Spatula 76

SPATULA Š T. 76

M A J 2018

G L A SILO Š T U D E N T S K E S E KCI J E S F D

25

KO BOM VELIK, BOM ...

ANALITIK BIOLOŠKIH ZDRAVIL

29

SEP V TANZANIJI

www.dsfs.si/spatula

42

ZDRAVSTVENI TIM 2018

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula MAJ 2018 | Št. 76 Naklada: 1000 izvodov

Kazalo 3 Uvodnik 4 Iz stroke

Glavni urednik: Tilen Kozole spatula@dsfs.si

Uredniški odbor: Nejc Ajlec, Julija Hrastnik, Tilen Kozole, Iza Pekle Simonič, Žiga Regner, Neža Trpin, Helena Vrbanac

Ustvarjalke in ustvarjalci: Nejc Ajlec, Ana Arnež, Gregor Bordon, Špela Černilogar, Danaja Dover, Tina Draškovič, Anja Dremelj, Nina Janežič, Nuša Japelj, Janez Javornik, Katja Kladnik, Nejc Klemenc, Maruša Koderman, Sara Korošec, Tilen Kozole, Jerca Kristan, Tia Kristian Tanjšek, Klemen Mezgec, Polona Mihelj Reščič, Iza Pekle Simonič, Veronika Pelicon, Matic Proj, Pia Repše, Janko Stankić, Luka Stegne, Neža Trpin, Ana Marija Tušar, Marina Valenta, Eva Velimirović, Julija Virant

Recenzenti: izr. prof. dr. Matjaž Jeras, mag. farm. izr. prof. dr. Petra Kocbek, mag. farm. izr. prof. dr. Barbara Ostanek, mag. farm. prof. dr. Stanko Srčič, mag. farm.

Lektoriranje: LEKTORIRANJE, Marjetka Vozlič, s. p.

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

4 Tkivni inženiring

9 Kozmetološki kotiček 9 Peptid, pripravljen na osnovi sestavine strupa morske vetrnice, pomirja občutljivo kožo

12 LBM kotiček 12 Nov inovativni pristop obvladovanja diabetesa – pametna kontaktna leča za merjenje glukoze

15 Industrijski kotiček 15 Granulacija – novejši pristopi in modifikacije

18 Obraz k besedi 18 Obrazi Študentskega sveta FFA (ŠSFFA) 19 Obrazi Študentske organizacije FFA (ŠOFFA) 21 Doc. dr. Bojan Doljak, mag. farm.

25 Ko bom velik, bom ... analitik bioloških zdravil 28 Pogled z druge perspektive 28 Po magistrsko nalogo v tujino 29 SEP izkušnja: Karibu, Tanzanija!

31 Novičke

33 Kolumna 33 Kaj počne beluš na družbenih omrežjih?

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

35 Dogajalo se je 48 Šport 48 Športni rezultati 49 Športnik se predstavi

51 Razvedrilo

UVODNIK

UVODNIK Štiriperesna deteljica Hja, pa je tukaj že (šele?) maj. In s tem polževsko premikanje v smeri proti pustolovsko in oddiha polnem poletju. Še preden pa se poslovite in odpišete vse izpite v dvoriščni ali kateri drugi predavalnici, pa je tukaj za vas nova, že 76. izdaja Spatule!

Kakor prejšnjič tudi ta naslovnica nosi sporočilo.

Kot že najbrž veš, je na naši fakulteti poleg študija farmacije omogočen tudi študij na študijskih programih Kozmetologija, Laboratorijska biomedicina in Industrijska farmacija. Večkrat študentje farmacije, ki smo aktivni v našem študentskem društvu, slišimo pripombe o tem, da se osredotočamo le na študente in študentke farmacije. Pa vendar ni tako! Težko je namreč organizirati dogodek, aktivnost, projekt za programe smeri, na katerih sam ne študiraš. Kljub temu se trudimo vključiti v društvo prav vsakogar izmed vas, kar dokazuje tudi naše delo v letošnjem mandatu. Letos smo prvič dobili strokovni večer Diagnosis: Unknown, katerega prva tarča ste LBM-jevci, prav tako je zdaj že 22. Mednarodni poletni farmacevtski tabor (22nd IPSC) - projekt, ki je društvu v velik ponos - letos okrepljen z močno zasedbo kozmetologinj. Zakaj torej ne bi bilo tako še v Spatuli.

S tem namenom smo se v uredništvu glasila za letošnjo majsko izdajo Spatule odločili za vnovično oživitev dveh rubrik in za stvaritev popolnoma nove rubrike.

Prva dva oživljena kotička sta vsak zase namenjena študentkam in študentom laboratorijske biomedicine (LBM) ter študentkam in študentom kozmetologije, medtem ko je tretji, čisto sveži kotiček, namenjen študentkam in študentom industrijske farmacije. Kotičke vam ponujamo v branje z namenom, da si vsak izmed nas razširi svoj zaznavni spekter, medtem ko je na vas, študentih omenjenih smeri, da skušate pripomoči tem

kotičkom v prihodnje, jih ohranjati in nadaljnje razvijati. Če uporabim metaforo (glede na to, da smo Razvedrilo poživili s svežim pod-kotičkom Farmarjenje): 1. kozmetologija: priporočam, da v svojem kotičku ohranjate pravilno razmerje lipofilne in hidrofilne komponente, kot se spodobi za kreme, 2. LBM: priporočam, da v svojem kotičku ohranjate z diagnostičnimi meritvami želene vrednosti znotraj meja, 3. industrijska farmacija: priporočam, da v svojem kotičku ohranjate optimalne pretočne lastnosti, da ne bomo lomili pečatov in bodo tablete ustrezale Ph. Eur. 2.9.

Za zdaj so se opogumili Sara, Nina, Tina, Klemen in Tia. Za oktobrsko Spatulo (in nadaljnje izdaje) pa si na vrsti ti.

Da se vrnem še na naslovnico. Kot urednik vsaki smeri s tokratno Spatulo namenjam čisto svoje tabletke. Odtis kapljice eteričnega olja na rumeni tabletki je za vse, ki študirate kozmetogijo. Odtis eritrocita na rdeči tabletki je za vse, ki študirate laboratorijsko biomedicino.

Odtis GMP (Good Manufacturing Practice - vsi vemo, kako pomembno je to) na zeleni tabletki, pa je za vse, ki študirate industrijsko farmacijo. Če bi dodali še nekaj za nas, ki študiramo farmacijo, bi morda dobili štiriperesno deteljico tabletk s FFA … Morda pa v naslednji Spatuli!

Ne glede na to, ali ste od februarske Spatule čakali na maj ali ne, je ta zdaj tu. Še malo in poletje bo pred vrati, zato namenite še zadnje ponovno sintetizirane molekule ATP za koncentracijo pri učenju. Nato pa hop na 22.

Mednarodni poletni farmacevtski tabor – govorice so namreč obetavne!

Lep pozdrav na Aškerčevo, Tilen Kozole, urednik Spatule

3

IZ STROKE

Tkivni inženiring Avtorja: Anamarija Tušar, Luka Stegne | Recenzent: izr. prof. dr. Matjaž Jeras, mag. farm.

Najpreprostejša definicija tkivnega inženirstva pravi, da ta dejavnost usmerja in združuje znanja biologije in inženirstva, s ciljem razvoja funkcionalnih pripravkov za zamenjavo poškodovanih tkiv (1).

Pravzapravjetoenoodnajobsežnejšihinnajboljinterdisciplinarnihraziskovalnihpodročij,kizdružuje teoretičnainpraktičnaznanjaopridobivanju,prepoznavanjuingojenjurazličnihcelic,izdelavibiološko kompatibilnih materialov oz. nosilcev (zunajcelični matriks) ter uporabi biokemijskih in fizikalnokemijskih dejavnikov, za razvoj in pripravo funkcionalnih bioloških nadomestkov, s katerimi lahko obnovimo, vzdržujemo ali izboljšamo funkcije poškodovanih ali neustrezno delujočih tkiv in organov.

Gradniki so celice Inženirski material oz. osnovni gradniki v tkivnem inženirstvu so žive celice. Glede na njihov izvor ločimo avtologne (darovalec je tudi prejemnik), izogenske (darovalec je s prejemnikom gensko identičen), alogenske (darovalec pripada isti species kot prejemnik) in ksenogenske (darovalec je organizem druge species kot prejemnik), glede na padajočo sposobnost diferenciacije pa totipotentne, pluripotentne, multipotentne, torej vse tri vrste matičnih celic ter unipotentne ali tkivno specifične celice.

Matične celice so nespecializirane in imajo sposobnost neomejenega samoobnavljanja ter večje ali manjše sposobnosti diferenciacije v različne celične vrste (plastičnost). Delimo jih na embrionalne matične celice (hESC - human embryonic stem cells) in matične celice odraslih organizmov. Embrionalne so lahko totipotentne ali pluripotentne, kar je odvisno od tega, v kateri fazi embrionalnega razvoja jih pridobimo. Prve imajo sposobnost diferenciacije v katerokoli vrsto celic, vključno s trofoblastom, iz katerega nastane posteljica, kar pomeni, da lahko iz njih nastane celoten osebek. Druge pa zaradi napredovale diferenciacije ne morejo več tvoriti trofoblasta oz. celotnega osebka, še vedno pa imajo sposobnost diferenciacije v celice vseh telesnih tkiv. zmorejo več). Glede uporabe hESC se porajajo številna moralno-etična vprašanja, ki jih v Sloveniji obravnava Komisija RS za medicinsko etiko. Dovoljeno je le delo s tistimi hESC, ki niso bile

4

načrtno ustvarjene za raziskovalne namene, temveč so na osnovi pisnega soglasja darovalcev spolnih celic, pridobljene iz blastocist zarodkov, ki niso bili uporabljeni v postopkih zunajtelesne oploditve z biomedicinsko pomočjo IVF (fertilizacija in vitro) (2,3,4). Embrionalne celice ne smemo aplicirati neposredno, saj zaradi njihove diferenciacijske mladosti tvorijo teratome. To so tumorji, zgrajeni iz različno diferenciranih celic vseh treh zarodnih tkiv, ektoderma, mezoderma in endoderma. Težava je tudi imunogenost hESC, saj se od prejemnika razlikujejo v številnih genetskih značilnostih.

To bi sicer lahko preprečili z uporabo moralnoetično nesprejemljivega postopka terapevtskega kloniranja, pri katerem bi iz darovane jajčne celice odstranili jedro, ga nadomestili z jedrom somatske celice prejemnika ter v pogojih in vitro izzvali nastanek blastociste s tako rekoč avtolognimi pluripotentnimi hESC. Revolucionaren preboj na področju pridobivanja avtolognih hESC predstavlja postopek priprave induciranih pluripotentnih matičnih celic (iPSC - Induced pluripotent stem cells) s pomlajevalnim genskim reprogramiranjem odraslih somatskih celic, npr. kožnih fibroblastov.

Za pluripotentne matične celice so značilni transkripcijski dejavniki OCT4, SOX2, NANOG (menijo, da igra ključno vlogo pri ohranjanju pluripotentnosti), c-Myc, ZFP42, SSEA-3, SSEA-4, in drugi. Ugotovili so, da lahko, npr. z retrovirusi, v genom somatskih celic katere koli osebe vnesemo zgodnje embrionalne gene za NANOG, OCT4, c-Myc in SOX2, kar povzroči njihovo reprogramiranje oz. dediferenciirajo v

IZ STROKE

Delitev celic

inducirane pluripotentne, embrionalnim matičnim celicam podobne iPSC. Te lahko nato, tako kot hESC, z dodajanjem ustreznih diferenciacijskih dejavnikov v celično kulturo, načrtovano usmerimo v tvorbo želene celične vrste (2).

