Student Magazine BFKO 2012 by Sonja Rozman

b f ko revija študentov biotehniške fakultete

| bfko oktober 2011

b f ko revija študentov biotehniške fakultete

Kolofon

Kazalo

BFKO Revija študentov Biotehniške fakultete ISSN 1854

Uvodnik

BF se igra

Nov dekan Biotehniške fakultete

Študentski svet Biotehniške fakultete

ŠOBF

Številka: 1 Letnik: 8 Datum izdaje: oktober 2012

Študentske volitve

Kako preživeti bolonjsko reformo

Budimpešta

Cviček in cvičkova princesa

Izhajanje revije finančno omogočajo: Študentski svet Biotehniške fakultete Študentska organizacija Biotehniške fakultete Študentski svet Univerze v Ljubljani Študentska organizacija Univerze v Ljubljani

Biošala

Raziskovalno obarvano poletje

Kmečke igre s profesorji

10 let DŠZ

Tisk: Grafično podjetje Schwarz d.o.o. Naklada: 1200 izvodov

Češka

DŠAS in Nizozemska

Poletna šola na Kitajskem

DŠB

Izdajatelj: Študentski svet Biotehniške fakultete Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana

Revija BFKO in vsi njeni objavljeni članki so delo študentov BF in so avtorsko zaščiteni. Vse fotografije so last študentov in zaposlenih Biotehniške fakultete ali pa so javno dostopne na internetu. Uredništvo: Gašper Habjanič Ana Cerar Ajda Marič

Študentsko raziskovanje vrstne pestrosti

Zavodi ŠOU v Ljubljani

Krajinska arhitektura v številkah

KA piknik

Resorji ŠOU v Ljubljani

IAAS

Lektoriranje: Urška Honzak

NERM

Oblikovanje in prelom: Sonja Rozman Mojca Črnič

Winter meeting

Pri ekonomiji ni objektivnosti, pri dolgu pa še manj

Indija Koromandija

Ali še na mladih svet stoji?

SOFT CONTROL

Poezija

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Uvodnik

b f ko

Uvodnik

revija študentov biotehniške fakultete

Draga BFjevka, dragi BFjevec! Poletje in jesenski roki izpitov so za nami. Pred vami pa sta nova izdaja revije študentov Biotehniške fakultete in novo študijsko leto, polno zanimivih dogodivščin. BFKO je tradicionalna revija študentk in študentov BF, ki že vrsto let povezuje vse oddelke z vestmi in prigodami študentov. Tokrat vas bomo popeljali od ravne Nizozemske do dežele vzhajajočega sonca, modrine Severnega morja in še dlje. Čas je, da se posvetite študiju, vendar pa ob tem vseeno ne pozabite na dejavnosti, ki se odvijajo na fakulteti. Seveda je treba svoj prosti čas v času študija modro prerazporediti, a za zabavo vedno ostane nekaj časa, za kar prav tako poskrbijo številni študentje, ki so dejavni v društvih na BF. Za vas organizirajo številne prireditve, predavanja in izlete, zato vas vabimo, da se jih tudi aktivno udeležite. Kako izgledajo dogodki na BF pa boste izvedeli med stranmi BFKOta, ki ga držite v rokah.

Za konec še nasvet: uživajte v študentskih letih, zajemajte življenje s polno žlico, bodite aktivni in se pozanimajte o dejavnostih, ki se odvijajo na vaših oddelkih ali društvih. Verjamemo, da bodo društveniki veseli pomoči, vi pa boste s tem pridobili neformalno izobrazbo, ki je iz dneva v dan bolj cenjena. Uredniška ekipa vam želi uspešno študijsko leto ter veliko veselja pri prebiranju BFKOta Ana Cerar, Ajda Marič, Gašper Habjanič

ss-bf.blogspot.com

BF se igra! | bfko oktober 2012

BF se igra! Tradicionalna športno-zabavna prireditev študentov Biotehniške fakultete Ana Cerar Fotografija: Nina Bradač

Tudi letos smo člani Študentske organizacije (ŠOBF) in Študentskega sveta (ŠSBF) Biotehniške fakultete organizirali športno zabavno prireditev BF se igra, ki je z leti postala že tradicionalna. Prvotno je prireditev sicer potekala na začetku študijskega leta (oktobra), vendar smo jo lani prestavili na pomlad. Ker je bila sprememba termina med študenti zelo dobro sprejeta, smo igre tudi letos organizirali v maju. Bistvo BF se igra je predvsem druženje in spoznavanje med študenti Biotehniške fakultete, za zabavo pa poskrbimo s športnimi igrami. Tudi letos so se zbrale ekipe skoraj vseh oddelkov, sodelovalo je kar 8 ekip. Vsaka ekipa je imela po 10 članov (nekatere tudi manj, a so se zato toliko bolj borili), ločili pa so se po barvah majic. Ekipe so izmenično tekmovale v različnih »športnih« disciplinah, ki so bile seveda malce biotehniško obarvane. Naši študentje so se pomerili v teku, vožnji »samokolnic«, skakanju z vrečami, iskanju kock v kupu sena, prenašanju bombončkov na žlicah in teku trojic, o zmagovalnih ekipah pa sta odločali disciplini vlečenja vrvi in polaganja rok. Vsaka ekipa je glede na doseženo mesto dobila ustrezno število točk in na koncu so se zmage veselili agronomi, drugo mesto pa je pripadlo ekipi lesarjev. Boj za tretje in četrto mesto med biologi in biotehnologi je bil zelo napet in na trenutke rahlo vroč, a so se na koncu kolegialno pomenili in si skupaj delili tretje mesto. Zmagovalna ekipa agronomov je na podelitvi nagrad od lanskih zmagovalcev biotehnologov prejela v varstvo simbol BF se igra – BF ovčko. Vsi udeleženci so prejeli tudi praktične nagrade naših sponzorjev.

tržnica, pri čemer smo sodelovali z Društvom študentov agronomije Slovenije. Ti so poskrbeli za predstavitev nekaterih slovenskih kmetij in s tem omogočili študentom, da predstavijo svoje kmetije in pridelke, ki jih je bilo mogoče tud degustirati. V okviru iger sta se s stojnicami predstavila tudi ŠSBF in ŠOBF, pridružila pa so se nam tudi nekatera študentska društva – Društvo študentov živilstva in prehrane, Društvo študentov biologije, Društvo študentov krajinske arhitekture, Društvo študentov agronomije, Društvo študentov zootehnike in IAAS. Za udeležence in gledalce je bilo poskrbljeno, da niso bili lačni in žejni, a ker je bila žeja pri nekaterih zelo močna, so si ˝izposodili˝ sod piva, ki so ga po ˝reševalni akciji˝ nedotaknjenega dostavili nazaj. Seveda je na koncu sledila tudi pogostitev tekmovalcev in navijačev s hrano in pijačo. Vreme nam je bilo naklonjeno, dobre volje ni manjkalo in prireditev smo v ritmu glasbe uspešno zaključili v večernih urah. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi drugo leto in zastopate svoje oddelke v boju za BF ovčko.

Novost letošnjega BF se igra je bila agronomska

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | BF se igra!

Skakanje z vrečami

Vlečenje vrvi

ss-bf.blogspot.com

Agronomska tržnica

BF se igra! | bfko oktober 2012

Iskanje kock v senu

Zmagovalna ekipa

Organizatorji BF se igra 2012

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Nov dekan BF

Nov dekan Biotehniške fakultete prof. dr. IGOR POTOČNIK Alenka Malovrh, biotehnologija, 3. letnik Prof. dr. Igor Potočnik

S študijskim letom 2012-2013 svoj dvoletni mandat vodenja BF kot dekan nastopi prof. dr. Igor Potočnik iz Oddelka za gozdarstvo. Da je bodoči dekan zelo aktivna oseba vam lahko pove dejstvo, da je bil intervju zaradi zasedenosti in časovne stiske izveden kar po elektronski pošti.

Za uvod bi študentom na kratko predstavili, kdo ste in kaj počnete. »Dvojček po horoskopu, Ljubljančan po rojstvu, ki se je po gimnaziji odločil študirati gozdarstvo. Z osebnimi nagnjenji nekje med tehniko in naravo. Kot štipendist nekdanjega Gozdnega gospodarstva Ljubljana sem se najprej nadejal zaposlitve pri njih, vendar so se kadrovska vrata leta 1986 že zapirala. Če ne bi bilo klica iz fakultete s povabilom za asistentsko mesto na takratni Gozdnotehniški pedagoško raziskovalni enoti oddelka za gozdarstvo BF, bi se po vsej verjetnosti operativno ukvarjal z urejanjem hudourniških območij. Posledica tega klica pa je dejansko celotna poklicna pot zadnjih 25 let.« Koliko časa ste že zaposleni na Biotehniški fakulteti in kaj ste v tem času počeli? »Formalno gledano je bila Univerza oz. Biotehniška fakulteta do sedaj moj edini delodajalec. Leta 1983 sem namesto absolventskega staža sprejel (dobil) mesto tehniškega sodelavca na takratnem Oddelku za gozdarstvo BF. V približno letu in pol sem univerzitetni študij gozdarstva dokončal, ter hkrati pridobil prve pedagoške in raziskovalne izkušnje iz področij Ergonomije, Gozdnih proizvodov in Gozdnih prometnic. Po diplomi in (že omenjenem povabilu za vrnitev na fakulteto) sem leta 1986 prišel na »faks« čisto zares. Leta 1992 sem magistriral (klasičen, znanstveni magisterij) na temo vzdrževanja gozdnih cest, 1996 pa doktoriral s temo o kategorizaciji gozdnih cest. Prve »svoje« predmete sem prevzel leta 1997, katerih se držim še danes: Gozdne prometnice in Ergonomija, z nekaterimi prilagoditvami različnim smerem študija. To sta tudi področji na katerih sem uspel objaviti največ znanstvenih

ss-bf.blogspot.com

Nov dekan BF | bfko oktober 2012

del, čeprav je področje habilitacije širše – Gozdna tehnika in gozdno delo.« Kako vidite svoj mandat? Kakšne so vaše vizije delovanja BF za naslednji dve leti? »Celotno delo na dekanatu, ki dejansko traja skupno 6 let, je najbolj zahtevno tretje in četrto leto, kot prvi med enakimi ožjega vodstva fakultete. Časi, kot nam jih napovedujejo dnevne novice, niso rožnati, še manj predvidljivi in stabilni. V tem smislu je osnovni cilj zagotoviti, da boste študentje to zaznali v čim manjši meri. Univerza in znotraj nje Biotehniška fakulteta je vrhunska znanstvena in raziskovalna institucija, njeno poslanstvo je pa tudi kvaliteten prenos znanja na mlajše. Morda pri svojem delu vsi prevečkrat pozabljamo na pedagoški del našega dela. Za nami je reakreditacija študijskih programov, ki jih ponuja BF, s spremembo katerih smo želeli upoštevati tudi sugestije študentov za izboljšanje kvalitete študija. Za mene je najpomembnješa komunikacija v okolju v katerem delamo – način oz. oblika je manj pomembna, bistveno je, da je akademska, konstruktivna in obče kulturna.« Kako se boste na BF spopadli z Vladnimi varčevalnimi ukrepi na področju visokega šolstva? »Na način, da ga boste študentje čim manj občutili. Bistvo bolonjske prenove v smislu izbirnosti je v tem pogledu okrnjena, zavedati pa se tudi moramo, da je možno znanje pridobivati na različne načine: formalne in neformalne. Prav tako ne bomo mogli izvesti v celoti (tako kot tudi do sedaj ne) vseh akreditiranih programov. Pri tem so upoštevane želje študentov, prav vsakemu posamezniku pa žal ne bomo mogli ustreči z naborom želenih izbirnih predmetov. Programe lahko izvajamo samo v okviru razpoložljivih finančnih možnosti, ki so odsev stanja širše družbe, prav tako pa je treba zagotoviti pravice zaposlenih na fakulteti. Če je bilo nedavno tu še nekaj manevrskega prostora, ga sedaj žal ni več.« Katera področja na BF moramo po vašem mnenju v prihodnosti najbolj razvijati? »Študijska in znanstvena področja, ki jih na BF razvijamo in pokrivamo, so pestra in raznolika, dejansko od izvornih celic do prostorninskega lesa in vse vmes. Ravno pestrost in širina je tista kvaliteta, ki BF daje vrednost in širino. Na nek način so obstoječi študiji na »študentskem trgu«: za nekatere smeri je več zanimanja in je potrebna omejitev vpisa, ponekod je interes manjši. Težko je

napovedovati zaposljivost diplomatov BF v času vpisa posameznika na BF, vendar so kompetence diplomantov dovolj široke, da lahko najdejo zaposlitev tudi v širši zaposlitveni niši. Včasih je potrebno samo dati času čas in le-ta bo prinesel pravo poklicno priložnost in izziv. Na vsak način pa bolonja omogoča migracijo znotraj študijskih programov na BF in navzven, kar pa morda še premalo izkoriščamo za oblikovanje kompetenc diplomanta BF. Na drugi strani pa so možnosti študijskih izmenjav in praks v tujini premalo izkoriščene. Na te načine študenti pridobijo dodatne kompetence, znanja in širino, katere bi morali potencialni delodajalci prepoznati kot prednost.« Kako vidite študij iz perspektive pedagoga? Se je kaj bistveno spremenil od takrat, ko ste bili sami študent? »Prevečkrat se zalotim ob misli, da se nekateri študenti učijo in ne študirajo. Seveda je možno na oba načina zaključiti študij, sposobnost prepoznavanja in obvladovanja strokovnih problemov pa je bistveno različna. Sam sem imel več časa za študij, za pripravo na izpit oz. druge obveznosti, nekako nisem občutil pretirane časovne stiske. Sedaj opažam, da imajo študenti fizično manj časa za študij, nekatere vsebine so razdrobljene med predmete ali stopnje študija. Res je pa tudi, da to poskušam ocenjevati z očmi nekega študenta, ki je študiral pred skoraj 30 leti in v drugačnem družbenem okolju.« Katere vrste študentskega udejstvovanja po vašem mnenju primanjkuje na BF? »Morda samo zadnja, sveža izkušnja: na nekaterih študijskih smereh je relativno malo zanimanja za tutorstvo študentom na izmenjavi. Verjamem, da študij zahteva veliko časa, vendar so tudi tovrstne izkušnje dragocene; če zanemarim nekaj simboličnih ECTS za tovrstno aktivnost. Na vsak način pa si želim konstruktivnega dialoga s študentskimi združenji, kajti univerzo in fakulteto predstavljajo študenti in zaposleni. Čim bolj zdrava je komunikacija, tem bolj pozitiven je rezultat sobivanja.« Kakšen nasvet bi dali študentom za letošnje študijsko leto? »Bodite lačni novih znanj, ne pozabite pa, da si je nekdo moral nečemu odreči, na tak ali drugačen način, da lahko študirate. Imejte čas za vse, kar sodi v študentsko življenje, vendar vse ob svojem času.«

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | ŠSBF

ŠSBF - Študentje, ki včasih

povzročamo sive lase fakulteti ali kaj je študentski svet biotehniške fakultete? Alenka Malovrh, 3. letnik biotehnologije, predsednica ŠSBF

Študentski svet Biotehniške fakultete (ŠSBF) je organ Biotehniške fakultete, ki skrbi, da je glas študentov prisoten in upoštevan na fakulteti in Univerzi v Ljubljani. ŠSBF sestavljamo predstavniki študentov vseh študijev na BF. Člani ŠSBF postanemo tako, da smo izvoljeni na volitvah, ki potekajo vsako leto v novembru. In kaj kot člani ŠSBF študentje počnemo? Poglejmo najprej bolj zabaven del našega poslanstva. Vsako leto skupaj s Študentsko organizacijo BF organiziramo tradicionalne igre med oddelki z imenom BF se igra, kjer študentje tekmujejo v zabavnih igrah za maskoto BF, plišasto ovčko. Na tem dogodku se ob glasbi, hrani in pijači spoznavamo, družimo in povezujemo med seboj. Vsako leto tudi pripravimo študentsko glasilo Bfko, ki ga sedaj držiš v rokah. Poleg tega sofinanciramo ekskurzije, tabore in dogodke, ki jih organizirajo študentska društva na fakulteti. Ker želimo čim bolj spodbuditi aktivnost študentov, sofinanciramo tudi udeležbe študentov na raznih dogodkih, kot so kongresi, poletne šole, vrhunska tekmovanja in podobno. Sodelujemo tudi pri sprejemu brucev na fakulteti in univerzi. Letos bomo v soorganizaciji z BF in Študentsko organizacijo BF že drugič priskrbeli laboratorijske halje za študente. Drugi, bolj resen del naših nalog pa je zastopanje študentov v organih fakultete in Univerze v Ljubljani, sodelovanje pri reševanju problemov študentov, podajanje študentskih mnenj o pedagoškem delu zaposlenih, ko zaprosijo za izvolitev v naziv, podajanje mnenja k ceniku storitev na fakulteti, k spremembam študijskega procesa ipd. S tem poskušamo biti upoštevani pri poteku in spremembah študija, saj smo ravno študentje tisti, ki najbolj občutimo vsako spremembo. ŠSBF ima dva člana in njuna namestnika tudi v Študentskem svetu Univerze v Ljubljani, kjer sodelujeta pri odločanju o perečih vprašanjih glede študija in podajanju mnenj o statutu univerze ter zadevah, ki se tičejo pravic in dolžnosti študentov. Drugače pa se študentje, ki smo člani ŠSBF, prav nič ne razlikujemo od tebe. Ravno tako nas srečaš na predavanjih, vajah, hodnikih, študentskih žurih in brucovanjih. Želimo le poskrbeti, da zaposleni na fakulteti in univerzi ne pozabijo na svoj najpomembnejši člen – študente. Če tudi ti želiš, da je glas študentov upoštevan, te pričakujemo na studentski.svet@bf.uni-lj.si. Kaj več o ŠSBF in članih pa lahko izveš na spletni strani: http://ss-bf.blogspot.com/.

ss-bf.blogspot.com

ŠOBF | bfko oktober 2012

Skozi oči poslank Študentskega zbora (ŠZ) ŠOU v Ljubljani Delo in aktivnosti poslank v Študentskem zboru Ajda Marič Foto: Marko Šafarič

Na Biotehniški fakulteti, ki je ena večjih članic Univerze v Ljubljani, imamo četrto največjo fakultetno študentsko organizacijo, za katero stoji ŠOU v Ljubljani (Študentska organizacija Univerze v Ljubljani). Če zavrtimo čas dve leti nazaj, ste na zadnjih volitvah, ki so potekale na 30 fakultetah, študenti BF podprli modro ekipo BF nisi sam, ki je dve leti uspešno krmarila ladjo ŠOBF. Skupaj s predstavniki vseh smeri na BF in v sodelovanju z društvi na BF smo izvedli več kot 200 projektov. Nekateri so bili namenjeni vsem študentom, drugi pa so se osredotočili na specifično tematiko. Več kot 70 % projektov je bilo izobraževalne narave, npr. tečaj motorne žage, tečaj umetnega osemenjevanja govedi, tečaji retorike, španščine, strokovne ekskurzije (Nizozemska, Praga, Makedonija, Budimpešta itd.), raziskovalni tabor študentov biologije, biotehnološki študentski dnevi, predavanje o permakulturi, komunikaciji med mikroorganizmi, perspektiva prihodnosti, kjer so se predstavljala različna podjetja, in še mnogo več. O projektih smo vas obveščali s pomočjo mesečnika BFko obvešča, ki ste ga prejemali na mailing liste ali pa ste ga zasledili, kako visi na obvestilnih tablah BF ter na uradni spletni strani Biotehniške fakultete. Vodstvo organizacije, Ajda in Ana, sta bili hkrati izvoljeni tudi za poslanki v Študentskem zboru (ŠZ) ŠOU v Ljubljani, kjer sta zviševali odstotek predstavnic nežnejšega spola in skrbeli, da so se drugi člani zavedali potreb in želja študentov BF ter obstoja ŠOBF in naših dobrih lastnosti. Mnenje poslanke Ajde: Ko se ozrem na preteklo delo samega ŠZ in se zamislim nad pozitivnim delom, ki smo ga s somislečimi opravili … Na sejah ŠZ sva z Ano redno zagovarjali projekte z dodano vsebino. Opominjali sva tudi na pomanjkanje predstavnikov iz naravoslovnih vrst, saj je svet skozi oči naravoslovcev drugačen kot skozi oči ekonomista ali pravnika (ti namreč trenutno v organizaciji prevladujejo). Poudarjali sva tudi pomen društev in njihov doprinos k družbi ter tudi boljši podobi ŠOU v Ljubljani. Pri tem sva se zavzemali za razpise, namenjene društvom. Sam razpis je nato potekal prek Društvenega stičišča – STIKS, ki je stalna dejavnost ŠOU v Ljubljani, katere naloga je nuditi študentskim društvom pravno, računovodsko, organizacijsko in drugo svetovanje ter

skrbeti za informiranje študentskih društev o novostih na področju organiziranja, o razpisih ter drugih priložnostih. Društveno stičišče zagotavlja redna izobraževanja, namenjena študentskim društvom, in skuša pomagati študentskim društvom tudi na materialnem ter tehničnem področju. Društveno stičišče je odgovorno za izpeljavo razpisov ŠOU v Ljubljani, namenjenih sofinanciranju projektov študentskih društev, zvez društev, zavodov in posameznikov. S svojim delom si Društveno stičišče prizadeva za izboljšanje pogojev delovanja študentskih društev in njihovih vsebin ter boljše sodelovanje in komunikacijo med študentskimi društvi ter ŠOU v Ljubljani. STIKS je v preteklosti doživel srečo v nesreči. Najprej so ga v taki obliki, kot ga poznamo, želeli ukiniti, a ker ne smemo hvaliti dneva pred nočjo, jim to na koncu ni uspelo. V STIKS-u so prejeli veliko pisem podpore, javno pa so njegovo delovanje podprli tudi nekateri poslanci. Kot zanimivost lahko poveva, da so sama ideja in nato tudi začetki delovanja prišli iz vrst študentov BF. Med drugim sva zagovarjali tudi druge stalne dejavnosti (revija Tribuna, spletna televizija ŠOUVIZIJA …), naravoslovno usmerjene in družbeno koristne projekte ter zavode ŠOU v Ljubljani – teh je namreč kar 8. Pomislite, ali poznate vseh 8? Ker sem bila sama v delovnem telesu za spremljanje dela zavodov ŠOU v Ljubljani in drugih pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je ŠOU v Ljubljani, sem imela možnost spoznati prav vsakega med njimi. Radio Študent, Študentska založba, Študentska svetovalnica, K6/4, ŠOLT, ŠOUšport, Socialni inkubator, ŠOU hostel, bolje poznan po imenu Hostel Celica. Prav vsak s svojo edinstvenostjo prinaša študentom in družbi tisto, po čem hrepenimo – unikatnost. O samih zavodih več lahko tudi preberete v tem Bfku. Nadaljevali smo tudi tradicijo oblikovanja mnenj študentov o aktualnih družbenih problematikah. Če sta se naša predhodnika ukvarjala z obstojem ljubljanskega botaničnega vrta in za študente BF nepravičnim zakonom o zaščiti živali, predhodnika z ničelnim davkom na knjigo in družinskim zakonikom, sva midve tokrat pokukali še na malce drugačno področje. Ob tem lahko poudariva, da ŠOU v Ljubljani že vse od leta 2003 dalje ni sprejel resolucije, v katere izdelavo ali celo povod ne bi bil vključen predstavnik BF. S podpredsednikom Študentske organizacije Filozofske fakultete in kolegom iz poslanskih vrst sva pripravila resolucijo, s katero predstavniki študentov Univerze v Ljubljani podpiramo aktivnosti Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem na področju sprejemanja

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | ŠOBF

novele manjšinskega zakona, ki jo je avstrijski parlament predal ustavnemu odboru. Zakonski osnutek po mnenju zamejskih študentov v Avstriji slabša aktualno zakonodajo in zasmehuje manjšinske pravice ter ne upošteva mednarodnopravnih načel in prezira pravico do neposredne uporabe avstrijske državne pogodbe, saj je načrtovano, da bodo bistveni deli novele sklenjeni v ustavnem rangu. ŠOU v Ljubljani se je zavzel za prizadevanja slovenskih študentskih kolegov v Avstriji, slovenskih in hrvaških manjšinskih društev ter ostalih klubov, ki se borijo za pravice manjšin v Avstriji, med drugim pa smo izrazili pripravljenost na sodelovanje in podporo pri izvajanju morebitnih nadaljnjih aktivnosti za doseganje izvajanja pravic, ki manjšinam pripadajo v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Organizacija se je z dokumentom zavezala, da bo v boju za pravice pomagala in nudila oporo tudi drugim slovenskim manjšinskim skupnostim, ne samo tistim v Avstriji, ampak tudi drugod po svetu. Vse omenjene resolucije si lahko preberete na spletni strani ŠOU v Ljubljani (www.sou-lj.si). Omenila bi še, da smo na seji ŠZ sprejeli tudi protikorupcijsko strategijo, ki smo jo pomagali oblikovati skupaj s kolegi iz poslanskih vrst in uslužbenci ŠOU v Ljubljani. V omenjenem dokumentu so zbrane vse ˝luknje˝, ki so dopuščale anomalije v organizaciji in jo spravljale na slab glas, pozitivne stvari pa so bile marsikdaj prezrte.

Seja študentskega zbora

Glede sprejetja zakona o uravnoteženju javnih financ smo poslanci skupaj s predsednico in ministri ŠOU v Ljubljani na seji ŠZ debatirali o predlogih in na omenjeni zakon podali svoje pomisleke ter predloge glede področji, ki se tičejo študentov. Tako smo na primer predlagali, da bi trajanje subvencije za študentske bone spremenili z 8.00—20.00 na 8.00—22.00, saj se nekaterim študentom predavanja oz. obveznosti na fakulteti zavlečejo; pogovarjali smo se o kakovosti študija, povezovanju fakultet z gospodarstvom, izpostavili smo enotno evidenco vpisa, problematiko o ˝glavarini˝ na študenta ... Pogajanja so vodili ministri, ki so nas o dogajanju sproti obveščali. Čeprav naj bi bili nekateri predlogi, podani z naše strani, sprejeti, smo po pregledu čistopisa zakona ugotovili, da ni tako. Ena od novejših tem je bila izguba javne veljavnosti UL zaradi zamujenega roka, saj je po podatkih ministrstva za izobraževanje Univerza v Ljubljani (UL) zamudila rok za podaljšanje akreditacije, brez katere po zakonu vsak visokošolski zavod izgubi javno veljavnost. Zato študentom, diplomantom in javnosti sporočamo, da so zlonamerne trditve ministrstva o neveljavnosti diplom UL zavajajoče. Vsi študijski programi UL so akreditirani, diplome UL pa so veljavne in so mednarodno prepoznane kot kvalitetne, saj je UL uvrščena med 3 % najboljših univerz na svetu po ARWU (šanghajski) lestvici. (vir: http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=7603)

ss-bf.blogspot.com

Študentske volitve | bfko oktober 2012

Študentske volitve so pred vrati! Uredništvo

Misli modro … modro za študente …

Minili sta že dve leti in ponovno so tu študentske volitve, kjer bomo v oktobru študentje volili svoje predstavnike v fakultetne študentske organizacije in t.i. študentski zbor. Za vsem tem pa stoji ŠOU v Ljubljani, organizacija, ki združuje vse te naše predstavnike. Biotehniška fakulteta ni pri volitvah nikakršna izjema. Smo ena večjih fakultet ljubljanske univerze, vsekakor pa ena tistih, ki imamo marsikaj za ponudit ter še več za povedat. Po številu članov imamo drugo največjo študentsko organizacijo, ki združuje predstavnike vseh študijskih področij, predstavnika študentskega sveta in predstavnika, ki zastopata mnenje BF v Študentskem zboru. Skupaj šteje Študentska organizacija Biotehniške fakultete tako 13 članov in o usodi 12 bomo lahko odločali vsi študentje skupaj. Zadnjega člana pa bo določil Študentski svet BF v mesecu novembru, po svoji konstituciji. Dneva D, ki bosta odločala o predstavnikih sta tako torek 16. 10. in sreda 17. 10. 2012. V uredništvu smo mnenja, da študenti vsekakor ne bi smeli zamuditi volitev, saj imajo tako možnost izbrati, kdo bodo naši predstavniki in kdo bodo tisti, ki jim bomo zaupali naše obštudijsko življenje na Biotehniški fakulteti. V nadaljevanju vam bomo predstavili do sedaj edino znano ekipo študentov, ki se bo na volitvah predstavila v modri barvi z geslom »Modro za študente«. Ekipo veže tako kontinuiteta dela, saj so nekateri člani že izurjeni mački, ki so v preteklem letu pomagali v ŠOBF oz. v društvih, kot tudi noviteta s pridihom novih obrazov. Trenutno vodstvo ŠSBF, ŠOBF in društva na BF podpirajo ekipo, ki misli modro za študente BF.

Ekipa ŠOBF na izletu v Cerknici

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Študentske volitve

Kandidat za predstavnika v Študentskem zboru ŠOU v Ljubljani: David Škufca

Kandidat za predstavnika v Študentskem zboru ŠOU v Ljubljani: Ervin Andrejčič

Kraj bivanja: Ivančna Gorica Smer in letnik študija: Biologija, 3. letnik

Kraj bivanja: Grahovo Smer in letnik študija: Agronomija, 2. letnik

S čim se ukvarjaš?

