričakujemo, malokdo pa bi kaj dal. Posledice so vidne: razpadi družin, prenehanje skupin, preti rana zadolženost držav. Posameznik se bo v skupnosti laže izrazil v polnosti, če bo v njej vladalo svobodno ozračje. Le tako bo lahko v polnosti razvil svoje talente. Živeti v svobo di, brez prisile pomeni, da posameznik sam odloča o tem, kam bo vložil svoje talente in kako. Ko se la hko sam in odgovorno odloča, komu ali čemu bo namenjal davke, komu pomagal, kakšno izobrazbo želi za svoje otroke ... Prav tako kot posamezniki v njih pa svobodno okol je potrebujejo tudi skupnosti. Le s subsidiarnim pristopom, v katerem je posameznikom in skup nostim prepuščena svoboda – in odgovornost – za spopadanje z izzivi časa, je mogoče doseči poln in celostni razvoj vsakega posameznika in vsake skup nosti. To verjamemo. Zato si na Socialni akademiji priza devamo za delovanje v skladu z naslednjimi vred notami: • človekovo dostojanstvo • solidarnost • subsidiarnost • pravičnost • skupno dobro
{4}
v i z z i 3
Ko bi vedeli, koliko človeških potencialov in talen tov zavržemo! Ko bi vedeli, kaj vse bi posameznik še lahko storil za skupnosti – za družino, skupino, pod jetje, kraj, narod, ves svet, če bi se v teh skupnostih počutil bolje nagovorjenega, sprejetega! Če bi bil za življenje v družini, za delo v podjetju, kot državljan deležen ustreznega usposabljanja! Če bi dobil prave spodbude, pohvale in konstruktivne kritike!
10.000 10000 9.000 9000 8.000 8000 7.000 7000 6.000 6000 5.000 5000 4.000 4000 3.000 3000 2.000 2000 1.000 1000 0 0
A kaj, ko nekateri v skupnostih sploh ne željo ali ne zmorejo več živeti!
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Graf 1: Število odseljenih slovenskih državljanov v tujino po letih (vir: Statistični urad Republike Slovenije)
{5}
Tudi tisti, ki ostajajo, izražajo vedno manj zanimanja za skupne zadeve. To ponazarjata spodnja grafa, ki prikazujeta volilno udeležbo na državnozborskih in predsedniških volitvah v času samostojne Slovenije. 100 100 90 90 80 80 70 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0
1992 1996 2000 2004 2008 2011 2014
Graf 2: Volilna udeležba na državnozborskih volitvah v % (vir: Uradni list Republike Slovenije)
100 100 90 90 80 80 70 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0
1992 1997 2002 2007 2012
Graf 3: Volilna udeležba na volitvah za predsednika republike v % (vir: Uradni list Republike Slovenije)
{6}
Volitve pa niso edina oblika družbene participacije. Orodja političnega vpliva prebivalstva so lahko zelo raz nolika, a jih prebivalci žal ne uporabljajo pogosto. Slovenija v tem pogledu zaostaja za večino ostalih držav članic EU.
Stopiti v stik s politikom, državnim ali lokalnim uradnikom (DA 9,1 %) Podpisati peticijo (DA 8,6 %) Delovati v politični stranki ali skupini aktivistov (DA 2,9 %) Nositi značke ali nalepke v podporo neki politični pobudi (2,6 % DA) Udeležiti se zakonitih demonstracij (DA 2,2 % ) Delovati v kakšni drugi politični organizaciji ali zvezi (DA 1,7 %)
00
10 20 30 40 50 60 70 80 90 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 100
Graf 4: Politično udejstvovanje prebivalcev Slovenije v % v letu 2010 (vir: Evropska družboslovna raziskava 2010) Vzroke za nizko družbeno participacijo gre gotovo iskati v nizki stopnji zaupanja v institucije. V letu 2013 so bile različne institucije deležne naslednjih stopenj zaupanja: 100 100 90 90 80 80 70 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0
a o K o ja e o ji ja O e ti v a e a r a e jsk vstv KP lstv lici blik Evr edi uni AT dišč dika erke prav vlad lad i zbo dišč rank o V n So st M ka N so in C u ik V dra Šo Po epu a n s S e o av r n Z p n v s ed rž čn o v ik a i r a t ž D n t d li d Ev Dr Pre Us se Po d e Pr
Graf 5: Zaupanje v osrednje državne in družbene ustanove v % (vir: Politbarometer, 2013)
{7}
Kako zvišati raven družbene participacije in zaupanja? Postavimo vprašanje drugače! Koliko ur državljanske vzgoje ste bili deležni v času svoje izo braževalne poti? Kaj se je v okviru teh ur dogajalo? Ste bili nagovorjeni k prispevku skupnosti? Ste bili spodbujeni k udejstvovanju v družbi? So vam pove dali, da imate edinstvene talente? Ste že odkrili, ka teri so to?
Smo sposobni kritičnega pogleda na svet okoli sebe? Se informiramo iz več različnih medijev? Nam je jasna lastniška struktura in s tem interesi posa meznih medijev, preko katerih pridobivamo infor macije? Razumemo logiko njihovega delovanja? Jim zaupamo?
Utrinek z delavnice Človekove pravice v fokusu na Debelem rtiču
Izdelava grafitov v ČMC Bežigrad
{8}
p
o v t s n a l s o p 4
Mladim in odraslim pomagamo, da kot odgovorni drĹžavljani pustijo svoj edinstven peÄ?at v (civilni) druĹžbi.
{9}
0
popotniskonovinarstvo.si
SOS
25. 9. - 4. 10. 2014
vodim, torej sem
{ 10 }
ustvari ďŹ lm
a j č o r d o p
a l de 5
Socialna akademija deluje na petih področjih: mladinsko delo, izobražeanje, inkubator, multi medijski center in kultura.