Nosilci in njihova priprava Nosilci v tkivnem inženirstvu so različni materiali, oblikovani v strukture, ki nudijo nanje oz. vanje naseljenim celicam tridimenzionalno oporo in vodilo za tvorbo funkcionalnega tkiva, pri čemer naj bi kar se da dobro oponašali naravno okolje, torej naravni zunajcelični matriks. Zaradi tega so zelo pomembne lastnosti materialov iz katerih so izdelani. Nosilci so lahko inertni (zagotavljajo le podporo in obliko) ali aktivni (vsebujejo bioaktivne snovi, npr. rastne dejavnike, olajšujejo difuzijo hranil ter celičnih proizvodov, itd). Za doseganje svojega namena morajo izpolnjevati številne zahteve. Najpomembneje je, da so biokompatibilni. Celicam morajo omogočati, da se pritrdijo nanje in migrirajo vanje ter da normalno delujejo in proliferirajo. Imunski odzivi,

ki jih nosilci oz. z njihovo pomočjo izdelani tkivnoinženirski pripravki lahko sprožijo, morajo biti zanemarljivi, da ne pride do nastanka močnejšega vnetja, ki lahko prepreči želeno regeneracijo tkiv.

Zelo pogosto je potrebno, da so nosilci biorazgradljivi, saj je cilj zdravljenja poškodovanih tkiv ali organov z izdelki tkivnega inženirstva prav izgradnja lastnega, tkivno-specifičnega zunajceličnega matriksa, ki povsem nadomesti nosilni material uporabljen za dostavo celic. Razgradni produkti nosilcev ne smejo biti toksični in imunogeni ter se morajo normalno odstranjevati iz telesa. Uporabljeni nosilni materiali morajo imeti ustrezne mehanske lastnosti glede na mesto vsaditve, pri čemer mora biti rokovanje z njimi med kirurškim posegom dovolj enostavno.

Zelo pomembna je tudi njihova struktura, ki mora omogočati celično penetracijo in rast, pa tudi neovirano izmenjavo hranil in odpadnih produktov.

Pri tem moramo upoštevati omejitve glede še sprejemljivih dimenzij nosilcev, saj se, v odvisnosti od vrste in lastnosti vanje naseljenih celic lahko zgodi, da pride v njihovi sredini, zaradi ne dovolj hitre oz. nezadostne ožiljenosti ter posledično prevelikih

5

IZ STROKE

difuzijskih razdalj, do nekroze celic oz. tkiva. Ena od možnih rešitev tega problema je strukturiranje površine materiala v porozne nano paličice, ki ne morejo poškodovati celic, omogočajo pa učinkovite interakcije z njimi. Z dostavo rastnega dejavnika žiljnega endotelija VEGF (vascular endothelial growth factor) na takšne nanostrukture, so uspeli močno spodbuditi tvorbo in razrast žilja (5,6). Pomembna dejavnika pri izdelavi učinkovitih nosilcev sta tudi visoka poroznost in ustrezna velikost por. Slednje morajo biti dovolj velike, da omogočajo migracijo celic v notranjost, kjer se sčasoma povežejo z ligandi* , izraženimi na nosilcu, hkrati pa dovolj majhne, da zagotovijo zadostno specifično površino in s tem čim manjšo potrebno gostoto ligandov za učinkovito vezavo ustreznega števila celic. Ugotovili so, da lahko povečanje aktivnosti nosilca dosežejo tudi z zelo majhnimi spremembami v njegovi nanostrukturi.

Tako npr. na videz rahlo neurejena razporeditev nano vdolbinic, v primerjavi z njihovo pravilnejšo razporeditvijo na rastni površini, omogoča tvorbo bolj funkcionalnega tkiva (5).

proizvodnih parametrov pomagamo z računalniškimi tehnologijami. Pri 3D bio-tiskanju je pomembno natančno prostorsko razporejanje oz. sestavljanje funkcionalnih komponent biološkega materiala po slojih. Osrednji izziv je čim boljše oponašanje sestave zunajceličnega matriksa in umeščanje različnih vrst celic v nosilec tako, da dobimo živo tkivo. Cilji te tehnologije so lahko: bio-mimikrija, samodejna izgradnja ali priprava miniaturnih tkiv (»mini-tkiva«).

Bistvo biološke mimikrije je izdelava 3D nosilcev, ki kar najbolje oponašajo naravno medceličnino ter zagotavljajo funkcionalne sestavine, potrebne za normalno rast in delovanje celic. Pri tem upoštevajo raznovrstna znanja o specifični fiziologiji posameznih vrst tkiv, npr. o razporeditvi osnovnih in podpornih vrst celic, potrebni za razvejanje žilja v tkivu, optimalnih gradientih topnih in netopnih dejavnikov, sestavinah medceličnine ter naravi bioloških sil v tkivnem mikrookolju. Samodejna izgradnja upošteva, da so celice tiste, ki tvorijo tkiva in vzpostavijo signaliziranje z okolico, kar zahteva dobro pozbnavanje in razumevanje razvoja na embrionalnem nivoju. Izraz »mini-tkiva« temelji na dejstvu, da so organi sestavljeni iz manjših strukturnih komponent, kot je npr. nefron v ledvicah. Če torej s tkivnim inženirstvom izdelamo psoamezna miniaturna tkiva, jih lahko nato sestavimo v večjo funkcionalno celoto (organ). V zadnjem času postaja vse bolj aktualna priprava naravnega brezceličnega matriksa, ki ga izdelajo tako, da tkivo ali celoten organ obdelajo z blagimi detergenti, s čimer odstranijo celice, ostane pa naravna struktura medceličnine, ki jo lahko naselijo z ustreznimi vrstami celic.

Med novejše načine priprave nosilcev sodi tudi elektrostatsko sukanje, ki je razmeroma enostavno in omogoča spreminjanje proizvodnjih parametrov.

Postopek poteka tako, da skozi šobo dovajamo raztopino polimera, v njeni konici pa je visoka napetost, zato se v raztopini kopiči elektrostatski naboj, ki povzroči izmet tankega vlakna polimera, ki nato tvori mrežo na nasprotno nabiti zbiralni plošči.

Najpomembnejša je torej izbira materiala iz katerega izdelamo nosilec. Ta je lahko naravnega ali sinteznega izvora, biološko razgradljiv ali pa nerazgradljiv (inerten), ki se trajno vgradi v tkivo, kot npr. hidroksiapatit (HA) in trikalcijev fosfat (TCP), uporabna za tkivno-inženirsko izdelavo kosti in hrustanca. Med pogosteje uporabljenimi sinteznimi materiali zasledimo npr. polistirene, poli-kaprolakton (PCL), polimere mlečne (PLA) in poliglikolne kisline (PGA) ter kopolimere obeh (PGLA).

Uporabni naravni materiali pa so npr.: kolagen, fibrin, hitosan, keratin, različnih glikozaminoglikani (GAG), npr. hialuronska kislina, hitosan, proteini svile, brezcelična tkiva, ipd. Večinoma imajo slabše mehanske lastnosti kot sintezni, zato predstavlja njihovo oblikovanju v želeni nosilec velik izziv. Za izboljšanje njihovih lastnosti preskušajo različne kombinacije, kot sta premreženi kolagen-GAG za nosilce namenjene izdelavi kostnih tkiv v področjih z manjšo obremenitvijo ali visokoporozni kolagenhidroksiapatit (CHA), namenjen regeneraciji kosti v predelih pod večjo obremenitvijo (7).

Tkivno-inženirstvo in zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1

Čeprav sega začetek razvoj metod za izdelavo nosilcev daleč v preteklost, pa je še vedno zelo dinamičen, še posebej na področju trenutno zelo popularnega 3D bio-tiskanja. Starejši pristopi so se zgledovali po ustaljenih tehnologijah, npr. proizvodnji nepletenih in pletenih polimernih tekstilov, liofilizaciji, ipd. Danes pa si pri snovanju nosilcev in vrednotenju raznih

Kako se torej lotiti zasnove in izdelave tkiva ali kompleksnega biološkega sistema, kot je človeški organ?

Morda sta zgodovina in razvoj prvih uspešnih celičnih/tkivnih terapij sladkorne bolezni tipa 1, ki ima v razvitem delu sveta visoko prevalenco, zaradi sodobnega načina življenja vse pogostejša, najprimernejša, da nam ponudita odgovor na to vprašanje.

6

IZ STROKE

Če sledimo kronološkemu okviru, moramo začneti z alogensko presaditvijo trebušne slinavke, ki sicer predstavlja uspešno obliko zdravljenja, saj omogoča dolgotrajno povrnitev proizvodnje inzulina ter s tem vzdrževanja normalnih ravni glukoze v krvi, po drugi strani pa gre zainvaziven kirurški poseg, ki mu sledi doživljenjsko jemanje imunosupresivov, kar za številne bolnike ni primerno.

Naslednji korak v iskanju načina zdravljenja diabetesa tipa 1 je bila uporaba minimalno invazivne presaditve alogenskih β--celic, izoliranih iz Langerhansovih otočkov. Celice darovalca infudirajo v bolnikovo portalno veno, od koder jih kri zanese v jetra, kjer se pritrdijo in začnejo delovati.

Tovrstna presaditev velja za eno najvarnejših, pri čemer se zmanjša nevarnost hipoglikemije in sekundarnih zapletov, kot so ateroskleroza, avtonomne nevropatije in retinopatije. Slabi strani te terapije pa sta pomanjkanje darovalcev, saj so za zagotovitev dovolj velike celične kolonije v jetrih bolnika potrebne do tri infuzije celic večih darovalcev, ter seveda dolgotrajna terapija z imunosupresivi. Slednji imajo številne neželene učinke,ki so posledica oslabljenega delovanja imunskega sistema: zmanjšanje števila levkocitov, pojav razjed v ustni votlini, slabost, anemija, bruhanje in nastanek različnih oblik raka. Zato je ta oblika zdravljenja primerna samo za tiste posameznike, ki so v razmeroma dobri kondiciji in lahko shajajo s trajno oslabljeno imunsko funkcijo.

Idealno bi seveda bilo, če bi za zdravljenje bolezni uporabili bolnikove lastne celice, ki v normalnih razmerah niso tarče imunskega odziva. Žal to v primeru sladkorne bolezni tipa 1 ne pride v poštev, saj je ta posledica avtoimunskega prepoznavanja in uničevanja beta-Langerhansovih celic z lastnimi citotoksičnimi limfociti T. Uporaba matičnih celic za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja trebušne slinavke predstavlja velik potencial in zanimivo alternativo uporabi darovanih Langerhanovih otočkov. Pomanjkanje darovalcev omenjenega tkiva ter slab iztržek celic pri njihovi izolaciji sta namreč še vedno veliki oviri, ki omejujeta široko uporabnost presaditve β-celic za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1. Žive β-celice, ki proizvajajo inzulin, lahko v pogojih in vitro pripravimo bodisi iz različnih vrst matičnih celic (hESC, mezenhimske, iPSC) ali pa iz drugih vrst celic, ki so prisotne v trebušni slinavki (epitelijske, celice pankreatičnega kanala in celo α-celice).

Trebušna slinavka

Raziskovalci z eksperimentalno aplikacijo matičnih celic bolnikom še vedno niso dosegli njihove trajne neodvisnosti od inzulina. Pri tem pa seveda ostaja pomembna tudi skrb zaradi njihove potencialne maligne transformacije, ki je še ne znamo preprečiti.