Sem študent biologije in aktiven član Društva študentov biologije, kamor me je zaneslo že v 1. letniku. Uživam v metal glasbi, bordanju in branju. Zelo navdušen sem tudi nad jamarjenjem, tako po športni kot tudi po biološki plati.

Hm, imam kar nekaj hobijev. Zelo rad delam na domači kmetiji, delam tudi v manjšem gradbenem podjetju kot voznik tovornjaka in gradbene mehanizacije. Če mi ostane še kaj časa, se rad posvetim maketarstvu in igranju ˝frajtonarce˝.

Za kaj si boš prizadeval v sklopu ŠOBF? Zaupaj nam nekaj projektov, ki jih boš izpeljal (poleg brucovanja). V ekipi ŠOBF sem nov, vendar imam precej izkušenj iz društva, kjer sem soorganiziral raziskovalni tabor v Makedoniji in 2 leti opravljal funkcijo predsednika. V ŠOBF si bom prizadeval za dobrobit študentov in študentskih društev.

V sklopu ŠOBF si bom prizadeval za več različnih dejavnosti na BF, več dogodkov in več povezanosti med študenti ter večjo in boljšo komunikacijo s profesorji. Ponosen sem, da sem predsednik Društva študentov agronomije Slovenije in da imam v društvu odlične sodelavce, ki mi pomagajo. Organiziral sem večjo ekskurzijo na Nizozemsko. Sodelujem v Notranjskem študentskem klubu (sem član upravnega odbora), v sklopu katerega sem organiziral enotedenski festival Heksnfest. Sem tudi inšpektor za prehrano pri ŠOU v Ljubljani.

Kaj po tvojem mnenju manjka na BF? Prostorov za društva in študentske organizacije.

Manjka predvsem povezanosti med študenti, predvsem pa manjka povezanosti med društvi na BF. Lahko bi imeli kakšne skupne projekte, ki bi nas zbližali. Manjka pa tudi obštudijskih dejavnosti.

Bodo pretekle izkušnje iz ŠOBF v pomoč? Vsekakor.

Seveda. V ŠOBF sem bil aktivno vključen prejšnje leto in sem že seznanjen z načinom dela in dolžnostmi, ki me čakajo. S tem pa sem si nabral že nekaj izkušenj, ki mi bodo koristile v prihodnjih letih.

Kakšne so prednosti sodelovanja s ŠOBF? Kaj si se v teh letih naučil? Nabiranje novih izkušenj s skupino ljudi, ki te podpira, in spoznavanje novih ljudi iz drugih strok.

Spoznaš veliko novih ljudi in pridobiš veliko prijateljev, ki ti posredujejo različne izkušnje in spoznanja. Naučil sem se, da prihajamo iz ˝različnih svetov˝, ko pa se je treba zavzeti za študente, imamo vsi isti cilj, to je pomagati študentom in jih spodbujati. Seveda pa moramo biti tudi močni in neomajni, kajti veliko je takih, ki ti privoščijo poraz.

Zakaj naj se študentje odločimo za vašo ekipo? Zakaj le – ker smo najboljši.

ss-bf.blogspot.com

Ker je naša ekipa sestavljena iz sposobnih in zavzetih študentov, ki so pripravljeni reševati študentsko problematiko in se zavzeti za posameznika. Mislim, da lahko dosežemo veliko, če nam boste zaupali.

Študentske volitve | bfko oktober 2012

Kako se tvoja naloga razlikuje od ostalih v ŠOBF? Moja naloga je, da se kot študentski poslanec udeležujem sej Študentskega zbora in tam aktivno sodelujem in zagovarjam svoje mnenje pri študentski problematiki, aktivnostih, povezanih s študentskim dogajanjem, delovanjem zavodov in stalnih dejavnosti ŠOU v Ljubljani (več o njih si lahko preberete v reviji).

Loči se po tem, da bom moral naša stališča in posledično tudi stališča vseh študentov BF zagovarjati pred drugimi fakultetami ter se proaktivno odzivati na dogajanje, ki ga bomo obravnavali na sejah Študentskega zbora. Še naprej se bomo zavzemali za izvedbo kvalitetnih projektov z vsebino, ki je uporabna in študentom nudi širino, kakršne na fakultetah ne pridobijo.

Kandidatka za smer gozdarstvo: Naja Tratnik

Kandidatka za smer biologija: Ana Tratnik

Kraj bivanja: Škofljica Smer in letnik študija: Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, 2. letnik BSc

Kraj bivanja: Škofljica Smer in letnik študija: Ekologija in biodiverziteta, 1. letnik MSc

S čim se ukvarjaš? Sem vodnica pri tabornikih, kjer tudi organiziram izlete in soorganiziram tabore, hodim v hribe, kolesarim, potujem, berem, igram kitaro ...

Aktivna sem v Društvu študentov biologije in v Slovenskem odonatološkem društvu. Ukvarjam se s športom in veliko časa preživim na terenih.

Za kaj si boš prizadevala v sklopu ŠOBF? Zaupaj nam nekaj projektov, ki jih boš izpeljala (poleg brucovanja). Sodelovala bom pri projektih DŠG- ja, pri organiziranju Alumni piknika, ekskurzije v Nemčijo in drugih novih in tudi že tradicionalnih projektih, pa tudi pri projektih izven DŠG-ja. Prizadevala si bom za več projektov, v katere bo vključenih več društev z Biotehniške fakultete, ki bodo omogočali povezovanje znanja med različnimi disciplinami, predvsem pa za promocijo študentskih društev in večjo vključenost študentov v njihove projekte.

Prizadevala si bom za izvedbo vseh tradicionalnih projektov Društva študentov biologije, kot so raziskovalni tabor študentov biologije, Ekosistemi Balkana, Invazivke, brucovanje, kostanjev piknik, in čim več novih, povezanih s področji, ki jih na fakulteti primanjkuje.

Kaj po tvojem mnenju manjka na BF? Manjka (večja) povezanost med oddelki na Biotehniški fakulteti.

Sodelovanje med oddelki. Tako na nivoju fakultete kot tudi med študenti in študentskimi društvi.

Na katere svoje dosedanje dosežke si ponosna? Na svoje delo v taborniški organizaciji, organizacijo taborniških izletov in sodelovanje na akcijah, prispevek k približevanju naravoslovnega znanja in narave otrokom.

Na uspešno izvedeno akcijo odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in ozaveščanja javnosti o tej problematiki ter še nekatere druge uspešne projekte v okviru Društva študentov biologije, pri katerih sem sodelovala.

Zakaj si se odločila za sodelovanje s ŠOBF? Ker se mi zdi to dobra priložnost za pridobivanje izkušenj z organiziranjem, pisanjem projektov in delom v ekipi, kar je dobra popotnica za nadaljnjo kariero, delo in življenje nasploh, po drugi strani pa tudi prijetna izkušnja druženja in izmenjave idej s sovrstniki.

Ker s svojimi izkušnjami lahko pomagam pri projektih, ki si jih bomo zastavili, in se hkrati naučim veliko novega.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Študentske volitve

Kandidat za smer biotehnologija: Luka Zupančič

Kandidat za smer agronomija: Toni Simeunić

Kraj bivanja: Ljubljana Smer in letnik študija: Biotehnologija, 3.letnik

Kraj bivanja: Škofja Loka Smer in letnik študija: Agronomija, 1. letnik

S čim se ukvarjaš? Predvsem s študijem in vodenjem Biotehnološkega študentskega društva, v prostem času pa se najde še veliko drugih stvari, šport, glasba, potovanja ipd.

Ukvarjam se s športom, predvsem s košarko, saj sem jo treniral. Udejstvujem se tudi na različnih konferencah o okolju.

Za kaj si boš prizadeval v sklopu ŠOBF? Zaupaj nam nekaj projektov, ki jih boš izpeljal (poleg brucovanja). Moj cilj je ponuditi študentom čim bolj raznoliko in pestro izvenštudijsko dogajanje z organizacijo raznih projektov, bodisi poučnih ali pa takih bolj za zabavo. Vsi projekti še niso točno začrtani, nameravam pa izpeljati vse vsakoletne projekte pa še kakšno ekskurzijo več. Zaenkrat je moj glavni cilj izpeljati večdnevno ekskurzijo v CERN.

Rad bi izpeljal najmanj dva projekta. Med študijskim letom bi morali imeti več iger brez meja, kar bi prispevalo k boljšemu poznavanju med študenti, prav tako pa bi se izboljšala povezanost med smermi. Na koncu bi seveda zmagovalec (smer) dobil simbolični pokal. Druga želja je, da bi organiziral čim več delavnic interesnih dejavnosti s poudarkom na matični stroki. Tako bi prispeval k večjemu splošnemu znanju in pripravil ljudi do samostojnega razmišljanja.

Kaj po tvojem mnenju manjka na BF? Na BF smo znani po pestri ponudbi projektov, z njimi nas obsuvajo vsak mesec. Po mojem mnenju manjka kvečjemu raznolikosti projektov, predvsem pa ni velike iniciative študentov pri udeležbi in organizaciji. Študente je treba bolje seznaniti s tem, kaj vse lahko doživijo, pa morda tega sploh ne vedo.

Vsaj na moji smeri manjka več delavnic interesnih dejavnosti.

Na katere svoje dosedanje dosežke si ponosen? Ponosen sem na delovanje Biotehnološkega študentskega društva, katerega predstavnik sem. V preteklem letu smo uspešno organizirali številne projekte, na katere sem zelo ponosen. Bi pa izpostavil brucovanje biotehnologov 2012, ki se je izkazalo za enega boljših žurov prejšnjega šolskega leta.

Da sem predsednik razreda že od osnovne šole in celo srednjo šolo ter na faksu. V resnici sem najbolj ponosen na svoje športne dosežke in dejstvo, da se že 5 let udeležujem študijskih počitnic na fakulteti za naravoslovne vede na Dunaju.

Zakaj si se odločil za sodelovanje s ŠOBF? Ker že nekaj časa sodelujem s ŠOBF in verjamem v njihovo trdo delo. Tudi sam bi si želel postati del tega kroga in ponuditi študentom naše fakultete še več!

ss-bf.blogspot.com

Ker so mi všeč taki izzivi, imam določena znanja in bi rad, da na naši fakulteti ustvarimo kar se da prijetno vzdušje. Seveda tudi zaradi navedenih projektov, ki bi jih rad izpeljal, saj ni nič boljšega kot videti, da so ljudje srečni in zadovoljni zaradi tvojih projektov!

Študentske volitve | bfko oktober 2012

Kandidat za smer lesarstvo: Marko Cerle

Kandidatka za smer zootehnika: Tjaša Gerbič

Kraj bivanja: Ljubljana Smer in letnik študija: Lesarstvo, 2. letnik

Kraj bivanja: Kregarjevo, Kamnik Smer in letnik študija: Zootehnika, 2. letnik

S čim se ukvarjaš? Poleg faksa se najraje družim z prijatelji, se usedem na kolo ali pa preprosto uživam za računalnikom (ja, dandanes to počne vsak).

V prostem času pomagam doma na manjši kmetiji in se družim s prijatelji. V času študija sem se vključila v tudi DŠZ, tako da mi ni nikoli dolgčas.

Za kaj si boš prizadeval/a v sklopu ŠOBF? Zaupaj nam nekaj projektov, ki jih boš izpeljala (poleg brucovanja). Prizadeval si bom za boljše povezovanje študentov vseh oddelkov na BF. Od večjih projektov je v načrtu, da bi se BF udeležila študentskega teka na Nizozemskem (Batatek), sledijo pa oddelčni projekti, kot so spoznavni piknik, obiskovanje večjih lesarskih sejmov v EU …

Prizadevala si bom za večjo povezanost študentov in profesorjev. V letošnjem letu nameravam skupaj z člani DŠZ izpeljati več projektov: tradicionalni kostanjev piknik, žur v Cerknici, zootehniško smučanje, igre s profesorji, tečaj osemenjevanja govedi, tečaj varstva pri delu s traktorjem in traktorskimi priključki, ekskurzije … Kot bi rekel moj društveni kolega: »Biznis bo.«

Kaj po tvojem mnenju manjka na BF? Najbolj manjka povezanost študentov različnih smeri študija, saj so oddelki fizično zelo razkropljeni, zaradi česar imamo študentje med seboj tudi manj stikov. Poleg tega pa se mi zdi, da študentje niso obveščeni o vseh projektih, ki se odvijajo na BF. Obveščanje s pomočjo plakatov ni najbolj primerno, saj študentje bolj cenijo osebni pristop, ki je tudi bolj učinkovit, ker lahko organizator zainteresiranim na licu mesta ponudi odgovore na vsa vprašanja.

Sama mislim, da je BF zakon, mogoče bi si želela malo več druženja in povezovanja študentov celotne BF.

Na katere svoje dosedanje dosežke si ponosn/a? Poleg tega, da sem bil v mlajših letih prejemnik nekaj medalj in pokalov, sem najbolj ponosen na to, da sem videl že nekaj sveta in celotno Slovenijo, saj so me starši kot majhnega vsak vikend vozili na izlete.

Ne bi rekla, da sem na katere dosežke resnično ponosna, sem pa bila vesela uspešno zaključenega 1. letnika in odlično izpeljanega prvega projekta Igre s profesorji, ki sva ga izpeljali skupaj z našo predsednico. Projekt je dobil take pohvale, da ga bomo zootehniki uvrstili med tradicionalne dogodke.

Zakaj si se odločila/a za sodelovanje s ŠOBF? Ker sem na svojem oddelku opazil, da študentov nihče ne obvešča o projektih, ki se dogajajo na našem faksu. Poleg tega so mi šli na živce plakati, ki so viseli še 3 ali 4mesece po zaključku nekega dogodka.

Letošnje leto bo moje prvo leto v ŠOBF; za sodelovanje pa sem se odločila, ker menim, da študijsko življenje ni namenjeno le sedenju za mizo in buljenju v knjige, ampak tudi koristno in zabavno izkoriščenemu prostemu času. Že z vstopom v DŠZ sem pridobila veliko novih izkušenj in prijateljev. Mislim, da bo tudi to sodelovanje prineslo marsikaj dobrega.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Študentske volitve

Kandidatka za smer krajinska arhitektura: Sara Novak

Kandidatka za smer mikrobiologija: Martina Štampar

Kraj bivanja: Ljubljana Smer in letnik študija: Krajinska arhitektura, 1. letnik MSc

Kraj bivanja: Ljutomer Smer in letnik študija: Mikrobiologija, 3. letnik

S čim se ukvarjaš? Trenutno poleti wakeam, pozimi bordam. Rada hodim v hribe, za sprostitev med faksom pa občasno obiskujem treninge sodobnega plesa ali pa se usedem na kolo. Rada tudi kaj dobrega skuham ali spečem, zato dodatna rekreacija vedno pride prav.

V prostem času se zelo rada ukvarjam z urejanjem notranjih prostorov, veliko časa posvetim tudi svoji mlajši sestrici. Ko imam več časa, ustvarim kakšno risbo ali zaigram na flavto. Prav tako zelo rada hodim na jutranje sprehode in izdelujem reklamne letake.

Za kaj si boš prizadevala v sklopu ŠOBF? Zaupaj nam nekaj projektov, ki jih boš izpeljala (poleg brucovanja). Med študijskim letom si bom tako kot v prejšnjem mandatu prizadevala, da bodo študenti deležni različnih ekskurzij, predavanj in razstav. Kot vsako leto bomo organizirali izlet v Benetke na beneški bienale, različne tabore, na primer tabor KA-GEO-KA, ki smo ga s pomočjo Tanje Štajdohar in oddelka za geografijo ter oddelka za geologijo že dvakrat uspešno izpeljali. Študentom bom tudi po svojih najboljših močeh pomagala, da uresničijo svoje lastne zamisli za različne dogodke, od potopisnih predavanj do večjih ekskurzij. Prizadevala si bom tudi, da bo čim več sodelovanja med študenti, društvom DŠKA in ŠOBF, kar je po mojem mnenju ena ključnih stvari za dobro delovanje oddelka.

V ŠOBF si bom prizadevala za čim bolj raznolike in zanimive projekte. Ker študiram mikrobiologijo, se bom potrudila, da bodo projekti vezani predvsem na mikrobiološko tematiko, da bodo čim bolj strokovni in da bodo predstavljali dobro dopolnilo študiju. Seveda pa se bom posvečala tudi projektom, namenjenim zabavi in povezovanju študentov. Možnosti za projekte je veliko, med njimi so izlet v pivovarno ali v mlekarno, ogled čistilne naprave, večdnevni izlet v tujino, razni pikniki in spoznavni žuri. Potrudila se bom, da bo vsaj nekaj projektov s tega seznama uresničenih.

Kaj po tvojem mnenju manjka na BF? Po mojem mnenju nam ne manjka kaj dosti, saj smo ena najbolj aktivnih fakultet znotraj ljubljanske univerze. Lahko bi izboljšali sodelovanje med fakultetami. Na samem faksu pa mislim, da bi bili vsi veseli, če se odpre manjši bar z dobro kavo.

Po mojem mnenju je največja pomanjkljivost naše fakultete slaba organiziranost. Zaradi tega prihaja do številnih nepotrebnih zapletov, ki so lahko še kako zoprni, predvsem za študente, ki jih moramo velikokrat tudi reševati. Študentje bi si želeli tudi boljšo organizacijo predavanj v Domžalah, saj nam vožnja tja in nazaj vzame veliko časa in energije ter denarja. Zgodi se tudi, da zaradi predavanj v Domžalah študentje zamujajo na naslednja predavanja. V okolici BF mogoče manjkata še kakšen lokal in restavracija za študente, saj je na fakulteti poleg akademske dejavnosti pomembno tudi sklepanje vezi in prijateljstev.

Na katere svoje dosedanje dosežke si ponosna? Na dosežke na plesnih tekmovanjih in končano srednjo baletno šolo, na izvedbo dveh lastnih plesnih predstav in dobre projekte na faksu; izdelavo ročno kvačkanih kap Kapita.s in končano nižjo glasbeno šolo - violina.

Zelo rada se ukvarjam z raziskovalno dejavnostjo. Na gimnaziji sem več let sodelovala na tekmovanjih za mlade raziskovalce. Na državni ravni mi je dvakrat uspelo osvojiti zlato priznanje. Seveda pa nisem ponosna zgolj na priznanja, temveč tudi na nova odkritja in znanja, ki sem jih pri tem pridobila.

Zakaj si se odločila za sodelovanje s ŠOBF? Za sodelovanje sem se odločila predvsem zaradi dobrih izkušenj iz prejšnjih dveh let in v upanju, da bomo v naslednjih dveh uresničili tudi tiste projekte, ki so bili do zdaj samo ideja na papirju.

ss-bf.blogspot.com

Za sodelovanje sem se odločila, ker se poleg študija rada ukvarjam z dodatnimi dejavnostmi, kot je organizacija raznih dogodkov. To mi predstavlja tako veselje kot izziv.

Študentske volitve | bfko oktober 2012

Kandidatka za smer živilska tehnologija: Neža Skrt

Kandidatka za smer biološko izobrževanje in biotehnika: Živa Ramšak

Kraj bivanja: Ljubljana Smer in letnik študija: Živilstvo in prehrana, 2. letnik

Kraj bivanja: Ljubljana Smer in letnik študija: Bioznanosti (Bioinformatika), 2. letnik

S čim se ukvarjaš? Poučujem ples in smučanje,rada se ukvarjam s športi,potujem in se družim s prijatelji.

Z glasbo, knjigami, programiranjem, binarnimi kodami.

Za kaj si boš prizadevala v sklopu ŠOBF? Zaupaj nam nekaj projektov, ki jih boš izpeljala (poleg brucovanja). V letošnjem študijskem letu si želimo izpeljati še več strokovnih ekskurzij, prizadevam si za izpeljavo večdnevne ekskurzije v Toskano (vinske kleti),prav tako si želim izpeljati projekt »Kino dan«, v okviru katerega bi vsak drugi torek predvajali film za študente. Tematika bi se navezovala na smer študija. Zamislila sem si tudi projekt »Živilci pomagamo«, kjer bi enkrat na mesec postavili stojnice na katerih bi študentje prodajali domače pecivo in pridelke , denar pa bi namenili za dobrodelne namene.

Ogled Križne jame, strokovna izobraževanja, festivali, okrogle mize ipd.

Kaj po tvojem mnenju manjka na BF? Na tretji stopnji študija se kaže precejšnje pomanjkanje druženja med vrstniki.

Na katere svoje dosedanje dosežke si ponosna? Ponosna sem na letošnje sodelovanje z društvom Živilstva in prehrane,uspešno smo izpeljali ekskurzije,brucovanje, novoletno zabavo in drsanje za dan žena.

Dokončan študij na Škotskem, opravljen vozniški izpit.

Zakaj si se odločila za sodelovanje s ŠOBF? Ker sama zelo rada sodelujem pri organizaciji različnih projektov in imam veliko različnih zamisli,ki bi jih želela uresničiti.

Zaradi izboljševanja stanja na smeri Biološko izobraževanje in biotehnika.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Kako preživeti bolonjsko reformo?

Kako preživeti bolonjsko reformo? Taja Železnik

Ob omembi bolonjske reforme vse večkrat slišimo izraze, kot so »sprememba strukture študija, kreditne točke, primerljive stopnje izobrazbe, sistem e-VŠ, mobilnost, socialna dimenzija …«, ob katerih povprečni študent govorcu običajno nameni zmeden pogled in skomig z rameni. O čem sploh govorimo, ko govorimo o bolonjski reformi? Cilj bolonjske reforme je bil sprejeti sistem primerljivih diplomskih stopenj, uvesti novo strukturo študija, vzpostaviti kreditni sistem (ECTS) vrednotenja opravljenih študijskih obveznosti, povečati dostopnost vseh družbenih skupin do visokega šolstva, razviti kakovostno visoko šolstvo in povečati mednarodno mobilnost.

Kaj pa to pomeni za študente? 1. Struktura študija (slika 1) Študijski programi

Prva bolonjska stopnja

Druga bolonjska stopnja

Tretja bolonjska stopnja

(dodiplomska stopnja)

(magisterij stroke)

(doktorat znanosti)

3-letni program (EF, FKKT, BF, FF,... )

4-letni program (FEV, PF, PeF)

2-letni program

3-letni program

Bolonjska reforma uvaja spremembo v strukturi študija – stare programe so preoblikovali v 3 stopnje z različnim trajanjem. Prva bolonjska stopnja traja tri ali štiri leta (odvisno od fakultete), sledi ji druga bolonjska stopnja, ki traja leto ali dve leti (spet odvisno od fakultete), dolžina tretje bolonjske stopnje pa je na vseh fakultetah poenotena na tri leta. Izjema so le enoviti magistrski programi, ki izobražujejo za evropsko regulirane poklice in trajajo pet let – npr. študij arhitekture, pedagoški študiji, študij farmacije, veterine … 2. Kreditne točke ali ECTS (European Credit Transfer System)

1-letni program

ECTS je sistem za nabiranje in prenos kreditnih točk. Omogoča enostavno primerljivost študijev in študijskih obveznosti, kar olajša priznavanje obveznosti, opravljenih na mednarodnih izmenjavah. Ena kreditna točka naj bi predstavljala 25—30 ur študija (to vključuje predavanja, seminarje, vaje in individualni študij), v enem letniku pa mora študent pridobiti 60 kreditnih točk.

Slika 1: Struktura študija

Primer: predmet Biologija celice Predmet

Predavanja

Biologija celice

Seminarji

Laboratorijske vaje

Kreditne točke (ECTS)

Primer: predmet Biologija celice

ss-bf.blogspot.com RAVNI IZOBRAZBE PO

RAVNI IZOBRAZBE PO

Predmet je ovrednoten s 6 kreditnimi točkami, kar pomeni, da naj bi študent zanj porabil 150 do 180 ur študija – prisostvoval naj bi na 45 urah predavanj in 30 urah laboratorijskih vaj, preostalih 75—105 ur pa naj bi porabil za samostojni študij (priprava na predavanja, učenje za kolokvij in izpit …).

Kako preživeti bolonjsko reformo? | bfko oktober 2012

Predmet

Predavanja

Biologija celice

Seminarji

Laboratorijske vaje

Kreditne točke (ECTS)

3. Katero stopnjo izobrazbe bom dosegel, ko bom diplomiral? RAVNI IZOBRAZBE PO DOSEDANJIH PROGRAMIH višješolski programi (do 1994) višješolski strokovni programi specializacija po višješolskih programih visokošolski strokovni program specializacija po visokošolskih strokovnih programih

RAVEN

6/1

6/2

univerzitetni program specializacija po univerzitetnih programih magisterij znanosti doktorati znanosti

RAVNI IZOBRAZBE PO ‘‘BOLONJSKIH’’ PROGRAMIH

visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja) univerzitetni program (1. bolonjska stopnja)

magisteriji stroke (2. bolonjska stopnja)

8/1 8/2

doktorati znanosti (3. bolonjska stopnja)

Ravni izobrazbe

4. Sistem e-Visoko šolstvo (e-VŠ) Evidenčni in analitski informacijski sistem za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji (eVŠ) je enotna podatkovna baza z evidencami o študentih in diplomantih, izvajalcih visokošolskih dejavnosti in visokošolskih zavodih. Sistem bo omogočal dostopanje do informacij o visokošolski ponudbi v Sloveniji, preko e-VŠ bosta potekala tudi vpis v vse študijske programe in prijava za bivanje v študentskih domovih, uporabljali ga bodo pa tudi za pripravo analiz študijske dejavnosti. 5. Kaj v resnici prinaša Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) za študente? - Spremembe na področju študentske prehrane: kot zagotovo že veste, je prehranjevanje na študentske bone omogočeno med 8. in 20. uro preko celotnega leta, razen med 15. julijem in 15. avgustom. - Absolventski staž: po novi zakonodaji ima vsak študent možnost brezplačno študirati eno leto več, kot traja njegov študij. Dodatno leto lahko izkoristi za ponavljanje letnika, prepis ali absolventski staž. Vsi, ki študiramo na 3-letnih programih, moramo torej končati študij v 4 letih, sicer bomo za preostanek študija plačali šolnino. Enako velja za drugo bolonjsko stopnjo – brezplačno študiramo za trajanje izbranega študija in dodatno leto (torej 2 + 1). - Študentsko delo: dvig obdavčitve študentskega dela s 14 % na 25 %.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Budimpešta

Predbožični izlet v Budimpešto Vesna Kokondoska, Biotehnološko študentsko društvo Foto: Neža Bradač

V Biotehnološkem študentskem društvu skrbimo, da študentom biotehnologije ni nikoli dolgčas. Tako smo se letos odločili, da izpeljemo predbožični izlet v Budimpešto. Predbožični izlet smo izpeljali tako, kot smo načrtovali. Iz Ljubljane smo se proti Budimpešti odpravili v petek, 9. 12., ob 7.30. Zapustili smo megleno Ljubljano z upanjem, da bomo imeli v Budimpešti lepo vreme. Pot je bila prijetna. Ob 14.00 smo prispeli na cilj. Budimpešta, dvomilijonsko mesto, kot ga poznamo danes, je nastajalo na obeh bregovih Donave dva tisoč let.

rdeče polkislo vino in bezgovo vino. Pridružite se nam tudi letos na predbožičnem izletu, ki bo v začetku decembra! Več o društvu preberite na: http://www.biotehnologi.si/.

Severnobudimski predel (Buda ali Budim) je najstarejši (star dva tisoč let), Pešta je nastala nekako pred tisoč leti, Budim pa pred kakimi 750 leti. Kot glavno mesto Madžarske so vse tri dele združili šele leta 1872. Od takrat, še posebej na prelomu med 19. in 20. stoletjem se je mesto razvilo v pravo evropsko metropolo. Po združitvi je predvsem Pešta, ki se nahaja na levem bregu Donave, postala središče poslovnega življenja celotne Madžarske.