mladinsko delo Imamo status delovanja v javnem interesu na po dročju mladine. Mladim pomagamo, da na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k svojemu vključe vanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Smo ena od pre poznavnejših organizacij v mladinskem sektorju v Sloveniji in v letu 2014 nam je bil priznan tudi pose ben pomen na področju razvoja mladinskega dela s strani Urada RS za mladino. Prepoznavni programi v letu 2014: • Popotniško novinarstvo • 10 ključnih stvari • Enjoy Your Rights • Ustvari film
izhajamo iz izkustva posameznika. Na učenje gle damo kot na dialog, v katerem je vsak lahko učitelj in vsak učenec. Trdimo, da se znanje ustvarja skozi skupinske procese. V naših vrstah je nekaj men torjev študijskih krožkov, sodelujemo pa tudi z več zasebnimi in javnimi izobraževalnimi ustanovami, npr. z Andragoškim centrom Slovenije. Pepoznavna programa v letu 2014: • videonaklik.si • Nikodemovi večeri (v sodelovanju z Unipasom)
Inkubator Pod tem pojmom združujemo vse dejavnosti, s katerimi neposredno pomagamo civilnodružbe nim skupinam pri njihovem delovanju. Nudimo jim prostor, najem in izposojo opreme, mentorstvo, svetovanje, promocijske priložnosti, priložnosti za mreženje in izobraževanje vodilnih kadrov. Najbolj prepoznaven projekt v okviru inkubatorja je Social ni teden. Prepoznavni programi v letu 2014:
izobraževanje
• Socialni teden
Dejavni smo na področju vseživljenjskega učenja za odgovorno državljanstvo. V dejavnosti neformal nega izobraževanja vključujemo predstavnike vseh generacij ter s tem krepimo tudi medgeneracijsko učenje in sodelovanje. Pri izobraževalnih aktivnostih
• Mladinski delavec • Vodim, torej sem
{ 11 }
Multimedijski center
Kultura
Medije in multimedijsko tehnologijo prepozna vamo kot ključna orodja pri krepitvi odgovornega državljan stva. Multimedijski center tako deluje na treh področjih: spodbuja medijsko pismenost državljanov, krepi njihovo izrazno ustvarjalnost ter z mnogimi videoposnetki predavanj, okroglih miz in ostalih dogodkov posameznikom omogoča izo braževanje na daljavo.
Zavedanje lastnih korenin in pripadnost različnim skupnostim je za nas temelj, na katerem sloni odgo vorno državljanstvo. S pomočjo kulture prispeva mo k poznavanju naravne in kulturne dediščine naroda ter k umestitvi posameznikov in skupin v zgodovinski kontekst in širše okolje.
Prepoznavni programi v letu 2014: • videonaklik.si
Prepoznavna progrma v letu 2014: • Spominjanje in sprava • Umetnost izkustva
• izposoja multimedijske opreme • Ustvari film • Popotniško novinarstvo
{ 12 }
š
j a k ne
k l i v e št 6
189
5.193
število dogodkov v letu 2014
število udeležencev na dogodkih
1.919
10,2 povprečno trajanje različnih dogodkov v urah
trajanje vseh dogodkov skupaj v urah
{ 13 }
27
39
povprečno število obiskovalcev na dogodek
število posvetov, konferenc in usposabljanj, ki so se jih udeležili sodelavci Socialne akademije in so jih pripravili drugi; od tega 22 v tujini
2.000
10 število izdanih publikacij
število udeležencev Socialnega tedna na dogodkih drugih organizacij
223
67
število videoposnetkov z dogodkov
število avdio-vizualnih izdelkov, ki so jih na delavnicah ustvarili mladi
130.621
199
število ogledov videov v zadnjih 12 mesecih
število novih naročnikov na kanalu Youtube
{ 14 }
Dogodki v številkah
Vrsta dogodka
Število tovrstnih dogodkov
usposabljanje posvet / konferenca krajši javni delavnica mednarodni svetovanje moderiranje kulturni
42 11 41 59 13 9 2 11
Povprečno trajanje tovrstnega dogodka v urah 21,0 6,1 3,1 4,2 35,5 3,2 5,0 9,6
Povprečno število udeležencev na tovrstnih dogodkih 20 33 53 21 5 2 11 27
Svetovni splet
Mednarodno
Na Socialni akademiji smo v letu 2014 vzdrževali 7 lastnih spletnih mest:
V letu 2014 je preko Socialne akademije na dogod ke v tujino odšlo 70 udeležencev (en udeleženec je lahko štet večkrat). Vsi obiski dogodkov razen dveh (Južna Koreja in ZDA) so bili izvedeni v Evropi. Na jdaljše bivanje v tujini je trajalo 20 dni.
• socialna-akademija.si • socialniteden.si • popotniskonovinarstvo.si
V Slovenijo je na različne dogodke v organizaciji So cialne akademije prišlo 77 udeležencev iz tujine.
• bpjournalism.eu • videonaklik.si • 10kljucnihstvari.si • promoteproject.com Redno smo vzdrževali 2 računa na Facebooku: • SocAkadem • popotniskonovinarstvo Občasno tudi račun: • spomin.sprava Prisotni smo na Twitterju in storitvi ISSUU. Približ no 2x na mesec preko elektronske pošte razpošljemo obvestila Socialne akademije.
{ 15 }
Na spodnjem zemljevidu je predstavljen le majhen delček dogajanja, ki je bilo v letu 2014 resnično razpršeno po vsej Sloveniji. Številni dogodki, ki so se odvijali v Ljublja ni, niso predstavljeni, prav tako tudi ne 84 dogodkov le tošnjega Slocialnega tedna, ki so se odvijali v prestolnici in še v 44 krajih po Sloveniji!
Brežice, delavnica Človekove pravice v fokusu v Mladinskem centru Brežice
Abitanti, izkustveno vodenje Abitanti, odmaknjena vasica vabi
Debeli rtič, delavnica Človekove pravice v fokusu v Mladinskem letovišču Debeli rtič
Ajdovščina, usposabljanja o vodenju kampanj in zagovorništvu v okviru mladinskega projekta Mladi v skupnosti brez ovir
Grad, izkustveno vodenje Odkrivanje zakladov v grajskem parku
Brje, izkustveno vodenje Brje na Vipavskem Celje, izkustveno vodenje SAMA, podoba Alme Karlin Črenšovci, usposabljanje za mladinske voditelje o delu s starši
Jesenice, delavnica Človekove pravice v fokusu v Mladinskem centru Jesenice
Ankaran, usposabljanje za mladinske delavce Biti učinkovit vzgojitelj današnji mladini Bohinjska Bistrica, filmski tabor za mlade Posnemi svoj prvi film
Slovenj Gradec Jesenice
Mozirje
Velenje
Bohinjska Bistrica Kranj
Celj
Kamnik
Sveti Duh Smlednik
Trbovlje
Litija
Ljubljana
Nova Gorica
Stična Otlica
Miren Brje
Ajdovščina Vipava Rakek Postojna Ribnica
Debeli rtič Ankaran
Pregara Abitanti
{ 16 }
Kančevci, izvedba predavanja na Katehetskem simpoziju
Ljubljana, festival popotnikov in popotniškega novinarstva Bivak
Kidričevo, usposabljanje o komunikacijskih veščinah v okviru mladinskega projekta Mladi v skupnosti brez ovir
Maribor, usposabljanje o vodenju mladostnikov
Kranj, lokalna izvedba festivala Bivak
Miren, izobraževalna delavnica na Katehetskem simpoziju
Litija, delavnica Človekove pravice v fokusu v Mladinskem centru Litija
Mozirje, popotniška delavnica Multi-kulti potres o kritičnem pristopu do potovanj za Skavtsko mrežo
Grad Kančevci
Veržej
Črenšovci
Maribor
Kidričevo
Nova Gorica, novinarska delavnica za dijake na Gimnaziji Nova Gorica
Slovenske Konjice
Postojna, gostovanje na okrogli mizi Mladinsko delo kot del trajnostnega razvoja lokalne skupnosti Pregara, izkustveno vodenje Lipov list
je
Rakek, predavanje Pomagam graditi boljšo Cerkev in družbo? Ribnica, predstavitev Popotniškega novinarstva v knjižnici Miklova hiša Slovenj Gradec, pogovorni večer Moja evropska zgodba z dr. Romano Jordan in Ivanom Gačnikom Smlednik, delavnica 10 ključnih stvari z animatorji Župnije Smlednik Brežice
Stična, predstavitev programov Socialne akademije za mlade na Stični mladih Sveti Duh, zaključni seminar Socialnega tedna Nove besede – nova dejanja – večji učinek Trbovlje, delavnica Človekove pravice v fokusu v OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Velenje, predstavitev Popotniškega novinarstva v TVoddaji Čas za nas - Mladi za Veleje Vipava, usposabljanja o državljanski kulturi na Škofijski gimnaziji Vipava Otlica, izkustveno vodenje Gori na Gori je okno Vržej, izkustveno vodenje Zemljanke v Veržeju
{ 17 }
p
Pripravljalna ekipa Socialnega tedna v akciji
Gledališka skupina Marta Marta
{ 18 }
a n k e n i uč
a k i n z e m a s o p 7
o b ž u r in d
”
Udeleženci pridobivajo nova znanja in veščine ter širijo socialni kapital ❧
dejavnikov, ki so ali pa še vplivajo na delitve, ki se pojavljajo v Sloveniji.