Vedno obstaja tudi tveganje, da bo prejemnikov imunski sistem vsajene alogenske celice prepoznal kot tuje in jih uničil. Napad imunskega sistema in morebitno tvorbo tumorja lahko preprečijo tako, da presajene celice obdamo z biološko inertno, biokompatibilno ovojnico ali kapsulo, ki jo nato vsadimo na primerno mesto v telesu. –Taka (mikro) kapsula onemogoča dostop imunskih celic in velikih molekul (npr. protitelesom) do živega dela presadka, hkrati pa omogoča prehajanje kisika, hranil in topnih biogenih dejavnikov, npr. endokrinih hormonov.

Velik izziv pri snovanju ogrodja z omenjenimi lastnostmi predstavlja zagotavljanje ustrezne biokompatibilnosti. Ta namreč pomeni neimunogenost uporabljenega materiala, kar onemogoča aktivacijo vnetja ter s tem neželeno preraščanja presadka z vezivnim tkivom.

Najpogosteje se v ta namen uporabljajo polimeri, še zlasti tisti iz alginatov, agaroze in polietilen glikola.

Zaenkrat pa z njihovo uporabo pri bolnikih še niso dosegli dolgotrajne neodvisnosti od prejemanja inzulina.

Izdelava prvih umetnih biokompatibilnih zaščitnih sistemov, ki varujejo presajene β-celice pred delovanjem imunskega sistema, je omogočila izboljšanje kvalitete življenja večjega števila bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, hkrati pa vzpodbudila nadaljnje iskanje še boljših načinov “maskiranja” vsajenih celic in tkiv. Tako potekajo številne raziskave na področjih biokompatibilnosti

7

IZ STROKE

materialov, spreminjanja procesnih parametrov za doseganje različnih velikosti por, debelin ter mehanskih lastnosti oblog, ipd. Ena od tovrstnih izboljšav je tehnologija plasti Langerhansovih otočkov (Islet sheet™), kjer tkivo razvrstijo v sloj, ki ga na obeh straneh prekrijejo s plastjo prečiščenega alginata. Zelo tanka struktura ovoja omogoča nemoteno difuzijo kisika, hranilnih snovi, presnovkov in drugih topnih celičnih proizvodov, gladka zunanja površina membrane pa ne izzove aktivacije fibroblastov.

Zagotovo pa ostaja končni cilj celičnih/tkivnih terapij sladkorne bolezni tipa 1 izdelava funkcionalnega tridimenzionalnega nadomestka trebušne slinavke, ki bi bil po implantaciji sposoben dolgotrajno preživeti. To bi lahko dosegli tako, da bi neimunogene avtologne β-celice vgradili v primerno ogrodje in ga ožilili, s čimer bi bila tako periferni kot središčni del nadomestka primerno oksigenirana in prehranjena. Pri tem pa je seveda treba upoštevati dejstvo, da celice pankreasnih otočkov nekrotizirajo že pri difuzijskih razdaljah ∼100 μm.

VIRI

1

Langer R, Vacanti JP, et al. Tissue engineering.

Science. 1993 May; 260(5110):920-6

2

Jež M, Veber M, Rožman P. Pluripotentne matične celice v embrionalnem razvoju in pri odraslem. Farmacevtski vestnik. 2012; 63(5):305-311

3

Komisija RS za medicinsko etiko. Medicinska etika v Sloveniji. http://www.kme-nmec.si/files/2015/03/Chapter24Slovenia.pdf. Dostopano 11. 4. 2018

4

Zavod RS za šolstvo. Uporaba matičnih celic v medicini. https://www.zrss.si/bzid/geni/pdf/ knezevic-clanek.pdf. Dostopano 13. 4. 2018

5

Elsevier Journals/Materials Today. Tissue engineering: latest advances in materials science. https://www.youtube.com/watch?v=ki76szfRn7o Dostopano 16. 4. 2018

6

Chiappini C, Martinez J. O, De Rosa E, Almeida C. S, Tasciotti E, Stevens M. M, et al. Biodegradable Nanoneedles for Localised Delivery of Nanoparticles in Vivo: Exploring the Biointerface. ACS Nano. 2015 May 26; 9(5):55005509. doi: 10.1021/acsnano.5b01490. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC4733661/. Dostopano 13. 04. 2018

7

Fergal J. O’Brien. Biomaterials and sscaffolds for tissue engineering. Materialstoday,2011; 14(3):88-95. https://www.sciencedirect.com/ science/article/pii/S136970211170058X. Dostopano: 13. 04. 2018

8

Opara EC, Mirmalek-Sani S, Khanna O, et al.

Design of a Bioartificial Pancreas+. Journal of Investigative Medicine. 2010 December 15;58:831-837. https://www.ncbi.nlm.nih. gov/pmc/articles/PMC2946508/. Dostopano 15. 04. 2018

9

Omami M, McGarrigle J, Reedy M, et al. Islet Microencapsulation: Strategies and Clinical Status in Diabetes. Curr Diab Rep. 2017 May 18;(2017)17:47. https://doi.org/10.1007/ s11892-017-0877-0 Dostopano 15. 04. 2018

10

Murphy S, Atala A. 3D bioprinting of tissues and organs. Nature Biotechnology. 2014 August 5. 32(2014):773–785. https://www.nature.com/articles/nbt.2958 Dostopano 15. 04.

2018

11

Simon, Eric. Fibrous substrates for Cell Culture. NIH SBIR (Phase I Final Report). 1988 May 1988 Dostopano 15. 4. 2018

Zaključek

V biomedicinskem kontekstu izraz tkivno inženirstvo razumemo kot ustvarjanje živega tkiva za terapevtske namene. Pri tem sta ključnega pomena uporaba ustreznih celic ter izbira najustreznejšega nosilnega materiala, v/na katerega jih naselimo in nato gojimo. Razvoj na tem področju temelji na prizadevanjih za oponašanje in izdelavo nadomestkov katerega koli tkiva v telesu, pri čemer je bil do sedaj največji napredek v smislu njihove uspešne klinične uporabe narejen pri umetni koži, mehurju, delih dihalnih poti (traheja) ter vezivja, predvsem kosti in hrustanca. Novih izzivov seveda ne primanjkuje. Številni strokovnjaki so sicer precej skeptični glede učinkovitosti tkivno-inženirskih pripravkov, izdelanih in vitro, saj zahtevajo vsaj dva invazivna posega (odvzem biopsije in implantacijo) ter razmeroma dolgo obdobje priprave tkivnega nadomestka v laboratoriju. Zato raziskujejo možnosti, da bi spodbudili tkivne regeneracijske procese neposredno v telesu, npr. z manipulacijo lokalnih niš matičnih oz. predhodniških celic. Ne glede na morebitne dvome pa velja, da je tkivno inženirstvo že izboljšalo kvaliteto življenja mnogih bolnikov, in da se bosta njegova uporabnost in uspešnost v prihodnje zagotovo še povečali.

8

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Kozmetološki kotiček Nina Janežič V Spatulo se s to številko vrača nekaj rubrik, ki so sicer obstajale že pred leti. Zato sem se odločila, da malo raziščem, kako je bilo s kozmetološkim kotičkom v preteklosti. Ugotovila sem, da so ga prvič uvedli decembra 2011, ko so med drugim tudi malo bolje predstavili kozmetologijo kot študijski program.

Nato pa so se v njem znašli razni članki, od katerih je bilo kar nekaj strokovnih, našel se je tudi kakšen intervju ali pa poljudnoznanstveni članek. Nazadnje je bila ta rubrika objavljena maja 2013. In zdaj, po petih letih, smo se odločili, da jo obudimo, saj je prav, da imamo tudi kozmetologi v Spatuli svoj kotiček, kamor lahko objavljamo razne članke s področja kozmetologije, napišemo kaj o dogajanju na našem programu in ga na ta način bolje predstavimo tudi drugim. Seveda je naš cilj, da se ta rubrika ohrani tudi v prihodnje, zato lepo vabim vse zainteresirane bralce in bralke – bodoče pisce in piske – naj se javijo uredništvu Spatule ali pa kontaktirajo kar naju, Saro in Nino, ki sva se opogumili za to izdajo glasila. Dobrodošla je namreč prav vsaka ideja, vsak članek, saj bomo lahko le tako kotiček še izboljšali in s tem poskrbeli, da bo v Spatuli vedno nekaj strani namenjenih prav kozmetologiji.

Peptid, pripravljen na osnovi sestavine strupa morske vetrnice, pomirja občutljivo kožo Avtorica: Sara Korošec | Recenzentka: izr. prof. dr. Petra Kocbek, mag. farm.

Občutljiva koža Občutljiva koža je stanje kože, za katerega je značilna večja reaktivnost na zunanje dražljaje v primerjavi z normalnim stanjem kože. Na zunanje dražljaje se običajno odzove z občutkom srbeža, suhostjo; redkeje se pojavijo resnejše vnetje, rdečina ali izpuščaji. Odzivnost kože se spreminja tudi v odvisnosti od vremenskih vplivov (npr. mraz, veter). Posamezniki z občutljivo kožo so nagnjeni k poškodbam barierne funkcije kože. Za občutljivo kožo je značilna manjša hidratacija in izločanje sebuma, povečana transepidermalna izguba vode, višja pH vrednost in bolj značilen pojav rdečine v primerjavi z normalno kožo. Skrajno stanje občutljive kože predstavlja atopijski dermatitis ali atopijska suha koža [1].

Na tržišču je zelo veliko število kozmetičnih izdelkov za občutljivo kožo. Oglaševanje teh izdelkov sloni na marketinških trditvah, kot npr. ne vsebuje dišav, konzervansov, barvil, parabenov, dermatološko testirano, klinično je dokazana učinkovitost, imajo fiziološki pH, sestavine so naravnega izvora [2].

Aktualna raziskava biomimetičnega peptida s protibolečinskim delovanjem razkriva zanimiv pristop

Heteractis crispa ali morska vetrnica

za izboljšanje stanja občutljive kože. Kozmetično aktivna sestavina je osnovana na proteinu izoliranem iz strupa morske vetrnice. Deluje tako, da zmanjša aktivacijo bolečinskih receptorjev TRPV1, ki se nahajajo v celični membrani kožnih celic. Učinkovitost peptida so dokazali in vitro in v kliničnih raziskavah [3].

Molekularni vzroki za občutljivo kožo TRP (angl. Transient Receptor Potencial) kanali so naddružina ionskih kanalov, ki so prisotni v membranah celic različnih tkiv. Pomembni so v

9

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

različnih fizioloških procesih, kot sta uravnavanje homeostaze ionov in zaznavanje različnih dražljajev.

Večinoma so TRP receptorji neselektivni kationski kanali [3]. TRP vaniloid 1 (TRPV1) receptor se odzove na različne dražljaje, kot so toplota, kisline in nekatere kemične spojine, npr. kapsaicin. Na vezavo slednjega se odzove tako, da omogoči z odprtjem membranskega kanala vstop Ca2+ ionov v celico, kar privede do aktivacije signalne poti v celici, ki se kaže kot bolečina ali srbež [4]. TRPV1 receptorji so najštevilnejši v membranah živčnih celic, izraženi pa so tudi v membranah keratinocitih v povrhnjici kože. Povečan odziv občutljive kože na okoljske dejavnike je pogosto posledica povečane reaktivnosti TRPV1 receptorja, kar pomeni, da bi bila rešitev za zmanjšanje občutljivosti kože povečanje tolerančnega praga TRPV1 receptorjev, s čimer bi se zmanjšala njihova reaktivnost [3].

Morska vetrnica Heteractis crispa ali morska vetrnica se nahaja v tropskih in subtropskih morjih. Sodi v razred koralnjakov. Ima stotine lovk, ki omogočajo prepoznavanje okolice. Prav tako skozi njih izpusti strup, s katerim se varuje pred plenilci ali pa ohromi plen [5]. V strupu morske vetrnice so odkrili manjši protein imenovan APHC1, ki je prvi polipeptidni inhibitor TRPV1 receptorja.