Slon na sprehodu ZOO v Budimpešti

Namestili smo se v hostlu Marco Polo, ki se nahaja na desni strani reki Donave oz. 15 min hoje od središča mesta. Takoj po namestitvi smo se odpravili raziskovat lepote Budimpešte. Prva stvar, ki smo jo opazili, je bil prometni kaos v mestu. Druga stvar pa je bila »moč« samega mesta, ki se je čutila na vsakem koraku. Prevelike stare zgradbe, obarvane v neoklasicistične barve, ki jih veliki strokovnjaki povezujejo z gotskim stilom. Predbožično vzdušje je žarelo iz vsakega kotička mesta. Naslednji dan smo se skupaj odpravili proti živalskemu vrtu,kjer smo tri ure uživali z različnimi živalmi z različnih koncev sveta. Takoj po ogledu živalskega vrta smo se odpeljali proti reki Donavi. Počakali smo na ladjico, ki nas je peljala po reki. Ta trenutek je bil enkraten. Izvedeli smo veliko o Budimpešti in uživali v lepoti, ki je sijala okrog nas. Naslednji dan, v nedeljo, smo se po zajtrku poslovili od Budimpešte in nadaljevali pot proti Blatnemu jezeru. Obiskali smo vasico Tihany, ki je poleti ena glavnih turističnih atrakcij Madžarske. Pot smo nadaljevali ob Blatnem jezeru in začeli razmišljati, kako bomo prispeli do vinske kleti Esterhazy. Po eni uri vožnje smo varno prispeli v priljubljeno vinsko klet nekje med hribi v bližini mesta Szigliget. Prijazni domačin nam je predstavil svojo 200-letno vinsko klet, kjer smo poskusili pet različnih vrst vina : suho vino, sivo vino (iz leta 1993), polsladko vino,

Uživanje na vožnji

Pogled na Budimpešto

ss-bf.blogspot.com

Študentski idejni laboratorij | bfko oktober 2012

Študentski idejni laboratorij (ŠIL) išče najboljše študente

Pred slabim letom smo se predstavili prvič. Od takrat skupaj s študenti intenzivno prenašamo znanje iz univerzitetnega okolja v gospodarske in negospodarske družbe. Za nami je več kot 25 uspešnih projektov. Neprestano iščemo nove poslovne priložnosti na trgu, v katerih lahko študenti dokažejo svoje znanje in so pri tem nagrajeni. Študenti pri tem delajo izključno na projektu s svojimi znanji, vse ostalo je skrb ŠIL-a: pridobivanje posla, usklajevanje, pogodbe, pogajanja, plačila, kapacitete, svetovanje. Pri tem v večini primerov vključujemo mentorje iz akademskega ali gospodarskega okolja, ki študente pri izdelavi projekta usmerjajo.

sektorjem. S konceptom želimo dokazati, da je novim praksam v podjetjih treba dati možnost, študentom pa priložnost, da dokažejo svoje znanje. Sodelovanje podjetij s študenti, njihovimi bodočimi kadri, je eden večjih potencialov za naše gospodarsko okolje. Želimo vas spoznati. Pošljite nam e-mail na info@idejnilab.si. Najdete nas tudi na spletnem naslovu www.idejnilab.si ali na Facebook strani Študentski idejni laboratorij – ŠIL, kjer se nahajajo podrobnejše informacije. Veliko študijskih uspehov!

Eden naših največjih projektov je izdelava logistične študije za podjetje Revoz d. d. iz Novega mesta. Podjetje se je ob koncu leta 2011 soočalo s problemom ureditve logistike nove proizvodne linije, ki jo gradijo za potrebe izdelave vozil Smart in Twingo. Ekipa sodelavcev ŠIL je po pogovorih o sodelovanju sprejela izziv. Za projekt, ki je trajal dobra dva meseca, smo v ŠIL izbrali ekipo treh študentov, ki so pod strokovnim mentorstvom pričeli z izdelavo dokumenta. Študenti so več dni preživeli v podjetju, kjer so se z opazovanjem dela in zbiranjem podatkov pripravili na izdelavo študije. Prav ta izkušnja je bila ključna pri novem izzivu, saj so iskali pragmatične rešitve, ki so jih lahko preverili iz prve roke. Čeprav se med študijem niso srečevali s konkretnimi procesi dela, so študenti dokazali, da jim delo v dejanskih delovnih okoljih ni tuje. Končni rezultat je tako presegel pričakovanja podjetja Revoz, ki je študentom tudi ponudilo sodelovanje na projektih v prihodnosti. »Zavedamo se, da potrebujemo nove, sveže pristope in da nas naše izkušnje pogosto celo omejujejo, zato smo dobili idejo, da se s pomočjo ŠIL povežemo z mladimi, neobremenjenimi in zagnanimi diplomanti, ki nas bodo lahko dopolnili v naših prizadevanjih pri iskanju učinkovitih rešitev. Na začetku projekta smo imeli nekaj pomislekov o tem, kako hitro bomo lahko ekipo študentov integrirali v projekt, vendar je bilo delo ob pomoči ŠIL narejeno profesionalno in v zastavljenih rokih. Vsekakor je treba omeniti tudi stroškovni vidik, ki je za podjetje zelo ugoden,« je zapisala Judita Ledić, vodja službe za vodenje razvoja zaposlenih v Revozu. Z uspešno zaključnimi projekti je ŠIL potrdil svoje poslanstvo, ki povezuje ideje in znanje mladih z realnim

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Cvičkova princesa

Cvicek in cvickova princesa Tjaša Metelko

Sem preprosto dekle s kmetije, staro enaindvajset let, iz Hudega Brezja, občina Sevnica. Obiskujem tretji letnik študija agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V prostem času nastopam v gledališki skupini Kulturnega društva Studenec, sem članica Prostovoljnega gasilskega društva Studenec in imam opravljen tečaj za gasilca operativca. Moj vsakdan se je letos maja še dodatno zapolnil z nazivom 14. cvičkove princese. Princesa je vsako leto izbrana na Tednu cvička, jubilejni prireditvi dolenjskega vinogradništva, ki se odvija v Novem mestu. Na tem dogodku se zbere vseh 32 vinogradniških društev z Dolenjske, med katerimi je tudi Društvo vinogradnikov Studenec, katerega ponosna članica sem. Na ta dan se odvija povorka in seveda ne manjka dobre kapljice ter zvoka harmonike, prav tako pa se razglasi kralja cvička in ambasadorja cvička. Kralj je tisti, ki je na ocenjevanju vin dosegel najvišjo oceno cvička. Na letošnjem 40. Tednu cvička je z oceno 16,43 ta laskavi naslov prejel Franc Tomše, lastnik kmetije Pri Martinovih iz Globočic. Letošnji ambasador pa je Jože Frelih, uspešen vinogradnik in vinar iz Šentruperta. Z nazivom cvičkove princese bi rada v čim večji meri predstavljala svojo deželo Dolenjsko in seveda cviček, ki je posebnež med vini. Predvsem bi mlade rada navdušila nad vinogradništvom in vinarstvom oz. kmetijstvom na splošno, kajti ta panoga je v današnjem času premalo cenjena. Želim si, da bi mladi spoznali kulturo vina in tako tudi cenili slovenska vina, ki nedvomno sodijo med vrhunska. Slovenija je izjemno vinorodna država, polna kulturne dediščine in znamenitosti, obogatena s kmetijstvom. Njene njive, travniki in vinogradi lepšajo našo domovino. Tega se moramo mi, študentje Biotehniške fakultete, še posebej dobro zavedati. Vsem želim srečno študijsko leto!

Cvicek

Cviček je zvrst vina z bogato večstoletno tradicijo. Pridelan je iz rdečkastih, rdečih in belih vinskih sort, ki zorijo v dolenjskem vinorodnem okolišu; to so predvsem žametna črnina, frankinja, kraljevina, laški rizling,

ss-bf.blogspot.com

rumeni plavec, zeleni silvanec in ostale. Skozi leta si je cviček utrdil ime z vrhunsko kvaliteto, za katero se lahko zahvalimo dolenjskim vinogradnikom in kletarjem; poleg tega pa ne smemo pozabiti na vse kmetijskogozdarske zavode ter ostale inštitute, ki so poskrbeli za razna izobraževanja na področju vinogradništva in vinarstva. Danes je cviček znan kot suho vino, je značilne rubinasto rdeče barve, prijetno kiselkastega okusa in ima nizko stopnjo alkohola, saj lahko vsebuje največ 10 % volumna alkohola. Leta 2000 je cviček pridobil elaborat o zaščiti vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem – cviček PTP. Tako je sloves našega vina še zrasel in to vino je postalo eden največjih edinstvenih simbolov Dolenjske. Je izvrstno vino za vsak dan, primerno za sodoben življenjski slog in za kulinarično uživanje ob različnih priložnostih. Odlično se druži s številnimi jedmi, saj s svojo lahkotnostjo in živahnostjo dopolnjuje veliko različnih okusov, še posebej dobro pa se poda k suhomesnatim in mesnim jedem. Najboljšo aromo razvije, če ga postrežemo pri temperaturi 12―14 ºC v pecljatem kozarcu posebne trebušaste oblike. Poleg izjemnega okusa ima cviček mnoge pozitivne učinke na zdravje, saj v primerjavi z ostalimi vrstami vina vsebuje bistveno več kisline in nižjo alkoholno stopnjo. Peter Kapš, dr. medicine, v knjigi Cviček tudi hrana in zdravilo pravi, da cviček ugodno vpliva na prebavo, saj je naravni pripomoček pri pospeševanju delovanja prebavnih organov, pospešuje tek, preprečuje nespečnost, krepi krvni obtok, pomaga ljudem z malo kisline v želodcu in tistim, ki imajo povišan krvni tlak. Ker ima nizko vsebnost alkohola in je brez nepovretega sladkorja, ga uvrščamo med dietetična vina. Zaradi tega je tudi primerno vino za diabetike, seveda v mejah normale. Cviček je res edinstven in unikaten, je edino vino na svetu, ki ima svoje princese, kralje, kraljice, ambasadorje, svojo prireditev Teden cvička in posebej znano Cvičkarijo, ki jo organizira Društvo novomeških študentov. Tudi naš legendarni glasbenik Lojze Slak, prav tako ambasador cvička, je s svojo harmoniko opeval Dolenjsko in cviček, Tone Pavček je napisal Hvalnico cvičku in še veliko drugih avtorjev je pisalo o tem vinskem posebnežu.

in cv

Cvičkova princesa | bfko oktober 2012

Zakljucujem z odlomkom iz Hvalnice cvicku: Božja kaplja troedina – cviček – vino imenitno, suho in prijetno pitno, kot ga dajejo črnina, frankinja in kraljevina, pivcu in pevcu se prileže, jezik in srce razveže, in četudi ni za maše, zmeraj paše, ker je naše, vino nežno, živo, sveže.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Biošala

Biošala Bojan Papić

• Znanstvenik se z ženo vozi po podeželju. Žena reče: »O poglej! Te ovce so ostrižene!« »Da,« pravi znanstvenik, »po tej strani.« • Kako ješ DNA špagete? - Z replikacijskimi vilicami. • Kako se imenuje vodja tolpe biologov? - Jedro. • Kaj je biokemik storil s svojima dvojčkoma? - Krstil je prvega in drugega shranil za kontrolo. • Jej jogurt in postani kulturen. • Tezaver je starinski plazilec z odličnim besednim zakladom. • Ena poskusna miška drugi: »Tako dobro sem natrenirala svojega znanstvenika, da mi ob vsakem pritisku na gumb da prigrizek!« • Biologija je edina znanost, kjer imata delitev in pomnoževanje enak pomen. • Vodič po moderni znanosti: Če je zeleno ali se premika, je biologija. Če ima vonj, je kemija. Če ne deluje, je fizika. • Z znanstvenega vidika se tvoje celice res zamenjajo v sedmih letih, vendar si s pravnega vidika še vedno poročen.

ss-bf.blogspot.com

Raziskovalno obarvano poletje | bfko oktober 2012

Raziskovalno obarvano poletje Besedilo in fotografija: Špela Berdnik Sončni zahod

Poletje nekaterim študentom predstavlja čas oddiha, sprostitve, iskanja nove energije za prihajajoče študijske dni, spoznavanje novih prijateljev, odkrivanje najlepših plaž, raziskovanja novih dežel in kultur ter seveda čas za kakšno raziskovanje morskih sesalcev. Vendar zakaj bi zato odšli v sosednjo Italijo, Anglijo ali Avstralijo, če lahko podobno doživimo v Piranu? Seveda govorim o našem slovenskem društvu Morigenos, ki se že več kot 10 let ukvarja z raziskovanjem in zaščito morskih sesalcev. In zakaj bi samo brali o njihovem delu, če se jim lahko za 10 dni pridružimo in postanemo del njihove ekipe. To poletje sem bila ena izmed udeleženk Morigenosovih raziskovalcev, pod vodstvom biologinje Polone Kotnjek in geografinje Ane Hace, in ena izmed tistih, ki ve, da se bo kampa spet udeležila. »Samo ne izgubi upanja,« so bile spodbudne besede naše Polone, ko je končala svoje uvodno predavanje, ki pa seveda ni bilo edino. Predavanja so se dan za dnem vrstila in z vsakim novim dnem smo se počutili resnejši in pomembnejši raziskovalci. Nadobudni novopečeni raziskovalci smo vsak dan vstajali z željo videti naše delfine, vendar več kot mrtvih morskih želv (Caretta caretta), kormoranov (Phalacrocorax carbo) in galebov (Larus sp.) nismo videli. Po petem dnevu so mi Polonine spodbudne začetne besede že čisto ušle iz glave. Terensko delo nasploh je bilo zabavno, vendar bi bilo še boljše, če bi našli, kar smo iskali. Poleg tega, je vsaka udeleženka mogla dokazati sebi in prijateljem, da naše morje gostuje delfine, in da vse skupaj ni izmišljotina. No, tudi za nas je prišel čas in to kar naslednji dan, 4 dni pred odhodom. Kot vsako jutro so nas razvrstili v dve skupini, prva je bila Anina skupina, ki je delfine iskala iz obale, druga pa Polonina, ki se je s čolnom vozila po Tržaškem zalivu. Tisto dopoldne sem bila na čolnu. Kot ponavadi smo s seboj vzele vso opremo; fotoaparat, GPS napravo, daljnogled, sončno kremo, osebno izkaznico in steklenico vode. Polona nas je peljala vse do Trsta, delfinov pa ni bilo od nikoder. Čez čas je prejela Anin klic, ki je iz obale videla skupino delfinov in na teodolitu razbrala koordinate. Ker delfini niso statične živali, smo jih zgrešili. Vendar se Polona ni vdala, saj nas je še dodatno

spodbudila da smo opazovale morje. Kmalu smo opazile manjše skupine delfinov, natančneje velikih pliskavk (Tursiops truncatus), ki so se združevale v večjo skupino vsaj petindvajsetih osebkov. Spremljale smo jih verjetno kakšno uro, čeprav se je vse hitro odvijalo. Beležili smo GPS koordinate, šteli osebke, fotografirali, opazovali njihovo radovednost, igrivost in na koncu izmerili temperaturo morja. Da pa smo se res veliko naučile, smo dokazale ob končnem preverjanju znanja, ki je bil v korist tako nam kot našima mentoricama. Kite smo znale prepoznati po delih njihovega telesa (npr. po številu nosnic, značilni obliki repne ali hrbtne plavuti ipd.), se preizkušale v risarskih sposobnostih hrbtne plavuti in fotoidentifikaciji, ki je pomembnejša metoda pri prepoznavanju posameznih delfinov. Nauk te zgodbe je, da ne smemo nikoli prehitro obupati, pa čeprav se neka stvar ne pojavi oziroma ne uresniči takoj. Moramo se zavedati, da prav to naredi življenje biologa nepredvidljivo, zaradi česar je še toliko bolj zanimivo.

Velike pliskavke. Foto: Polona Kotnjek, MORIGENOS

Mrtva želva. Foto: Špela Berdnik

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Kmečke igre s profesorji

Zootehniki priredili kmečke igre s profesorji Uršula Trček

Nekdaj zelo priljubljeno druženje zootehnikov s profesorji se je letos zopet vrnilo na Rodico! Ker smo v Društvu študentov zootehnike sami mladi, polni novih idej in zagnanosti, smo letos želeli prinesti še nekaj več pestrega življenja na Oddelek za zootehniko,

Prevračanje bal ni bilo tako enostavno

ki se nahaja na Rodici pri Domžalah. Tako smo proti koncu študijskega leta letos prvič izvedli kmečke igre, ki so se jih kot tekmovalci udeležili tudi profesorji. Ekipo je sestavljalo pet študentov in en profesor, kar je še bolj utrdilo naše že tako dobre odnose s profesorji. Srečanje je potekalo v sredo, 6. junija 2012, v popoldanskih in večernih urah na travniku pred našim oddelkom. Pričelo se je z zbiranjem ekip, ki so se nato pomerile v različnih igrah. Najprej so se študentje in profesorji pomerili v poletnem smučanju na travniku, kjer je bila potrebna velika skladnost za prihod na cilj. Druga igra je od tekmovalcev zahtevala kar nekaj kondicije in sodelovanja, saj skakanje z žaklji na nogah ni lahek izziv. V naslednji igri smo preizkusili, kako znajo učeni zootehniki molsti kravo na roke in ne z molznim strojem. Pa je treba priznati, da jim je vlečenje seskov šlo kar dobro od rok. Predzadnja igra je bila večinoma namenjena moškemu delu ekipe, saj je bilo treba prevaliti balo od startne do ciljne črte. Kot zadnjo igro smo pripravili tek preko ovir – čez malo kvadratno in veliko okroglo balo – ter slalom nazaj. Nemalo tekmovalcev je imelo kar nekaj težav z ravnotežjem, saj je bilo treba na polovici poti narediti deset obratov okoli količka, pri čemer je morala biti glava naslonjena na količek. Priznati je treba, da je zadnja igra med gledalci povzročila veliko smeha in zabave. Točke vseh iger so se seštevale, tako da smo na koncu dobili zmagovalno ter drugo- in tretjeuvrščeno ekipo. Te smo nagradili s simboličnimi nagradami, kot so majice in kape. Prvo mesto je tako zasedla ekipa 2. letnika visokošolskega študija, 2. in 3. mesto pa sta si delili ekipi 2. letnika magistrskega študija ter 1. letnika univerzitetnega študija.

Na koncu je sledilo še skupinsko fotografiranje

ss-bf.blogspot.com

Po koncu tekmovanja sta sledila še pogostitev s slastnim golažem in prijetno druženje ob glasbi. Vsem udeleženim, tako študentom kot profesorjem, se zahvaljujemo za pozitiven sprejem dogodka in upamo, da bo postal eden od mnogih tradicionalnih zabavnih projektov Društva študentov zootehnike.

10 let DŠZ | bfko oktober 2012

Deset let društva študentov zootehnike Maja Murn, 2. letnik MSc Znanost o živalih

Okrogla miza, kulturna prireditev in praznovanje do jutranjih ur – vse to za naš 10. rojstni dan! Društvo študentov zootehnike je bilo ustanovljeno 21. marca 2002, ko je nekaj študentov na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani hotelo imeti še kaj več kot samo ure predavanj. Pa so se dogovarjali s profesorji, prebirali različne statute, postavili spletno stran in počasi začeli urejati društveno pisarno. Z leti je društvo z različnimi izobraževalnimi tečaji, ekskurzijami po Sloveniji in tujini, zabavami ter ostalimi projekti postalo znano po celi fakulteti. Vsako leto se na dan ustanovitve društva poveselimo na manjši zabavi, ki jo pripravimo kar v prostorih društva, a letošnje leto je bilo prav posebno. Praznovali smo že 10. obletnico ustanovitve društva. V ta namen smo pripravili okroglo mizo »Možnosti in perspektive zaposlovanja zootehnikov«. Gostili smo bivše zootehnike, ki so danes uspešni pri svojem delu. Svoje izkušnje, anekdote iz časa študija in nasvete so z nami delili Branko Ravnik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Stojan Hergouth, direktor Jate Emone, Ilja Gasan Osojnik Černivec, mladi raziskovalec na Kemijskem inštitutu Slovenije, Alojz Brdnik, uspešen kmet, in prof. dr. Emil Erjavec, prodekan Oddelka za zootehniko. Vodenje okrogle mize smo prav tako prepustili bivšemu zootehniku in enemu od prvih članov društva Jožetu Ocepku, vodji projektov na Izari, inštitutu za izvirno kmetijstvo. Po okrogli mizi, ki je še prehitro minila, smo praznovanje nadaljevali v Viteški dvorani, kjer smo na hitro preleteli deset let društva. Slavnostne govore so imeli prof. dr. Emil Erjavec, Rok Roblek, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, in Simon Barut, prvi predsednik našega društva. Kulturni program so s pevskimi nastopi popestrili učenci OŠ Dragomelj, pete pa so nas zasrbele ob nastopu Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Častnim članom smo podelili zahvale za ves trud, ki so ga vložili v društvo, da ima današnja generacija zootehnikov še pestrejše življenje na Rodici. Po končanem uradnem delu smo med seboj pokramljali ob dobri hrani in pijači ter se kasneje zavrteli ob glasbi ansambla Drakslerji. Ne smemo pozabiti tudi na srečelov, ki smo ga pripravili, in se ob tej priložnosti zahvaliti vsem donatorjem, brez katerih bi bila izvedba takega projekta zelo otežena.

Ob vseh pohvalah s strani profesorjev, bivših zootehnikov in ostalih gostov smo ostali kar brez besed. Vemo pa, da se bomo še naprej trudili, da bo Društvo študentov zootehnike vsakemu študentu na Oddelku za zootehniko polepšalo študijska leta!

Okroglo mizo je s pozdravnim govorom prišel prof. dr. Emil Erjavec

Organizatorji praznovanja po uspešno končanem uradnem delu

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Češka

Strokovna ekskurzija Društva študentov zootehnike na Češko Med prvomajskimi prazniki že tradicionalno raziskujemo in spoznavamo tuje dežele! Petra Firm, 1. letnik MSc Znanost o živalih

Društvo študentov zootehnike je konec aprila pripravilo že tradicionalno strokovno ekskurzijo v tujo deželo, tokrat na Češko. Ekskurzijo smo organizirali trije aktivni člani društva in v nekaj mesecih pripravili zelo raznolik ter zanimiv strokovni program. V veliko pomoč nam je bila češka študentka Jitka Schmidová, s katero smo navezali tesne stike v prvi polovici študijskega leta, ko je bila na izmenjavi na našem oddelku za zootehniko. Na pot smo se odpravili iz Ljubljane 29. aprila ob 4.00. Po dolgotrajni vožnji smo sredi dneva prispeli v Brno, kjer smo si ogledali grad Špilberk, zgrajen sredi 13. stoletja. Po ogledu gradu smo se odpravili na Moravski kras, kjer smo si ogledali jame Punkva. Prvi zapisi o obisku jam segajo v leto 1723. Za javnost je prvi del jam, imenovan Suha cesta, odprt od leta 1910, drugi del, Mokra cesta, pa od leta 1933. Skozi podzemni svet kraških jam nas je popeljala vodička, ki nam je pokazala najbolj značilne kraške tvorbe. Na koncu smo se z ladjicami popeljali po reki Punkva, ki teče skozi jame, do izhoda. Vrnili smo se v Brno, kjer smo se namestili v študentskem domu. Naslednji dan smo obiskali šolsko posestvo Žabčice, ki je del Mendlove univerze v Brnu. Na posestvu imajo okoli 1000 živali črnobele pasme, od katerih je 500 krav molznic; krave dojilje petnajstih različnih mesnih pasem, ovce in koze, prašiče ter nekaj konj. Obdelujejo 1800 ha površin. Študentom na posestvu omogočajo delo in stik z živalmi ter spoznavanje različnih živalskih vrst in pasem. Popoldne smo obiskali Mendlov muzej in pivovarno Starobrno. V muzeju so nam predstavili življenje Gregorja Johanna Mendla, ki je živel in delal v Brnu ter je najbolj poznan kot utemeljitelj zakonov dedovanja. Na koncu smo si ogledali še razstavne eksponate iz njegovega življenja in dela. V pivovarni so nam predstavili zgodovino delovanja pivovarne in postopek izdelave piva. Proizvodnja piva v Brnu se je začela že pred več kot 750 leti. Trenutno je pivovarna v lasti družbe Heineken. Na leto proizvedejo več kot 1 milijon hektolitrov piva. V torek smo se odpravili proti Pragi, kjer smo prenočevali naslednje štiri dni. Na poti smo najprej obiskali farmo gosi, ki deluje od leta 1974 in je ena od štirih farm gosi na Češkem. Redijo okoli 1500 gosi. Njihov glavni proizvod so dan stare goske, pomembna sta tudi prireja mesa in pridobivanje puha. Imajo hlev z izpustom. Izključno za meso redijo tudi race. Po ogledu te zanimive

ss-bf.blogspot.com

farme smo se odpravili še v zgodovinsko mesto Telč, nato pa v Prago, kjer smo se namestili v hostlu. V sredo smo obiskali Nacionalni inštitut za konje v Pisku, kjer vzrejajo in testirajo žrebce različnih hladnokrvnih in toplokrvnih pasem na nacionalni ravni. Prvi zapisi o ustanovitvi tega inštituta segajo v leto 1811. Poleg predstavitve zgodovine razvoja konjereje na Češkem so nam pokazali še prostore, jahalnico in hleve, kjer so nastanjeni žrebci v preizkusu. Na inštitutu imajo tudi manjši muzej, kjer so shranjeni zapisi o ustanovitvi in delovanju, fotografije in nekaj stare konjske opreme. Nato smo se odpravili v Vodňany, na Raziskovalni inštitut za ribogojstvo in hidrobiologijo, ki je del Fakultete za ribištvo in zaščito voda. Ukvarjajo se z raziskavami na področju ribogojstva in z njim povezanimi področji, kot so hidrobiologija, bolezni rib, selekcija in genetika rib, menedžment odprtih voda ipd. Pokazali so nam genetski ribogojski center in objekt za poskusno gojenje rib. Po končanem ogledu smo se odpravili proti vasi Kvašnovice blizu Horaždovic, kjer smo obiskali manjšo govedorejsko kmetijo, ki pa za nas ni tako majhna, saj na njej redijo 135 krav molznic pasem rdeči holštajn in holštajn frizijska. Povprečna velikost češke govedorejske kmetije, usmerjene v prirejo mleka, je namreč okoli 170 krav molznic. Obdelujejo 306 ha površin. Imajo tudi dva molzna robota znamke Lely. V četrtek smo se odpravili na ogled Fakultete za agrobiologijo, prehrano in naravne vire (prej Fakulteta za agronomijo), ki je del Univerze za znanost Praga. Imajo osemnajst oddelkov in ponujajo celo vrsto študijev s področja kmetijstva in okolja. Popeljali so nas skozi svoje objekte in po okolici. Pokazali so nam demonstracijske učilnice za kmetijsko mehanizacijo, strojno molžo, ločevanje in recikliranje odpadkov, poskusna polja in rastlinjake ter japonski vrt. Trenutno tudi prenavljajo poskusni hlev, v katerem so imeli krave, ovce in koze, kokoši in kunce. Po ogledu fakultete smo se odpravili na Čebelarski raziskovalni inštitut v Dolu, ki se nahaja v neposredni bližini Prage. Ukvarjajo se z raziskavami, razvojem, proizvodnjo in izobraževanjem na področju intenzivnega čebelarstva. Redijo našo avtohtono pasmo kranjsko čebelo. Imajo okoli 1000 družin na sedmih različnih lokacijah po državi. Ukvarjajo se tudi z vzrejo in selekcijo matic, prodajajo matice in različne čebelje

Češka | bfko oktober 2012

izdelke. Pokazali in razložili so nam postopek izdelave satnic in osemenjevanja čebel, kar je bilo za nas nekaj povsem novega, saj smo prvič slišali, da lahko čebele tudi osemenjujemo. Po zelo zanimivi predstavitvi smo se odpeljali nazaj proti Pragi, kjer smo imeli prosto popoldne za ogled mesta. Glavno mesto Češke, ki ima 1,2 milijona prebivalcev, ponuja vrsto kulturnih znamenitosti, med katerimi so najbolj poznane Karlov most, praški grad, katedrala sv. Vida, Staromestni trg z astronomsko uro, Vaclavov trg … Predzadnji dan ekskurzije smo obiskali Nacionalno kobilarno Kladruby, v kateri vzrejajo svojo avtohtono pasmo kladruber. Ustanovljena je bila že v 16. stoletju. Kobilarna je zelo pomembna tudi v zgodovini slovenske avtohtone pasme lipicanca, saj se je velik del črede lipicancev v času vojn selil v kobilarno na Češko. Kladrubski konj je fenotipsko zelo podoben lipicancem, saj sta oba sivca z mogočnim telesnim ustrojem. Raziskave pa so pokazale, da nimata veliko skupnih izvornih genov, torej sta dve popolnoma ločeni pasmi konj. Iz kobilarne smo se odpravili v majhno vasico Častkov, kjer smo obiskali ranč Beraní Ráj. To je majhna družinska kmetija, ki se ukvarja z rejo ovac romanovske pasme in pasme clun forest. Obdelujejo 20 ha zemlje in imajo okoli 70 ovc. Imajo tudi 7 konj pasme irish cob

S ponosom smo na Češkem pokazali našo zastavo!

in 2 slovaški toplokrvni kobili za preskakovanje ovir. To je ena od najboljših rej romanovskih ovc, dosegajo kar 3,6 jagnjeta na ovco na leto z eno samo jagnjitvijo. Plemenske živali prodajajo po celotni Evropski uniji. S kmetije smo se opravili nazaj proti Pragi in se na poti ustavili še v Sedlecu blizu kraja Kutná Hora, kjer smo si ogledali kostnico. V kapeli so kosti 40.000 ljudi zložene v obliki piramid, izdelane so razne skulpture, lestenec in slike iz samih kosti. Zadnji dan našega potepanja smo si ogledali še živalski vrt v Pragi, ki velja za enega najlepših v Evropi. Imajo več kot 4600 različnih živali. Dolgo časa je veljal za vodilnega po številu v živalskem vrtu rojenih živali. Na svoj račun pri obisku pridejo predvsem otroci v tako imenovanem otroškem živalskem vrtu. Gre za samostojen sklop, kjer lahko otroci razvajajo in krmijo različne domače živali s kmetije. Po končanem ogledu smo se polni lepih vtisov in spominov vrnili proti domu. V prihodnjih številkah boste lahko prebrali še kaj več o naših strokovnih ogledih. Za konec se moramo še enkrat zahvaliti češki študentki Jitki Schmidovi, ki nam je pomagala pri pripravi programa. Zahvaljujemo se tudi asistentki dr. Nežiki Petrič, ki nas je spremljala na poti in nam podala mnogo informacij o deželi in krajih, po katerih smo potovali.