„Pri videospotu je potrebno zelo veliko usklajevanja – potrebno je uskladiti filmsko ekipo, band oz. zbor, skupaj z zborovodjem v našem primeru, in igralce. To zahteva veliko organizacijskih sposobnosti, zmožnosti prilagajanja in tudi čut za sočloveka. Ob vseh teh sposobnostih, ki sem jih imela priložnost razvi jati, sem nadgradila tudi svoje znanje ustvarjanja kakovostnih videoposnetkov. Menim, da smo s svojo zgodbo v videospotu ljudem dali misliti, kako povezano je lahko vse. Kako moje dejanje vpliva na dejanje nekoga drugega. Upam, da bodo zaradi našega videospota ljudje kdaj naredili kakšno prijazno dejanje več.” Špela Lavrič | udeleženka usposabljanja Ustvari videospot
❧ „Sem udeleženec skupine SOS – spominjamo, opominjamo, spreminjamo, v kateri mladi snemamo dokumentarne filme na temo delitev v Sloveniji. V skupini sem imel možnost sodelovati pri kar nekaj predavanjih, pogovorih, diskusijah, opažanjih, kritiziranjih, iskanjih problemov in možnih rešitev. Poskusili smo pridobiti nekakšen oris dogajanj v slo venskem politično-sociološko-zgodovinskem prostoru. Uspel sem nadgraditi svoje poznavanje določenih
Zanimive so bile debate in različni pogledi sodelavcev, ki so se odražali v teh debatah ter tako pomagali ustvariti neko širšo sliko teh delitev. Hkrati pa sem sam pri sebi ugotovil, da je sam problem teh delitev zelo globok in širok. Zaključil bi z mislijo, da delitve nimajo smisla in tisti, ki je deljen, bo tudi delil.” Andrej Klanjšček Somer | član skupine SOS
❧
„Na izobraževanju sem pridobila nekaj novih pogledov in spoznanj, pa tudi potrditev svojega razmišljanja o doživljanju in raziskovanju naše Slovenije. Predavanja so bila zanimiva, prav tako teme, ki smo jih poslušali. Zagotovo je marsikateri nagovor vplival na zavedanje, v kako čudoviti državi živimo. S svojim delovanjem kot izkustveni vodiči pa lahko tvorimo zdrava jedra družbe, ki bodo vplivala na lepšo in prijaznejšo državo. Takšno, ki bo vlivala upanje in zaupanje v prihodnost. Največ pa so mi dale oblike dela, v katerih sem se dejavno vključevala in tako pridobila izkušnjo na lastni koži. Hvala za to priložnost in izkušnjo.” Marta Sekolonik | udeleženka usposabljanja izkustvenih vodnikov
{ 19 }
” ”
❧
„Evropski mladinski tedni (EYW) se mi zdijo že kar daleč, se pa, ko vidim sončni zahod, še vedno spomnim, kako sva s Katerino stali v zastekljeni knjižnici in občudovali ljubko nemško mesto Heppenheim v zlatordečih odtenkih zahajajočega sonca. Želela ga je fotografirati, pa ji je na telefonu zmanjkalo spomina. V smehu sem ji dejala, naj prizora ne shranjuje v telefon ampak v glavo! Vse je bilo v glavi 50 mladih iz 10 različnih držav. Kako veliko moč imamo, ko v iskanju rešitev staknemo glave! Hvaležna sem Socialni akademiji, ki mi je omogočila udeležbo na EYW. Mogoče za vas ne bi bilo razlike, če pri projektu ne bi sodelovali, zame pa bi to pomenilo malo manjše obzorje, malo ožje razmišljanje in malo trše srce.” Ema Meden | udeleženka Evropskih mladinskih tednov
❧ „Festival Bivak je pri vseh sodelujočih pustil pečat. Bili smo učitelji drug drugemu in svetu. Lahko rečem, da sem preko organizacije festivala spoznala, koliko truda je potrebnega za majhne, vendar pomembne spremembe. Na ravni novih praktičnih znanj in kompetenc pa sem se z delom učila organizacije, logistike, promocije idr. Lahko rečem, da sem zaradi festivala bolj kompeten tna za tovrstno delo in ne le, da teoretično vem, kako se zadevam streže. Učni proces, ki smo ga kot ekipa doživljali skupaj, nas je povezala in vplivala na rast naše socialne mreže. Ko se bom v prihodnosti odločala za sodelovanje pri kakšnem projektu, bom vedela, na koga se lahko obrnem.” Sanja Despotović | koordinatorka lokalnega kluba popotniškega novinarstva ter prostovoljka pri festivalu Bivak
❧ „Udeležila sem se štirih od petih delavnic v okviru izobraževanja Vodim, torej sem. Vodim mikropodjetje. Čeprav je večji del mojih delovnih obveznosti sestavljen iz upravljanja in tudi proizvajanja, sem se na izobraževanju zavedla, da nikoli ne smem pozabiti na pristno vodenje. Predvsem v smislu ohranjanja in prečiščevanja poslanstva in vizije podjetja ter nenehnega usmerjanja v pravo smer. Zunanjim sodelavcem želim v prihodnosti poveriti več nalog oz. to storiti bolj sistematično, kot sem do sedaj. Na izobraževanju sem spoznala kar nekaj uporabnih