Znanstveniki so na osnovi izoliranega polipeptida razvili pentapeptid RRRFV, ta je kompatibilen s sestavinami kozmetičnih izdelkov in posnema vezavo sekvenco proteina, ki se veže na TRPV1 receptor. Peptid se zaradi zagotavljanja ponovljive kakovosti pridobiva sintezno. Z namenom povečanja penetracije v kožo in zaščite peptidne molekule pred razgradnjo pentapeptid vgrajujejo v nosilni sistem, osnovan na karitejevem maslu [3].

Inhibiranje TRPV1 receptorja Domnevo o zaviralnem delovanju pentapeptida RRRFV na TRPV1 receptorje so potrdili v in vitro raziskavi in dveh kliničnih študijah. Placebo kontrolirano dvojno slepo klinično študijo so izvedli z namenom testiranja zmanjšanja odzivnosti kože.

V raziskavi je sodelovalo 31 prostovoljk z občutljivo kožo, ki so bile povprečno stare 47 let. Uporabili so CPT (angl. current perception threshold) metodo, ki meri jakost električnega dražljaja testiranca.

Večja kot je vrednost CPT, manj je koža odzivna oz. reaktivna. Prostovoljke so si na polovico obraza

10

TRPV1 receptor

nanesle kremo z 2 % kozmetično aktivne sestavine (pentapeptid RRRFV) in na drugo polovico obraza placebo kremo. CPT so merili pred nanosom in dve uri po nanosu krem. Rezultati so pokazali signifikantno povečanje vrednosti CPT po nanosu kreme z vgrajeno kozmetično aktivno sestavino.

Prav tako je bila izvedena še ena klinična raziskava, ki je podobna prvi, vendar je trajala 28 dni. Pred začetkom uporabe krem ter po 28 dneh so na nazolabialno gubo prostovoljk nanesli 5% vodno raztopino mlečne kisline, s čimer so ocenili občutljivost kože. Ta test se imenuje test zbadanja z mlečno kislino. Vrednotili so pekoč občutek, zbadanje in srbenje v devetih enominutnih intervalih. Dokazali so signifikantno zmanjšanje občutljivosti kože po 28 dneh uporabe kreme z vgrajenim pentapeptidom RRRFV [3].

Zaključek Na tržišču je veliko izdelkov, ki na različne načine delujejo blažilno na občutljivo kožo. Eno od sodobnih pristopov predstavlja uporaba biomimetičnega peptida, ki so ga razvili na osnovi sestavine strupa morske vetrnice. Ta sestavina zavira TRPV1 receptorje, ki so odgovorni za občutek bolečine na koži. Rezultat uporabe je pomirjena koža, ki je manj

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

odzivna na stresne dejavnike iz okolja. Ker mehanizmi, ki privedejo do stanja občutljive kože, danes še niso popolnoma pojasnjeni, potekajo intenzivne raziskave na tem področju in rezultati so osnova za razvoj sodobnih kozmetičnih izdelkov.

VIRI

1

Dell’ Acqua G. SensitiveSkinandSkinBarrier. CosmeticsandToiletries. http://www.cosmeticsandtoiletries. com/formulating/category/skincare/premium-sensitive-skin-and-skin-barrier-213979041.html .

Updated July 3, 2013. Accessed April 20, 2018.

2

Lekarnar.com. https://www.lekarnar.com/ . Accessed April 20, 2018.

3

F. Wandrey, D. Schmid, F. Zülli. Peptide Inspired by Sea Anemone Venom ComfortsSensitiveSkin; Februar 2018;144: 20–24.file:///C:/Users/Uporabnikž/ AppData/Local/Packages/Microsoft.MicrosoftEdge_8wekyb3d8bbwe/TempState/Downloads/ SOFW_010218_E_interactive.pdf. AccessedMarch 20, 2018.

4

Nilius B., Owsianik G., Thetransient receptor potential family of ion channels. 2011; 12(3): DOI:10.1186/gb2011-12-3-218

5

BioExpedition. Sea Anemone. https://www.bioexpedition.com/sea-anemone/. AccessedMarch 31, 2018.

11

LBM KOTIČEK

LBM kotiček Klemen Mezgec

Lepo pozdravljeni vsi bralci in bralke aktualne izdaje revije Spatula. Študentje 1. letnika magistrskega programa Laboratorijska biomedicina smo se opogumili in odločili, da znova ustvarimo kotiček, v katerem lahko najdete številne aktualne ter predvsem uporabne informacije z našega področja. Laboratorijska biomedicina je zelo perspektivno in hitro razvijajoče se področje, zato je potrebno, da študente Fakultete za farmacijo ozaveščamo o novih odkritjih, študijah, tehnologijah in zaposlitvenih možnostih. Glavni namen projekta je povečati prepoznavnost naše smeri, kajti menimo, da si zasluži svoj prostor pod žarometi. Področje je izjemno zanimivo, nenehno podvrženo bliskovitemu razvoju, zato moramo mi – študentje LBM, poskrbeti, da bodo bralci s tem seznanjeni. Poleg tega je eden izmed poglavitnih ciljev pridobivanje pozornosti in privabljanje študentov vseh letnikov programa Laboratorijske biomedicine, da se nam pridružijo in skupaj z nami ustvarjajo nove rubrike. Verjamemo, da več brihtnih glav na kupu zmore več, zato ste k pridružitvi vabljeni vsi, ki vas zanimata znanost in ozaveščanje drugih.

Tina Draškovič

Pozdrav še z moje strani – kot vidite, odpiramo laboratorijskobiomedicinski kotiček, naj bo to naš 'strokovni vrtiček' – na njem lahko z vašo ter našo pomočjo zrastejo ideje s področja znanosti, stroke, aktualnih novic ter tudi kakšen laboratorijski vic, obišče naj se čim več strokovnih in družabnih dogodkov in se o njih poroča – o čemer koli že pišeš, ne boš deležen predsodkov. Tako da le pogumno, vabljeni ste LBM-jevci vsi, ki pisanje strokovno, analitično in kritično vas veseli!

Nov inovativni pristop upravljanja diabetesa – pametna kontaktna leča za merjenje glukoze Avtorica: Tina Draškovič | Recenzentka: izr. prof. dr. Barbara Ostanek, mag. farm.

Diabetes ali sladkorna bolezen predstavlja eno izmed aktualnejših in vedno bolj problematičnih bolezni modernega sveta. Strokovnjaki ocenjujejo, da je na svetu trenutno okoli 400 milijonov diabetikov, ki se vsakodnevno spopadajo z uravnavanjem koncentracije glukoze, kar predstavlja približno 8,8 odstotka odraslega svetovnega prebivalstva, številka pa naj bi se po ocenah strokovnjakov v prihodnjih dveh desetletjih povzpela do 9,9 odstotka. Tudi v Sloveniji lahko opazimo trend povečevanja prevalence bolezni, trenutno število bolnikov naj bi se gibalo okoli 125.000.

12

Če vzamemo v zakup vse našteto, lahko razumemo vnemo raziskovalcev, ki množično iščejo vedno nove rešitve za obravnavo, spremljanje in zdravljenje sladkornih bolnikov.

Eno izmed najaktualnejših idej na področju spremljanja in zdravljenja sladkorne bolezni, ki nastane zaradi pomanjkanja učinkov inzulina, trenutno predstavlja ideja o razvoju mehke, pametne kontaktne leče, ki bi omogočala spremljanje stanja bolnika v realnem času, hkrati pa bi s spremembo barve oziroma barvnega signala opozorila bolnika na nevarno spremembo

LBM KOTIČEK

(A) shematski prikaz mehke, pametne kontaktne leče, hibridnega substrata, iz katerega je narejena, in njenih sestavnih delov, (B) diagram tokokroga v pametni kontaktni leči, (C) shematski prikaz principa delovanja pametne leče

koncentracije glukoze v solzah ter mu tako omogočila pravočasno ukrepanje. Takšna leča naj bi vsebovala brezžično tehnologijo, ki bi omogočila povezavo s sistemom za odmerjanje zdravila, tj. inzulinsko črpalko, ta pa bi preko aplikacije na telefonu ali tablici, omogočila kontinuirano spremljanje in od tega odvisno odmerjanje inzulina ter s tem olajšala vsakodnevno obvladovanje bolezni.

Vizija kontaktne leče, ki bi združevala korekcijo vida z merjenjem krvnega sladkorja, sega v leto 2004, ko je bila naloga dodeljena podjetju GoogleX. V letu 2012 je projekt prevzelo podjetje Verily Life Sciences, to pa se je pozneje povezalo s podjetjem Alcon, ki deluje pod okriljem multinacionalnega farmacevtskega švicarskega podjetja Novartis, to pa je začelo sodelovati tudi z US Food and Drug Administration (FDA). Na trgu se pojavljajo tudi povsem novi tekmeci, kot sta podjetji EPGLMed in Apple, kar kaže na atraktivnost ideje. Kljub vsem poskusom ameriških in evropskih proizvajalcev pa je bil največji napredek v razvoju te tehnologije dosežen v Aziji, na inštitutu National Institute of Science and Technology v Južni Koreji. Korejskemu prototipu je pod vodstvom znanstvenika Jihun Parka že uspelo ponesti idejo na naslednjo raven – njihov prototip je že dosegel stopnjo testiranja na živalih.

Ker so prav ti dosegli preboj na področju merjenja koncentracije glukoze z uporabo kontaktnih leč, bo v nadaljevanju podrobneje predstavljen njihov prototip.

Pri razvoju leče so se znanstveniki spopadali z

različnimi zahtevami in omejitvami, ki jih postavlja današnja tehnologija. Dolgoročni cilj je razviti mehko, transparentno, udobno pametno kontaktno lečo, primerno za vsakdanjo uporabo, ki bi bila hkrati cenovno ugodna in dostopna širši populaciji. Leča za merjenje glukoze v solzah, ki odraža koncentracijo glukoze v krvi, v grobem vsebuje: glukozni senzor, majhno zeleno LED-diodo in elektroniko – žičke, usmerjevalnik (oddajnik) ter anteno, ki prejmeta in oddata radiofrekvenčne valove iz transmitorja in jih pretvorita v električni signal, ki napaja glukozni senzor in LED-lučko, antena pa posreduje podatke do brezžično povezane naprave, ker se odčitek senzorja prikaže kot rezultat meritve. Da leča ne moti vida, so komponente razporejene okoli zenice in povezane s fleksibilnimi žičkami. Ameriški in evropski razvijalci so opustili uporabo LED-lučke, saj naj bi le-ta zaradi vsebnosti arzena v komponentah lahko poškodovala oko, Korejci pa so jo vključili v svoj zadnji prototip.

Prvi problem, s katerim so se soočali pionirji na tem področju, je uporaba rigidnih materialov za elektroniko senzorjev, vezja, kovinske antene in njihove medsebojne povezanosti, ki lahko motijo vidno polje. V ta namen so znanstveniki razvili visoko transparentni nanomaterial iz hibridnih struktur, ki omogoča upogljivost tudi do 30 odstotkov, kadar je leča izpostavljena stresu iz okolja. V to prilagodljivo osnovo je vstavljenih več mehansko ojačenih delov, v katerih so elektronski deli naprave in plastične spojke, v katerih so upogljiva antena in medsebojno povezane elektrode. Ti deli so sestavljeni iz polimera in elastičnih delcev iz silikonskega elastomera. Taka zgradba, kjer so ojačitveni otočki vstavljeni v elastično osnovo, omogoča zmanjšanje mehanske obremenitve in varuje elektroniko pred mehanskimi poškodbami.

Doseganje želene mehkosti in s tem povezane udobnosti leče zaradi njene sestave je pomembno tudi za preprečevanje poškodb in draženja očesa ali poškodb roženice. Razvita transparentna ter gibljiva ultra-dolga kovinska nanovlakna pa s svojo prilagodljivostjo preprečijo draženje očesa.