Zootehniki pač ne moremo iz svoje koče ... kjerkoli že, smo radi blizu živali!

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Andromeda

Ženski pevski zbor Andromeda Naj se sliši ženski glas! Ideja za ustanovitev ženskega pevskega zbora Andromeda se je porodila pred 13 leti, malo za šalo malo zares, ob kavici in lahkotnem »čveku«, polnem odbitih načrtov in smeha v enem od odmorov za malico na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Zakaj pa ne bi imeli še ženskega zbora, ko pa moški Biološki oktet tako dobro uspeva že leta in leta! Pa smo začele: k sodelovanju smo povabile Marka Tirana, izkušenega zborovodjo in pod njegovim vodstvom smo hitro napredovale. V prvih petih letih obstoja smo naštudirale okrog 50 pesmi, nastopile ob številnih priložnostih in slavjih ter izvedle 4 letne koncerte, na kar smo še danes zelo ponosne. Naš repertoar je že takrat obsegal precej raznoliko glasbo – od obveznih priredb slovenskih narodnih do popularne glasbe, črnskih duhovnih in tradicionalnih pesmi. Pohvale naših poslušalcev pa so nam dajale zagon za naprej. Nato pa so se nad zborom začeli zbirati temnejši oblaki, saj smo izgubile kar nekaj pevk študentk, ki so diplomirale in se odselile iz Ljubljane, nekaj naših članic pa je žal izdalo zdravje. Tako barčica našega zbora že nekaj časa pluje v premirnih vodah. Oktobra 2009 smo ponovno začutile ogromno željo po petju, druženju in sprostitvi. Izoblikovale smo skupino, ki je obudila stare pesmi, poiskala nove izzive in se ob tem neizmerno zabavala. Študijsko leto 2009/2010 je bilo prelomno za ponovno oživitev ženskega zbora Andromeda. Enkrat na

teden smo se zbirale na oddelku za biologijo, kjer smo pridno vadile za nastope različnih vrst: pozimi smo razveselile otroke ob prihodu božička, popestrile božično-novoletni koncert moškega pevskega zbora, zapele smo ob državnem prazniku, dodale slavnostni pridih proslavi ob sprejemu mladih raziskovalcev, podale smo se na pohod na Galicijo pri Žalcu in še bi se kaj našlo. Zato vas zdaj, vse ljubiteljice petja in dobre družbe, prisrčno vabimo v naše vrste: če ste biologinje ali ne, pomembno je le, da imate čas in voljo, da skupaj ustvarimo nove melodije. Z našim novim zborovodjem Jernejem Piklom se že veselimo prijetnih harmonij! Imamo tudi urejen profil na Facebooku (www.facebook.com/ zpz.andromeda), kjer nas lahko poiščete, dodate za prijatelje in si ogledate naše fotografije. Vesele vas bomo na kakršen koli način – kot sopevk, prijateljev ali kot poslušalcev. Aja … in zakaj ravno ime “Andromeda”? Ker predstavlja nežno barjansko cvetlico, prelepo Perzejevo ženo in bleščeče zvezde na nebu!

Andromeda

Po pomoč k Fundaciji Študentski tolar Tanja Klavž, socialno svetovanje, Zavod Študentska svetovalnica Kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji razvejan sistem javnega, brezplačnega šolstva, stroški izobraževanja in bivanja v univerzitetnem mestu, ki v času študija nastanejo, še zdaleč niso zanemarljivi in ob krčenju socialnih pravic še naraščajo. Kam se torej v Ljubljani študent še lahko obrne po pomoč, ko se znajde v materialni stiski? Fundacija Študentski tolar je ustanova, namenjena pomoči študentom pri razreševanju socialne problematike in deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani od leta 2006. V letih svojega delovanja je fundacija študentom pomagala z različnimi oblikami pomoči, tako z materialnimi (npr. računalniki, kolesa) kot tudi z denarnimi (nepovratna denarna pomoč, enkratna izredna denarna pomoč). Osnovni namen fundacije je tako pomoč študentom, ki se znajdejo v socialni stiski iz različnih razlogov, na nastanek katerih sami niso imeli vpliva, širjenje možnosti za doseganje minimalne ravni kakovosti življenja študentov in prispevek k vzpostavitvi enakih možnosti za vključitev posameznika v visokošolsko izobraževanje. Splošni pogoj za pridobitev posamezne oblike pomoči je, da ima posameznik status študenta oziroma je prvo leto brez statusa študenta (slednje velja le v primeru nepovratnih in izrednih denarnih pomoči) na kateremkoli visokošolskem ali univerzitetnem zavodu članice ŠOU v Ljubljani in ni v rednem delovnem razmerju. Oblike pomoči, ki so trenutno razpisane in ponujene študentom, so brezplačni jezikovni in športni tečaji, ki se izvajajo pod okriljem zavodov Šolt in ŠOU šport ter enkratna izredna denarna pomoč.

ss-bf.blogspot.com

Za jezikovne in športne tečaje lahko študentje, ki si tovrstne obštudijske dejavnosti zaradi socialnih okoliščin sami ne morejo plačati, zaprosijo kadarkoli v študijskem letu. Podobno velja tudi pri oddaji vloge za pridobitev enkratne izredne denarne pomoči, ki pa je namenjena zgolj študentom, ki se zaradi nenadnega nepričakovanega dogodka znajdejo v položaju hude materialne ogroženosti in se sami aktivno vključujejo v reševanje svojega trenutnega položaja. Enkratna izredna denarna pomoč naj bi tako študentu omogočila prehod iz najtežjih trenutkov in mu vlila novih moči ter potrebno motivacijo za nadaljnji študij in življenje. Ob zgoraj navedenih oblikah pomoči fundacija enkrat letno, praviloma na začetku študijskega leta, objavi tudi razpis za dodelitev nepovratne denarne pomoči, ki je za razliko od izredne pomoči namenjena vsem študentom v socialno-materialni stiski, za pridobitev nepovratnih sredstev pa je z vlogo treba zaprositi v časovnem obdobju, določenim z razpisom. Prejete prošnje za pridobitev posamezne oblike pomoči obravnava petčlanska komisija Fundacije Študentski tolar. Ta na podlagi vlogi priloženih dokazil in s poudarkom na študentovem motivacijskem pismu, s katerim posameznik pojasni svojo situacijo, odloči o upravičenosti do posamezne pomoči in študenta v najkrajšem možnem času o svoji odločitvi pisno obvesti. O trenutno razpisanih oblikah pomoči lahko študentje več informacij pridobijo na spletni strani Fundacije Študentski tolar in na Facebooku, prav tako pa se lahko obrnejo tudi na svetovalce Študentske svetovalnice na brezplačno telefonsko številko 080 98 67.

Nizozemska | bfko oktober 2012

DŠAS in Nizozemska Ervin Andrejčič Foto DŠAS: Nina Bradač

Društvo študentov agronomije Slovenije na obisku na Nizozemskem Društvo študentov agronomije Slovenije je s pomočjo Študentske organizacije in Študentskega sveta Biotehniške fakultete ter ŠOU v Ljubljani med 22. in 28. aprilom organiziralo strokovno ekskurzijo na Nizozemsko. Prvi dan nas je pot vodila skozi Amsterdam in prijetno vasico Zaanse Schans, kjer smo si ogledali eno od značilnosti Nizozemske – mline na veter. V dveh mlinih na veter so nas seznanili z izdelavo lesenih cokel in s pridelavo sira. Kljub muhastemu vremenu smo uživali v čudovitem pogledu na njihovo pokrajino. Po naporni vožnji in dnevu prvih ogledov Nizozemske smo se polni vtisov namestili v počitniškemu naselju na severu Nizozemske in si konec dneva vzeli zase. V torek je bil čas za tulipane vseh vrst, oblik in barv v arboretumu KeuKenhof. Po uvodni predstavitvi podjetja smo več kot dve uri preživeli med razstavljenimi tulipani, orhidejami in amarilisi. Ob 15.30 so nas pričakovali v Rotterdamu, kjer smo s svojo prisotnostjo popestrili dneve slovenskega jezika – tam nas je obiskal tudi slovenski veleposlanik na Nizozemskem. Z obiskom rdeče četrti Amsterdama smo zaključili naporen dan in se odpravili proti našemu naselju. Sreda je bila posvečena oranžni papriki in podjetju Agriport. Podjetje Agriport se ukvarja s pridelavo paprike in paradižnika na hidroponu v steklenjakih. Fasciniral nas je že sam pogled na steklenjake, saj se samo en steklenjak razprostira na več hektarih, njihove oranžne paprike pa so bile okusnejše kot katera koli druga paprika. Preostanek dneva je bil namenjen samostojnemu raziskovanju Amsterdama. Bil je že četrtek, mi pa smo se komaj aklimatizirali. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, pa vendar smo vse dni uživali ob pogledu na morje in na vse kmetijske površine. Ob poti so nas spremljala polja tulipanov in njihove veličastne vetrnice. Nato smo se ustavili pri bioplinarni, ki z energijo oskrbuje veliko domov. Po ogledu je sledil kraj, ki premore drugo največjo pivovarno na svetu, tovarno Heineken. Tega dela strokovne ekskurzije smo se seveda vsi veselili, za kar nam ni žal. Ker vseh prostorov nismo mogli prehoditi, so nas vodniki do cistern, polnilnice in skladišča popeljali kar z avtobusom. Vsi se strinjamo, da so poskrbeli za enkraten vtis tudi s končnim pokušanjem produktov pivovarne.

Mlini na veter

Borza cvetja

V petek je bil čas za slovo od naših bungalovov in za ogled največje borze cvetja na svetu. Ko smo se seznanili z raznolikostjo prodajnih cvetlic in pomembnostjo te borze, smo se odpravili na dolgo pot nazaj proti Sloveniji. Zagotovo je Nizozemska pri vsakem od nas pustila prav poseben vtis zaradi raznolikosti in veličine vsake stvari, ki se je lotijo. Za agronome je Nizozemska dežela navdiha za našo prihodnost! Vse informacije o ekskurziji dobite pri Ervinu Andrejčiču in Patriciji Randl.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Kitajska

Poletna šola na Kita Besedilo in fotografija: Barbara Bračič

Kitajska se nahaja v vzhodni Aziji ter s svojimi 9,5 milijoni km2 velja za tretjo največjo državo na svetu. Pokrajinsko je zelo razgibana: puščave, stepe, himalajskih osem tisočakov, rečne in jezerske doline, visoke planote, pragozd in deževni tropski gozd. Razdeljena je na 23 provinc, 4 mestne uprave (mednje spadata Šanghaj in Peking), 5 avtonomnih regij in Hong Kong ter Macao, ki sta posebni administrativni območji. Glavno mesto je Peking. Prebivalstvo, ki šteje okoli 1,3 milijarde, ter s tem uvršča Kitajsko med najbolj obljudeno državo na svetu, se kljub vladnim omejitvam letno poveča za 11 do 12 milijonov ljudi. Uradno je priznanih 56 etničnih skupin. Po višini BDP se uvršča na sedmo mesto, zaradi skromnega financiranja šolstva pa primanjkuje kvalificirane delovne sile. Zaradi pet tisočletne zgodovine s številnimi dinastijami, kulturne revolucije in Maa ter današnjega izredno hitrega razvoja pa jo je težko razumeti ter ji slediti. Vsekakor je Kitajska država vzhajajočega sonca in gonilna sila na področju svetovnega gospodarstva. (SLIKA 1) Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s Konfucijskim inštitutom pripravila projekt z naslovom Poletna šola v Šanghaju 2012. Namen projekta je bil učenje osnov kitajskega jezika, poslovnih navad in kulture ter odkrivanje novih poslovnih priložnosti na azijskem trgu. Šolanje je potekalo na Shanghai Institute of Foreign Trade, Shanghai. Projekta sem se udeležila z željo po spoznavanju življenja izven meja Evrope in druženja z mladini, ambicioznimi in potovanja željnimi ljudmi. Azija je kulturno precej različna od zahodnega dela sveta, kar je zame še posebej predstavljalo izziv in zanimanje. Čeprav sem magistrska študentka Znanosti o živalih, pa znanje tujih jezikov, še posebej eksotične kitajščine v času vzpona razvijajočih se držav, lahko morda veliko doprinese pri izbiri službe, predvsem pa pri širjenju lastnega obzorja.

ss-bf.blogspot.com

Na tritedensko potovanje smo se odpravili v sredini julija, kar je sicer za Kitajsko najmanj ugodni del leta zaradi vročine in visoke vlažnosti. Po 16-urnem letu smo prispeli na letališče Pudong Internacional Airport, kjer nas je pri izhodu iz stavbe najprej zajel temperaturni šok. Iz dobrih 20 °C na letalu, smo prestopili na 39 °C in še absolutno vlažnost v zraku, saj je deževalo. Uspelo se nam je uspešno dogovorit za prevoz do hotela, kar ni tako zelo preprosto, če je edini način komunikacije kitajščina. Nastanili smo se v hotelu Internacional Exchange Center, ki je v sklopu Inštituta za mednarodno izmenjavo v Šanghaju, kjer smo bivali in se učili nadaljnje tri tedne. Pričetek izobraževanja smo otvorili s slavnostno prireditvijo. Pozdravili so nas prestižni gostje: go. Marija Adanja, slovenska ambasadorka v Pekingu, g. Drago Napotnik, predstavnik konzulata Republike Slovenije v Šanghaju, profesorji iz Konfucijskega inštituta in organizatorji projekta. Pripravljen je bil tudi kulturni program s slovensko in kitajsko vsebino. Vse tri tedne smo vsak dan imeli po tri ure predavanj dopoldne in dve uri popoldne. Učili smo se prepoznavanja in pisanja pismenk, zapisa v pininu, izgovorjave in pomena besed. Nato smo tvorili povedi in se učili dialogov. Po dopoldanskih predavanjih smo pohiteli na kosilo v najbližje restavracije, kakor se je vsak znašel po svoje. Popoldne pa smo imeli razne delavnice in predavanja z zanimivimi gosti, urice učenja in priprave za naslednji dan. Vedno pa se je našel tudi trenutek za skupna druženja. Ob sobotah so za nas pripravili celodnevne izlete, nedelja pa je bila »Gospodov dan«, dan za počitek in raziskovanje. Sedaj pa natančneje razložim naše dogodivščine tekom dni. (SLIKA 2) Prvi teden je minil predvsem v znamenju kulturnega šoka in privajanja na vročino, klimatske razmere v notranjih prostorih, hrano, stranišča in dejstvo, da smo

2 3

Kitajska | bfko oktober 2012

ajskem Evropejci nepopisno zanimivi, saj so se domačini želeli slikati z nami na vsakem koraku! Pri pouku pa smo obdelali tematike: kako se predstavimo, si izmenjamo kontakte, poslovne vizitke, povemo kje smo zaposleni in v kateri pisarni nas lahko najdejo. Učenje je temeljilo na igrah in dialogih, s katerimi smo nastopali pred razredom. Naučili smo se tudi prvo kitajsko pesem, ki smo jo vztrajno prepevali kjerkoli smo kasneje hodili in Kitajcem privabljali nasmeh na obraz. Na popoldanskih predavanjih nam je svoje znanje o Chinese Logistics Industry and Policies podala ga. Laura Yang. Kitajski študentje so za nas pripravili popoldansko delavnico o kaligrafiji. Predstavili so načine pisanja, potreben material in pa nekatere pismenke, ki smo jih potem lahko sami poskusili napisati. Kdor je želel, je lahko dobil tudi svoje kitajsko ime. Ker moje ime vsebuje veliko r-jev, je kitajsko zelo poenostavljeno Bei La. (SLIKA 3) V goste je prišla predstavnica slovenskega podjetja Gorenje ga. Urška Kupec, ki ja za nas pripravila zelo zanimivo predavanje iz svojih dolgoletnih izkušenj dela na azijskem trgu. Zaupala nam je pikantne podrobnosti in podala nekaj nasvetov. Prvo soboto šolanja na Kitajskem smo se odpeljali na celodnevni izlet v mesto Wuxi, ki je kar dobre 3 ure vožnje oddaljeno od Šanghaja. Najprej smo se ustavili v predelu, kjer je ohranjen starodavni del mestnega jedra imenovan Conggui. Stare kitajske ulice so značilne po tem, da skoznje teče rečni rokav, čezenj je veliko lepih mostičkov, ki povezujejo levi in desni del ulice. Hiše imajo značilno ukrivljeno streho in so zgrajene tesno skupaj. Povsod visijo rdeče-zlati lampijončki, urejeni so drevesni nasadi in drugo rastje. Ti predeli so zelo umirjeni in vredni ogleda. Morda le nekoliko pretiravajo s tržnicami, saj domačini dobro vedo, da bomo turisti pri njih pustili največ denarja, kar tudi smo, saj je vse res zelo poceni za naše razmere, kar pa je precej zavajajoče. Nato smo nadaljevali naš izlet do Three kingdoms city in Lingshan

Buddha. Ogledali smo si skoraj 90 m visok kip bude, tempelj in vrtove, ki so urejeni okoli tega območja. Fascinirala nas je predstava, ki so jo izvedli v templju, saj so na več kot 100 m širokem platnu predvajali risani film, dodani so bili še zvočni in svetlobni učinki. (SLIKA 4) Moja videnja in misli v tem prvem tednu so bila predvsem osredotočena na dogajanje po ulicah v mestu. Najbolj zanimivo, za primerjavo med Slovenijo in Kitajsko, je to, da kitajski otroci na ulicah ne nosijo pleničk, ampak imajo prilagojene hlače tako, da je pri zadnjici razporek. Ko ga kakat/lulat, samo počepne sredi pločnika, pred muzejem…in že lula in kaka! In še prigoda: v prvem tednu smo še raziskovali ustrezne restavracije. Higienskih standardov očitno še nimajo najbolje definiranih, zato je posledica velikokrat driska. Odločili smo se, da poskusimo hrano v neki restavraciji. Ko smo vstopili, smo ugotovili, da angleško ne znajo, da je vse napisano samo s kitajskimi pismenkami. Zato smo s pomočjo papirja in kulija pričeli z risanjem riža, piščanca. Ana je celo kokodakala. Na koncu smo na mizo dobili dumplinge – vsekakor niti približno ni bilo to, kar smo naročili! (SLIKA 5) Drugi teden bivanja v Šanghaju je predvsem bil zelo aktiven, saj smo zelo hitro spoznavali nove teme in temu primerno besedišče: števila, oblačila, hrano… Učenje vsak popoldan vsaj po eno uro je bilo nujno potrebno, če si želel spremljati snov naslednji dan. Pisanje pismenk, prepoznavanje in izgovorjava novih besed, ki so povezane v povedi, je bil vsekakor izziv. Za razvedrilo so nas odpeljali na ogled tovarne avtomobilov Sanghai Volkswagen, kjer so nam predstavili njihovo poslovanje in seveda popeljali skozi proizvodnjo avtomobilov. Njihova proizvodnja pokriva večinski del azijskega trga. Bilo je zelo fascinantno videti kako vse deluje z roboti, vsekakor pa je človeški faktor še vedno nujno potreben

6 7

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Kitajska

za kontrolo in izdelavo določenih detajlov. Na eni izmed popoldanskih delavnic so nas naučili izrezovanja simbolov iz papirja, ki ob praznovanjih visijo povsod po kitajskih domovih in po ulicah. Predstavili so nam tudi pekingške operne maske, njihove različice, pomen posameznih barv in iz kje izvira njihova podoba oz. kaj predstavlja. Za piko na i pa smo poslikali še vsak svojo masko. Na predavanjih popoldne nas je o podjetništvu na Kitajskem izobraževala ga. Hongmei Xi, Marketing Opportunity in China. O svojem poslovanju na kitajskem trgu pa so nas seznanili tudi predstavniki iz slovenskega podjetja Iskra.

ponarejena roba. Začetna cena je vsaj 5-10x večja, kot pa jo potem plačaš. Majice, kakršne lahko kupite v H&M za 20 € so do desetkrat cenejše. Tukaj smo zapravili cela premoženja yuanov, ko pa smo preračunali v evro valuto, pa je bilo morda le borih 10 €. Ob večerih smo šli občudovat še večerni razgled na osvetljeno mesto. Še posebej je veličastna Pudong stran mesta (novi del centra Šanghaja – 20 let nazaj so bile tam samo njive, sedaj so tam najmogočnejše stavbe), mi pa smo živeli na zahodnem delu, imenovanem Puxi. Na sliki vidimo veličasten razgled na TV Tower in na drugo najvišjo stavbo na svetu. (SLIKA 8)

Meni zelo zanimiva stvar je to, da kljub temu, da Šanghaj velja za eno najbolj umazanih področij v smislu onesnaženosti zraka in seveda količini proizvedenih odpadkov, je samo mesto (vsaj tam kjer smo bili nastanjeni) zelo lepo urejeno in zelo zeleno. Povsod so drevesa, trava je zelo lepa in polno je cvetočih rastlin, žive meje pa obrezane v čudovite oblike. (SLIKA 6) Na drugi celodnevni izlet smo se odpravili v mesto Hangzhou, kjer smo obiskali West Lake, in Lingyin tempelj. Območje, kjer se nahaja jezero je že opisal Krištof Kolumb kot enega izmed najlepših krajev, ki jih je na svojih potovanjih obiskal. Jezero je bilo skozi zgodovino navdih za pesnike, v času velikih suš pa so ga uporabljali za vir vode v namakalnih sistemih. Na vseh ogledih, ki smo jih imeli, je bila povsod ogromna množica ljudi, zato smo se največkrat pomikali skupaj s tokom množice in je bilo ponekod težko sploh kaj v miru pogledat. (SLIKA 7)

Tretji teden je bil v znamenju prehladov, saj smo vsi, zaradi temperaturnih razlik med notranjo in zunanjo klimo, slabšo prehrano in pogosto dehidriranostjo, zboleli. Napovedoval se je tudi že končni izpit. Do konca drugega tedna smo spoznali že več kot sto pismenk. Kljub vsemu učenju pa smo še vedno našli čas za druženje in raziskovanje po Šanghajskih ulicah. V torek smo se odpravili v center mesta, People Square district, saj smo dekleta želela obiskati market, kjer prodajajo pravo svilo. Žal se zgodi kdaj tudi to (nam ženskam že iz pradavnine ni bil dan najboljši čut za orientacijo), da smo se malo izgubile. Preprosto vse je tako veliko, da nimaš občutka v katero smer bi naj šel. Na srečo smo si potem z zemljevidom nekako pomagale in na koncu le prišle na ciljno točko. Medtem, ko smo tavale in iskale mah za orientacijo in položaj sonca in računale azimute (hahaha, ko bi le to vse znale, se ne bi izgubile)… no, medtem smo zatavale nekaj ulic stran in se znašle na ulici, kjer me je zadela beda življenja naravnost v možgane in nagnusnost človeškega bitja skozi nos!! Sploh ne najdem besed s katerimi bi opisala ta smrad. Nekaj med človeškimi iztrebki, urinu, bruhanju, kislosti… vse skupaj…in to taaaako zelo, da preprosto nismo zdržale, da si ne bi z robci pokrile skoraj ves obraz in zbežale nazaj, od koder smo prišle. Ulica je bila tesna, z razpadajočimi stavbami, povsod je nekaj viselo

Zanimivost drugega tedna je, da se Kitajci v primerjavi s Slovenci noro bojijo sonca. Okoli ves čas hodijo z dežniki, ki so posebej lepi za sončne dni, tisti za dež so drugačni. Na skuterjih imajo nameščene neke rokavičke za roke, da jih sonce ne doseže in nosijo ščite na obrazu ali pa medicinsko masko proti umazaniji v zraku. V Šanghaju je ogromno tržnic, kjer se prodaja

ss-bf.blogspot.com

Kitajska | bfko oktober 2012

obešeno po stenah, ljudje so pljuvali po tleh nagnusne pljunke koderkoli si šel, v vsaki luknji so bile postane luže, čudnih barv in ljudje so posedali po tleh, prodajali neko rabljeno robo, ki ni bila ničemur podobna. V tistem trenutku, sem imela občutek, žal, kot da so podgane, ki komaj čakajo, da se spravijo nate in te oberejo pri živem telesu! Nikoli prej mi ni obračalo želodca, takrat bi šla lahko tudi bruhat, pa morda ne samo zaradi otopelosti vseh čutov, tudi zaradi otopelosti duše. Čemu je vredno živeti njim tukaj in zdaj, če čakaš le, da se neha beda tega življenja?! In zakaj so nekomu dane vse dobrine v tem življenju – in to le nekaj ulic stran – drugi pa »se prodajajo« za drobtine kruha! (SLIKA 9) Vsekakor sem ugotovila, da je Kitajska primer vseh skrajnosti, kjer življenje buta iz ene strani na drugo, velikokrat pa tudi pljuska čez samo mero človeške biti. Tretji teden študija kitajščine smo že znali povedat kaj želimo jesti, kupiti in se pogajati za ceno. Na popoldanskih uricah so nam predstavili Chinese Folk dance in Taiji. Poslušali smo predavanje g. Xiaojing Chena, ki je predaval o razvoju ekonomije in vzponu Kitajskega gospodarstva v zadnjih dvajsetih letih. Ker sem velika ljubiteljica živali in je veda o njih tudi moj poklic, sem obiskala Šanghajski živalski vrt. Videla sem veliko eksotike na področju ptic in rib, kosmatinci so bili podobni kot v vseh drugih zoo-jih, z izjemo velike pande. Kletke so bile po večini puste, že na videz živalim neprijazne. Že vmes na obhodu sem opažala, da so povsod smeti. In ljudje so ves čas veselo krmili živali s sladkarijami, kljub temu da povsod visijo znaki NO FEEDING. Žal sem ogled zaključila s slabimi vtisi, kljub temu, da je drugače sam botanični del živalskega vrta zelo lep, nasadi rastlin, dreves in grmičevja so prečudoviti. Ko pa smo pri ekologiji, bontonu, upoštevanju navodil in osnovne skrbi za zadovoljevanje potreb živali pa tudi konec koncev soljudi…no, tukaj so se mi videne zadeve v preteklih treh tednih, kar malo zamerile.

12 13

Kot bi mignil je bila tukaj že sreda, ko smo pisali zaključni izpit. Sestavljen je bil iz pisnega in ustnega dela. In vsi smo opravili, juhej! Sledila je slovesna podelitev certifikatov o opravljenem šolanju, in že smo pridno pakirali za pot proti Pekingu. S hitrim vlakom smo prevozili slabih 1000 km v dobrih štirih urah. V treh dneh smo si ogledali najmogočnejše znamenitosti: Prepovedano mesto, Kitajski zid, Trg nebeškega miru in mavzalej revolucionarja Mao Zedonga. Ker pa je Kitajska znano po eksotiki na področju hrane, smo se odpravili tudi na najbolj gurmansko tržnico, kjer ponujajo pečene pajke, kobilice, škampe, bube sviloprejke, morske pse, kurje krempelčke, oplojena prepeličja jajca, kače, škorpijone in še marsikaj, kar človeška domišljija uspe postaviti v kuharski lonec. (SLIKA 10, 11, 12) Štiriindvajset dni je minilo kot bi mignil. In odhod domov je bil zadnja destinacija, ki pa smo se je vsi že nekoliko veselili. Prijetno utrujeni smo zapustili Azijsko celino z mislimi, da se še želimo vrniti, ampak le kot turisti. Vsekakor je življenje v Sloveniji veliko bolj zmerno in ravno majhnost nam daje tisto čudovitost bivanja, ko je človek sočloveku prijatelj. Potovanja zame predstavljajo pomembno točko v življenju, saj spoznaš pestrost življenja, predvsem pa se zaveš širine in globalne povezanosti. Takšne poletne šole bi morale biti pogostejše, bolj razširjene in obiskovane med mladimi. Sama sem se prvič udeležila podobnega dogodka in si zagotovo želim še ponoviti podobno priložnost. (SLIKA 13)

Zai jien, Bei la 贝拉

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | DŠB

Antirepresor Kako se je vse skupaj začelo ...

»Berete uvod glasila študentov biologije – Antirepresor. Prejšnja številka revije je izšla davnega leta 1987. Takrat je bila narejena še na pisalni stroj in razmnožena s ciklostilom.« Takole se je pričel uvodnik prve številke Antirepresorja (seria nova) davnega leta 2001. OK, priznam, da malo pretiravam, ampak roko na srce, takrat je velika večina današnjih bralcev še gulila klopi v osnovni šoli. ;) “Originalna” verzija Antirepresorja je začela izhajati v 70. letih prejšnjega stoletja, urejala pa sta ga prof. dr. Marija Štefančič, takrat še asistentka, in študent Miran Kralj. Antirepresor je izhajal kot nekakšna spremljava Športnemu društvu Lipa, ki je preko športnih aktivnosti povezovalo študente, profesorje in asistente. V njem so objavljali rezultate športnih iger in zanimivosti, izhajal pa je enkrat letno v nakladi 100 izvodov (matrica ciklostila namreč ni prenesla več). Po letu 1987 je delovanje športnega društva zamrlo, posledično pa tudi izhajanje Antirepresorja. Leta 2001 se je peščica študentov odločila obuditi in reciklirati staro ter zaprašeno glasilo. V desetih letih ponovnega izhajanja je bilo izdanih 17 številk (od tega

ena dvojna), v katerih je bil objavljen nebroj raznih prispevkov: od pisarij, fotografij, risarij in vse vmes ter okrog. Vse številke so na voljo na DŠB-jevi spletni strani (http://biologija.org/akt/anti/index.php), če pa imate rajši tisti pravi, žmohtni občutek tiskovine v rokah, so (skoraj) vse številke na voljo za izposojo v sobici DŠB. Poznate pravila sketanja? (Sploh veste, kaj sketanje je?) To in še veliko več lahko preberete v prejšnjih številkah Antirepresorja, se malo nasmejite, zamislite in se celo kaj novega naučite!