metod skupinskega načrtovanja in vrednotenja. Če sem do zdaj vodstvene dejavnosti opravljala bolj ali manj intuitivno, sem po tem izobraževanju opremljena z orodji za bolj zavestno in organizirano vodenje.” Katarina Čobec | direktorica Založbe Emanuel in udeleženka delavnic Vodim, torej sem
Skupine in organizacije s pomočjo Socialne akademije nadgrajujejo svoje delovanje ❧ „V društvu za pomoč z umetnostjo Plus5 si že nekaj let prizadevamo za vključitev v socialni inkubator v Ljubljani, saj si želimo v prihodnosti registrirati socialno podjetje. Letos julija smo se zato obrnili na Socialno akademijo. Njihov inkubator je bil žal zaseden, smo pa z njihovo pomočjo lahko najeli v nadstropju višje prostor za naše društvo. Prostor je dovolj velik, da lahko šivamo, ustvarjamo, slikamo in prirejamo delavnice, obenem pa je to tudi naša pisarna. Sodelovanje se je še poglobilo septembra v okviru Socialnega tedna. V učilnici Socialne akademije smo priredili razstavo, sama pa sem tudi obiskala delavnico o uporabi socialnega omrežja Podio. Sodelovanje s Socialno akademijo je naši slikarski skupini Figura omogočilo predstavitev širši javnosti. Na delavnici reJeans v okviru Socialnega tedna pa se nam je pridružilo nekaj novih obiskovalk, ki so izrazile željo po nadaljnjem sodelovanju. Hvala Socialni akademiji za vso podporo in veselimo se sodelovanja tudi v bodoče.” Ines Kokalj | društvo Plus5
❧ „Sodelovanje s Socialno akademijo prinaša v naše malo združenje predloge za zanimive projekte, ki jih potem uresničimo na lokalni ravni. Že nekaj let sodelujemo v okviru Socialnega tedna, v letu 2014 pa smo sodelovali tudi pri projektu Moja Evropska zgodba. Sodelovanje pri Socialnem tednu je namenjeno kre pitvi civilne družbe v Sloveniji, predvsem tiste na lokalni ravni. Projektni vodje pri Socialni akademiji odlično pripravijo uvodne okrogle mize in zaključne seminarje.” Ivan Gačnik | Kolpingova družina Stari trg in predsednik Kolpingovega združenja Slovenije
{ 20 }
❧ „Socialna akademija je za ekipo mladinskega centra, ki deluje v okviru našega zavoda, vodila proces razvoja sistema usposabljanja naših kadrov – mladinskih voditeljev in delavcev. Z njihovo pomočjo smo opredelili stopnje mladinskih delavcev, potrebne kompetence in vsebine, ki jih morajo posamezniki – prostovoljci ali zaposleni – na določeni stopnji spoznati. Sistem je tudi dejansko zaživel v praksi! Na njegovi osnovi smo letos razvili dva modula: enega za prostovoljce in drugega za mladinske delavce. Vsak modul (6 srečanj) smo tudi enkrat izvedli – in to pretežno z lastnimi izvajalci! Razvoj sistema usposabljanja je sodelavcem dal obilo samozavesti in motivacije. Na svoje delo so začeli gledati z druge perspektive. Dobili so potrditev, da dobro delajo. Del tega znanja v sodelovanju z regionalnim stičiščem nevladnih organizacij zdaj že ponujamo tudi drugim društvom.” Alenka Urbanc | v. d. direktorice Zavoda za kulturo, mladino in šport Litija
❧ „Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine in Socialna akademija sta v letu 2014 dejavno sodelovala pri nekaj različnih projektih. V začetku leta smo nadaljevali s procesom opredelitve identitete našega društva, proces, ki se je začel že pred nekaj leti, pa je žal zastal. Kot pozitivni učinek tega procesa lahko vidimo predvsem to, da lažje in bolj učinkovito delujemo znotraj društva. Je pa to še vedno odprta naloga in upam, da jo bomo v letu 2015 uspešno zaključili. V sklop tega sodelovanja spada tudi predstavitev in implementacija spletnega orodja Podio za interno upravljanje društva. Na podlagi tega smo že uspeli delno zmanjšati število e-poštnih komunikacij in dobiti več pregleda nad dokumentacijo.” Tone Česen | direktor kolegija Društva SKAM
S kakovostnimi partnerji je mogoče delati več in bolje ❧ „S ponudbo delavnic Človekove pravice v fokusu smo pritegnili interes vodstva Gimnazije Jesenice, ki je podprlo naš predlog, da dijakom v neformalnem okolju, v prostorih mladinskega centra, ponudimo neformalne izobraževalne vsebine, ki jih kurikulum ne vključuje, so pa bistvene za razumevanje pomembnosti spoštovanja človekovih pravic.