Merjenje glukoze poteka encimsko – uporabljen glukozni senzor vsebuje encim glukoza oksidazo (v nadaljevanju GOD), ki je pridobljena iz plesni Aspergillus niger. Encim je s pomočjo pirena s π-π interakcijami imobiliziran na površino iz grafena, ta pa je na piren vezan s pomočjo amidne vezi, ki nastane v reakciji nukleofilne substitucije N-hidroksisukcinimida.

Ko glukoza iz vzorca (solz) potuje skozi grafenski kanalček, se oksidira s pomočjo GOD v glukonsko kislino. Nastane H2O2 , ki razpade na O2 in H+ ione.

13

LBM KOTIČEK

Protoni povzročijo efekt transferja pozitivnega naboja skozi grafenske kanalčke. Zaznamo lahko spremembo upora (ΔR/R0) senzorja, ki odraža koncentracijo glukoze. Reakcije, ki potečejo v grafenskem kanalčku, so razvidne na priloženi sliki (slika 1). Pri reakciji GOD s kisikom kot stranski produkt nastane tudi vodikov peroksid, ki spontano razpade do protonov in kisika.

Ker lahko peroksid neposredno moti detekcijo glukoze s svojim vplivom na GOD, se ta odstrani s pomočjo katalaze (CAT), ki pretvori H2O2 v H2O in O2. Prav tako H2O2, kot stranski produkt reakcije, predstavlja potencialni neželen iritant očesa, ki bi se lahko pojavil ob vsakodnevnem nošenju leč. Z dodatnim encimom CAT močno izboljšamo senzitivnost senzorja in preprečimo okvaro vida. Povprečna koncentracija glukoze v solzah pri ljudeh znaša 0,2 do 0,6 mmol/L, pri ljudeh, ki trpijo za diabetesom, pa se vrednost dvigne do 0,9 mmol/L. Omenjene razlike v koncentracijah je možno izmeriti z do sedaj razvitim senzorjem, saj je ocenjena meja do 12,57 μmol/L v povprečno 1,3 s. Raziskovalci trdijo, da samo zvijanje in prilagajanje leče med uporabo in vstavljanjem leče bistveno ne vpliva na zmožnost senzorja za merjenje koncentracije glukoze. Leča bi naj bila tudi dovolj obstojna – encimska aktivnost naj bi bila zagotovljena tudi do 48 ur. Problem bi lahko predstavljalo segrevanje leče, ki je posledica delovanja elektronskih delov – zato raziskovalci poskušajo razviti spremljanje spreminjanja temperature leče med merjenjem. Spreminjanje napetosti, ki je tudi osnova za merjenje koncentracije, je uporabljeno tudi kot osnova za svetilnost LED-diode – ta naj bi se izklopila, ko koncentracija glukoze v solzah preseže ali pade pod neko določeno mejno vrednost. Poskusi na živih kuncih za zdaj obljubljajo obetavne rezultate.

Kljub vsem prednostim, ki jih prinaša hitro razvijajoča se tehnologija, pa nekateri znanstveniki še vedno dvomijo o uspešnosti opisane tehnologije. Največjo polemiko predstavlja problem ne-stalnosti in nezanesljivosti izločanja glukoze v solzah in posledično vprašljivo korelacijo izmerjene koncentracije v solzah z dejansko koncentracijo glukoze v krvi. Prav tako so koncentracije v solzah za nekaj velikostnih razredov nižje, zato je detekcija še toliko težja. Na koncu lahko izpostavimo še etični problem razvoja takšne tehnologije – ali bi bila takšna leča zares lahko cenovno in enako dostopna vsem uporabnikom?

Vsem prednostim in slabostim navkljub lahko zaključimo, da predstavlja razvoj pametnih kontaktnih leč za kontinuirano spremljanje in zdravljenje diabetesa aktualno multidisciplinarno področje, ki bo z ohranitvijo trenutne hitrosti razvoja doživelo pravi

14

VIRI

1

Jihun Park1, Joohee Kim1,*So-Yun Kim1, Soft, smart contact lenses with integrations of wireless circuits, glucose sensors, and displays, Science Advances 24 Jan 2018, Vol. 4: no. 1, eaap9841 Dostopno 1. 3. 2018 na URL: http:// advances.sciencemag.org/content/4/1/ eaap9841.full

2

Rachel Becker, The latest glucose-sensing smart contact lens still has a long way to go, The Verge, Jan 24, 2018, 6:14pm EST, Dostopno 1. 3. 2018 na URL: https://www.theverge. com/2018/1/24/16929874/smart-contact-lens-glucose-blood-sugar-monitor-wireless-tears

3

Jennifer Birch, What Happened to the Plans for a Smart Contact Lens for Diabetics?, Labiotech.eu, 25/01/2018, Dostopno 1. 3. 2018 na URL: https://labiotech.eu/contact-lens-glucose-diabetes/

4

Michelle Starr, A new smart Contacts Lens Could Monitor the glucose in your Tears in Real-time, Science Alert, 27. Jan 2018, Dostopno 1. 3. 2018 na URL: https://www.sciencealert. com/smart-flexible-contact-lens-monitors-glucose-real-time-diabetes

5

Robert. F. service, These smart contacts can monitor the glucose in tears, Science, 24. jan 2018, 2:00 PM, Dostopno 1. 3. 2018 na URL: http://www.sciencemag.org/news/2018/01/ these-smart-contacts-can-monitor-glucose-tears

6

Digital Contacts Lenses Can Transform Diabetes Care, The Medical Futurist, Dostopno 1. 3.

2018 na URL: http://medicalfuturist.com/googles-amazing-digital-contact-lens-can-transform-diabetes-care/

7

Percentage of diabetics in the global adult population in 2017 and 2045, statista, Dostopno 1. 3. 2018 na URL: https://www.statista.com/ statistics/271464/percentage-of-diabetics-worldwide/

8

Diabetes v svetu in pri nas, Spletni portal diabetes.si, Dostopno 1. 3. 2018 na URL: http:// diabetes.si/o_diabetesu/epidemiologija_diabetesa/

9

Vir slike: Dostopno 1. 3. 2018 na URL: http://advances. sciencemag.org/content/advances/4/1/ eaap9841/F1.large.jpg?width=800&height=600&carousel=1

razcvet. Z njihovim razvojem lahko močno olajšamo vsakdan sladkornih bolnikov in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo na tržišču pojavili prvi testni prototipi in jih boste lahko preizkusili tudi sami.

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

Industrijski kotiček Tia Kristian Tajnšek

Lepo pozdravljeni, bralci Spatule, v rubriki Industrijski kotiček. Ker je rubrika novost v Spatuli, je moja naloga, da predstavim okvirne cilje in namen te rubrike. Kot se vsi dobro zavedate, v 4. letniku študija na EMŠF izberete alternativni predmet, ki je lahko med drugim tudi industrijska farmacija.

Pa ste mogoče vedeli, da naša fakulteta premore tudi podiplomski študij te smeri? Šalo na stran, resnica je, da je področje industrijske farmacije v Spatuli zadnje čase slabše zastopano. Bodisi zaradi upada interesa s strani študentov, manjšega poudarka industrijskih tematik med študijem ali pa je enostavno večja zanimivost novejših odkritij drugih področij. Da bi povrnili zanimanje za farmacevtsko industrijo, smo zasnovali rubriko »industrijski kotiček«, katere namen je, da predstavimo najrazličnejše prispevke iz klasične tehnologije, nano- in biotehnologije, inženirstva in analitike ter se dotaknemo izzivov industrijskega razvoja zdravil, GMP in regulative. Zavedamo se, da je industrijska farmacija široko področje in naš cilj je, da jo predstavimo kot zanimivo, pomembno, predvsem pa uporabno znanost. Želja je, da se industrijski kotiček v Spatuli ohranja in z vsako izdajo izboljšuje. S tem vabim k soustvarjanju rubrike vse študente Industrijske farmacije kot tudi druge študente FFA, ki ste se»našli« v zgornjem opisu in vam je področje vredno raziskovanja.

Granulacija - novejši pristopi in modifikacije Avtorica: Tia Kristian Tajnšek | Recenzent: prof. dr. Stanko Srčič, mag. farm.

Granule ali zrnca so lahko samostojna, trdna farmacevtska oblika. Sestavljajo jih suhi in permanentni agregati praškastih delcev, ki jih lahko znotraj posameznega zrnca še vedno identificiramo.

Poznamo več vrst zrnc (šumeča zrnca, obložena zrnca, gastrorezistentna zrnca in tudi, čeprav redko, zrnca s prirejenim sproščanjem), vsa pa so primarno namenjena peroralni uporabi (z njimi lahko naredimo še raztopine za zunanjo in za pareneteralno dajanje). Farmacevtska zrnca so velikosti 0,2–4 mm, a so večinoma izdelana

do velikosti 0,5 mm. Pridobivamo jih s procesom granuliranja, pri čemer se manjši delci združujejo v večje agregate, ki so dovolj odporni za poznejše rokovanje z njimi (npr. oblaganje ali distribucija). Delci v zrncih so povezani z nesnovnimi van der Waalsovimi silami in s snovnimi mostički, ki so posledica sintranja, rekristalizacije veziv – polimerov in tudi kapilarnih sil [1]. Granulacija je primer načrtovanja delcev, pri čemer želene lastnosti končnih zrnc kontroliramo z izbiro ustrezne formulacije (lastnosti aktivnih in pomožnih

Shematski prikaz granulacije s termalno adhezijo

15

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

snovi, veziva) in metode oz. tehnologije ter njeno ustrezno izvedbo (optimalni procesni parametri). Granuliranje uporabimo iz več razlogov. Eden izmed glavnih je ta, da z granuliranjem izboljšamo pretočne lastnosti praškov in njihovo kompaktibilnost. Hkrati spremenimo velikost delcev in porazdelitev velikosti delcev, kar vpliva na manjši pojav segregacije. Izboljšamo tudi enakomernost vsebnosti učinkovine (API). Granuliramo tudi z namenom izboljšanja močljivosti in zmanjšanja prašenja [1, 2].

Granulacijo lahko v grobem razdelimo na dve vrsti, in sicer glede na to, kakšno metodo aglomeracije uporabimo: suho ali mokro granulacijo. Pri suhi granulaciji uporabimo mehansko kompresijo (briketiranje) ali kompaktiranje (valjčni kompaktor); pri mokri granulaciji pa uporabimo granulacijsko tekočino, ki praviloma vedno vsebuje vezivo. Čeprav je mokra granulacija bolj kompleksen, dražji in časovno daljši proces, je v farmacevtski industiji še vedno zelo razširjena [2].

Nove metode in modificirane klasične metode:

Pnevmatična suha granulacija Inovativna izvedenka klasične suhe granulacije, kjer se poleg valjčnega kompaktorja uporablja še poseben postopek za razvrščanje delcev z zrakom, z namenom pridobitve zrnc, ki imajo zaželeno kombinacijo pretočnih lastnosti in kompresibilnosti. Prvi del granulacije je enak klasičnemu postopku kompaktiranja. Kompakti nato s tokom zraka vstopijo v pnevmatski sistem, v katerem se fini prašek in manjša zrnca ločijo od zrnc želene velikosti. Zrnca ustrezne velikosti nadaljujejo pot skozi frakcionirno komoro, fini delci pa se skozi zračni ciklon vrnejo v kompaktor [3].

Možna je visoka vsebnost API, primerna metoda za termolabilne in na vlago občutljive API, višja stabilnost in nizka cena ter možnost reciklaže materiala.

Kakovost recikliranega materiala je vprašljiva, krušljivost granul.