Raziskovalni tabor študentov biologije 2011 Ivan Kljun

Kot veleva tradicija DŠB-ja, smo tudi letos organizirali Raziskovalni tabor študentov biologije (RTŠB 2011). To je bil že 22. tabor po vrsti! Letos se je dogajanje odvijalo v Slovenskih goricah, natančneje v Svetem Juriju ob Ščavnici. Pod vodstvom mentorjev je bilo organiziranih 13 skupin, ki so na terenu raziskovale različne živalske in rastlinske vrste. Tabora se je udeležilo kar 65 študentov, od tega je bilo 9 tujcev z različnih koncev Evrope. Če smo dopoldanske in popoldanske ure prebili predvsem na terenu, smo večerne ure namenili druženju in zabavi, tako da je za spanja ostalo bore malo časa. Ker smo pravi »terenci«, nas to seveda ni ustavilo! :) Da smo imeli v letošnjem deževnem juliju streho nad glavo, gre zahvala predvsem ravnatelju OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Marku Krenerju, ki nas je gostoljubno sprejel, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.

Projekt so finančno podprli ŠOU, ŠSBF in ŠOBF.

ss-bf.blogspot.com

Vrstna pestrost | bfko oktober 2012

Študentsko raziskovanje vrstne pestrosti 2011 Aja Zamolo

Študentsko raziskovanje vrstne pestrosti 2011 je projekt, ki je pod okriljem Društva študentov biologije potekal v letu 2011. Gre za organizirane terenske dneve ali terenske vikende, katerih namen je podati študentom dodatna znanja s področja terenske biologije, jih seznaniti z živalsko in rastlinsko vrstno pestrostjo Slovenije, s posebnostmi posameznih pokrajin in regij, ter jih motivirati za bodoče raziskovanje. V sklopu projekta je bilo izpeljanih 10 terenskih dni, od teh dva terenska vikenda in štirje posamezni terenski dnevi. Vse se je začelo z brodenjem po bližnjem Ljubljanskem Barju, ki marsikateremu biologu ostane neznanka, četudi je od naše fakultete oddaljeno komaj pol ure vožnje s kolesom. Iz Ljubljane proti Prekmurju smo se opravili po sledeh hroščev in se vrnili proti Primorski, kjer smo v Budanjah preživeli tri dni in se pobližje spoznali z metulji, kačjimi pastirji, pajki in podzemno favno.

Po poletnem premoru (v katerem je vseeno vredno omeniti Raziskovalni tabor študentov biologije, ki je tokrat potekal v Svetem Juriju ob Ščavnici, in je še eden izmed tradicionalnih projektov našega društva), je sledil vikend na štajerskem koncu, kjer smo še pred zimo ujeli netopirje. V zimskem času pa se lahko kljub hudemu mrazu vedno znova navdušujemo nad pticami, ki v velikem številu prezimujejo pri nas; to leto smo jih opazovali na Ptujskem jezeru. Tik pred božičem smo živali iskali pod zemljo, kajti zima je bila že tu in življenje se je poskrilo med korenine ali pa poletelo proti jugu. S speleobiološkim terenom smo torej sklenili terenjenje leta 2011 in si zadali cilj, da v novem letu odkrijemo še kak človeški roki skrit kotiček, ki ga je treba ohraniti, še kakšno žival ali rastlino, katere prostor človek nezadržno krči in ki potrebuje našo pomoč, in obljubili smo si, da bomo s svojimi preučevanji prispevali k poznavanju in varstvu narave.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | ŠOUvizija

ŠOU

Glejte skozi oko študenta

v Lj

ŠOUVIZIJA je študentska spletna televizija, ki pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani uspešno deluje že od leta 2009. S svojim programom se ŠOUVIZIJA obrača na študentke in študente Univerze v Ljubljani in širše, na mlade in mlade po srcu ter na tiste, ki jih zanimajo nove vsebine, predstavljene na svež način. ŠOUVIZIJA v svojem bistvu predstavlja edinstven medij v Sloveniji, saj vsa dogajanja, zgodbe in interesne dejavnosti, ki zadevajo predvsem študenta, podaja v video obliki. Delo ŠOUVIZIJE se zrcali na spletni strani www.souvizija.si, ki je tudi primarna dejavnost te študentske televizije. Delovanje ŠOUVIZIJE koordinirajo vodja, odgovorni urednik in vodja tehnike. Spretno uigrana ekipa na dnevni ravni spremlja dogajanje v okviru Univerze v Ljubljani in ŠOU v Ljubljani ter svojim gledalcem in spremljevalcem ponuja drugačen pogled na dogajanje, pogled skozi oko študenta. Pestrost študentov in njihovih interesov je eden glavnih dejavnikov pri strateškem, daljnoročnem načrtovanju uredniške politike. Spekter vsebin, ki jih lahko sleherni študent najde na uradni spletni strani, zagotovi, da bo vsak našel zgodbo svojega interesnega področja. S svojo dejavnostjo se skuša ŠOUVIZIJA dotakniti vsakega študenta in ga opozarjati na številne dejavnike, ki vplivajo na njegov študij. Omenjeno tematiko približuje predvsem oddaja Študentske zadeve, ki jo vodi Petra Znoj. S prepričljivo in kritično besedo ter zanimivo dinamiko se ta oddaja objavlja dvakrat mesečno. Glasbeno dogajanje obsega oddaja Štrajk. Ta oddaja o glasbi pogleda tja, kamor si drugi ne upajo. Program daje možnost kakovostni glasbi in pogosto spregledani slovenski glasbeni sceni. Dolžnost in obenem privilegij ŠOUVIZIJE je, da poroča o uspehih ter projektih, ki se odvijajo na Univerzi v Ljubljani in njenih 27 fakultetah. V obsežnem projektu je ŠOUVIZIJA posnela predstavitvene spote vseh fakultet v Ljubljani, sodelovanje z univerzo pa se uspešno nadaljuje in nadgrajuje. Posebno težo in izziv za ves kolektiv ŠOUVIZIJE predstavlja sodelovanje z regionalnima centroma RTV v Mariboru ter Kopru. Obojestransko sodelovanje je na stran ŠOUVIZIJE prineslo veliko pozitivne energije in zanosa. Prispevki, ki osvetljujejo študentsko dogajanje in delovanje, se pojavljajo v okviru oddaje Univerza, ki

ss-bf.blogspot.com

je bila na rednem sporedu na TV Slovenija 2. Izkušnje, ki so jih pri tem delu pridobili novinarji in snemalci, so neprecenljive.

ublj

Poleg uveljavljenega glasbenega programa levji delež dejavnosti predstavlja dnevna redakcija. Vsebina spletne strani se kali na uredniških sestankih, ki potekajo na tedenski ravni. Le tako lahko ekipa ŠOUVIZIJE sledi burnemu in obenem zanimivemu študentskemu dogajanju v Ljubljani. Novinarske ekipe na terenu delujejo v parih. Vsak par je sestavljen iz novinarja in tehnika. Novinarjeva naloga je, da preuči dotično problematiko in se pripravi na intervjuje. Snemalec na terenu upravlja z opremo in poskrbi za primerno kadrirane posnetke ter zvok. Delo novinarja kot tudi snemalca zahteva veliko vloženega truda in potrpežljivosti. Vsak od njih pa svoje osebno zadovoljstvo izpolni z objavo svojega prispevka na spletni strani www.souvizija.si ali celo na televizijskem programu TV Slovenija 2. Na ŠOUVIZIJI novinarji delujejo na svojih interesnih področjih in se tako počutijo kot ribe v vodi. Svoje ideje in zamisli prelivajo v videoposnetke ter tako zgodbe predajo naprej ostalim študentom. Ekipa ŠOUVIZIJE je odprta in v svoj krog sprejme vsakogar, ki si to želi, ima zamisli, ideje ali bi rad svoje poglede ter zgodbe predal ostalim študentom. ŠOUVIZIJA uspešno koraka novim izzivom v prihodnost. S širjenjem novih oddaj in zabavno-informativnih vsebin potencira svoj krog gledalcev. Obišči nas na spletni strani www.souvizija.si in odkrij pogled na svet skozi oko študenta.

ŠOU prehrana | bfko oktober 2012

Komisija za prehrano ŠOU LJ Nik Mišković

Kaj študentu pripada pri nakupu subvencioniranega študentskega obroka? • Glavna jed + dva hoda + 2 dcl vode ali brezalkoholne pijače. • Hod je lahko juha, solata, sadje ali sladica. Komisija za prehrano vsakodnevno s pomočjo inšpektorjev za prehrano vrši nadzor nad ponudniki subvencionirane študentske prehrane. S tem preprečujemo nepravilnosti in kršenje pogodb gostinskih ponudnikov, ki poskušajo izkoristiti državno subvencioniranje študentske prehrane v prid svojemu zaslužku. Redno sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in predvsem v zadnjih mesecih poskušamo vplivati na spremembe javnega razpisa, ki bi selekcionirale ponudnike SŠP po kvaliteti njihove ponudbe, s čimer bi se močno zmanjšalo število ponudnikov hitre hrane in gostinskih lokalov, ki ponujajo študentom zgolj manj zdrava kosila.

ani

Za kvalitetno in korektno opravljanje dela Komisije za prehrano je glede na število ponudnikov subvencionirane študentske prehrane potrebno zadostno število korektnih inšpektorjev za prehrano, ki mesečno pregledujejo gostinske lokale s subvencionirano študentsko prehrano. Na podlagi ponudbe, za izvedbo katere so se gostinci

zavezali, inšpektorji ugotavljajo doslednost izvajanja (na primer zadostno število hodov ob glavni jedi, zadostno število dnevnih in stalnih kosil, preverjanje upravičenosti študenta do subvencionirane študentske prehrane ...). Inšpektorji nimajo pristojnosti ugotavljanja kakovosti hrane, saj za to nimajo primernih kompetenc. Člani komisije za prehrano si prizadevamo za čim kvalitetnejšo ponudbo subvencionirane študentske prehrane, k čemur zagotovo sodi ozaveščanje gostinskih ponudnikov o njihovem pravilnem delovanju in upoštevanju pravil. Hkrati pa si želimo apelirati tudi na študente, ki jim subvencionirana študentska prehrana v času študija omogoča cenovno ugodne tople obroke, naj v večji meri obiskujejo gostinske lokale s kvalitetnejšo ponudbo in manj tiste s hitro hrano. Zavedamo se, da je zdrav način prehranjevanja ključen korak k splošnemu zdravju in pripomore k večji učinkovitosti študenta pri opravljanju študijskih obveznosti, k čemur Komisija za prehrano zagotovo stremi. Enkrat na leto objavimo tudi razpis za inšpektorje študentske prehrane! Zato le spremljaj dogajanje na uradni strani ŠOU v Ljubljani www.sou-lj.si.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | BioTehna

BioTehna – Platforma za umetniško raziskovanje živih sistemov Jurij Krpan, programski vodja Galerije Kapelica (Galerija Kapelica spada pod dejavnost zavoda K6/4)

Glede na moje dolgoletne izkušnje se veliki večini ljudi, s katerimi se srečujem, dozdeva, da je umetniško ustvarjanje namenjeno razvedrilu in v najboljšem primeru estetiziranju posameznikovega vsakdanjega življenja ter da je umetnost kot dejavnost tako ali tako že zdavnaj dobila svoje končne okvire. Znancem, ki me končno pripravijo do tega, da jim razložim, kaj v Galeriji Kapelica počnemo, in tvegajo vsaj deset minut koncentracije, običajno zakuha že po treh, štirih stavkih in običajno s kakšno svojo bežno prigodo iz sveta muzejev, gledališča ali galerij prerežejo pogovor v kaj bolj vsakdanjega in neobveznega. Prav neverjetno je, s kakšno neprebojnostjo se obdajo ljudje, ki so o umetnosti zadnjič slišali pri pouku v osnovni šoli in jim pot enkrat ali dvakrat na leto prekriža dogodek, za katerega so dobili brezplačno vstopnico. Le kaj jim daje pravico, da z nonšalantnim sklicevanjem na po možnosti kakšnih dvesto let mrtvega umetnika odpravijo moje navduševanje nad sodobnimi raziskovalnimi umetniškimi praksami? Njihova genialna vsevednost? Hm, mogoče. V Kapelici smo že od njenega nastanka leta 1995 razstavljali projekte in predstavljali performanse, ki so tematizirali robove sodobne urbane družbe. Fokus programa so kmalu zasedli projekti, ki so se ukvarjali s fenomenologijo informacijske družbe in njenim vplivom na vsakdanje življenje ljudi, v zadnjem času pa nas vedno bolj vznemirjajo tehnologije, ki so si za svoj predmet vzele življenje samo. Neverjetna računalniška moč in inženirski dosežki, ki omogočajo manipuliranje materialov na ravni atomov, so pripomogli k tehnologijam, ki naravo, kot jo poznamo, razširjajo na povsem nove razsežnosti. To pa je področje, ki umetnike po definiciji zanima, saj jim omogoča nove izrazne možnosti in, kar je še bolj pomembno, preizpraševanje vsebin, ki radikalno spreminjajo vrednote sodobne družbe. Sodelovanje umetnikov in raziskovalcev na področju znanosti o živih sistemih in njihovih aplikacijah, ki so že dostopne na trgu regenerativne medicine, sintetične biologije, genskega inženiringa, hibridne hrane ipd., je izjemno dragocena dejavnost, ki ustvarja kritiško razumevanje, refleksijo in spoznavna stališča do ultimativnega vprašanja, ki je gonilo vsega človeštva: kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Umetniška dejavnost v omenjenem polju ni apriorna opozicija diskurzom in znanstvenim praksam, temveč je druga stran istega kovanca, kjer je vloga znanosti v produkciji vednosti, vloga umetnosti pa v produkciji pomenjanja. Tako se lahko znanstveniki srečajo s kreativnim

ss-bf.blogspot.com

BioTehna | bfko oktober 2012

reflektiranjem in problematiziranjem znanstveniškega diskurza, kjer umetniki preizprašujejo, kako nove znanstvene aplikacije spreminjajo razumevanje obstoječih družbenih vrednot in možne oziroma potrebne spremembe etičnih horizontov v razumevanju življenja nasploh. V Galeriji Kapelica smo se s tem v mislih odločili, da za to vrsto umetniškega delovanja ustanovimo posebno umetnostno platformo, ki bo združevala vse projekte, ki se ukvarjajo z novimi konceptualizacijami fenomena življenja skozi prizmo novih znanstvenih dogajanj. Na tej platformi bomo še posebej skrbeli za izobraževanje različnih starostnih in nazorskih skupin ter interaktivna dogajanja v obliki delavnic, na katere bomo vabili zainteresirane laike kot tudi strokovnjake. S tem bomo na eni strani poskrbeli za približevanje avantgardnih umetniških projektov in procesov širši, za kulturo zainteresirani javnosti, na drugi strani pa želimo doseči z radovednostjo naphane mlade, ki še ne vedo, ali se bo njihovo življenje zasukalo v svet naravoslovja ali družboslovja. Za svoje izobraževalne napore smo prav letos pridobili dva razpisa, podprta z evropskimi finančnimi sredstvi, s katerimi bomo lahko izvajali predviden program s pričetkom septembra 2012. Triletni projekt KiiCS (Knowledge Incubation in Innovation and Creation for Science/Zbiranje znanja in spodbujanje kreativnosti in inovacij za znanost) bomo izvajali še z desetimi izjemnimi partnerji iz cele Evrope. Projekt BioTehna - Platforma za umetniško raziskovanje živih sistemov pa sofinancira Švica, ki sicer ni del Evropske unije, vendar s svojim finančnim mehanizmom, imenovanim Švicarski prispevek, omogoča naprednim iniciativam realiziranje smelih zamisli v širšem evropskem prostoru.

s švicarskim društvom Hackteria, ki združuje vrsto mednarodno aktivnih umetnikov in znanstvenikov s področja bio- in nanotehnologij, želimo nagovoriti predvsem otroke in jim omogočiti stik z različnimi materiali, ki jih uporabljajo znanstveniki na svoj način, umetniki pa na drugega. V tem projektu bomo izdelali tudi mobilni laboratorij za biotehnološko podporo, s katerim bomo lahko izvajali izobraževalne dejavnosti tudi izven Ljubljane. Dosedanji program in izvengalerijsko delovanje Galerije Kapelica na križiščih umetnosti in znanosti galeriji daje možnost, da se vzpostavi kot osrednji katalizator dogajanja v Sloveniji in tako v povsem novi zgodbi poveže sorodne kulturne inštitucije v Sloveniji (Kiberpipa, Ljudmila, Kibla, Cirkulacija ...), zainteresirane znanstvene platforme (Medicinska fakulteta UL, Biotehniška fakulteta UL, Zavod za transfuzijsko medicino RS, Inštitut za biokemijo MF, Inštitut Jožef Stefan) in naše mednarodne partnerje (Hackteria (CH), Ectopia (PT), Arts Catalyst (UK), Waag Society (NL) ...). Ne glede na naše domače sodelavce in umetnike ter znanstvenike iz tujine pa vabimo vse, ki se vam zdijo naši projekti in napori zanimivi, da se nam pridružite kot sodelavci in skupaj z nami na nekonvencionalen in inovativen način soustvarjate kritično zavest sodobne družbe. Povezave: www.kapelica.org www.hackteria.org www.biotehna.org www.kiics.eu

Projekt KiiCS je oblikovan kot niz dejavnosti, kjer se z znanstveniki in umetniki srečujejo in ustvarjalno raziskujejo mladostniki in študentje. Za srednješolce smo pripravili niz delavnic spoznavanja s temami s področja biotehnologij s poudarkom na biohekanju, biopunku, naredi sam (DIY) biolaboratorij ipd., ki se bodo večinoma odvijale v prostorih Galerije Kapelica in Kiberpipe na Kersnikovi 4 in 6. K sodelovanju želimo pritegniti čim več mladostnikov in študentov, ki bodo na natečaju za najboljšo idejo, ki bi jo bilo mogoče industrializirati, sodelovali na evropskem natečaju, ki ga organiziramo skupaj z našimi partnerji. S projektom BioTehna, ki ga izvajamo v sodelovanju

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | ŠOLT

ŠOLT je med nami že 50 let Začetki ŠOLT-a segajo v leto 1960, ko so študentje povezali različne obštudijske dejavnosti v Zvezo študentskih organizacij ljudske tehnike. Zveza ŠOLT je bila organizacija, ki je koordinirala delo vseh osnovnih organizacij med študenti, ki so se na kakršenkoli način ukvarjale s tehnično in tudi sorodno umetniško dejavnostjo. Organizirali so seminarje in tečaje z različnih področij tehnike: tečaj fotografije, tečaj za kinoamaterje, tečaj za radioamaterje, tečaj programiranja elektronskih računalnikov, tečaj za avtomehanike, ključavničarski tečaj, varilski tečaj ... Akademska avtošola ŠOLT je bila ena prvih avtošol v Sloveniji. Fotogrupa ŠOLT je združevala študente, ki so se ukvarjali z umetniško fotografijo. Iz te skupine so izšli mnogi priznani fotografi. Ljubitelji raketne tehnike so delovali v Raketnem klubu ŠOLT. Z razvojem znanosti in tehnike so se spreminjale tudi dejavnosti ŠOLT-a. Spremenila se je tudi organiziranost. Tako smo dobili Društvo ŠOLT. V devetdesetih letih se je dejavnost društva precej razširila. Zaradi velikega zanimanja je ŠOLT pričel organizirati jezikovne tečaje, ki so postali poglavitna dejavnost društva. Kljub temu razni strokovni tečaji, seminarji in delavnice niso bili zanemarjeni. Vključene so bile tudi nekateri športne dejavnosti (potapljanje, jadranje, padalstvo). Društvo ŠOLT je bilo eden od soustanoviteljev Mladinskega sveta Slovenije (MSS). Člani društva so začeli tudi z mednarodnim sodelovanjem mladih s sorodnimi organizacijami iz Španije in Velike Britanije. Leta 2000 je Društvo ŠOLT ustanovilo Zavod ŠOLT. Društvo ŠOLT se še naprej ukvarja predvsem z mladinskimi projekti na področju neformalnega izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, skrbi za informiranje članov o mladinskih aktivnosti, prireja fotografske razstave v prostorih ŠOLT, sodeluje z Mladinskim svetom Slovenije (MSS) in z drugimi mladinskimi organizacijami ter društvi.

ss-bf.blogspot.com

ŠOLT | bfko oktober 2012

v Lj

Poglavitna dejavnost zavoda je organizacija in izvedba jezikovnih, strokovnih in športnih tečajev. Tečaje pripravljajo in vodijo študentje višjih letnikov fakultet, pa tudi profesorji in drugi strokovnjaki, specializirani za posamezna področja. Dolga tradicija, prilagodljivost, odprtost in prijazno okolje so glavni razlogi za to, da tečaje vsako leto obišče več tisoč mladih in malo manj mladih. Cene pa so študentske tudi po zaslugi družine ŠOU v Ljubljani, katere član je Zavod ŠOLT.

ublj

Pestra izbira jezikovnih izobraževanj je na voljo tudi brezplačno. Pri tem govorimo o projektu Subvencionirano izobraževanje za socialno ogrožene študente, kjer sodelujejo ŠOS, ŠOULJ, Fundacija Študentski tolar in Zavod ŠOLT. Več o tem boste izvedeli na spletnem mestu http://www.zavod-solt.si/?viewPage=57.

ani

Tečaj slovenskega jezija za tuje študente

Ponudba izobraževalnih vsebin Zavoda ŠOLT: angleščina • nemščina • nizozemščina • švedščina • norveščina • finščina • madžarščina • ruščina • ukrajinščina • poljščina • srbščina • češčina • hrvaščina • črnogorščina • slovenščina • italijanščina • španščina • portugalščina • francoščina • arabščina • hebrejščina • hindujščina • japonščina • kitajščina • grščina • latinščina ... digitalna fotografija • gojenje bonsajev • izdelava vitraža • indijska kuhinja • krojenje in šivanje • kreativno pisanje • mala vrata retorike • računalniški tečaji • šola risanja • strojepisje • glasbena delavnica • asertivnost – ključ do uspeha • feng šuj • seminar o osnovah odnosov z javnostmi • razvijanje karierne poti • tečaj za voditelje čolnov • padalstvo • jadranje ...

Tečaj jadranja

Lokacija: • Rožna dolina, Študentsko naselje – blok 7 • Bežigrad, Vojkova 63 Splet: http://www.zavod-solt.si e-mail: info@zavod-solt.si

ss-bf.blogspot.com

lja bfko oktober 2012 | Celica

Hostel Celica Hostel se nahaja v osrčju Ljubljane, v stavbi nekdanjega vojaškega zapora vojašnice na Metelkovi iz leta 1882. Prostor, ki je nekoč ljudi zapiral, se je skozi desetletno obnovo odprl svetu skozi arhitekturo, umetnost in ljudi. Tu popotniki najdejo svoj košček popotniške zgodbe. Kreativno načrtovanje, obnova in preobrazba nekdanjega vojaškega zapora v mladinsko popotniško središče so trajali 10 let. V tem času se je v projekt obnove vključilo več kot 80 domačih in tujih umetnikov. Prvi gostje so v Hostlu Celica prenočili julija 2003. Edinstvenost Hostla Celica se kaže v 20 umetniško prenovljenih zaporniških celicah. Vsaka od njih je popolnoma unikatna, ima svojega avtorja ali skupino avtorjev, lastno zgodbo in koncept. Vseeno pa je vseh 20 celic obdržalo eno skupno lastnost: originalne rešetke na vratih in oknih. Poleg celic je gostom na voljo še 8 večposteljnih sob in soba, prilagojena za invalide. »No. 1 hippest hostel in the world«, »the ultimate place to stay«, najboljši hostel v Sloveniji na podlagi ocen obiskovalcev je le nekaj priznanj, ki jih je Celica prejela do sedaj. Edinstvena zamisel umetniške prenove zapora v mladinski hotel se je s takšnimi in drugačnimi slavospevi znašla na vrhu lestvic priljubljenosti po presoji svetovnih popotniških biblij, kot sta Lonely Planet in Rough Guides, ter največjega spletnega rezervacijskega portala Hostelworld.com. Poleg številnih mednarodnih nagrad je bil Hostel Celica večkrat nagrajen tudi doma. Slovenska turistična organizacija je hostlu leta 2004 kot prvemu v Sloveniji podelila priznanje zlati sejalec za najbolj inovativen slovenski turistični proizvod, 2 leti kasneje pa ga je Mestna občina Ljubljana s posebnim priznanjem nagradila za prispevek k promociji turizma in prepoznavnosti mesta Ljubljane v svetu.