vsem k razmišljanju o človekovih pravicah, pa je bil praktični del zanje izziv in možnost ustvarjalnega izražanja svojih zaznav in dojemanja pomena le-teh v vsakdanjem življenju. Verjamemo, da bo ta izkušnja pozitivno vplivala na njihova ravnanja kot tudi na interes do podobnih priložnosti neformalnega izobraževanja.” Lili Tkalec | vodja OE Mladinski center Jesenice
❧ „Socialna akademija je bila izjemen partner v projektu ILEAC. Bili so zelo inovativni in v svoj del projekta, ki je obsegal seminarje, delavnice in natečaj za najboljšo evropsko zgodbo, vključili tako udeležence iz mest kot tudi tiste s podeželja. Socialna akademija ima široko medgeneracijsko socialno mrežo, ki je sodelovala v razpravah, razmišljanjih in odkrivanjih naše skupne evropske dediščine in današnjih evropskih integracij. V projektu so bili ves čas proaktivni. Partnerje so spodbujali s projektnimi idejami in predlagali inovativne strategije. Knjižica Moja evropska zgodba, ki jo je Socialna akademija v tem projektu pripravila, je samo eden od primerov njihove subtilnosti, strokovnosti in osredotočenosti na rezultate.” Marco Alfieri | vodja projekta Intergenerational Learning for Active European Citizenship (ILEAC)
❧ „V zadnjem letu je imela naša skupina priložnost sodelovati s Socialno akademijo ob različnih priložnostih. To so bili lepi trenutki izmenjave ustvarjalnosti in človečnosti. Zahvaljujoč dvema projektoma smo lahko skupaj pripovedovali zgodbe mladih Evropejcev (projekt Young Faces of Europe) ali spodbujali družbo k aktivnemu premisleku o pomenu človekovih pravic (projekt Enjoy Your Rights). To so bile priložnosti, ko smo lahko širili vizijo Evrope, ki je ne ustvarjajo države, pač pa ljudje. Osebe, ki se srečajo, se spoznavajo, se občasno soočajo z raz ličnostjo, a ki znajo hkrati to tudi prerasti in sodelovati v snovanju združene celote, v kateri kultura in zgodovina vsake enote bogatita kulturo in zgodovino vseh.” Francesco Rossi | Italija, vodja projekta Enjoy Your Rights
Če so bili dijaki v teoretičnem delu spodbujeni pred-
{ 21 }
”
In kako se učinek Socialne akademije na družbo vidi od zunaj? ❧
„Koristen učinek Socialne akademije in letošnjega festivala Bivak vidim v programu, ki za razliko od zabav, na katere vabijo turistične agencije, vendarle ni krepil samo ustaljenih stereotipov o svetu onkraj domačih konjskih plašnic. Ampak je prav s sodelovanjem bolj izkušenih in razgledanih gostov skušal usmeriti pozornost mladih popotnikov z digitalno tehniko v nahrbtnikih – od komercialnih atrakcij razvrednotenega in razprodanega sveta – na destinacije, ki so za preživetje splošne človeške občutljivosti veliko pomembnejše. Ni lahko, v resnici je najteže potovati in poročati ravno s potovanj k sebi. Ko si pri sebi, namreč ne moreš več lagati in zavajati, kot hočejo od tebe tisti, ki nočejo, da se vseh več kot sedem milijard staroselcev v vseh kulturah po vseh kontinentih na planetu zave svojih korenin. In razvija naprej vse svoje čudovite potenciale, darovane od začetka Življenja v našem skupnem vesolju …” Tomo Križnar
❧ „Čestitke za organizacijo in vodenje posveta o vlogi umetnosti v spravnem procesu! V času, ko se zdi, da govorimo eden mimo drugega, me je, čeprav smo tudi na posvetu včasih govorili eden mimo drugega, presenetilo predvsem, koliko različnih ljudi se lahko zbere in pogovarja na isto bolečo temo. Občutek sem imel, da je bil to forum, ki gre v pravo
Bivak, festival popotnikov in popotniškega novinarstva
smer. Je korak v dolgotrajnem raziskovanju težke resnice in način, kako svoje doživljanje približati drugemu. Kako svojo zgodbo deliti s svetom in prostor, kjer je mogoče prisluhniti. Verjetno je bil tudi kak negativen odziv. Glede slednjih vam želim sproščenosti, empatije in odločnosti!” Robert Dolinar | jezuit in arhitekt
❧ „Krščanski družbeni nauk, ki se je razvijal skozi celotno prejšnje stoletje, posebno pa po drugi svetovni vojni, danes že tvori neprecenljivo dediščino zahodne družbene in demokratično usmerjene misli. Socialna akademija je v slovenskem prostoru najprej pomembna zato, ker to dediščino ohranja in posodablja. Za določene nove teme kot npr. aktivno državljanstvo, družbena participacija, novi pristopi k tu rizmu in novinarstvu, dinamika skupin, voditeljstvo v civilni družbi pa se je Socialna akademija v slovenskem prostoru uveljavila kot eden najbolj kompeten tnih akterjev. To kompetenco kljub tradicionalno ostri delitvi na katoliško in nekatoliško vse bolj prepoznavajo v celotnem slovenskem prostoru. Tako pridemo do druge točke, po kateri prepoznavamo pomembnost Socialne akademije: zmožnost dialoga. Na nekaterih njihovih dogodkih se srečujejo politične in idejne sredine, ki se v naši družbi zelo težko srečajo, kaj šele pogovarjajo. Ta tip dialoškosti je v Sloveniji trd oreh, zato sta delo in umestitev Socialne akademije v našem okolju toliko bolj na mestu.” p. mag. Branko Cestnik | tajnik Slovenskega pastoralnega sveta
Pet knjižic iz nove zbirke Vodim, torej sem
{ 22 }
i š j e n d i najv
i k ž e s do 8
Bivak 2014 – festival popotnikov in popotniškega novinarstva
Izdaja 5 knjižic v novi knjižni zbirki Vodim, torej sem
Dogodke festivala, ki smo ga v novembru 2014 izv edli prvič in za katerega upamo, da bo tradicionalen, je obiskalo okoli 300 ljudi. Njegov namen je bil pod preti razvoj metode popotniškega novinarstva, ki jo na Socialni akademiji razvijamo že od leta 2009, v letu 2014 pa ob podpori Evropskega socialnega skla da še posebej intenzivno.
Knjižna zbirka Vodim, torej sem, vzpostavljena v letu 2014, je v prvi vrsti namenjena voditeljem v civilni družbi: v skupinah, gibanjih, civilnih pobu dah in nevladnih organizacijah, prav pa utegne priti tudi voditeljem v drugih okoljih, npr. v podjetjih, družinah ali politiki.
Ne gre za klasičen popotniški festival, saj potovanja pri podajanju vsebin služijo le kot vstopna točka. Prek njih so obiskovalci vstopili v druge kulture, razmišljali o problematiki migracij, onesnaževanja, človekovih pravic ... Vse to pa se je delilo v živi knji žnici, na stojnicah nevladnih organizacij, ob kuli naričnih specialitetah različnih kultur, na srečanjih s prepoznavnimi gosti (Tomo Križnar, Vlasta Nuss dorfer, Arne Hodalič), ob ogledu filmov, predstav in predavanj. Festival je pripravila ekipa 20 mladih, ki se je ob tem aktivno usposabljala za projektno delo v nevladn ih organizacijah in delo z mladimi. Njihove novo pridobljene kompetence in izjemna motivacija so dober obet tudi za izvedbo festivala v prihodnjem letu.
Letos smo v zbirki izdali pet knjižnih naslovov: • Urška Mali Kovačič, Mentorstvo: pomoč pri razvoju posameznika in organizacije. • Aleš Čerin, Poverjanje: kako naj voditelj spusti iz rok? • Tone Lesnik, Mojca Perat, Matej Cepin, Organiziranje javnih dogodkov: Kako načrtovati, da česa ne pozabimo? • Matej Cepin, Vizija: Ko veš, kam vodiš. • Frédéric Raphaël Duret-Nauche, Vodenje kampanj: Pot mojega sporočila. Vsaka od knjižic z ličnim oblikovanjem vabi bralca k refleksiji svojega stila vodenja na dotičnem podro čju. Naslovi se skladajo s ponudbo petih 10-urnih delavnic, ki smo jih v letu 2014 prav tako razvili in vsako po dvakrat izvedli. Avtorji v svojih besedilih teoretične koncepte dopol njujejo vsak s svojimi praktičnimi izkušnjami, bralca pa na več mestih izzivajo tudi z vprašanji za refleksijo.