Reverznofazna mokra granulacija Kot nakazuje samo ime, pri tem tipu granulacije ne dodajamo raztopine veziva v praškasto zmes, ampak dodamo suho zmes ob mešanju v granulacijsko raztopino. Pri tem postopku naj bi bil poglavitni mehanizem tvorbe zrnc – »kontroliran zlom« (controlled breakage). Obstajata dve izvedenki te metode glede na to, kam vključujemo API. Lahko je vključena v praškasto

16

zmes ali pa jo raztopimo v granulacijski tekočini skupaj z vezivi. Tako pridobljena zrnca posušimo in zmeljemo [4].

Zrnca so majhnih velikosti in sferičnih oblik, primeren postopek za API, ki so slabo topna v vodi.

Problemi, ki se pojavljajo, so približno enaki kot pri konvencionalni mokri granulaciji, tj. majhna poroznost zrnc.

Granulacija z vodno paro Vodna para, ki nadomešča tekočino pri granulaciji, ima višjo sposobnost difuzije in tudi boljšo toplotno ravnotežje v fazi sušenja. Po kondenzaciji pare se na praškastih delcih tvori tanek film vode, ki potrebuje manj dodatne energije za eliminacijo (izparevanje).

Tako nastala zrnca imajo bolj sferično obliko in veliko specifično površino, prav tako je porazdelitev velikosti boljša kot pri tradicionalni mokri granulaciji [5].

Doseganje sterilnosti brez dodatnega postopka, ne uporabljamo topil, metoda je prijazna do okolja in osebja.

Velika poraba energije, metoda ni primerna za termolabilne API, lokalno pregrevanje, omejen nabor veziv.

Z vlago aktivirana granulacija Je izvedenka klasične mokre granulacije, le da se pri tej metodi uporabi samo 1–4 % tekočine. Granulacija poteka v dveh korakih: a) mokra aglomeracija praškaste zmesi (API, vezivo in pomožne snovi), ki ji sledi b) absorpcija ali distribucija vlage – v tem koraku se doda MCC ali SiO2. Končni rezultat so relativno suha zrnca, velikosti 150–500 µm [6].

Manjši vnos in poraba energije, ni procesa sušenja, krajši čas procesiranja, široka možnost uporabe.

Ni primerno za na vlago občutljive API, neprimerno za velike odmerke API, omejena izbira absorbentov.

Granulacija s termalno adhezijo Tako kot pri z vlago aktivirani granulaciji tudi tukaj dodamo majhno količino granulacijske tekočine. Zmes API in pomožnih snovi med mešanjem segrevamo od

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

30 °C pa tudi do 130 °C, ob tem se doda majhna količina tekočine. Mešanje poteka v zaprtem mešalnem sistemu. Po ohlajanju in sejanju dobimo zrnca, ki imajo dobre pretočne lastnosti, so sicer krhka, a imajo ustrezno natezno trdnost [7].

Visoka natezna trdnost zrnc, možnost visoke vsebnosti API, ni procesa sušenja.

Granulacija s peno Postopek je analogen granulaciji z razprševanjem tekočine, le da tokrat uporabimo tekočino v obliki pene.

Pena ima veliko večjo specifično površino in volumen kot napršena tekočina, poleg tega omoči delce na način oblaganja – tako izboljšamo porazdeljevanje veziva v sistemu praškov in se izognemo pojavu pre-omočitve praškov [2, 6].

Visok vnos/poraba energije, metoda je neustrezna za termolabilne in za na vlago občutljive API, omejen izbor veziv.

Potrebujemo manj vode – primerno za API občutljive na vodo, ne uporabljamo šobe.

Granulacija s talino

Ni primerno za na vlago občutljive API, omejena izbira veziv.

Čeprav je granulacija s talino že znana in uporabljana, je v primerjavi s klasično mokro granulacijo »mlada metoda«. Glavna razlika je ta, da granulacijsko tekočino zamenjamo z granulacijsko talino (= staljeno vezivo). Vezivo lahko dodamo v suhi/trdni obliki in talina nastane zaradi segrevanja med procesom, tj. »in situ« ali »melt-in« postopek. Lahko pa vezivo dodajamo v staljeni obliki po »spray-on« ali »pump-on« metodi.

Postopek je primeren za API občutljive na vlago, a neustrezen za termolabilne [5].

Granulacija z zamrzovanjem Poteka v dveh korakih: a) suspenzijo z API in ekscipienti razpršimo v tekoči dušik, kjer kapljice takoj zamrznejo, v nadaljevanju b) pa sušimo s sublimacijo in se tako izognemo pojavu segregacije. Tako pridobljena zrnca imajo enotno in sferično obliko ter zato posledično odlične pretočne lastnosti. Strukturo in homogenost zrnc lahko kontroliramo s suspenzijo [2, 6].

Homogenost zrnc, metoda je primerna za termolabilne API, možno kontrolirati gostoto zrnc, malo odpadnega materiala.

Omejena izbira topil/medija, primerno samo za suspenzije.

Shematski prikaz granulacije z zamrzovanjem

Skozi leta uporabe in poglobljenih znanstvenih raziskav so se granulacijske metode izboljšale in modificirale.

Izboljšave in modifikacije postopkov glede na stroškovno učinkovitost metod predstavljajo še vedno velik interes farmacevtske in tudi živilske industrije. Vse tukaj predstavljene metode imajo pozitivne lastnosti in tudi nekatere omejitve. Jasno pa je, da je izbrana in optimalna metoda granulacije vezana na poznavanje lastnosti API in pomožnih snovi, ki jih uporabimo, ter na želene lastnosti izdelanih zrnc. Čeprav so predstavljene metode že uporabljane na laboratorijski ravni, so potrebne še izboljšave v smislu opreme in optimiziranja procesov, da bodo primerne za uporabo na industrijski ravni.

VIRI 1 Aluton ME, Taylor KMG, ed. Aulton's Pharmaceutics: The Design and Manufacture of Medicines. UK: Elsevier Health Sciences; 2017 • 2 Shanmugam S, Granulation techniques and technologies: recent progresses.BioImpacts: BI. 2015; 5(1): 55 – 63. • 3 Politi G, Heilakka E. Method and apparatus for dry granulation. U.S. Patent No 9,700,513; 2017. • 4 Wade JB, Martin GP, Long DF. Controlling granule size through breakage in a novel reverse-phase wet granulation process; the effect of impeller speed and binder liquid viscosity.International journal of pharmaceutics, 2015; 478(2): 439-446. • 5 Vialpando M, Albertini B, Passerini N, et al. Agglomeration of mesoporous silica by melt and steam granulation. part II: screening of steam granulation process variables using a factorial design.

Journal of pharmaceutical sciences. 2013; 102(11): 3978-3986. • 6 Suresh P, Sreedhar I, Vaidhiswaran R, et al. A comprehensive review on process and engineering aspects of pharmaceutical wet granulation.

Chemical Engineering Journal. 2017; 328(11): 785-815.

• 7 Lin HL, Ho HO, Chen CC, et al. Process and formulation characterizations of the thermal adhesion granulation (TAG) process for improving granular properties.

International journal of pharmaceutics. 2008; 357(1-2): 206-212.

17

OBRAZ K BESEDI

Obraz k besedi Obrazi ŠSFFA Anja Dremelj 1. Eden izmed predstavnikov na seji izjavi nesmiselno vprašanje. Kako odreagiraš? Hm, za zdaj še nisem slišal kakšnega zelo trapastega vprašanja, ampak vsakemu se kdaj zgodi, da izjavi kaj nesmiselnega. Za zdaj potekajo naše seje zelo učinkovito, tako da še nisem razmišljal o disciplinskih ukrepih, ki bi bili vsekakor dobrodošli na kakšnem drugem študentskem svetu.

Anže Zidar (predsednik ŠSFFA) Ime in priimek: Anže Zidar Kontakt: anze.zidar@ffa.uni-lj.si Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 5.

Palačinke ali vaflji?

Definitivno palačinke :D

2. Imajo letošnje brucke in bruci potencial za prave laboratorijske biomedicinke in biomedicince? Glede nivoja znanja na koncu študija sem brez dvoma, da bodo največji strokovnjaki na svojem področju. Želel pa bi si videti več udejstvovanja v obštudijskih aktivnostih, za kar je vedno več zanimanja tudi pri kozmetologinjah in kozmetologih ter laboratorijskih biomedicinkah in biomedicincih (Diagnosis: unknown), tako da prisrčno vabljeni! :) 3. Eurotrip ali mesec na Havajih? Zakaj? Mesec na Havajih, Evropa je vedno na dosegu roke, prav tako sem je videl že kar precejšen del, medtem ko na Havaje ne greš ravno vsako leto.

In kaj je lepšega kot raziskovati otoke in uživati na sončnih Havajih cel mesec.

1. Ti predsednik po navadi naloži veliko dela? Niti ne. Mislim, da ravno prav.

2. Imajo letošnje brucke in bruci potencial za prave kozmetologinje in kozmetologe? Če je bila strast do kozmetike razlog, da so se odločili za študij kozmetologije, vsekakor!

Verjamem, da si najboljši v tistem, kar te res res veseli. Kot pa je meni znano, so na žalost spet same brucke ... Kje ste fantje?

Ines Durić (podpredsednica ŠSFFA) Ime in priimek: Ines Durić Smer študija: Kozmetologija Letnik študija: 3.

Palačinke ali vaflji? Palačinke, saj nudijo neskončno možnosti izdelave. Meni najljubša je raffaello palačinka iz znanega ljubljanskega kotička in božanski mamini kaneloni!

18

3. Eurotrip ali mesec na Havajih? Zakaj? Nekaj mini eurotripov sem že doživela, ravno konec aprila pa še enega nepozabnega s kolegi farmacevti. Zato bi rajši preizkusila nekaj novega, avanturistično popotovanje po Havajih pa zveni kar mamljivo. :D

OBRAZ K BESEDI

1. So aktualne teme na sejah res aktualne, ali raje govorite o čem drugem? Vedno so vsaj za nekoga aktualne.

2. Imajo letošnji bruci potencial za prave farmacevte? Itak!

3. Eurotrip ali mesec na Havajih? Zakaj? Če se da, nič od tega. Raje en mesec popotovanja z nahrbtnikom na ramah po državah tretjega sveta ali trekinga po hribih. Zakaj? Ker imam preveč energije.

Ana Baumgartner (tajnica ŠSFFA) Ime in priimek: Ana Baumgartner: Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 3.

Palačinke ali vaflji? Palačinke! Pa nujno mora bit nutella noter. ;)

Obrazi ŠOFFA Jasmina Kokol (predsednica ŠOFFA) Ime in priimek: Jasmina Kokol Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 5.

Palačinke ali vaflji? Palačinke. Z jagodami in belo čokolado.

Polona Mihelj Reščič (podpredsednica ŠOFFA) Ime in priimek: Polona Mihelj Reščič Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: absolventka Palačinke ali vaflji? Palačinke

1. Koliko kav potrebuješ, da zdržiš vse sestanke? Čim več.

2. Tri stvari, ki jih vedno nosiš s seboj (telefon ne šteje)? Parfum, denarnica in ura. :) 3. Si že kdaj zamudila na izpit?

Kolikokrat? Na predavanja kar nekajkrat, na izpit pa ne. Še.

1. Sedaj si poslanka v Študentskem zboru ŠOU v Ljubljani. Te bomo videli tudi v slovenskem parlamentu? Za zdaj mi gre časovno bolje kot slovenskemu parlamentu, tako da nikoli ne reci nikoli. :P 2. Tri stvari, ki jih vedno nosiš s seboj (telefon ne šteje)? Labelo, vodo in ključe.