Po načelu pestrosti in odprtosti se utrip Celice prilagaja gostom iz tujine, ki si želijo čim več druženja z domačini in ostalimi popotniki, slovenski mladini, ki vedno znova išče nove dogodivščine in izvirne oblike zabave, ter ostalim mladim po duši, ki radi posedajo in se prepuščajo edinstvenim kulturnim doživljajem. Brezplačni koncerti vsako leto tradicionalno ob torkih zvečer privabljajo glasbene sladokusce in ljubitelje glasbe s celega sveta. Torkovi brezplačni koncerti v družbi vrhunskih glasbenih izvajalcev obiskovalce popeljejo na nepredvidljivo glasbeno avanturo od daljnega vzhoda vse do dobro znanih rokerjev na zahodu. Kulinarične zabave vse-kar-lahko-poješ v hostlu in na vrtu, ki so poleg prehranjevanja odlično izhodišče za druženje in zabavo, so še posebej priljubljene med slovenskimi študenti in obiskovalci iz tujine, ki se na dvorišču svojega začasnega doma lahko spoznavajo in družijo z ostalimi nemirnimi popotniškimi dušami ter si tako izmenjajo marsikatero dragoceno izkušnjo za nadaljnje izzive na svojih poteh. Na vsakem koraku si kljub pestremu in raznovrstnemu programu vsakdo lahko utrga svoj kotiček miru z dobro knjigo, revijo ali časopisom, ob mamljivih aromah orientalske šiše, udobno nameščen na kavč ali tabure …

Poleg prenočišča je Hostel Celica tudi bar, lounge, restavracija, srečevališče mladih popotnikov in slovenske mladine, umetniška galerija, koncertni oder in ljubljanska arhitekturna znamenitost. Sproščeno chill out atmosfero lahko obiskovalci Celice začutijo v različnih kotičkih bara, restavracije in letnega vrta – v ambientu, ki je namenjen spoznavanju, srečevanju in druženju ob dobri hrani ter pijači. V Galeriji Srečišče pa v bogatem kulturnem repertoarju Celice svoje mesto najdejo še izobraževalne delavnice, predavanja, potopisne projekcije, skupinska branja. Vstop na vse dogodke, ki se čez leto odvijajo v hostlu, je prost. Zunanja ureditev Hostela Celica.

ss-bf.blogspot.com

ani

an Radio Študent | bfko oktober 2012

Kratka vožnja po 43 letih valovanja Radia Študent

Spoštovana bralka, dragi bralec, naj te za uvod prosim, da na hitro skočiš z menoj v moj razmajan chevrolet iz leta 1969, se udobno namestiš na sovoznikov sedež in greš z menoj na kratek sprehod čez radijske frekvence: »o ne, takoj iz prve Veseljak al kaj, klik!, šit, šit, radio Hit, klik!, reklame, klik!, reklame, klik!, oh to mora biti eden od programov Radia Slovenija, saj tako pravilno govorijo in tako dolgočasna muzika, klik!, Radio Ogn…, oh klik!, čaki!, čaki!, nahajamo se že na dnu skale, tukaj se pa dogaja nekaj povsem drugačnega: 89,3 Mhz? – oh tisočerih mi klikov, to mora biti Radio Študent ali po domače RŠ! Klik! No, stopiva zdaj iz avta in se vrniva vsak na svojo stran, jaz za tipkovnico, ti pa pred odprtega BFkota. Vem, o čem razmišljaš: „Ravno sem bil v prastarem avtu, letnik 1969 ... Le koliko ur programa RŠ-a se je že moralo slišati v njem?“ Lahko ti odgovorim: „Veliko, zelo veliko ...“ RŠ je namreč iste letnice kot najin chevrolet, saj neprekinjeno oddaja že od 9. maja 1969, ko je bil ustanovljen s strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki je imela z njim seveda svoje načrte. Z njim je želela umiriti vrenja med študenti ljubljanske univerze v revolucionarnem letu 1968, a propagandno orožje se je obrnilo proti njim: RŠ je postal pribežališče nekonformističnih študentov, ki se niso menili za namene svojih ustanoviteljev. Od leta 1969 do danes je RŠ prehodil dolgo pot. Prvih devet let je oddajal triurni program na srednjem valu z neuglednega, lokalnega oddajnika. Leta 1978 je začel delovati njegov novi UKV stereo oddajnik in radijske oddaje tistega poletja so postale prave uspešnice med ljubljansko mladino, hkrati pa je RŠ razširil tudi svoj programski čas na štiri ure dnevno in na štiri ure ob večerih ob koncih tedna. V osemdesetih letih je RŠ stal na samem čelu (pretežno mladinskih) glasil, ki so postopoma odpirala takratne tabu teme in s pisanjem o njih tajala takratni sibirsko zamrznjeni medijski prostor. Začelo se je z nazi punk afero leta 1981, ko je radio v protislovja pripeljal takratnega policijskega ministra, nadaljevalo z vročo polemiko okoli reforme izobraževanja in z brezkompromisnim pisanjem o problematiki takratne JLA ter zaključilo z ljubljanskim procesom leta 1988, v katerem je RŠ skupaj z Mladino

Slovenija ob 15.30) razširil program proti večernem času in se leta 1991 dokončno razširil tudi na vse večere v tednu. Februarja 1997 se je Radio Študent iz tesnih kletnih prostorov v VIII. bloku preselil v VI. in VII. nadstropje XIV. bloka študentskega naselja v Rožni dolini, kjer ima končno na voljo optimalne prostorske in tehnične pogoje za izpeljavo programskega obsega, v katerega je zagrizel že v osemdesetih letih. Leto zatem pa je RŠ kot ena prvih tovrstnih evropskih radijskih postaj začel oddajati svoj program tudi po internetu in je tako dostopen po celem svetu. In kako trenutno stojijo stvari? Pred štirimi leti smo uvedli tudi jutranji radijski program (od sedme do enajste ure zjutraj), v maju tega leta pa smo štartali z novo programsko shemo in novo spletno stranjo. Z 17 urami živega programa dnevno, ki ga izvaja več kot 200 rednih sodelavcev, se danes lahko pohvalimo, da smo – poleg tega, da smo najstarejša – tudi največja nekomercialna študentska radijska postaja v Evropi. Pri vsem tem pa RŠ ni enostavno še en radio, ampak je od samega začetka do danes tudi nenadomestljiva izobraževalna inštitucija: vsako leto namreč skozi izobraževanje oziroma skozi avdicije in usposabljanja tehnikov, špikerjev in novinarjev različnih profilov v RŠ priteče kakih 50 novih ljudi, da sploh ne omenjamo usposabljanja dijakov za radijsko delo po osnovnih in srednjih šolah, ki smo ga začeli izvajati v zadnjih letih. Da pa ne zaključiva navidez tako resnobno, te vabim, da se udeležiš dogodkov v okviru Klubskega maratona, ki že 12. leto podpira slovensko alternativno glasbo in že od septembra 2011 poteka po 30 klubih po vsej Sloveniji, zaključil pa se bo kot vedno s finalom 9. novembra v Menzi pri koritu na Metelkovi. Če te na jesen mogoče ne bo tukaj, pa te vabim, da se udeležiš našega pomladanskega, že četrtega glasbenega festivala Založbe Radia Študent Tresk – obračun glasbe in založništva, ki se ima zgoditi 14. in 15. marca 2013 v Kinu Šiška in prostorih K6/4 na Kersnikovi. Priporočam ti, da se o vsem tem in še čem tekoče informiraš na naši novi spletni strani www.radiostudent.si oziroma na socialnih omrežjih: www.facebook.com/radiostudent89.3 in www.twitter.com/

poslušanosti v svoji dosedanji zgodovini. Obenem je (z dokončnim

radiostudent, ker moram zdaj peljati naprej. Slišmo pa se na 89,3 Mhz!

pokopom dolga leta obveznega prenosa popoldanskih poročil Radia

Tvoj Radio Študent.

odigral osrednjo medijsko vlogo in z njim dočakal obdobje najmnožičnejše

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Študentska svetovalnica

Res

orji

Težave med študijem? Nič več. Marko Orel, koordinator projekta SRCe

Verjetno ste skozi leta študija naleteli na vsaj eno vprašanje, ki vas je nekoliko zbegalo. Morda vas je zanimalo, kako pridobiti štipendijo, si poiskati pripravništvo ali pa ste morda imeli težave s tečnimi najemodajalci. Verjetno nas že poznate, v kolikor pa ne, nam prosim dovolite, da se vam predstavimo in zaupamo, kako lahko rešimo marsikatero študentsko zagato. Zavod Študentska svetovalnica je bil ustanovljen slaba tri leta nazaj z namenom pomagati študentom na njihovi študijski poti. Izkušnje pri delu smo si nabirali že veliko prej. Naša zgodovina namreč sega v leto 1989, ko je bila na Pravni fakulteti v Ljubljani ustanovljena Služba pravne pomoči za študente (krajše imenovana tudi SPPŠ). Z ustanovitvijo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani se je SPPŠ preselila pod streho te organizacije, kmalu pa se je ob pravni pomoči za študente pojavila še 'sestrica' – Študentska svetovalnica, namenjena bolj socialnim vprašanjem. Združitev obeh svetovalnih služb, SPPŠ in Študentske svetovalnice, pod eno streho – svetovalnico za vse študente – je bila logična posledica, prav tako kot osamosvojitev stalne dejavnosti ŠOU v Ljubljani v samostojni zavod leta 2009. Danes je Zavod Študentska svetovalnica namenjena vsem, ki jih zanima karkoli v zvezi s študijem in vsem, kar se s študijem povezuje. Naša naloga je študente informirati o njihovih pravicah in možnostih, jim svetovati, ko se znajdejo v težavah, in jih usmerjati na prave naslove. Želimo si, da bi prav vsak, ki se na nas obrne z vprašanjem, pri nas dobil tudi pravi odgovor. Ponujamo informacije na področju študijske problematike, torej vsega, kar se dotika vpisov, prepisov, prehodov med programi, ponavljanj, pavziranj, vzporednega študija in absolventskega staža. Naši svetovalci vam lahko pomagajo tudi pri reševanju bivanjske problematike, torej teme, ki se dotika študentskih domov, zasebnikov s subvencijo, pomoči pri sklepanju najemnega razmerja in pravnega varstva najemnikov. Prav tako nudimo pravno svetovanje in svetujemo na področju študija ter dela v tujini. Posebno pozornost namenjamo tudi svetovanju študentskim družinam (celostno svetovanje bodočim in sedanjim staršem študentom) in psihološkemu svetovanju (nudimo podporo, nasvete in informacije o različnih oblikah psihološke pomoči).

ŠOU

ss-bf.blogspot.com

ublj

Naj bo zgolj preprosto vprašanje ali morda večja težava, tukaj smo zato, da pomagamo. Pa kontakt?

Pred dobrim letom in pol smo prišli do sklepa, da razširimo našo dejavnost in zadostimo še določenemu manku, ki je vladal na področju socialnega varstva za mlade. V januarju 2011 je bila odprta prva varna hiša za študente na svetu, imenovana Študentska hiša ali krajše SRCe. SRCe je študentska hiša, ki pod eno streho združuje svetovalne in informativne podporne dejavnosti zavoda ter možnost brezplačnega začasnega bivanja

v Lj

za študente v stiski. Poleg svetovanja v Študentski hiši SRCe izvajamo tudi delavnice (v letu 2012 smo tako izvedli cikel Z zavedanjem proti stresu, delavnice Sprostimo se!, Kako študirati?, Čutim čustva, Upravljanje s časom, poleg tega smo izvajali še potopisna predavanja, podjetniške delavnice in organizirali še številne druge aktivnosti) in podporno skupino za osebe z motnjo hranjenja. Na SRCu nudimo tudi brezplačno psihoterapevtsko pomoč, ki jo za študente izvaja specializantka psihoterapije.Da ne pozabimo – v kolikor boste iskali sobo ali stanovanje, nas le pokličite ali odklikajne na našo spletno stran. Pod našo streho namreč deluje m2 Brezplačna posredovalnica sob. M2 je brezplačen iskalnik oglasov najemniških stanovanj za študente in način oglaševanja za lastnike stanovanj. Vodimo tudi posebno evidenco za tuje študente, svetujemo pa tudi pri sklepanju najemnih pogodb oziroma študentom posredujemo vzorec najemne pogodbe.

PANTONE Purple C

Študentska hiša SRCe Židovska steza 6 T: 080 98 67 @: info@svetovalnica.com S: www.studentska-hisa.si Delovni čas: pon, tor, sre, čet: 9—18, pet: 9—15 Zavod Študentska svetovalnica Kersnikova 4 T: 01 43 80 253, 01 43 80 223 @: info@svetovalnica.com S: www.svetovalnica.com Delovni čas: pon, tor, čet: 10—15, sre: 12—17

Socialni inkubator | bfko oktober 2012

Socialno podjetništvo: Priložnost za pogumne!

Res

orji

Zavod za raziskovanje in razvoj socialnih inovacij Socialni inkubator ustvarja inovativno podporno podjetniško okolje. Skrbi za idejno, izobraževalno in finančno dimenzijo razvoja socialne ekonomije in socialnega podjetništva.

Kaj je socialno podjetništvo?

ŠOU

Socialno podjetništvo in socialno ekonomijo spodbuja, razvija in promovira predvsem z:

•vzpostavitvijo skupnosti zainteresiranih posameznikov z namenom prenosa dobrih idej in znanj, •organizacijo različnih seminarjev, usposabljanj, delavnic, konferenc, strokovnih ekskurzij in sejmov, preko katerih socialni podjetniki in podjetnice pridobivajo različna znanja in kompetence za delo na področju socialnega podjetništva in socialne ekonomije, •omogočanjem dostopa do različnih finančnih virov, ki so potrebni za zagon socialnopodjetniških projektov. Socialni inkubator je zasebni neprofitni zavod, ki je bil ustanovljen s strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Posebno pozornost namenja mladim. Tomaž Stritar, direktor Zavoda Socialni inkubator, poudarja, da se ljudje na njih obračajo po informacije predvsem s področij poslovnega načrtovanja in financiranja. »Ugotovili smo, da mladim idej za podjetništvo in socialno podjetništvo ne manjka, potrebujejo pa nekoliko več znanj in izkušenj s področij financiranja, timskega dela, vodenja, organiziranja projektov in podobnih podjetniških veščin, ki jih med šolanjem ne dobijo dovolj.«

Socialno ali, bolje rečeno, družbeno podjetništvo je celosten pristop k izvajanju podjetništva, ki si zadaja tudi okoljske in družbene, ne samo finančnih ciljev. Lahko bi tudi dejali, da socialni podjetniki rešujejo okoljske in družbene probleme s podjetniškimi prijemi.

Pridruži se!

v Lj

ublj

Jeseni bo Socialni inkubator nadaljeval z gradnjo skupnosti zainteresiranih za socialno podjetništvo, nosilcem poslovnih idej pa bo ponudil tudi prostor za delo. Da bi spodbudili to panogo v Sloveniji, načrtujejo veliko promocijsko kampanjo socialnega podjetništva in družbene odgovornosti med študenti. Kampanjo bodo izpeljali preko natečaja za »Idejo, ki bo spremenila svet«. Še naprej bodo organizirali tudi različne seminarje in delavnice, razmišljajo pa tudi o organizaciji sejma, namenjenega socialnim podjetjem. Če te zanima socialno podjetništvo, se jim pridruži!

Več na www.socialni-inkubator.si in www.facebook.com/socialni.inkubator.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | ŠOU Šport

Študentska založba že 16 let opravlja svojo razvejano in živahno knjižno dejavnost. S svojim izbranim domačim in prevodnim knjižnim programom, tako leposlovnim, esejističnim in humanističnim, je postala eno osrednjih stičišč in izvirov literarnega življenja. Študentska založba danes izda okoli 60 naslovov letno v petih knjižnih zbirkah. Organizirano ima redno mrežo nastopov svojih avtorjev po vsej Sloveniji in redno organizira obiske tujih avtorjev v naših krajih. Med zbirkami je prav gotovo najbolj prepoznavna leposlovna zbirka Beletrina, kjer izdajamo kakovostno leposlovje in poezijo slovenskih in tujih avtorjev. Zbirka Koda prinaša humanistični in družboslovni program in je skupaj s Časopisom za kritiko znanosti in zbirko visokošolskih učbenikov Scripta med najbolj priljubljenimi zbirkami med

študentsko populacijo. Knjigarna: V okviru založbe na Novem trgu 2 v Ljubljani deluje tudi knjigarna Beletrina. V knjigarni imajo vsi študenti s statusom stalni 20-odstotni popust na ves program Študentske založbe. Knjige pa lahko kupujete tudi v spletni knjigarni na www.knjigarna-beletrina.com. E-knjige: Knjige Študentske založbe so na voljo tudi kot elektronske knjige. Poiščete jih lahko v Applovi knjigarni iBookstore, od letošnje jeseni naprej pa tudi v lastni slovenski spletni knjigarni. Elektronske knjige bodo dostopne tudi v knjigarni, prav tako pa ponudba elektronskih bralnikov.

ŠOU ŠPORT v študijskem letu 2012/2013 Marija Jozak, vodja programov ŠOU šport

ŠOU šport organizira in izvaja dejavnosti, usmerjene v razvoj športa študentov. Preko svojih dejavnosti ŠOU šport spodbuja študente k redni športno-gibalni aktivnosti, s pestro ponudbo programov spodbuja k udeležbi še neaktivne študente, z izvajanjem podpornih dejavnosti skrbi za promocijo zdravega načina življenja. Dejavnosti ŠOU športa razvrščamo v naslednje skupine: 1. Športnorekreativni programi: aerobika, pilates, zumba, joga, plavanje … 2. Športnoizobraževalni programi: plesni tečaji, borilne veščine, tenis, golf, jezdenje, alpinizem, sabljanje … 3. Množične in druge rekreativne prireditve: Teden odprtih vrat, Študentska arena in Študentski tek na grad 4. Posredovanje kart in vstopnic

ss-bf.blogspot.com

5. Športnoadrenalinski programi 6. Raziskovalna dejavnost 7. Promocija zdravega načina življenja 8. Vodenje razvida študentov nosilcev licenc v športu Ob začetku študijskega leta 2012/13 bo najbolj aktualen Teden odprtih vrat ali teden brezplačnih športnih delavnic, ki se ga vsako leto udeleži več kot 800 študentov. Torej začetek oktobra vabi vse športne ljubitelje na brezplačno miganje, vse dodatne informacije o programu, urniku, lokaciji pa bodo na voljo na naši spletni strani www.sousport.si od septembra dalje. Napovedujemo uvajanje novih programov, kot so hooping (vadba z obroči), funkcionalna telesna vadba – boot camp, vadba za nosečnice (mami telovadi), vadba za seniorje.

i ŠO

Ljub Resorji | bfko oktober 2012

Resorji ŠOU v Ljubljani Mednarodna pisarna ŠOU v Ljubljani Katarina Košak, Ministrica Resorja za mednarodno sodelovanje ŠOUL Delovanje Mednarodne pisarne ŠOU v Ljubljani je namenjeno tako tujim kot slovenskim študentom. Za aktivnosti pisarne skrbi več stalnih dejavnosti. Recepcija za tuje študente je odgovorna za pomoč pri problemih, s katerimi se soočijo tuji študentje ob prihodu in med bivanjem v Ljubljani. S pomočjo tedensko organiziranih dogodkov Recepcija skrbi za izobraževalni, poučni, zabavni, športni, kulturni in družabni program. Posredovalnica sob za tuje študente nudi brezplačno pomoč pri iskanju zasebnih namestitev v Ljubljani. Namenjena je tujcem, ki študirajo ali opravljajo prakso v Ljubljani in ki jim v študentskih domovih ni uspelo dobiti namestitve. ESN Ljubljana podobno kot Recepcija organizira dogodke za tuje študente tako v Ljubljani kot tudi v drugih mestih v Sloveniji, kjer sodelujejo tudi z ostalimi sekcijami ESN. Zveza študentskih zvez in društev KOMISP združuje 22 mednarodnih študentskih društev, ki vsako leto omogočijo ogromno slovenskim študentom priložnost za odhod v tujino

na različne kongrese, strokovna srečanja, poletne strokovne in jezikovne tečaje ter opravljanje strokovnih praks. Čez leto skrbijo tudi za neformalno izobraževanje študentov preko raznih poučnih delavnic in seminarjev. Tutorstvo za tuje študente je namenjeno tujim študentom na fakultetah, ki nimajo lastnega tutorskega sistema. Namen je ponuditi tujim študentom osebo (tutorja), ki jim postane zaupna oseba, na katero se lahko obrnejo. Tutor tujcu olajša premagovanje kulturnega šoka in mu pomaga pri privajanju na novo okolje. Za spodbujanje mobilnosti med slovenski študenti Mednarodna pisarna ŠOU v Ljubljani organizira razne delavnice, kot je na primer Erasmus iz prve roke; Teden mobilnosti in izobraževanja; Mesec mednarodnih izzivov; predvsem pa se povezuje z nacionalno agencijo CMEPIUS. Več o dogodkih, ki jih izvaja Mednarodna pisarna ŠOU v Ljubljani, lahko najdete na Facebook strani ŠOU International office ali na spletni strani ŠOU v Ljubljani.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Resorji

Študijska problematika Je v študijskem letu 2011/2012 deloval in sodeloval na različnih področjih. Člani resorja so izvedli odmevno raziskavo na temo preobremenjenosti študentov in pedagogov po uvedbi bolonjske reforme, rezultati pa so razkrili marsikaj zanimivega. Celotna raziskava je na voljo na spletni strani ŠOU v Ljubljani pod zavihkom našega resorja. Druga podobna raziskava, ki še teče, je raziskava o dostopnosti študijske literature študentom. Zanima nas, koliko literature pridobijo preko sejmov na posameznih fakultetah ali pa si je izposodijo in koliko je morajo kupiti sami. V sklopu tega projekta bomo v septembru vzpostavili tudi internetni portal, ki bo služil izmenjavi in prodaji študijske literature med študenti. K obisku portala si prav lepo vabljen/a!

Poglavitno delo resorja za študijsko problematiko je odzivanje na spremembe, ki jih doživlja slovensko visokošolsko področje. Vseskozi smo se trudili informirati študente o spremembah, sodelovali smo pri spreminjanju zakonodaje in tako tebi in tvojim kolegom skušali zagotoviti kakovosten študij, zagotovo pa smo poskrbeli, da je bilo tvoje stališče karseda jasno in glasno zastopano. Če nas želiš bolje spoznati ali imaš kakšna dodatna vprašanja, nam pošlji e-mail na studijska@sou-lj.si, več pa lahko prebereš tudi na spletni strani ŠOU v Ljubljani.

Lotili smo se tudi vedno aktualne problematike zaposljivosti diplomantov in tako v sodelovanju z zavodom Nefiks organizirali medijsko odmevne Zaposlitvene torke na karseda različnih podjetjih. Če naštejemo samo nekatere: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Pro Plus d.o.o., Šentprima idr. Zaposlitvene torke bomo nadaljevali tudi v jeseni. V sklopu projekta Studeo, ergo sum smo za študente organizirali brezplačne delavnice retorike, team-buildinga, promocije na Facebooku ter predavanja o pomembnih spremembah na področju visokega šolstva. Projekt se bo jeseni usmeril v tutorstvo in v sodelovanju s Kariernim centrom UL organiziral najrazličnejše seminarje. Prav tako bomo pri projektu razvili mobilno aplikacijo, ki ti bo na interaktiven način pomagala, da si boš vse študijske obveznosti organiziral/a na zabaven način.

Utrinek iz delavnice

Sociala in zdravstvo Aleksandra Pekošak V Resorju za socialo in zdravstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) izvajmo aktivnosti na področju sociale, študentske prehrane in zdravstvene problematike študentov. Prizadevamo si za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, štipendiranja, študentske prehrane, študentskih družin, socialne (ne)enakosti in (ne)dostopnosti do študija.

Študentje, ki delujemo v omenjenem resorju, skušamo njegovo delo vsako leto dopolniti in nadgraditi. V tem študijskem letu smo tako organizirali tudi akcijo zbiranja starih oblačil. Seveda pa smo kot že vrsto leto doslej organizirali tudi dva dogodka, ki ju poznajo prav vsi študentje, in sicer študentsko krvodajalsko akcijo Častim ½ litra! ter Mesec sociale in zdravstva ŠOU v Ljubljani.

Poleg tega resor organizira različne projekte in dogodke s področja zdravstva in prostovoljstva. Veliko pozornosti posvečamo zdravju študentov, saj se ravnamo po načelu, da je samo zdrav študent lahko tudi uspešen in dober študent. Resor je v študijskem letu 2011/2012 s projektom Zdravo življenje – zdrav študent celovito pokril področje zdravja študentov. Od marca do konca maja so potekala predavanja o različnih temah, med drugim o zdravi prehrani, zdravem načinu izgube telesne teže, vplivu sonca na kožo, zaščiti pred boleznimi na potovanjih … Predavanja so dopolnjevali kuharski tečaji, delavnice o temeljnih postopkih oživljanja in motnjah hranjenja.

ss-bf.blogspot.com

Študentska krvodajalska akcija

Resorji | bfko oktober 2012

Obštudijske dejavnosti Vsakemu študentu je na prvem mestu študij, ker si s tem gradi tlakovano pot za prihodnost. Da bo ta pot dovolj široka in tako lažje prehodna, je pomembno tudi njegovo spoznavanje okolja in kulture ter širjenje obzorja. Za takšno študentovo širino skrbimo na Resorju za obštudijske dejavnosti Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Šest študentov, lociranih na Kersnikovi 6, iz dneva v dan išče nove ideje za projekte in jih tudi realizira. Vsak oktober priredimo največje druženje za sveže študente, imenovano BRUC. Tam lahko poleg udejstvovanja na športnih igrah in potegovanja za najboljšo glasbeno skupino tudi spoznavate druge študente in uživate v kvalitetnih koncertih. Vrhunec dogajanja, BRUC 2012, se bo zgodil 17. 10. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Marec je mesec, ki je rezerviran za kulturno izobraževanje študentov. Tako z brezplačnimi kartami za muzeje in gledališča, raznimi plesnimi in ustvarjalnimi delavnicami, koncerti klasične glasbe in pevskih zborov ter ostalimi prireditvami razširjamo obzorja študentom in jim približamo kulturo. Poleg omenjenih projektov je tu še velika izbira ostalih aktivnosti, ki jih ponujamo. Naj jih omenimo le nekaj: potovanja po Sloveniji, planinarjenje,

Mesec kulture; Revija študentskih pevskih zborov izobraževanja, čistilne akcije, športne aktivnosti … Prepričani smo, da se za vsakogar najde nekaj, zato ste vabljeni k ogledu in spremljanju spletne strani ŠOU v Ljubljani in seveda Facebook strani (tako ŠOU kot Resorja za obštudijske dejavnosti).

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | KA v ĹĄtevilkah

d e t a j l T i t o v e g a t r g a - t l o r i s, M 1 : 5 0 0

U n i v e r z a v L j u b l j a n i, B i o t e h n i ĹĄ k a f a k u l t e t a, O d d e l e k z a K r a j i n s k o a r h i t e k t u r o, P r e d m e t: K r a j i n s k o n a Ä? r t o v a n j e II, p r o j e k t: I l i r s k a B i s t r i c a, m e n t o r i c a: p r o f. d r. A n a K u Ä? a n, i z d e l a l a: U r ĹĄ k a V a l e n Ä? i Ä?, ĹĄ t u d i j s k o l e t o 2 0 0 9 / 2 0 1 0, 1 7 .6 .2 0 1 0

Â&#x201E;

Â&#x201A; Â&#x20AC;Â&#x2026;Â&#x2020;Â&#x2020;Â&#x2020;

7 1

3 4

Â Â? Â? Â? Â Â? Â? Â Â Â Â&#x20AC;Â&#x201A;Â&#x201A;Â&#x192;Â&#x201A; Â? Â&#x201E;

5 Â&#x201E; 1 2 3 Â Â Â? Â Â? 4 Â? 5 6 Â? Â 7 Â? 8 Â Â&#x20AC; Â&#x201A;

Â Â? Â? Â? Â Â? Â? Â Â Â Â&#x20AC;Â&#x201A;Â&#x201A;Â&#x192;Â&#x201A; Â? Â&#x201E; Â Â? Â? Â? Â? Â&#x2026; Â&#x2020; Â? Â&#x2021; Â&#x2020; Â&#x2C6; 9 Â&#x192; Â&#x20AC; Â?

Krajinska arhitektura v ĹĄtevilkah Na oddelku za krajinsko arhitekturo riĹĄemo, piĹĄemo, razmiĹĄljamo, reĹĄujemo in debatiramo. Predvsem pa veliko ur presedimo v naĹĄi risalnicah pod streho BF. Letos smo se odloÄ?ili, da vam namesto besed postreĹžemo s slikami naĹĄih projektov, ki so nas v preteklem letu spremljali ob vsakem koraku in nad katerimi smo preĹžveÄ?ili marsikatero dostavljeno hrano, zlomili mnogo svinÄ?nikov ter zaradi njih tudi marsikdaj redkeje zatisnili oÄ?i. Gradivo so prispevali Ĺ˝iga Abram, Nika BenÄ?ina, Tadej Bevk, Mojca Ä&#x152;rniÄ?, Anja DerĹžiĹĄ, Larisa Faganel, Ĺ˝iva Fink, Lara GligiÄ&#x2021;, Petra Grmek, GaĹĄper HabjaniÄ?, Manca KroĹĄelj, Danijel MohoriÄ?, Barbara Prezelj, Sonja Rozman, Tanja Ĺ tajdohar, UrĹĄka ValenÄ?iÄ? in TjaĹĄa Vrhovnik.

ss-bf.blogspot.com

352

PORABLJENI SVINÄ&#x152;NIKI: 1 ĹĄtudent v 5ih letih: 864kom Cel letnik: 1. letnik: 10560 2. letnik: 8820 3. letnik: 4110 4. letnik: 1620 5. letnik: 810 Cel letnik v 5ih letih: 25920kom

294

137 54

Poraba svinÄ?nikov med leti

KA v ĹĄtevilkah | bfko oktober 2012

trg mladinskih delovnih brigad osnove arhitekturno urbanistiÄ?nega naÄ?rtovanja Manca KroĹĄelj | Danijel MohoriÄ? | Ĺ˝iva Fink | TjaĹĄa Vrhovnik mentor: doc. dr. Tatjana Capuder Vidmar ĹĄolsko leto: 2011-12

Â&#x201E; Â Â? Â? Â? Â? Â&#x2026; Â&#x2020; Â? Â&#x2021; Â&#x2020; Â&#x2C6;

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | KA v ĹĄtevilkah

_ PTIĂ&#x2C6;JA

PERSPEKTIVA

CELOTNE

UREDITVE

k a r t a d e ja v n o s t i

LEGENDA

prostostojeÄ?e enodruĹžinske hiĹĄe stanovanjski bloki veÄ?stanovanjske hiĹĄe upravne stavbe storitvene dejavnosti zdravstveni dom LEGENDA

lekarna osnovna ĹĄola

prostostojeÄ?e enodruĹžinske hiĹĄe stanovanjski bloki

srednja ĹĄola

veÄ?stanovanjske hiĹĄe

glasbena ĹĄola

upravne stavbe storitvene dejavnosti

vrtec

zdravstveni dom

policijska postaja

lekarna osnovna ĹĄola

gasilska postaja

srednja ĹĄola

dom starejĹĄih obÄ?anov

glasbena ĹĄola vrtec

cerkvene ustanove

policijska postaja

zapuĹĄÄ?ene stavbe

gasilska postaja dom starejĹĄih obÄ?anov

mlini in Ĺžage

cerkvene ustanove

zapuĹĄÄ?en bazen industrijske stavbe

zapuĹĄÄ?ene stavbe mlini in Ĺžage

M = 1 : 5000

zapuĹĄÄ?en bazen industrijske stavbe

M = 1 : 5000

DOSTAVA: 1 ĹĄtudent v 5ih letih: 76 ĹĄtudentskih bonov Cel letnik: 1. letnik: 0 2. letnik: 60 3. letnik: 210 4. letnik: 420 5. letnik: 1590 Cel letnik v 5ih letih: 2280

ss-bf.blogspot.com

14 7 2 Uporaba dostave hrane na Uporaba dostave osebo hrane na osebo

URE PREĹ˝IVETE OB RAÄ&#x152;UNALNIKU: 1 ĹĄtudent v 5ih letih: 1816h Cel letnik: 1. letnik: 570h 2. letnik: 1590h 3. letnik: 3600h 4. letnik: 13230h 5. letnik: 35490h Cel letnik v 5ih letih: 54480h

1,183

441 120 53 19

Ure preĹživete za raÄ?unalnikom

KA v ĹĄtevilkah | bfko oktober 2012

E shematski prikaz posegov v prostor

podzemna garaĹžna hiĹĄa, ureditev parterja umestitev terasnih hiĹĄ na juĹžno poboÄ?je hriba

ureditev sprehajalne poti in poÄ?ivaliĹĄÄ? do SuĹĄca ureditev vodotoka in njegovih breĹžin, umestitev kavarne ob sotoÄ?je

ureditev Titivega trga

ureditev prostega, zraÄ?nega parka ureditev poboÄ?ja pri gimnaziji s terasami ĹĄportni in wellness center

ureditev parterja lokacija novega kulturniega doma

prometna shema

PreĹĄernova

ulica

karje

Can

eva

garaĹžna hiĹĄa

Titov trg

ulica

miÄ?