{ 23 }
4
Ekipa udeležencev snemalne odprave v Albanijo v kraju Berat
Izkustveni vodniki v kraju Grad v Prekmurju
Poleg vseh izvodov, ki so bili udeležencem razdelje ni na delavnicah in kot darilca na drugih projektih, je bilo v prvih treh mesecih od uradne predstavitve prodanih že več kot 100 knjižic.
Usposabljanje izkustvenega vodenja
Poletna odprava na snemanje dokumentarnega filma v Albanijo Konec poletja je skupinica 8 drznih filmskih nav dušencev krenila v Elbasan, Albanijo, kjer smo obiskali misijon z imenom Trenutek sreče, ki ga vodi s. Slavka Cekuta. V stiku smo bili predvsem z dekle ti, najstnicami iz socialno ogroženih okolij. Nastala sta dva kratka filma, eden po zasnovi več scenari jev, ki so jih napisala prav dekleta, drugi pa se osre dotoča na problematiko emancipacije ženskega spo la v Albaniji. Poleg teh dveh filmov smo posneli tudi dokumentarec o položaju in viziji mladih v Albaniji. Po vrnitvi je skupina ohranila navdušenje, ki ga je prinesla iz Albanije. Zato so pod mentorstvom mul timedijskega centra izvedli dve predstavitvi proje kta, albansko izkušnjo pa smo v okviru Socialnega tedna uspešno nadgradili tudi v akcijo zbiranja šol skih potrebščin za misijon. Izkušnja Albanije je udeležencem in vsem, ki so prišli z nami v stik, podrla kar nekaj lažnih predstav in predsodkov, ki si jih ustvarjamo o soljudeh, najsi bodo v sosednji ali oddaljeni državi, v drugačnem verskem ali političnem taboru.
Razširjeno mnenje je, da – za razliko od znanosti, financ ali tehnike – umetnosti ni potrebno razume ti, ampak jo je dovolj občutiti in doživljati. A to ne drži, saj nam ‘občutek’ za umetnost in sposobnost stabilnega vživljanja vanjo nista dana neposredno, ampak si ju moramo šele pridobiti. Zakaj? Zato, ker je umetnost nekaj umetnega, nekaj, kar odstopa od vsakdanjega, ‘naravnega’ odnosa do stvari. Med umetnikovim odnosom do sveta in odnosom do stvari v vsakdanjem življenju je takšna razlika kot med vrvohodčevo in navadno hojo. Navadno hojo obvladamo vsi, če hočemo postati vrvohodci, pa se moramo za to potruditi, pravi eden predavateljev na usposabljanju izkustvenega vodenja, Jože Muhovič. Usposabljanje izkustvenega vodenja, ki smo ga raz vili v letu 2014 in v tem letu tudi dvakrat izvedli, skuša praktično pokazati, kako je mogoče izvesti prestop iz običajnega v umetniško doživljanje. Pro gram je s pripravo izkustvenih izletov doslej zakl jučilo 12 udeležencev. Na izletih udeleženci in novi vodniki širijo svoja spoznanja in opozarjajo na kul turno dediščino Slovenije. Občutenje in doživetje umetnosti je lastnost, ki pri pada naravi človeškega bitja in se pojavlja v vseh zgodovinskih dobah. Duhovna vsebina in občutenje umetnosti sta od nekdaj navdihovala umetnost in poleg želje po spoznanju pomenita najpomembnejši vir človeške ustvarjalnosti, ki jo izkustveni vodniki širijo in gradijo z okolico, pa naj bo to srečanje z
{ 24 }
Na snemanju videospota Prišla je z vzhoda
Dogajanje v naši ‘Podmornici’
Almo Karlin, odkrivanje skrivnostne vasice Abitan ti, obujanje zgodb v grajskem parku, spoznavanje simbolov in pomena svetnikov in cerkva, srečanje z naravo nekoliko drugače.
nimo samo Kekca in Vesno, slovenska filma, ki sta nastala v preteklosti, ko je Filmski studio Viba film tu imel svoje prostore. To je bil čas pred Socialno akademijo.
Usposabljanje Ustvari videospot Združiti glasbo in sliko – dve umetnosti, ki sami zase nagovarjata toliko ljudi! Končni produkt je vi deospot. Danes, ko je predstavitev na spletnih medijih najmočnejša oblika promocije, je to zaželen izdelek za vsako glasbeno skupino. Mlade filmske navdušence, ki so želeli poglobiti svoje znanje, smo povezali z raznolikimi glasbeniki: gospel zborom, in dvema skupinama duhovno rit mične in pop-rock glasbe. Končni izdelki – 4 novi videospoti – predstavljajo novo raven multimedi jskih produktov na Socialni akademiji, saj niso več na začetniški ravni. Navdušujoča pa je tudi njihova vsebina, saj besedila pesmi obravnavajo človekove pravice. Oboje potrjuje tudi visoko število ogledov na YouTube-kanalu.
Podmornica – prostor kulturnih ustvarjalcev
V času našega delovanja pa Podmornica nudi za točišče in delovni prostor različnim kulturnim ustvarjalcem. V začetku, v še nezavidljivem stanju potrebne prenove, so je tu odvijala montaža večkrat nagrajenega dokumentarca Pedro Opeka, dober prijatelj. Tudi večina video- in avdioprodukcije So cialne akademije nastaja v Podmornici. Sedaj, po prenovi, se tu srečujejo gledališčniki skupine Mar ta, Marta, svoje strategije načrtujejo različne ne formalne skupine, med njimi SOS (spominjamo, opominjamo in spreminjamo). Podmornico si je kot prostor delovanja izbrala tudi novonastala skupina – bralni klub. V decembru je začela s ciklom večerov Zgodbe iz Podmornice. Podmornica iz svojih prostorov na površje na plavlja kritična besedila posameznikov, zanimive videoposne tke, satirične prizore dramskih iger, zadovoljne posameznike. Rdeči trosed izmeno ma nudi počitek in uteho tako otročičem, da jih matere diskretno nahranijo, kot predavateljem, da si privoščijo oddih. Vabljeni po navdih in oddih v Podmornico.