3. Si že kdaj zamudila na izpit?

Kolikokrat? Enkrat, ko sem prišla na faks, ko so drugi izpit že odpisali. :D

19

OBRAZ K BESEDI

Uroš Buzeti

(Predstavnik področja mednarodnega sodelovanja) Ime in priimek: Uroš Buzeti Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 5.

Palačinke ali vaflji? Čapalinke for ever!

Špela Bohinec

(Predstavnica interesnega področja kulture in založništva) Ime in priimek: Špela Bohinec Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 4.

Palačinke ali vaflji?

Palačinke!

Rok Hribšek

(Predstavnik interesnega področja športa in turizma) Ime in priimek: Rok Hribšek Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 5.

Palačinke ali vaflji?

Palačinke

20

1. S katero državo najraje sodeluješ, zakaj? Vedno poskušamo vzpostavljati nove stike med državami in njihovimi društvi, če pa bi moral izpostaviti eno državo, bi rekel, da je to Hrvaška, kar je verjetno posledica zelo podobne kulture in navad.

2. Tri stvari, ki jih vedno nosiš s seboj (telefon ne šteje)? Skoraj vedno s sabo vzamem torbo, tako da bom naštel tri stvari, ki jih večina ljudi nima vedno s sabo: švicarski nož, majhne klešče in ping pong žogico.

3. Si že kdaj zamudil na izpit? Kolikokrat? Čeprav marsikdaj kam zamudim, se moram pohvaliti, da se mi to za izpit nikoli ni zgodilo! Verjetno prav zato, ker vem, da zamujam in sem zato po navadi prišel na izpit vsaj 30 minut prej.

1. Ali kdaj nastane kaj izpod tvojega peresa? Ne še, sem pa pri petih letih obljubila, da bom enkrat napisala knjigo.

2. Tri stvari, ki jih vedno nosiš s seboj (telefon ne šteje)? Labelo, šminko in dodatne uhane.

3. Si že kdaj zamudila na izpit? Kolikokrat?

Da, vendar le za eno minuto. Zaklenila sem se iz predavalnice Ilirija, ker sem zadnji trenutek odšla napolnit steklenico za vodo. Sem pa dovolj močno trkala, da mi je asistent čez nekaj časa odklenil in me spustil v predavalnico.

1. Nogomet ali curling, zakaj? Nogomet, ker sem nazadnje po curlingu pristal na urgenci, haha.

2. Tri stvari, ki jih vedno nosiš s seboj (telefon ne šteje)? Denar, slušalke in ključe od doma.

3. Si že kdaj zamudil na izpit? Kolikokrat? Čudežno – nisem. :)

OBRAZ K BESEDI

Iva Blaževič

(Predstavnica področja izobraževanja) Ime in priimek: Iva Blaževič Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: absolventka Palačinke ali vaflji?

Palačinke! Obvezno z Nutello.

1. Že imaš izkušnjo z izobraževanjem v tujini? Ne še, razen če štejejo EPSA kongresi. :) 2. Tri stvari, ki jih vedno nosiš s seboj (telefon ne šteje)? Denarnico, ključe in labelo.

3. Si že kdaj zamudila na izpit? Kolikokrat?

Nikoli. Zelo redko zamujam in sem bila po navadi že kakšne pol ure pred izpitom pred predavalnico.

Doc. dr Bojan Doljak, mag. farm.

Neža Trpin

»Dej'va se slišat,« reče, »jutranja obveznost se zna malo zavleči.« A na pogovor prihiti točno ob uri in na moje presenečenje skomigne: »Vsem stvarem je na določeni točki pač potrebno reči: Dovolj.« Tekoča beseda z neverjetno pravilno rabo slovenskega jezika in brez pričakovanega naglasa, ki sledi uvodnemu stisku roke, zlahka zapluje v vode psihologije, sociologije in zgodovine, a se vedno znova vrača v izvir razumevanja (in) razuma. Brez dodatnega pojasnila je bila prav ta sama po sebi zadosten dokaz, da bistvo človeštva res izhaja iz človekovega, ne človeškega intelekta.

Ko berem vaš življenjepis, se odlikovanja, mednarodna udejstvovanja in predvsem širina vaših dosežkov kar ne nehajo. Pa vendar bi ta intervju rada začela »na začetku«. Kaj vas je gnalo, da ste za svoj poklic izbrali prav farmacijo?

Hvala za komplimente. Pretiravate. Ne boste verjeli, ko sem izbiral vrsto študija, je študij farmacije ostal edini, za katerega nisem imel pomislekov. Študija medicine, na primer, nisem hotel, ker nisem tip za zlome, rezanje in krvne preiskave. Študij elektrotehnike se mi je zdel dolgočasen – sama elektrika in nič drugega, študij jezikov, čeprav jih imam rad, ravno tako zame preveč enoličen ... Spomnim se, da sem šel po uradno objavljenih razpisih (tistih tiskanih na časopisnem papirju – ne vem, ali so še taki?) in vse prečrtal.

Vesel sem, da se je izkristalizirala prav farmacija!

In pomirjen, da sem glede drugih študijev še danes enakega mnenja kot pred petindvajsetimi leti.

Študentje FFA vas poznamo predvsem kot profesorja predmeta Farmacevtska biokemija. Kaj želite predati študentom v sklopu svojih predavanj? Oz. če vprašam drugače, kaj je tisto, zaradi česar si po koncu predavanja sami pri sebi rečete, »Uspelo mi je, dosegel sem, kar sem želel.«?

Uf, ne vem točno. Veliko stvari prispeva k zadovoljstvu predavatelja. To, da se spomnim nečesa provokativnega, kar študente vznemiri (v vedoželjnem pomenu besede), da mi s čim manj besedičenja uspe kakšno zapleteno biokemijsko dejstvo predstaviti študentom tako, da zares razumete in nikoli ne pozabite. Pa vas seveda vmes vsake toliko tudi nasmejati. Slab učitelj, ki ga učenec ne preseže.

Bi dejali, da na ta rezultat vplivamo tudi študenti sami?

Seveda! Tisti, ki se ukvarjajo s teorijo poučevanja,

21

OBRAZ K BESEDI

pravijo, da je najvišji »pedagoški« cilj ta, da sta v odnosu zadovoljna tako predavatelj kot poslušalec. V našem šolskem sistemu je še vedno (upam, da ne za dolgo) preveč strahospoštovanja do predavatelja. In tisto butasto prepričanje, da je bolje ne vprašati, kot da bi tvegali izpasti butasto. Neumnih vprašanj ni!

Malo za šalo, malo zares, toda ko stopite v predavalnico ali pa v laboratorij na vaje, kjer je stik s študenti še intenzivnejši, se lahko že takrat med študenti opazijo razlike? Ali vas to konec koncev ne gane?

Razlike? Se hecate? Sestavljeni smo iz treh milijard baznih parov. Nobene izmed danes prisotnih kombinacij do sedaj še ni bilo in je nikoli več ne bo (enojajčni dvojčki izvzeti). V razlikah je edinstvena priložnost dopolnje(va)nja. Razlike so čudovite! Saj nismo ustvarjeni v vsem znani tovarni sladkarij (namigujem na bonbone, ki jih vedno dobite v petem nadstropju pri naši tajnici). V mojih študentskih letih je potekala kampanja z geslom: »Vsi drugačni, vsi enakopravni.« Bolj smo si drugačni, bolj zanimivo je!

Kot študent na vajah iz predmeta Farmacevtska kemija pred mnogimi leti (najbrž 1995). Prepoznate takrat dolgolasega asistenta?

Svoje mesto ste našli na Katedri za farmacevtsko biologijo. Tam ste opravljali tudi svoj doktorat pod mentorstvom prof. Boruta Štruklja, sedaj vašega sodelavca. Kako po vašem mnenju/izkušnji na odnose kasneje v karieri vpliva preteklo poznanstvo, še posebej, če se od takrat narava oz. položaj odnosov v t. i. delovnem razmerju med osebama spremeni?

Ah, ne, ne bi smelo vplivati – vsaj osebno si prizadevam, da ne bi – čeprav se spremenijo delovna razmerja.

Odnos, ki ga s komerkoli pripelješ do neke točke, tam ostane. Se ne izbriše, vsakič ga lahko od tiste točke pelješ naprej – tudi, če se več let ne družiš ali sodeluješ.

Prof. Štruklju bom vedno hvaležen za letenje v tandemu, čeprav sem bil že takrat »posebne sorte ptič«.

22

Bojanova družinska štiriperesna deteljica.

Vaš dosje obsega tudi dosežke s področja raziskovanja, med njimi naj omenim raziskovalno delo na Oddelku za biokemijo in molekularno biologijo Instituta Jožef Stefan ter na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB). Očitno Slovenija ni bila dovolj velika za vas, glede na to, da ste sodelovanje našli tudi na Oddelku za farmacijo na Univerzi v Trstu?

No, ja. Ko sem prebral vse, kar naštevate, sem se še sam na kratko zdrznil ... Zveni zelo eminentno, a meni se ne zdi nič prav posebnega. Pojavile so se priložnosti, ki so prišle same od sebe, ne da bi se posebej trudil. In če mimo pripelje vlak, zakaj se ne bi peljal z njim vsaj nekaj postaj? Naključja, ki pa niso brez namena in sem zanje nadvse hvaležen, da so se »zgodila«.

Vidite pedagoško in raziskovalno delo v svoji karieri kot dve ločeni področji ali bi raje rekli, da vas izkušnje in udejstvovanje v enem delajo boljšega tudi v drugem? Že stara »mantra« pravi, da se teorija v praksi izpopolnjuje. Kako boš nekomu predstavil procese v živih celicah, če jih ne bi poprej v laboratoriju gojil, proučeval, analiziral, meril vse sorte njihovih lastnosti.

Teoretika brez prakse hitro spod-nese – npr. kot predavatelja. Prav tako ne moreš dobro raziskovati, če prej dobro ne naštudiraš obstoječe zakladnice znanja.

Teorija in praksa sta torej kot hrbet in dlan iste roke.

Bi si morebiti vseeno drznili opredeliti svoje delo na npr. tisto, ki ga opravljate, ker je to vaš poklic, in na

OBRAZ K BESEDI

tisto, ki je sicer vseeno del poklica, pa vendar bolj kot ne »obveznost za vašo dušo«?

Moj cilj je, da bi bil presek med tem, kar moram, in tem, kar me v dno duše veseli, popoln. Vem, da imam do tja še en lep kos poti, a verjamem, da bom enkrat, počasi, prispel do tja. V skupini »celičarjev« prof. Kosa imam vse pogoje za to!

Vidno aktivni ste tudi onkraj meja Slovenije – na mednarodnih kongresih in dogodkih redno sodelujete kot predavatelj, predstavljate posterje, vodite delavnice. Kakšen izziv oz. morebiti tudi priložnost vam predstavlja tujina? Zdi se, da vam pri tem koristi tudi znanje več tujih jezikov.

Tujina je dragocena. Kadarkoli in kjerkoli. Čim mlajši jo doživiš – tem bolje! Sedaj sem že malo star in doma me čaka družina, da bi si za dlje časa še lahko privoščil tujino, a pustimo se presenetiti.

“Človek postane star v trenutku, ko se ne more ali noče več naučiti ničesar novega.” strokovnih hobijev. Z Uradom RS za kemikalije, ki je odgovoren za neklinično vrednotenje snovi (med njimi tudi zdravilnih učinkovin) sodelujem že skoraj dve desetletji. Vsaj enkrat na leto grem na inšpekcijo v laboratorije z DLP certifikatom. V Sloveniji imamo trenutno dva (Krka in NIB), prej pa še Lek. Veliko priložnosti za učenje.

Od vašega podoktorskega izpopolnjevanja na Harvard Medical School v ZDA je minilo že več kot deset let. Kam in kako naprej pa sedaj v karieri?