Ada

Â Â? Â? Â? Â Â? Â? Â Â Â Â&#x20AC;Â&#x201A;Â&#x201A;Â&#x192;Â&#x201A; Â? Â&#x201E; Â Â? Â? Â? Â? Â&#x2026; Â&#x2020; Â? Â&#x2021; Â&#x2020; Â&#x2C6; Ureditev enosmernega prometa po PreĹĄernovi in AdamiÄ?evi ulici.

r e d m e t: K r a j i n s k o n a Ä? r t o v a n j e II, p r o j e k t: I l i r s k a B i s t r i c a, m e n t o r i c a: p r o f. d r. A n a K u Ä? a n, i z d e l a l a: U r ĹĄ k a V a l e n Ä? i Ä?, ĹĄ t u d i j s k o l e t o 2 0 0 9 / 2 0 1 0, 1 7 .6 .2 0 1 0

1. letnik

5. letnik

NEPRESPANE NOÄ&#x152;I: 1 ĹĄtudent v 5ih letih: 90 Cel letnik: 1. letnik: 60 2. letnik: 150 3. letnik: 240 4. letnik: 450 5. letnik: 1800 Cel letnik v 5ih letih: 2565

8 5

Neprespane noÄ?i

SKODELICE SPITEGA Ä&#x152;AJA: 1 ĹĄtudent v 5ih letih: 749 -> 1498 dcl 420 Cel letnik: 1. letnik: 390 2. letnik: 1680 3. letnik: 3120 156 4. letnik: 4680 104 56 5. letnik: 12600 Cel letnik v 5ih letih: 22470 -> 13 Enote poĹživljajoÄ?ih 44940 dcl napitkov med projekti

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Piknik KA

ss-bf.blogspot.com

Piknik KA | bfko oktober 2012

Sočno rdeči piknik krajinskih arhitektov Foto: Katja Berden in Anja Škerlj

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | IAAS

IAAS združuje: Evropski kongres Food for Life 2011/12 v Sloveniji Klemen Oketič in Kristina Košmrlj, IAAS Slovenija

Zveza društev študentov kmetijstva in živilstva, ki združuje študente iz Ljubljane in Maribora, je polnopravna članica mednarodne organizacije IAAS (International Association of students in Agricultural and related Sciences), ki je nevladna in neprofitna organizacija in združuje več kot 100.000 študentov biotehniških ved (agronomije, zootehnike, živilstva, gozdarstva, lesarstva, biotehnologije ...) iz več kot 40 držav. Namen organizacije je spodbujanje izmenjave izkušenj, znanja, idej in izboljševanje medsebojnega razumevanja med študenti kmetijstva in sorodnih ved z vsega sveta.

Jutranje team building igre

V ta namen v društvu organiziramo veliko dejavnosti, kot so prakse in izmenjave, med drugim pa vsako leto ena od evropskih članic organizira t. i. European director's meeting, ki tradicionalno poteka okoli novega leta. Po desetih letih smo Slovenci ponovno zbrali pogum za tako velik podvig in se odločili, da s skupnimi močmi pokažemo lepote Slovenije kolegom iz tujine. Med 27. decembrom in 3. januarjem smo organizirali 54. evropski kongres mednarodne zveze IAAS z naslovom Food for Life. Na kongres smo poleg evropskih kolegov povabili tudi študente z drugih celin. Odziv je bil odličen. Kongresa so se, vključno z nami, udeležili 104 študentje iz 24 držav iz Evrope, Severne in Srednje Amerike ter Azije. Za tak dogodek so seveda potrebne priprave skozi vse leto, še posebej intenzivno so potekale tik pred dogodkom, ko smo usklajevali vsa dogajanja in potek kongresa. Po folklorno obarvani otvoritvi v Dijaškem domu Bežigrad v Ljubljani, kjer smo bili tudi nastanjeni v prvi polovici dogodka, smo gostom predstavili Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer smo poslušali zanimiva predavanja prof. dr. Boruta Bohanca, doc. dr. Aleša Kuharja,

ss-bf.blogspot.com

prof. dr. Roberta Veberiča in Urške Pivk Kupirovič, predstavnice podjetja Danone d.o.o., ki so tematiko pridelave hrane in učinkov na zdravje predstavili tudi s strokovnega stališča. Nadaljevali smo na praktičnih primerih. Sprejeli so nas v Čebelarstvu Božnar iz Polhovega Gradca, kjer smo si ogledali pridelavo medu in drugih čebeljih pridelkov, in v ljubljanskem Žitu, kjer smo si ogledali linijo proizvodnje prepečenca in zamrznjenih izdelkov. Mariborčani, pretežno novi člani, so bili odgovorni za tretji dan dogajanja. Pripravili so ogled Oljarne Fram, kjer smo si ogledali oljarno in pridelavo bučnega olja iz praženih bučnih semen, sledila sta predstavitev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in predavanje prof. dr. Francija Bavca o pomenu oljnih buč za slovensko kmetijstvo. Po ogledu Ljubljane, ki je potekal prvi dan, so imeli udeleženci možnost ogleda našega drugega največjega mesta Maribora, ki skriva tudi eno največjih znamenitosti za agronome, najstarejšo trto. Kot se za obisk Slovenije spodobi, je bil v programu tudi obisk vinske kleti z degustacijo, ki so jo za nas z veseljem organizirali v Jarenini v vinski leti Dveri pax. Tako smo v zelo kratkem času uspeli gostom predstaviti tako kulturno dediščino Slovenije kot tudi problematiko zagotavljanja kakovostne in zdrave hrane, ki je bila vodilo strokovnega dela kongresa. Za zaključek prvega dela smo prihranili pravi naravni biser Slovenije; skupaj smo se podali v kraško podzemlje Škocjanskih jam, ki so tudi na UNESCO-vem seznamu svetovne naravne dediščine. Sledil je odhod proti Osilnici ob Kolpi. Tu je bil čas namenjen delovanju mednarodnega društva; obravnavali smo različne upravne zadeve zveze, izvolili predstavnike v nekatere organe, znanja in veščine nadgrajevali na raznih delavnicah ter se družili. Zvečer je ponavadi sledila zabava, posebno za konec leta, ko smo po slavnostni večerji in ognjemetu uživali ob kozarcu penine. V Osilnici smo priredili tudi dobrodelno dražbo nemalokrat izredno zanimivih predmetov, ki jih darujejo udeleženci in organizatorji. Izkupiček se porabi za sofinanciranje delovanja društev iz držav v razvoju in udeležbo članov le-teh na večjih legislativnih srečanjih v tujini. Še en poseben dogodek, ki smo ga organizirali že v Ljubljani in

2012 IAAS | bfko oktober 2011

je del vseh IAAS-ovih večjih srečanj, je »trade fair«. Gre za predstavitev vseh udeleženih držav s tradicionalnimi jedmi in seveda pijačami, dogodek popestrijo še zastave in nemalokrat narodne noše. Nad naravnimi in kulturnimi lepotami Slovenije so bili gostje navdušeni, organizatorji pa smo bili izredno zadovoljni z opravljenim delom in se že veselimo prihodnjih dogodkov: svetovnega kongresa v juliju in avgustu v Belgiji in Nemčiji, evropskega kongresa na Švedskem ter izmenjave v Švici. Za konec pa hvala vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi tega dogodka! Brez vas nam to zagotovo ne bi uspelo.

V Mariboru

Poslušanje letnih poročil dela posameznih društev

Degustacija vin

Skupinska slika

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Simbioz@

Simbioz@ 2.0. bo spet povezala Slovenijo V četrtek, 21. 6. 2012, se je v Mestni knjižnici Ljubljana, v enoti Otona Župančiča, z novinarsko konferenco zgodila uradna napoved že drugega vseslovenskega prostovoljskega projekta Simbioz@. Letos bo potekala med 15. in 19. oktobrom po šolah, knjižnicah in drugih lokacijah. Organizatorji želijo doseči lanskoletne uspehe, pri čemer želijo z dvema novima delavnicama o družbenih omrežjih in mobilni telefoniji pritegniti še več mladih in starejših k aktivni udeležbi pri projektu. Prijavno mesto je tako za prostovoljce kot udeležence dostopno preko spletnega mesta www.simbioza.eu ali telefonske številke 040 940 888. Projekt Simbioz@, prvi vseslovenski prostovoljski projekt za dvig računalniške pismenosti starejših, se je lani odvil na kar 230 lokacijah, privabil 5706 udeležencev in uspešno poskrbel za 93 % samozavestnih uporabnikov računalnika. Lanskoletni uspeh projekta pa ni bil spregledan niti v Evropskem parlamentu, ki je projektu Simbioz@ podelil izjemno nagrado državljan Evrope.

jih povezati med seboj in v svet. »Želimo pokazati, da je medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo pomembno vsako leto in ne le ob posebnih priložnostih. Treba je dati poudarek kontinuiteti in s tem graditi na dolgotrajnejših vezeh in odnosih.« Med ambasadorji letošnjega projekta je tudi Aleš Špetič, novi glasnik digitalnih tehnologij, ki pravi, da se »e-izključenost med generacijami kaže v dejstvu, da mladi komunicirajo na nekonvencionalne načine, medtem ko starejši izbirajo konvencionalne načine komunikacije. Obe strani se morata zavedati, da obstaja še nek drug svet in da tako mladi kot starejši pridobijo izkušnjo z medsebojnim sodelovanjem«. Po podatkih UMAR Poročila o razvoju 2012 se Slovenija po uporabi interneta po letu 2005 uvršča blizu povprečja EU, vendar pa jo prehiteva že šest novih članic EU. V letu 2011 je internet uporabljalo 67 % populacije (v starosti 16—74 let), kar pomeni stagnacijo glede na leto

Letošnja Simbioz@ je posebna, saj sta dodana dva nova modula in s tem poglobljena vsebina izobraževanja. Tako se bodo lahko letošnji udeleženci poleg osnovnih modulov, se pravi osnov računalnika, interneta in elektronske pošte, spoznali tudi z družabnimi omrežji in mobilno tehnologijo. Projekt bo tudi letos nastal v sodelovanju s prostovoljci, ki bodo s svojim računalniškim znanjem obogatili starejše in tako doprinesli k uresničevanju temeljnih ciljev projekta Simbioz@. Medgeneracijsko sodelovanje za boljši jutri Po besedah Tanje Mozetič, vodje projekta Simbioz@ 2.0., želijo s ponovnim projektom zajeti tako udeležence lanskega leta z nadgradnjo modulov kot tudi nove in Matjaž Šircelj, poznavalec družbenih omrežij in Fanči Moljk, lanskoletna ambasadorka projekta, foto: Matej Kolakovič

ss-bf.blogspot.com

Simbioz@ | bfko oktober 2012

Projekt Simbioz@, prvi vseslovenski prostovoljski projekt za dvig računalniške pismenosti starejših, se je lani odvil na kar 230 lokacijah, privabil 5706 udeležencev in uspešno poskrbel za 93 % samozavestnih uporabnikov računalnika.

prej. UMAR Poročilo o razvoju 2012 je projekt Simbioz@ izpostavilo kot primer dobre prakse, ki lahko spodbudi uporabo interneta s širšimi ugodnimi vplivi. Pozitivni odzivi lanskoletnih udeležencev Trudi Černoša lanskoletno izkušnjo opisuje kot izredno pozitivno. »Naučila sem se rokovati z elektronsko pošto, ki sem jo tudi čez celo leto pridno uporabljala. Uporabljati znam brskalnik Google, poiskati slike.« Na letošnji Simbioz@ se veseli predvsem nadgradnje znanja z novimi moduli. Predstavnik lanskoletnih prostovoljcev Žiga Weissbacher pravi, da so sicer na začetku skoraj vsi prostovoljci imeli dilemo, kako in na kakšen način učiti starostnika, saj učiti mlade ali starejše ni isto. Vendar so vsi imeli zelo pozitivne in prijetne izkušnje in se veselijo tudi letošnje Simbioz@ 2.0. Tudi letos projekt Simbioz@ poziva prostovoljce in vse mlade po srcu, ki želijo pri projektu sodelovati kot prostovoljci, da se prijavijo preko spletne strani www. simbioza.eu ali telefona 040 940 888. Gre za enkratno in neprecenljivo izkušnjo, ki prinese dragocene izkušnje in znanje tudi prostovoljcem in ne samo udeležencem delavnic. Prostovoljstvo je vrednota, s katero lahko obogatimo družbo kot celoto in pripomoremo k soustvarjanju okolja, v katerem znamo sobivajočim brezpogojno priskočiti na pomoč in razumeti njihovo stisko. Simbioz@ bo letos potekala med 15. in 19. oktobrom po šolah, knjižnicah in drugih lokacijah po vsej Sloveniji. Seznam lokacij najdete na spletnem naslovu www.simbioza.eu/lokacije.

Trudi Černoša in Žiga Weissbacher

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | NERM

Tudi letos je potekalo Severnoevropsko regijsko srečanje študentov gozdarstva. Tokrat je dogodek gostila nizozemska univerza v Wageningnu.

Srečanje študentov gozdarstva, NERM 2012 Matej Bartol in Peter Grandič

Severno morje

ss-bf.blogspot.com

NERM | bfko oktober 2012

Srečanje je potekalo v okviru Mednarodne zveze študentov gozdarstva (IFSA), katere člani smo tudi študentje iz Društva študentov gozdarstva. Od slovenskih študentov gozdarstva sva se dogodka udeležila Matej Bartol in Peter Grandič. Srečanje je potekalo od 6. do 12. maja 2012. Prvi dan je bil namenjen le prihodu, nastanitvi in spoznavanju ostalih študentov, ki so se udeležili srečanja. V ponedeljek, 7. maja, smo imeli predavanje o nizozemskem gozdarstvu. Odšli smo na sedež univerze v Wageningnu, kjer so nam tamkajšnji profesorji predstavili karakteristike nizozemskega gozdarstva. V popoldanskih urah je sledila kolesarska tura po narodnem parku Hoge Veluwe. Gre za največjo zavarovano površino na Nizozemskem, ki je v zasebni lasti. Narodni parki v zasebni lasti so tudi posebnost Nizozemske, saj je njihovo delovanje zelo tržno usmerjeno, hkrati pa upravljavci skrbijo za varstvo tamkajšnjih ekosistemov. Za park je značilno aktivno gospodarjenje tako z gozdarskega in vodovarstvenega kot tudi z lovskega vidika. Naslednji dan smo si ogledali naravni rezervat Blauwe Kamer. V rezervatu se obsežna mokrišča prepletajo s travišči in vrbovimi gozdovi, povezanost različnih ekosistemov pa zagotavlja zatočišče številnim ogroženim vrstam ptic. Rezervat je še posebej znan po svoji megafavni. V preteklosti so bili glavni rastlinojedci v Evropi divji konji (tarpani) in divje govedo (turi). Ker sta ti vrsti v Evropi izumrli, so iz različnih udomačenih pasem goveda poizkušali s križanjem ponovno rekonstruirati divje govedo. To govedo sedaj prosto živi v omenjenem rezervatu in zapolnjuje ekološko nišo, ki je pred stoletji pripadala turu. Izumrlega tarpana pa so nadomestili z napol divjim konjem konikom.

značilni obsežne peščene sipine, številna jezera in zaradi nestabilnih peščenih tal tudi različne stopnje sukcesij rastlinskih združb. Najpomembnejša funkcija parka je oskrbovanje bližnjih mest s kvalitetno pitno vodo. Po celodnevni ekskurziji v parku so si najpogumnejši privoščili še plavanje v mrzlem Severnem morju. Petek je minil v znamenju glavnega mesta. Najprej smo se odpravili na ogled amsterdamskega gozda, kasneje pa še v plezalni park. Amsterdamski gozd je velik dobrih 1000 ha in je namenjen predvsem rekreacijski rabi, ki v Srednji Evropi postaja ena od najpomembnejših rab gozdnih površin. Pozno popoldne smo preostanek časa, ki nam je bil še na voljo, izkoristili za ogled lepot Amsterdama. V soboto, 12. maja, smo se že navsezgodaj poslovili in se še isti večer vrnili v Ljubljano. Čeprav ima gozdarstvo pri nas precej drugačen pomen kot na Nizozemskem, kjer je vse bolj usmerjeno v naravovarstvo, sva si na srečanju nabrala precej novega znanja in izkušenj. Udeležba na takih srečanjih zagotovo pripomore tudi k lažjemu razumevanju problemov v gozdarstvu, ki se pojavljajo pri nas, prek druženja z ostalimi študenti pa omogoča tudi izmenjavo misli in idej na področju gozdarstva.

V parku Blauwe Kramer smo preživeli celotno dopoldne, popoldne pa smo se začeli pripravljati na mednarodni večer. Gre za tradicionalni večer, ki se odvija na vseh IFSA srečanjih. Zanj je značilno, da vsaka država udeleženka prinese tradicionalno hrano in pijačo iz svoje države in jo vsem tudi predstavi. Ob predstavitvi kulinaričnih specialitet ima država udeleženka tudi možnost predstavitve gozdarske stroke svoje države. V sredo smo si ogledali narodni park Biesbosch v delti reke Ren. Gre za 90 km2 velik sistem rečnih kanalov z zelo bogato floro in favno. V parku prevladujejo vrbovi gozdovi, celotno območje pa je znano po sladkovodnem plimovanju in je kot tako eno zadnjih tovrstnih ohranjenih območij v Evropi. Od ogroženih vrst so v parku markantne predvsem evropski bober, orel belorepec in številne vrste čapelj ter gosi.

Biesbosch

V četrtek smo se odpravili v narodni park ZuidKennemerland, ki leži ob obali Severnega morja. Zanj so Blauwe kramer

ss-bf.blogspot.com

SOFTšport CONTROL bfko oktober 2012 | ŠOU

SOFT CONTROL: Umetnost, znanost in tehnološko nezavedno Dmitry Bulatov, kurator Maribor/Slovenj Gradec, 14. november, 20. december 2012

Kako lahko jezik in ideja sodobne postbiološke družbe vplivata na preoblikovanje in rekonfiguracijo meja naše realnosti in naše lastne identitete? S pozornostjo, usmerjeno na umetniška dela, ustvarjena s tehnološkimi sredstvi 20. stoletja – robotiko, informacijsko tehnologijo, biomedicino in nanotehnologijo – poskuša kustos Dmitry Bulatov skupaj s sodelujočimi umetniki na razstavi razkriti izvor sodobnega tehnološkega mita: učinkovitosti, nadzora, tehnološkega razvoja in gospodarske širitve. Namen umetniške strategije je oblikovanje nove človekove pravice: pravice do ponovnega izuma in zapisa temeljev tehnološkega mita. Mednarodna razstava sodobne umetnosti SOFT CONTROL: Umetnost, znanost in tehnološko nezavedno se odvija v okviru programa Maribor – Evropska prestolnica kulture 2012, ki ga je pred šestimi leti zasnovala prav KID KIBLA. Projekt bo predstavljen na dveh prizoriščih: v Mariboru in v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Kurator razstave je DMITRY BULATOV, umetnik, novomedijski teoretik in kustos Nacionalnega centra za sodobno umetnost (Kaliningrad, Rusija). Na razstavi bodo predstavljena dela tridesetih umetnikov iz enajstih različnih držav. Med 15. novembrom in 15. decembrom 2012 se bodo v okviru projekta SOFT CONTROL: Umetnost, znanost in tehnološko nezavedno zvrstili razstava, konference, delavnice in predavanja. Status evropske prestolnice kulture pomeni velik korak na poti k uresničitvi novih idej in projektov. Zaradi tega priteguje lokalne in mednarodno priznane strokovnjake k sodelovanju v kulturnem življenju mesta. Sposobnost vsake iniciative, da naredi opazen vtis na občinstvo in postane ob tem še pomemben kulturni dogodek, je v veliki meri določena s sodelovanjem prepoznavnih kustosov, umetnikov, filozofov in umetnostnih teoretikov. V želji posredovati univerzalen format umetniškega izraza kolektivnemu trudu sta MMC KIBLA in Koroška galerija k sodelovanju povabili Dmitryja Bulatova, kustosa razstave. Aleksandra Kostić je tako komentirala izbor: “Dmitry Bulatov je znan strokovnjak na področju novih medijev. Kot kurator Nacionalnega centra za sodobno umetnost iz Rusije je izpeljal že več kot dvajset velikih mednarodnih razstav in založniških projektov, posvečenih različnim vidikom interakcije med znanostjo in visoko tehnologijo.” Razstava SOFT CONTROL: Umetnost, znanost in tehnološko nezavedno prikazuje najrazličnejše načine uporabe novih tehnologij v sodobnih umetniških procesih ter predstavlja umetniška dela, ki vlogo tehnologije in medijev v sodobni civilizaciji izpostavljajo kritičnemu

ss-bf.blogspot.com

razmisleku. “Pri izbiri razstavne tematike,” opaža Bulatov, “smo napredovali od ideje, da znanost in tehnologija nista zgolj orodji, ki ju uporabljamo za dosego zastavljenih ciljev. Ravno nasprotno, s tehnologijami se porajajo nove nevidne meje vse okrog nas, ki prodirajo v vse sfere človeške aktivnosti in jih spreminjajo.” Postavlja se vprašanje, kako naj razumemo naravo nadzora, potrebe, ki sili slehernega med nami k udeležbi pri oblikovanju tehnoloških sistemov. Po mnenju Bulatova lahko “nalogo razstave povzamemo takole: pokazati, kako umetniki ustvarjajo nove oblike in nove identitete, vendar ne kot protagonisti zgodovinsko določene tehnološke pripovedi, temveč kot njeni ustvarjalci”. Umetniki – Marina Abramović (Srbija/ZDA) v sodelovanju s Suzanne Dikker in Matthiasom Oostrikom (Nizozemska), Bill Vorn (Kanada), Stelarc (Avstralija), James Auger in Jimmy Loizeau (Velika Britanija), Polona Tratnik (Slovenija), Leo Peschta (Avstrija), Seiko Mikami (Japonska), David Bowen (ZDA), Tuur Van Baalen (Belgija), Stefan Doepner in Lars Vaupel (Slovenija/ Nemčija), The Tissue Culture & Art Project: Oron Catts in Ionat Zurr (Avstralija), Maja Smrekar (Slovenija), Kuda begut sobaki (Rusija), Andy Gracie (Velika Britanija/ Španija), Brandon Ballengee (ZDA), Louis-Philippe Demers (Singapur), Ursula Damm (Nemčija), Guy BenAry in Kirsten Hudson (Avstralija), Boredomresearch: Vicky Isley in Paul Smith (Velika Britanija), Arthur Elsenaar in Remko Scha (Nizozemska) ter drugi – so bili prav iz tega razloga povabljeni k sodelovanju. Razstava SOFT CONTROL: Umetnost, znanost in tehnološko nezavedno je zasnovana kot prikaz več kot dvajsetih tehnološko-umetniških instalacij, med katerimi so nekatere premierno predstavljene v Evropi in širše. Kar zadeva format projekta, Bulatov poudarja: “Temelje naše razstave predstavljajo umetniška dela, nastala s pomočjo najnovejših medijev 21. stoletja – robotike, informacijske tehnologije, biomedicine in nanotehnologije. Takšna umetniška dela so idealen način za izražanje duha nekega časa, kjer se prepletajo znaki življenja (kot pri živih organizmih) z znaki tehnološko reproduciranih artefaktov. To pa je neprecenljive vrednosti, kadar govorimo o približevanju nove, postbiološke dobe – stopnje človeškega razvoja, ko bo tehnološki del nekega organizma postal ne le neločljiv od biološkega, pač pa ga bo dolgoročno celo zamenjal.” Vzporedno z razstavnim programom bo projekt SOFT CONTROL vključeval še druge omembe vredne

SOFT CONTROL | bfko oktober 2012

dogodke, vse pa odlikuje sinteza umetniških disciplin in znanstvenih oziroma tehnoloških raziskav. Skozi ves mesec bosta MMC KIBLA in Koroška galerija gostili izobraževalna predavanja in diskusije, konferenco in strokovna predavanja priznanih strokovnjakov s področja sodobne tehnološke umetnosti ter video-prenose iz večjih mednarodnih festivalov medijske umetnosti, kot so PRIX Ars Electronica (Avstrija), VIDA: Art & Artificial Life International Competition (Španija), MediaArtLab Centre for Art and Culture (Rusija), Experiments in Art and Technology (E.A.T.) (ZDA), IMPAKT (Nizozemska), The Prometheus Center (Rusija) ter drugi.

The Origin of Creatures, 2010, insert iz filma, Foto: Floris Kaayk (NL)

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Winter Meeting

Zimsko srečanje študentov gozdarstva (Winter Meeting) Jaša Saražin

Letos smo DŠG-jevci že 4. leto zapovrstjo organizirali zimsko srečanje – Winter Meeting of Forestry Students 2012. To tradicionalno enotedensko srečanje se izvaja v sklopu IFSE – mednarodne krovne organizacije, ki združuje študente gozdarstva s celega sveta. Gostili smo 30 študentov iz več kot 10 držav. V minulih treh srečanjih so udeleženci že dodobra spoznali Gorenjsko, Primorsko in Dolenjsko. Letos smo jim razkazali še zadnji del naše domovine; gozdove in druge lepote Štajerske, Koroške in Prekmurja. V nedeljo (11. marca) popoldan smo udeležence sprejeli na Oddelku za gozdarstvo in jim v večerni luči razkazali prestolnico. Zjutraj smo srečanje uradno otvorili s pozdravnim nagovorom prodekanje in vodje srečanja ter predstavitvijo IFSE. Sledila sta projekcija filma o medvedu na Slovenskem in predavanje prof. Diacija o sonaravnem gojenju gozdov. Po kosilu smo na avtobus povabili še 20 slovenskih študentov, ki so se nam pridružili do konca dneva. Tako smo se vsi skupaj odpeljali do Solčave. Ob dobri družbi je vožnja hitro minila in že smo v centru Rinka sledili predstavitvi o Solčavskem, ki je že od nekdaj močno povezano z naravo in seveda tudi z gozdovi. Za tem smo se zapeljali v Logarsko dolino do doma planincev. Šele tam je pridevnik »winter« – zimski ob pogledu na bele stene dobil pravi prizvok. Takoj po večerji je bilo že vse pripravljeno za mednarodni večer. Vsak udeleženec je priskrbel kakšno kulinarično specialiteto, ki je predstavljala njegovo državo, Slovenci pa smo seveda priskrbeli harmoniko in dobro voljo. Tu velja dodati, da je tudi drugod v gozdarstvu vedno več zastopnic ženskega spola, saj so tudi na našem srečanju zasedale skoraj polovico mest. Po 22.00 je avtobus odpeljal večino naših študentov nazaj v Ljubljano, saj so imeli naslednji dan študijske obveznosti, ostali pa smo »pospravili« preostanek mednarodnih dobrot in se odpravili spat. Jutro je v Logarsko dolino prineslo razočaranje, saj nas je revirni gozdar, s katerim smo bili dogovorjeni za ogled, pustil na cedilu. K sreči sami dovolj dobro poznamo Logarsko dolino, da smo jo lahko razkazali tujcem in skupaj občudovali še delno zamrznjen slap Rinka. Popoldan nam je domačin Plesnik z veseljem razkazal moderno kurilnico lesnih sekancev, ki ogrevajo velik del objektov v Logarski dolini.

ss-bf.blogspot.com

Naslednji dan je sledil premik proti Pohorju. Vreme nam je še vedno odlično služilo in podobno so kazali tudi obeti. Zato smo lahko uživali ob pogledih z razgledne ceste proti Črni na Koroškem. V Radljah sta nas sprejeli vodja krajevne enote in krajevna načrtovalka. Razkazali sta nam zapuščino Franja Pahernika, ki je s svojo daljnoročnostjo načrtovanja bistveno prehiteval svoj čas in s tem navdušil vse udeležence. Celoten dan je bil zelo intenziven in razvilo se je precej strokovnih debat. Po ogledu najvišje smreke v Evropi je sledila pogostitev s strani Pahernikove ustanove. Zvečer smo se prestavili do koče na Pesniku, kjer smo prespali, in naslednje jutro smo že bili pripravljeni na gozdarske igre. Udeleženci so se poizkusili v inventurni metodi, prepoznavanju zimskih vejic, žaganju z amerikanko in cepljenju bukovih drv. Zmagal je seveda najboljši. Ker je bilo na smučišču Ribniškega Pohorja še precej snega, je bil neobvezni dodatek k igram tudi sankanje. Do večera smo okoli Pohorja prispeli v Slovenske Konjice, kjer smo preživeli prijetno četrtkovo noč pri družini Jevšenak, v petek zjutraj pa smo že bili na Gradu na Goričkem. Po ogledu gradu in predstavitvi življenja tamkajšnjih ljudi je sledilo kosilo. Po tem nam je revirni gozdar na terenu razkazal in predstavil problematiko razdrobljene posesti na Goričkem. Posebno doživetje je bilo tekanje okoli slovensko-avstrijsko-madžarske tromeje. Zvečer je sledil še ogled centra Aqualutra v Križevcih, kjer so nam aktivisti predstavili tematiko vidre na Goričkem.