Že samo ime pove, da je nekje globoko skrita. Naša Podmornica je ugnezdena v medetažni prostor Rezidence sv. Jožefa. Je prostor, ki ga uporablja So cialna akademija in ima pestro zgodovino. Naj ome
{ 25 }
Na posvetu o vlogi umetnosti v spravnem procesu predava ddr. Igor Grdina
Utrinek z delavnice Človekove pravice v fokusu na Debelem rtiču
Posvet Vloga umetnosti v spravnem procesu
Projekt Enjoy Your Rights
Socialna akademija je januarja 2014 skupaj z Zbor nico za arhitekturo in prostor Slovenije in Akademi jo za glasbo Univerze v Ljubljani priredila posvet, s katerim je odprla prostor za pogovor o vlogi umet nosti v spravnem procesu. Povod za to je bila izbira idejne zasnove novega osrednjega spomenika žrt vam vseh vojn v Sloveniji, ki naj bi ga postavili ob Kongresnem trgu v Ljubljani. Glede na številno in raznoliko udeležbo (prisotnih je bilo okoli 90 ljudi iz različnih civilnodružbenih, političnih in strokovnih logov) ter glede na odzive med udeleženci in v medijih ocenjujemo, da je imel posvet več pozitivnih učinkov na širšo skupnost. Prvič, bil je korak v smeri večje angažiranosti civilne družbe v spravnem procesu in za spravni proces v Sloveniji. Drugič, pokazal je, da se ljudje s politično in ideološko različnih bregov lahko srečajo v istem prostoru ter se o težkih in bolečih vprašanjih slo venske preteklosti med seboj kulturno pogovarjajo. Tretjič, različnim državnim, političnim in civilno družbenim akterjem je posvet pomenil spodbudo za nadaljnje delo na tej pomembni, a občutljivi temi. Na Socialni akademiji to delo z različnimi pobu dami in programi nadaljujemo v okviru programa Pedagogika spominjanja in sprave.
Namen projekta Enjoy Your Rights, ki ga vodi nemš ki partner Starkmacher in v katerem poleg Socialne akademije sodeluje še 5 držav EU, je s pomočjo splet nih socialnih omrežij spodbuditi mlade k izražanju o Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Mladi preko ustvarjanja videoposnetkov odgovarjajo na tri vprašanja: ‘Kaj vidiš? Kaj misliš? Kaj še čakaš?’ Na krajših in daljših delavnicah jih preko dveh delov: teoretično-izkustvenega na temo človekovih pravic in praktičnega na temo videoprodukcije, povabi mo, da se seznanijo z Listino, se pogovorijo, kat ere nepravilnosti se dogajajo v njihovi okolici in na to temo posnamejo bolj ali manj dodelan video – odvisno od dolžine usposabljanja oz. delavnice. Udeleženci, ki jih je bilo v okviru tega projekta že več kot 200, so pridobili kompetence predvsem z dveh področij: s področja kritičnega razmišljanja in videoprodukcije. Obe področji skupaj pa tvorita profil državljanskega novinarja. Po delavnicah pogosto dobimo navdušene odzive tako mladih kot tudi mentorjev (učiteljev, mla dinskih delavcev ...) Med najvidnejše dosežke leta 2014 pa ta projekt uvrščamo tudi zato, ker je že sama ideja zanj nastala na mednarodnem usposabljanju e-nclusion, ki smo ga v januarju 2013, torej približno 2 leti nazaj, prip ravili na Socialni akademiji.
{ 26 }
Mladi novinarji v akciji na grajskem hribu
Uvodna okrogla miza Socialnega tedna
Otroški počitniški teden Jaz, novinar
84 dogodkov Socialnega tedna 2014
Poletne počitnice so prinesle kar nekaj sprememb. Počitniškega tedna Jaz, novinar, ki je potekal od 7. do 11. julija 2014 v prostorih Socialne akademije, se je udeležilo 11 otrok, starih od 6 do 15 let.
Šesti Socialni teden, tokrat izveden pod naslovom Skoči ven!, je ponovno presegel vse rekorde prej šnjih let. S 84 dogodki, ki so potekali na območju vseh 6 škofij, z več kot 60 sodelujočimi skupinami in organizacijami, 40 blogerji ter z več kot 2.000 udeleženci je bil največji Socialni teden doslej.
Otroci so za Socialno akademijo predstavljali pre skok na novo ciljno skupino, saj rednih počitniških dejavnosti za otroke do letos še nismo izvajali. Kljub temu, da je bila skupina otrok starostno zelo raznolika, je vsak otrok ustvaril svojo fotogaleri jo, napisal prvi blog in pripravil svoj kratki video izdelek. S podporo Nikon Slovenija smo otrokom lahko zagotovili, da so v počitniškem tednu z last nim fotoaparatom urili svoje fotografske veščine. Spoznali so sestavo časopisa in novinarske zvrsti. Naučili so se urejati blog in si izbrali teme za razis kovanje. V enem tednu smo tako z otroki dosegli veliko – v njih smo prebudili ‘novinarsko žilico’, jih navdušili za fotografijo in jim pokazali, da je prav vsak izmed njih lahko ustvarjalen tudi z uporabo IKT-opreme – pa naj bo to med snemanjem kuharske oddaje ali pa med anketiranjem mimoidočih na tržnici. Zaradi izjemnih odzivov staršev in udeležencev smo se odločili, da bomo počitniške programe izvajali tudi v naslednjem letu.
Številke pa niso bile edino, s čimer se 15-članska pripravljalna ekipa tega najobsežnejšega projekta na Socialni akademiji lahko pohvali. Velik korak je bil storjen tudi na področju kakovosti posameznih do godkov. Tako je bila oblikovana skupina skrbnikov – članov nacionalne ekipe – ki so bdeli nad pripra vo in izvedbo dogodkov vse od njihovega nastanka. Prav tako je bilo izvedeno usposabljanje nosilcev dogodkov, in sicer v dveh delih: vsebinsko junija in tehnično (kako pripraviti kakovosten dogodek) v septembru. Slednje je bilo podprto tudi z eno od petih knjižic v zbirki Vodim, torej sem. Vsebinsko se je Socialni teden naslonil na tri pomem bne obletnice, ki smo jih praznovali v letu 2014: 100. obletnico začetka prve svetovne vojne, 25. obletni co padca Berlinskega zidu ter 10. obletnico vsto pa Slovenije v Evropsko unijo. „Vsaka od teh letnic nas k nečemu opominja,” smo zapisali organizator ji: „skočimo iz velikih nacionalnih in mednarodnih konfliktov, skočimo iz getov in lobijev, skočimo v tu jino po dobre ideje in se vrnimo spet nazaj.”
{ 27 }
Otvoritev posveta Priprava mladih na nove čase
Posvet Priprava mladih na nove čase: kakšno bo mladinsko delo v prihodnosti? Enodnevnega posveta, ki je 9. januarja 2014 potekal v prostorih Socialne akademije, se je udeležilo 46 udeležencev, predstavnikov mladinskih organizacij, organizacij za mlade in odločevalcev, ki na lokalni ali nacionalni ravni delujejo v mladinskem sektorju.