Skupinska slika pred sekalnikom v Logarski dolini

Winter Meeting | bfko oktober 2012

Po dolgem dnevu so nas v Lendavi z odprtimi rokami sprejeli lendavski študenti, ki smo se jim v soboto pridružili pri ogledu Lendavskih goric z vrhuncem v hiši vina Cuk. V večernih urah je sledila skupna zabava v mansardi Kluba študentov Lendave z lokalno rock skupino, kar je naredilo zaključni večer res popoln. Ker smo se v tednu, ki smo ga preživeli skupaj, udeleženci med sabo zelo zbližali, se je bilo v nedeljo v Ljubljani težko posloviti. Skupaj z mednarodnim večerom se je srečanja udeležilo kar 54 študentov gozdarstva. Vsi smo se v tem tednu ogromno naučili, stkali kopico novih prijateljstev in ponovno dokazali, da smo gozdarji najboljša družba! Seveda pa se je za izvedbo celotnega projekta poleg dobro uigrani ekipi DŠG treba zahvaliti tudi drugim, ki so nam tako ali drugače pomagali: Biotehniška fakulteta (Oddelek za gozdarstvo), ŠOU v Ljubljani in društveno stičišče Stiks, Pahernikova ustanova, Klub študentov Lendave, ŠOBF, ŠSBF, Vitli Krpan, Uniforest, Ko-net d.o.o in IFSA.

Voden ogled po Pahernikovih gozdovih

Drži, da je Winter Meeting največji društven projekt, vendar preostanek leta DŠG-jevci ne sedimo križem rok. To šolsko leto smo otvorili z ogledom sejma gozdarske opreme Austrofom pri Gradcu, ki se ga je udeležilo skoraj 60 študentov. Sledili so kostanjev piknik pred Oddelkom za gozdarstvo, strokovni ekskurziji v Sarajevo in Freiburg ter dve potopisni predavanji. Alumni večer in piknik sta bili popolni novosti za nas in upamo, da bo slednji postal tradicionalen. Že letos je za gozdarskim inštitutom gostil več kot 50 diplomantov gozdarstva vseh generacij. Letos je bil posebno uspešen tečaj za varno delo z motorno žago, ki se ga je udeležilo kar 20 udeležencev, piko na i pa smo naredili še z odličnim brucovanjem na Mostecu, ki bo vsem prisotnim ostal v lepem spominu. Naša želja je, da bi DŠG tudi v prihodnje ostal tako aktiven kot do sedaj in ohranjal ter razvijal uspešne projekte. Gozdarske igre

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Ekonomija

Pri ekonomiji ni objektivnosti, pri dolgu pa še manj Dragan Nikčević

Isaac Newton leži pod jablano. Jabolko, oddaljeno približno 3 metre, bo v skladu zakonom o gravitaciji padlo na njegovo glavo čez približno 5 sekund. Karl Popper imenuje tovrstne izjave specifične napovedi, ki si jih lahko privoščimo zato, ker imamo na razpolago dve vrsti podatkov. Prva so univerzalne izjave o značaju naravnih zakonov – jabolka vedno padajo proti zemlji. Druga vrsta pa so specifične izjave, ki se nanašajo na specialne primere pri vprašanju – ker poznamo oddaljenost od veje in gravitacijski pospešek, lahko natančno napovemo tudi čas pristanka. Napovedi padanja jabolk so se skozi stoletja doslej vedno uresničile v skladu z napovedmi in kot take do nadaljnjega izpolnjujejo Popperjevo načelo falsifikabilnosti: zakon o gravitaciji velja, dokler ne odkrijemo jabolka, ki bo padlo navzgor. Tovrstno znanost, znanost obče veljavnih in napovedljivih dogodkov, smo krstili po njenih največjih mislecih kot galijejevsko, kartezijansko in, kajpak, newtonovsko. Žal svet ni vedno tako preprost in po zaslugi znanstvenikov, kot so Darwin za biologijo – še pred njim manj znani Lyell za geologijo – in pa cela plejada kvantnih fizikov in kozmologov, od Einsteina, Plancka, Schrödingerja, Heisenberga do Feynmana in Wittena za fiziko, so si morali naravoslovci priznati, da sveta ni mogoče strniti v obče veljavne zakone in predvidljive dogodke in da naključje in sprememba igrata svojo vlogo tudi v svetu narave. Tudi sociologi in ostali družboslovci so relativno hitro priznali, da je človeštvo bolj kompleksna spremenljivka od jablan, in se odrekli pozitivističnemu projektu trde družbene znanosti, Comtejeve Philosophie Positive, Spencerjeve Social Statics. Medtem pa so ekonomisti prednjačili v postuliranju zakonov o družbi že pred zlato dobo pozitivizma: Greshamov zakon, zakoni Adama Smitha o trgu, Malthussov zakon o prebivalstvu, Lassalov železni zakon o plačah in tako naprej. Ne da ne bi te obče resnice kdaj izpodbijale druga drugo, še posebej po tem ne, ko začne vnet bralec angleške politične ekonomije Karl Marx postavljati na noge lasten teoretski opus in se oblikujeta dva diametralno nasprotujoča odgovora na vprašanje, kakšna ureditev je ekonomsko racionalna. Debata prostega proti reguliranemu trgu je nato odmevala skozi vso prvo polovico dvajsetega stoletja, sovpadajoč s politično (1914–1945) in ekonomsko (1929) krizo laissez-faire liberalizma. Bojišča te debate, kakršen je bil intelektualno plodovit medvojni Dunaj psihoanalize, arhitekture in ekonomije, so postala prizorišče debate,

ss-bf.blogspot.com

ki jo je zgodovinopisje krstilo za debato o socialističnem računu. Izida te bitke dvajsetih in tridesetih let sta dva: Lange in ostali avstromarksisti so sprejeli izziv Ludwiga von Misesa in ubranili idejo o tržnem planiranju, mlajša generacija njihovih nasprotnikov, med njimi Popper in August von Hayek, pa se je dokončno odrekla makroekonomiji in formulirala drugačne vrste stališče: ekonomija je preveč kompleksna materija, da bi jo kdaj podvrgli računom. Medtem je prebujajoči se nacizem v tridesetih iz Srednje Evrope pregnal tako socialistične kot liberalne intelektualce, os liberalne ekonomske misli se prestavi v London in po letu 1945 postopoma v Chicago. Današnja ekonomska veda je rezultat teh premikov. Pri tem je zanimivo dvoje: po eni strani dediči liberalcev ohranijo averzijo do makroekonomskih konceptov in jo po t. i. neoliberalni restavraciji sedemdesetih dokončno ustoličijo kot premiso mainstream ekonomije. Nacionalna ekonomija sicer (z globalizacijo morebiti zgrešeno) ostaja referenčni okvir za analizo gospodarskih gibanj, vendar je dojemanje posamičnega gospodarstva reducirano na analogije z bilanco gospodinjstva ali individualnimi profitnimi motivi. Simptomatične so antropomorfizacije: trgi bodo zamerili, kapital bo pobegnil. Ali drugače, dodana vrednost bo ustvarila (takoj ko bo ustvarjena). Po drugi strani pa ekonomija, sploh če jo primerjamo s sestrskimi družboslovnimi disciplinami, v prvi vrsti s sociologijo in politologijo, še naprej ohranja avro znanosti. Zavajajoče metafore delujejo objektivneje, kadar so izražene s številkami in kadar jih izražajo tehnokrati v imenu samoproklicane objektivnosti, očiščene politike, ideologije in subjektivnih interesov. Spomnimo se Adorna in Horkheimerja – med srednjeveškim deus vult in sodobnim numbers have shown ni bistvene spremembe. Vrnimo se k uvodnemu razmisleku Karla Popperja in vzemimo za primer aktualno vprašanje krize javnega dolga. Ekonomske ukrepe z namenom razrešitve te krize je mogoče izpodbijati na obeh premisah: sporni sta tako njihova univerzalna kot specifična prvina, prva zato, ker javni dolg in gospodarska rast nista podvržena naravnim zakonom, druga pa zato, ker je že na konceptualni ravni vprašljivo, ali ekonomisti sploh operirajo z najrelevantnejšimi spremenljivkami in količinami. Kakšen naj bi bil naravni zakon reševanja gospodarske krize? Več varčevanja? Ali pač več zadolževanja? Dva najbolj znana in razmeroma sočasna primera kolapsa nacionalne ekonomije v 20. stoletju sta interpretirana diametralno nasprotno: ZDA v tridesetih – v dobi Hooverville naselij po borznem zlomu leta 1929 – ter Nemčija v dvajsetih, Weimarska republika sredi

Ekonomija | bfko oktober 2012

postversaillske Evrope. Po ustaljeni (Keynessovi) interpretaciji so ZDA primer pretiranega varčevanja, ki je prek zmanjševanja agregatne potrošnje vodilo v znižanje prihodkov in stopenj zaposlenosti, kar je nato privedlo do izbruha krize. Nemčija, po drugi strani, se je pod prisilo odplačevanja vojnih reparacij po prvi svetovni vojni masovno zadolževala in tiskala denar ter pristala v eni najhujših hiperinflacij v zgodovini. In to sta zgolj interpretaciji, ki veljata za dovolj splošni. Če vprašate monetariste, je veliko depresijo (pa še kaj drugega vse tja do ofenzive socializma v ZDA) zakrivila ameriška inačica centralne banke, FED. Naj na tej točki zadostuje ugotovitev, da ni apriornih, univerzalnih rešitev. Vsakršno prepričanje v nasprotno je strel v koleno v tej ali pa najkasneje v naslednji krizi. Prva stvar, s katero je treba opraviti, so tako predlogi, kakršen je zlati fiskalni pakt. Ali lahko sliko izostri druga, specifična prvina? Številke prej doprinesejo k dvoumnosti, kot da bi jo razrešile – primerljive okoliščine pripeljejo do različnih rezultatov ali obratno. Španija, na primer, lahko, kar se tiče javnega dolga, velja za eno najbolj discipliniranih članic evroobmočja. Če pogledamo samo ocene za leto 2011: ne samo da je javni dolg Španije (okoli 70 % BDP) bistveno nižji od grškega (okoli 160–165 %) ali italijanskega (okoli 120 %) – nižji je celo od javnega dolga Nemčije, ki znaša okoli 82 %. Kljub temu je Španija nedavno postala četrta država, ki je uradno zaprosila za pomoč iz začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) – sledeč Irski, Portugalski in Grčiji. Španski primer je, mimogrede, v enem segmentu podoben slovenskemu: v obeh gospodarstvih je rast v precejšnji meri temeljila na gradbeništvu in naraščanju cen zemljišč, nakar je sektor doživel implozijo in odnesel s seboj precejšen del BDP. Obraten primer ponuja Japonska, gospodarstvo, katerega javni dolg znaša nad 200 % BDP, po statistiki IMF pa gre celo za relativno najbolj zadolženo državo leta 2011 na planetu (v veliki meri dediščina dolgoletne japonske gospodarske recesije, katere vrhunec je okoli leta 2000 sovpadal s t. i. dot-com bubble v ZDA). Vsemu naštetemu navkljub Japonske vseeno ne čakajo tako apokaliptični scenariji, kot jih napovedujejo sredozemskim državam. In kaj pravzaprav sploh pomeni javni dolg? Po metodologiji IMF so vanj uvrščeni tudi dolgovi posamičnih zveznih držav, ki jih Eurostat ne beleži, razlika med obema ocenama za ZDA tako znaša okoli 100 % proti okoli 70 % BDP. Konec koncev, zakaj javni dolg? Zakaj ne privatni? Zunanji? Zadolženost sistemov socialne varnosti? Iz naštetih pomislekov – navzgor letečih Newtonovih jabolk – želimo potegniti dva zaključka. Prvič, dolg v aktualni gospodarski krizi ni jedro problema. Korelacija med zadolženostjo in zastajanjem gospodarske rasti sicer nedvomno obstaja (večina študij na tem področju postavlja prag nekje okoli 90 % BDP ali več), vendar je dolg najprej posledica, še preden utegne postati vzrok gospodarskega nazadovanja sam po sebi. Zatekanje evropske periferije k zadolževanju je tak

primer. Centralizirana evropska monetarna politika je imela doslej dve pomembni posledici: države pristopnice so se odrekle lastni obrestni meri in s tem tudi standardnemu ukrepu iz repertoarja reševanja gospodarstva: spodbujanja izvoza prek devalvacije valute. Drugič, projekt skupne evrovalute je od nekdaj stavil na dvoje: močna valuta kot garant stabilnosti in trajno nizka obrestna mera kot spodbuda investicijam. Medtem ko se evro v prvi vlogi ni izkazal, so nizke obrestne mere spodbujale zlasti finančno špekulacijo in poceni zadolževanje, s katerim je periferija reševala svoje bilančne primanjkljaje. Gospodarski zemljevid Evrope postane jasen: med centrom in periferijo se v eno smer pretaka presežna vrednost, v drugo pa nova posojila, vendar ne brez lastne cene. Drugi poudarek je, da je vprašanje gospodarske politike Evropske unije politično vprašanje. Ni politično v smislu, da je za krizo odgovorna dnevna politika diskreditiranih vladajočih garnitur, ki jih je tako treba čim prej nadomestiti s funkcionarji Evropske centralne banke (ECB). Ne, je politično vprašanje v pomembnejšem smislu te besede – gre za vprašanje nasprotujočih si interesov družbenih skupin. EU sledi gospodarskemu tempu, ki ga diktira najhitrejši konj v vpregi: Nemčija, skupaj z nekaj drugimi gospodarstvi s sorodnim modelom, kot sta Avstrija in Nizozemska. Marsikatero gospodarstvo mu enostavno ne more več slediti. Spomniti se velja poudarka, ki so ga uvedli avtorji svetovnosistemskih in odvisnostnih teorij, te pa so tudi zaslužne za uvedbo konceptov centra in (pol)periferije: nismo različno napredovali na sicer skupni in linearni poti gospodarskega napredka, pri čimer nekateri pač zamujajo in naj zato poslušajo nasvete razvitejših. Popolnoma nasprotno, prednost razvitejših gospodarstev temelji ravno na reproduciranju in perpetuiranju podrazvitosti manj razvitih gospodarstev. Skupni trg in valuta zagotavljata komenzurabilnost trgov, torej mnogo večjo mero medsebojne konkurenčnosti in zbijanja cene delovne sile. Slednji element nikakor ni nepomemben za gospodarski uspeh Nemčije, že dolgo časa najbolj fleksibiliziranega gospodarstva v Evropi, ki je v začetku devetdesetih izkoristilo sunkovit dotok, tako rekoč hipno podvojitev bazena poceni delovne sile, ki je prišla z združitvijo obeh Nemčij. Projekt evra je v tem smislu neoliberalen projekt že od vsega začetka. Pomembneje kot nadaljevati s prognozami o tem, kam natanko bo poletelo jabolko, imenovano gospodarska ureditev Evropske unije, je zavedati se, da je trenutno enostavno gnilo in da je čas za novega. Da pridemo do tega spoznanja, pa pomeni med drugim tudi obračunati s tistim, kar trenutno velja za ekonomsko vedo. Kajti ekonomija ni niti približno toliko objektivna znanost, ki bi lahko na osnovi podatkov o sedanjosti delala napovedi o prihodnosti, kolikor je ideologija, ki na osnovi samoizpolnjujočih se prerokb o prihodnosti kontrolira sedanjost.

Če želiš na kakršenkoli način prispevati k soustvarjanju časopisa Tribuna, še posebej s področja biologije ali biotehnologije, piši na urednistvo@tribuna.si.

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Indija Koromandija

Indija Koromandija Bojan Papić

Tam daleč stran, za devetimi gorami in devetimi gorami, dežela prelestna leži s še prelestnejšimi ljudmi.

Ji Indija Koromandija je ime, vsakdo slišal zanjo že. Tu vladata ljubezen in ples, nikoli in nikdar stres ali interes.

Deželo to naseljujejo zale mladenke vihravih las in postavni mladeniči, ki skrbijo za svoje ženice, njihove oči pa ne uzrejo ni ene druge. Tu je vsega v izobilju, mize, preobložene s hrano in jedačo, se kar šibijo pod lastno težo. Dobrosrčni prebivalci pomagajo tistim redkim, ki se znajdejo v stiski, sebičnost sta nadomestili simpatija in apatija. Podkupljivost izkoreninjena že davno pred črnimi kozami, nevoščljivost – kaj je to?, v Indiji Koromandiji so še geni izgubili svojo a priori sebičnost. Očitno represorji za sebične gene letajo kar naokoli po zraku in tako imajo prav vsi dostop do njih. Ali pa so se sebični geni zavedli svoje povezanosti s hudičem in se preselili v drugo deželo. Patogeni tu napadajo le umetnike – pa saj jim je prav, nepridipravom, saj tako ali tako ničemur ne koristijo. Še najmanj pa državnemu proračunu. Državo vodijo najmodrejši in najsposobnejši, kako pa bi sicer dežela ta obstajala v vsej svoji prelestnosti! Raja (ki pa se tu tako ne imenuje, saj so vsi enakovredni, pravnomočni, sploh pa enakovredni pred zakonom) svoje voditelje zasluženo poveličuje in jim namenja razne dobrine in del zaslužka. Kako le ne bi, saj so prav oni zaslužni za uspešno organizacijo države, predvsem šolstva. Šolstvo je brezplačno že od pamtiveka, tu študentje ne poznajo finančnih ali drugačnih preprek, odpirajo se nove študijske smeri, za študente pa se grebejo najprijaznejši delodajalci že v času njihovega študija. Najbolj perspektivno področje je seveda znanost, zato je enormna količina sredstev namenjena prav odkrivanju zakonitosti življenja. In prav vsakdo je lahko znanstvenik s svojim laboratorijem, opremljenim z najnovejšo tehnologijo. Tako si voditelji lahko privoščijo izplačila nagrad za učinkovitost opravljenega dela in luksuzne izlete v eksotične dežele, pred izleti pa se kajpada cepijo proti

ss-bf.blogspot.com

nesnagi. Iz lastnega žepa kupijo celo kavomate za svoje pisarne – da ne bi slučajno oškodovali državnega proračuna, jasno. *** Ampak koga vendar slepim? Vsi vemo, da tak svet ni obstajal, ne obstaja in žal obstajal ne bo. In da so geni pač sebični. Zato sam raje sanjarim o drugačnem, boljšem svetu – Mikrosvetu. Mikrosvet naseljujejo mikrobi vseh mogočih oblik – koki, spirohete, bacili in njim bolj ali manj podobni. In vsi se imajo še kako radi. Predvsem pa njihove plazmaleme niso prepustne za pokvarjenost in zlo – Luciferja, torej (če ga smem imenovati). Lucifer se je iz Mikrosveta že davno tega umaknil, takoj po ločitvi evbakterij in arhej, saj je videl, da mikrobov njegova pokvarjenost ne gane. Neprepustna membrana, kajpada. V slovo jim je zapustil le luciferin, molekulo, s katero si svetijo ponoči, ki pa jim tudi služi v opomin, da se lahko vrne, kadar koli bodo pač pripravljeni na malo podlosti. V Mikrosvetu kok nikdar ni ozmerjan z debeluhom, diplokoka s siamskima dvojčkoma in nitast fag ni anoreksičen. Pozimi se vsi zberejo na sankanju po poševnikih, poleti čofotajo po raznovrstnih gojiščih. Pojma denar ne poznajo. Ne grabijo viška dobrin vsaksebi, jedo, ko so lačni, in pijejo, ko so žejni. Če komu primanjkuje strada določene aminokisline, mu prijatelj posodi gen za njeno razgradnjo. In to ni le prijatelj v stiski. Prav tako ne poznajo pojma sebičnost in si veselo izmenjujejo prefinjene lastnosti na še bolj prefinjene načine. Vsevprek sproščajo molekule za zaznavanje celične gostote in tako flirtajo z ostalimi. Nekateri bi celo rekli, da so promiskuitetni, a komu mar, dokler se imajo vsi lepo. »Sex in the air, I don't care, I love the smell of it,« veselo prepevajo.

Ali na mladih še svet stoji? | bfko oktober 2012

Ali še na mladih svet stoji? Matej Klarič

pa se paradoksalno močno poslabša. Namesto da bi bili nagrajeni za uspešno dokončanje študija, večino čakata zavod za zaposlovanje in izguba pravic, ki so jih imeli v času študija (poleg že omenjenih pravic izgubijo tudi zdravstveno zavarovanje). Večina se mora zato spet preseliti nazaj k staršem, saj so stroški najemniških stanovanj za njih previsok izdatek. Zato ne čudi, da se številni mladi, kolikor je le mogoče dolgo, zatekajo k ohranitvi statusa študenta, ki zagotavlja določeno socialno varnost.

V Sloveniji se položaj in perspektive mladih v zadnjih letih vse bolj slabšajo. V času študija (predvsem zahvaljujoč močnim študentskim organizacijam, ki so v preteklosti poskrbele za njihove interese) sicer lahko govorimo o znosnem oziroma boljšem položaju študenta kot v številnih drugih državah znotraj EU, čeprav se tudi študentski standard iz leta v leto slabša. Kljub temu imajo mladi v času študija še vedno ugodnosti, ki jih neštudentje niso deležni (subvencionirana prehrana, možnost dela prek študentskega servisa, subvencionirano bivanje v študentskem domu ali pri privatnikih ipd.). S tem je po drugi strani paradoksalno toliko bolj otežen prehod v dobo odraslosti. Ko mladi doštudirajo, namreč izgubijo vse omenjene pravice, njihov materialni položaj

Toda začasne zaposlitve, ki jih študentom in dijakom zagotavlja delo prek študentskega servisa, imajo tudi slabe strani, ki jih študentje občutijo šele, ko dokončajo študij. Študentsko delo namreč odžira tudi nekaj delovnih mest, ki bi drugače pripadla redno zaposlenim. Slovenija je (tudi na račun študentskega dela) po deležu zaposlenih mladih za določen delovni čas v evropskem vrhu. V zadnjih desetih letih je delež začasno zaposlenih samo naraščal. Statistike govorijo, da je več kot 70 % mladih zaposlenih zgolj za določen delovni čas. Po raziskavi Eurostata iz leta 2009 imamo celo najvišji delež začasno zaposlenih mladih znotraj EU. Začasne (prekerne) oblike dela s seboj nosijo številne negativne posledice, ki se jih vse premalo zavedamo. Mladi tako ne dobijo rednih služb, kjer bi jim tekla delovna doba, nimajo plačanega zdravstvenega zavarovanja, ne zmorejo najeti kreditov, kar jim onemogoča nakup lastnega stanovanja in osamosvojitev ter načrtovanje lastne družine. Zaslužki iz prekernih zaposlitev pa so tudi nižji od zaslužkov redno zaposlenih. Logična posledica omenjenih trendov je tudi nizka rodnost. Državi pa tako dolgoročno tudi zaradi nižje natalitete vse bolj primanjkuje denarja, kar se pozna predvsem pri socialnih izdatkih, nižanju pokojnin, vse večji privatizaciji zdravstva in šolstva ter prelaganju stroškov omenjenih izdatkov na že tako vse revnejše prebivalstvo. Politiki istočasno zagovarjajo odpuščanja v javnem sektorju in so proti novim zaposlitvam v njem

ss-bf.blogspot.com

bfko oktober 2012 | Ali na mladih še svet stoji?

z napačno predpostavko, da javni sektor ne proizvaja vrednosti in predstavlja samo strošek za državno blagajno. Številni mladi, še posebej tisti, ki so študirali za delo v javnem sektorju, so tako prepuščeni (ne)volji trga. Na nove zaposlitve tako na primer ne morejo računati tudi nekateri študentje, ki so se namenili postati učitelji, zdravniki, pravniki, farmacevti, ki pomembno prispevajo k uspešnemu delovanju družbe. Politikov tudi ne zanima, da imata znotraj EU le dve državi manjši javni sektor. Javni sektor tako ne zagotavlja več služb, kot jih je v preteklosti. Privatni sektor pa (še posebej v času krize) ne more omogočiti večjega števila novih zaposlitev. Nič presenetljivega torej ni, da je na zavodu za zaposlovanje na čakanju okrog 25 tisoč mladih, približno petina vseh brezposelnih. Od 2008 do 2012 se je število mladih brezposelnih povečalo za še dodatnih 6000 mladih. Število brezposelnih visoko izobraženih mladih se je v tem obdobju celo podvojilo. Če k temu prištejemo še 30 tisoč fiktivno vpisanih študentov (takšne so približne ocene) in tiste mlade, ki niso niti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, dobimo skrb zbujajoče podatke, ki so skriti v nekaterih manj opaznih statistikah. Dejanskega položaja tako nihče ne vidi, njegove posledice pa bodo opazne šele čez nekaj let, ko bo škodo še toliko težje popraviti. Vzroke, ki so pripeljali do takšnega stanja, z napačnimi ukrepi politike varčevanja in zmanjševanja socialnih pravic vladajoči še krepijo. Položaj mladih so tako še poslabšali ukrepi Pahorjeve vlade (ukinitev štipendij nepolnoletnim dijakom) in Janševi varčevalni ukrepi (enomesečna ukinitev bonov, ukinitev nadomestila pri Zoisovi štipendiji za študente iz revnejših družin, povišanje obdavčitve študentskega dela). Zaradi takšnih razmer smo v Sloveniji tudi med rekorderji po deležu mladih, ki se pozno odseljujejo od svojih staršev. Kar 67,9 % mladih v starosti med 18. in 34. letom živi pri starših, kar nas uvršča na drugo mesto med državami EU. Po statistikah za mlade moške pa smo s 74,8 % celo na prvem mestu po podatkih Eurostata iz leta 2010. Vlada Boruta Pahorja je

ss-bf.blogspot.com

navzlic tem skrb zbujajočim podatkom celo znižala višino subvencij za prvo reševanje stanovanjskega problema mladih družin s 300 na 120 €. Vlada Janeza Janše pa je omenjeno subvencijo celo ukinila! V Sloveniji je po nekaterih ocenah obenem kar več kot 100 tisoč praznih stanovanj. Večina mladih, ki nima bogatih staršev, je kljub temu brez kakršnekoli možnosti za osamosvojitev in načrtovanje lastne družine v svojem stanovanju. Po razpoložljivih podatkih je povprečni zaslužek študenta prek študentskega servisa v letu 2008 znašal 2.700 €, pri čemer je treba upoštevati, da je velika večina študentov zaslužila manj. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Sloveniji je v letu 2011 znašala približno 1.800 €. Večina študentov bi tako morala več kot 37 letnih zaslužkov iz študentskega dela v celoti nameniti za nakup stanovanja v velikosti 55 m². Za primerjavo povejmo, da so lahko najemniki stanovanj v devetdesetih letih po takratnem zakonu odkupili stanovanja, ki so v povprečju stala približno 7.000 € s povprečno kvadraturo, ki je znašala kar 89 m². Zaradi slabih izhodiščnih možnosti se številni študentje po končanem študiju vse bolj vidijo zunaj meja Slovenije. Toda tudi tam resnici na ljubo stvari niso dosti boljše. Stopnja brezposelnosti med mladimi je visoka po celotni EU. V Španiji in Grčiji je nezaposlena skoraj polovica mladih. Tovrstni trendi so za prihodnost EU in naše države vsekakor zelo zaskrbljujoči in če še velja rek, da na mladih svet stoji, se lahko samo vprašamo, kakšna je naša skupna prihodnost. V okviru projekta Ali še na mladih svet stoji, ki poteka pod okriljem Zveze KOMISP, skušamo ponuditi prostor za razmislek o aktualnih težavah, s katerimi se soočamo. Čas je namreč, da se predstavi drugačen pogled, odpre polje debate in ponudi rešitve, ki niso ujete zgolj v kratkoročno in ozkogledo logiko interesov kapitala. Če želite videti drugačen pogled, obiščite spletno stran www.drznemisli.net, ki je nastala v okviru projekta, ali pa obiščite dogodke, ki jih bomo organizirali jeseni.

Poezija | bfko oktober 2012

Poezija Bojan Papić

Bipolarna motnja Na trenutke se mi vse sfiži, DNA preklopi iz B- v Z-konfiguracijo, naraste moj dipolni moment, beljakovina se zvije v prion, PrPSc, PrPSc. Včasih sem psihrofilen, večino časa termofilen. Ne želim biti nevtrofilen, hoditi po trnovi poti — to je moj križ!

Vodnjak mladosti

Ko želim postati hipertermofil, stočem od opeklin. Nekateri so pač bolj za vroče kot drugi. Hsp, Hsp — in Marilyn Monroe.

Meni ura teče hitreje kot tebi, pa čeprav si ti bolj strupena od mene. Od silne vzhičenosti me je prevzela mrzlica Q – pa kaj bi ti vedela!, ko je edina mrzlica, ki tebe popade, nakupovalna. Pohlepno kupuješ sekvence vseh nas malih in ti sploh ni mar, da je sekvenciranje predrago za vsak dan. Pa res moraš vedeti vse o vsem?

Hvalnica tihosti Tiha žena je pri morju stala, tam na roke sekvence primerjála.

Ura teče, nič ne reče – moji telomeri se vztrajno krajšajo, ti pa piješ iz vodnjaka mladosti in nazdravljaš sama samcata na večno mladost.

Sekvence, vendar sekvenator. Ta C se cinično vrine kamor koli in se deaminira. Potem pa odkrij tranzicije, če znaš. Tiha žena, glasne misli. Tiha žena bregove dere.

ss-bf.blogspot.com