V posvet sta udeležence uvedla mag. Peter Debeljak, direktor Urada Republike Slovenije za mladino in Matej Cepin. Osrednja prispevka pa sta imela p. mag. Branko Cestnik in Janez Škulj, takrat direktor Na cionalne agencije programa Erasmus+ Mladi v akciji.
T. i. mladinski sektor, ki ga v Sloveniji povezuje Urad Republike Slovenije za mladino, sicer združu je nacionalne mladinske organizacije (npr. skavti, taborniki, Mladinski ceh, SKAM …), mladinske centre, mladinske svete in organizacije za mlade. V preteklosti je Urad Republike Slovenije za mladino posvete prirejal pogosteje, v zadnjih letih pa to zara di nižjega proračuna ni bila več praksa. Vrzel smo prepoznali v pobudi Mladinski delavec, ki jo koordinira Socialna akademija, sodelujejo pa še organizacije Združenje slovenskih katoliških ska vtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije, Društvo mladinski ceh in Mladinsko združenje brez izgovora Slovenije. Na posvetu smo odprli vprašanje prihodnosti mla dinskega dela. Mladina se neprestano spreminja, prav tako njene potrebe. Če je bilo še pred nekaj leti celotno mladinsko delo usmerjeno v spodbujanje aktivne participacije mladih, je zdaj vedno bolj us merjeno v reševanje socialnih izzivov in zaposljivost mladih.
{ 28 }
n
kako
? j e r p na 9
V ekipi Socialne akademije leto 2014 vidimo kot zelo uspešno, a naši načrti že segajo v 2015 in kas neje. Kako naprej? Kakšne prioritete postaviti? Kat era področja še bolj intenzivno podpreti in katera opustiti? Po 10 letih delovanja je Socialna akademija prišla na točko, ko se njeno poslanstvo, pa tudi učinki, ki jih dosega v družbi, počasi kristalizira. Veliko bolje kot pred leti znamo opredeliti, zakaj obstajamo. Če smo doslej delovali zelo široko, bo moralo v naslednjih letih priti do zgostitve dejavnosti okoli nekaterih ključnih paradnih konjev. Prepoznavamo nekatere uspešne programe, ki jih bo potrebno poglobiti, še bolj profesionalizirati in razširiti. Tako se za leto 2015 kaže naslednji strateški cilj: okrepiti ključne programe Socialne akademije tako, da bodo imeli večjo prepoznavnost, bolj izčiščeno podobo in močnejšo podporo gibanja. Kot ključne vidimo naslednje programe: • Socialni teden • Popotniško novinarstvo • 10 ključnih stvari • Vodim, torej sem • Umetnost izkustva • videonaklik.si • Študij
• Ustvari film • Mladinski delavec Poglavitni dejavnik uspeha Socialne akademije v prihodnje je, koliko prepoznavnosti, izčiščenosti ter finančne in kadrovske (prostovoljci in zaposleni) podpore bomo uspeli nameniti tem programom. Več poudarka želimo posvetiti tudi spremljanju in mentoriranju družbenih pobud. Socialna akademi ja ne sme biti prepoznavna kot tista, ki ustvarja do godke, ampak kot prostor, v katerem posamezniki in skupine uresničujejo svoj ideje na področju odgo vornega državljanstva. Biti moramo inkubator. De lati z ustvarjalnimi in motiviranimi voditelji, ki ima jo vizijo in znajo ustvariti gibanje. V letu 2014 smo želeli narediti korak naprej na po dročju merjenja učinka naših dejavnosti. Eden od rezultatov je tudi pričujoče poročilo, ki je glede na prejšnja leta korenito spremenjeno. Vse manj govo rimo o tem, kaj delamo in vse več o tem, kaj se kot posledica naših dejanj spreminja v družbi. To smer želimo v prihodnje še nadgraditi. Kar se tiče konkretnih dejavnosti, pa se želimo v prihodnje še bolj posvetiti spodbujanju raziskoval nega novinarstva, ustvarjanju dokumentarnih film ov in državljanskemu novinarstvu (citizen journa lism). Opažamo, da je še posebej pri mladih to zelo učinkovito vstopno mesto na področje odgovornega državljanstva in kritične refleksije družbenih dogajanj.
{ 29 }
a l a v h 10
Zahvala za uspešno leto 2014 gre v prvi vrsti vsem sodelavcem:
• ASEF – American Slovenian Educational Foun dation
• redno zaposlenim
• ameriška in slovenska škofovska konferenca
• honorarnim sodelavcem
• drugi donatorji: zasebne fundacije, pravne in fizične osebe
• študentskim delavcem • udeležencem programa Usposabljanje na delov nem mestu in študijskih praks • članov organov zavoda • predvsem pa mnogim prostovoljcem, ki so za naše skupno poslanstvo darovali najdragoceneje, kar imajo: svoj čas. Finančna sredstva za delovanje so v letu 2014 prispevali:
Zahvaljujemo se vsem, ki so Socialni akademiji namenili del (do 0,5 %) svoje odmerjene dohodnine. In pa vsem, ki ste nam v letu 2014 izkazali zaupan je tako, da ste kupili katerega od naših izdelkov ali storitev (usposabljanja, snemanja dogodkov, sveto vanja, knjige, izposojo opreme, storitve v inkubator ju ipd.) Hvala!
• Evropska komisija v okviru programov Evropa za državljane, Erasmus+, Grundtvig, krepitev socialne ga dialoga in drugi • Urad RS za mladino • Zavod RS za zaposlovanje • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport • Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji • Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje • Mestna občina Ljubljana in njen Javni zavod Mla di zmaji
{ 30 }
a
! j a g a pom
! e s i ž u r d i r p 11
Kaže, da leta, ki prihajajo, finančno nikakor ne bodo tako ugodna kot je bilo leto 2014. Zato vas vabimo, da če poslanstvo Socialne akademije prepoznavate kot pomembno, tega tudi podprete na enega od spo daj navedenih načinov: • z donacijo na transakcijski račun SI56 0203 1025 4668 169 (pripišite DONACIJA, lahko pa navedete tudi konkreten namen) • do 0,5 % svoje odmerjene dohodnine namenite Socialni akademiji; izpolnite obrazec na spletni strani http://dobrodelen.si in sledite navodilom na strani • postanite prostovoljec ali prostovoljka pri enem od programov Socialne akademije! Časa, vašega naj dragocenejšega daru, bomo izjemno veseli!
{ 31 }
Socialna akademija Ulica Janeza Pavla II. 13 1000 Ljubljana tel.: 01 439 97 95 mobi: 051 896 060 e-naslov: info@socialna-akademija.si