S še enim svojim »kolegom s Katedre« prof. dr. Samom Kreftom sta pripravila obsežno spletno interaktivno enciklopedijo o zdravilnih rastlinah imenovano Scopoli, ki je bila na tekmovanju European Academic Software Award (EASA) leta 2000 izbrana med 30 najboljših evropskih finalistov. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Oh, Harvard je pa bila izkušnja – tako kot pravi tista precej znana reklama – neprecenljivo. Eno leto živeti in delati v Bostonu je bilo, kot bi bil danes izbran za potovanje na Mars – nepredstavljivo in noro. Predvsem glede občutka lastne vrednosti – ko ugotoviš, da se celo mi, »Slovenceljni«, lahko kosamo s katerimkoli raziskovalcem v znanosti na svetu!

To je bil zanimiv eksperiment. V tistih časih si je Google šele utiral pot in digitalne informacije niso bile oddaljene »en klik«, kot so danes. Samo se je spomnil, da bi sistematično vnesla podatke o zdravilnih rastlinah v uporabniku prijazno obliko. Posamezne zdravilne rastline so bile mrežno urejene po zdravilnih učinkovinah, botaničnih lastnostih, učinkih, farmakoloških skupinah itn. Čeprav danes obsoletno, je bilo takrat pionirsko delo ... in dokaz, kako enormno hitro gre tehnološki razvoj naprej in da mu naši možgani, ki so, mimogrede, približno tako razviti, kot so bili razviti v obdobju mlajše kamene dobe! Mogoče sem konservativen, a vedno bolj se mi dozdeva, da evolucijsko nismo pripravljeni na vse te giga in tera bajte podatkov, ki smo jim izpostavljeni vsakodnevno.

Ob vseh poklicnih obveznostih vam prostega časa predvidevam ne ostane prav veliko, pa vendar – kdo je Bojan Doljak v domačem okolju in kaj zapolnjuje njegov čas, ko ni v službi?

Ko bi ne bil popolnoma isti, potem bi pomenilo, da obstajata dve osebnosti. Če so mi v službenem okolju najpomembnejši odnosi, je enako tudi v domačem

Med drugim ste tudi član Medresorske podkomisije za dobro laboratorijsko prakso (DLP), imenovani ste bili s sklepom Ministrstva za zdravje. Šolanje za DLP ocenjevalca ste opravljali v različnih laboratorijih in podjetjih v Sloveniji, Italiji in ZDA. Kaj pravzaprav pomeni biti »DLP ocenjevalec« in kakšno je vaše delo v Medresorski podkomisiji?

Biti »ocenjevalec za DLP« oz. izvajalec pregleda skladnosti z načeli DLP je eden izmed mojih najljubših

Na izobraževanju ocenjevalcev iz celega sveta za Dobro laboratorijsko prakso v Edinburghu 2006.

23

OBRAZ K BESEDI

okolju. In to za »odnose, za katere je vredno živeti«, kot pravimo v društvu, v katerem sva dejavna z ženo Saro.

Med pripravami na ta pogovor sem zasledila tudi nadvse zanimivo dejstvo, in sicer, da bo pogovor z vami objavljen v glasilu, ki ste ga v času svojih študijskih let pomagali soustvarjati tudi sami. Kako se spominjate svojih študijskih let?

Res je. Bil sem celo na naslovnici, mislim, da tretje številke Spatule in se dobro spominjam, da sem zaradi fotografiranja zamudil na vaje, pa mi je asistentko uspelo prepričati, da je šlo za pomembno stvar! Študijska leta sem preživel brez večjih pretresov.

Zaradi tega sem tudi prišel v Ljubljano študirat, kakopak! Študij se ne konča z listino, ugotavljam, da sem danes še večji študent kot takrat. Ko bi le imel že takrat današnjo zrelost ...

Kava ali čaj?

Podobno kot vprašanje »kako si oblečen?« – bistveno je – »kdo je oblečen« (poenostavljeno: ne, kaj piješ – ampak kdo s kom pije kavo ali čaj.

Morje ali gore?

Morje in gore ali gore in morje; vrstni red niti ni pomemben.

Film ali knjiga?

Vizualnim tipom seveda bolj ustreza slika – gibljiva slika. »Ne se hecat« ali »lažje je s humorjem«?

Ne samo, da je lažje s humorjem, brez (na)smeha človek ne (vz)drži.

Sam ali v družbi?

V enem in drugem primeru je včasih dolgčas.

Dosledno po planu ali »bo, ko bo«?

Impro liga discipline!

Zapeček ali avantura?

Najboljše avanture se v mislih rodijo med zapečkanjem.

Dom ali tujina?

Pravijo, da je srečen človek povsod doma.

Trojka ocenjevalcev, ki že skoraj 20 let izvaja nadzor skladnosti z načeli Dobre laboratorijske prakse v Sloveniji.

Študijsko leto se preveša v zadnje mesece, nekateri izmed nas tudi počasi zapuščamo študijske klopi.

Kakšno popotnico bi podali študentom za boj s še zadnjimi izpiti in ne nazadnje, tudi za začetek profesionalne kariere?

Ne »piflajte« se in ne počutite se »frajerji«, če se ne piflate. Človek postane star v trenutku, ko se ne more ali noče več naučiti ničesar novega. Zato torej ostanite v tem smislu mladi do konca. In prepričajte se, da tega ne počnete zato, ker morate, temveč zato, ker hočete. Če se ne učite z veseljem, potem vam »učenje« ne bo prav veliko koristilo. Za otroke je učenje ustvarjalna igra, zakaj ne bi bilo enako tudi za odrasle?

Za zaključek pa (mogoče že tradicionalni) rafal najljubših: Sladko ali začinjeno?

Kaj bi pretiraval ...

24

S sodelavkami na 8. Konferenci o eksperimentalni in translacijski onkologiji (CETO) v Portorožu aprila 2017.

“Prepričajte se, da tega (učenja, op.p.) ne počnete zato, ker morate, ampak ker hočete.”

KO BOM VELIK, BOM ...

Ko bom velik, bom ... analitik bioloških zdravil Matic Proj

Tokratni sogovornici sta zaposleni v Razvoju bioloških zdravil Mengeš, v Leku, in se ukvarjata s končno fazo razvoja biološkega zdravila. Podrobnejši vpogled v delo analitika bioloških zdravil nam bosta predstavili Petra Vidmar (roj. Zgaga) in Mateja Lovrec. Svojo pot sta začeli vsaka na svoj način, kljub temu pa se njuno delo prepleta.

Predstavitev S čim vse se ukvarjate v Biofarmacevtiki Mengeš?

Petra: V Razvoju bioloških zdravil Mengeš se ukvarjamo praktično z vsemi koraki pridobivanja bioloških zdravil, vse od celičnih linij pa do končne formulacije.

Nam lahko predstavita delo vašega oddelka in razložita vajine zadolžitve?

Petra: Naš oddelek predstavlja končno fazo razvoja biološkega zdravila in z Matejo predstavljava vsaka svoj oddelek znotraj te enote. Mateja je analitičarka v t. i. zgodnji fazi, jaz pa v t. i. pozni fazi. Obe fazi imata različen fokus – zgodnja faza je odgovorna za razvoj formulacije, v kateri bo protein stabilen; testirajo več različnih kombinacij ekscipientov, pH-jev ..., ob tem pa morajo biti pozorni tudi na patentne zaščite originatorskih formulacij. Ko je enkrat izbrana končna formulacija, je treba stabilnost proteina potrditi z različnimi stabilnostnimi študijami. Hkrati izberejo tudi primarno ovojnino (viale, čepi ...), ki je primerna za izbrano biološko zdravilo in formulacijo. Prav tako so odgovorni za razvoj analitskih metod, ki so primerne za vsak protein posebej. Molekula v končni formulaciji nato pride k nam, na pozno fazo, kjer se v glavnem ukvarjamo s procesom formuliranja in polnjenja končnega produkta – izbirajo se ustrezni materiali za proces, eksperimenti za podporo prenosa procesa na veliko skalo, če je končni produkt liofiliziran, je potrebno preveriti in po potrebi prilagoditi tudi ustrezen proces liofilizacije. Ko imamo postavljen dober proces, gremo z njim na pilotno skalo – to je neka vmesna faza med laboratorijsko skalo in proizvodno skalo – da vidimo, kako se naš proces obnaša v večjih količinah, na prilagojeni opremi (večji filtri ...). Od nas gre produkt naprej v proizvodnjo.

Moje delo je osredotočeno na pozno fazo, ki se deli na procesni del in analitsko podporo. Odgovorna sem za metode kapilarne elektroforeze, s katerimi določamo heterogenost naboja naše molekule (s pomočjo kapilarne conske elektroforeze) oziroma določamo čistost proteina in stopnjo glikozilacije (s kapilarno gelsko elektroforezo).

Mateja: Tako kot je že Petra omenila v predstavitvi našega oddelka, sem analitičarka v zgodnji fazi razvoja. Pokrivam analitiko fizikalno-kemijskih metod, Karl Fischerjevih metod, kapilarne elektroforeze in metode z delci. V zadnjem času pa je moj fokus usmerjen na HPLC metode za določanje ekscipientov.

Levo: Mateja Lovrec, desno: Petra Vidmar.

Karierni razvoj Kako sta prišli do trenutnega delovnega mesta?

Petra: Moja pot v Leku je precej razgibana; prvo (študentsko) delo sem dobila šele v 5. letniku in to ravno med zaključevanjem prakse v lekarni. Do dela sem pravzaprav prišla po srečnem spletu okoliščin – po zavrnitvi pri prijavi na Lekov BioCamp sem dobila ponudbo za študentsko delo. In tako se je vse začelo.

Poleti 2013 sem začela kot študentka na oddelku za Organske sinteze, kjer sem v res izvrstnem timu

25

KO BOM VELIK, BOM ...

delala leto in pol. Tudi delo samo mi je zelo ustrezalo, ker je v svojem bistvu zelo spominjalo na raziskovalno delo ki sem ga opravljala v sklopu magistrske naloge na Katedri za farmacevtsko kemijo, pri doc. dr.

Mateju Sovi. Študij farmacije sem uspešno zaključila septembra 2013. Po letu in pol na Organskih sintezah sem se preselila na Biofarmacevtiko, kjer sem prvega pol leta delala kot študentka. Na Biofarmacevtiki sem se prvič znašla v vlogi analitičarke in se priučila tehnik kapilarne elektroforeze (CE). V tem obdobju sem tudi zaključila vzporedni študij biokemije, ki mi je omogočal nadaljevanje študentskega dela. Leta 2015 so me v Biofarmacevtiki zaposlili, vendar na drugem oddelku. Še vedno sem ostala osredotočena na CE metode, poleg tega pa sem se svoj čas ukvarjala tudi z določanjem koncentracije vzorcev z UV spektroskopijo in z določitvami osnovnih fizikalno-kemijskih lastnosti vzorcev. Zdaj sem kot nosilka metode osredotočena zgolj na metode CE metode, v 2017 pa sem se veliko ukvarjala tudi z razvojem in optimizacijo metod ter njihovo validacijo. Kaj bo prineslo leto 2018, bomo pa še videli. Dolgčas zagotovo ne bo!

Mateja: Leta 2009 sem diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Po končanem študiju sem se zaposlila na Fakulteti za naravoslovje in matematiko – oddelek za kemijo.

Bila sem zaposlena kot laborantka. Sodelovala sem pri pripravi laboratorijskih vaj iz organske kemije in ekologije. V sodelovanju s profesorji sem pripravila seminarje za učitelje osnovnih in srednjih šol. Po enem letu sem spoznala, da to ni to. Pri iskanju druge službe me je pot zanesla v farmacijo. Zaposlila sem se v znani farmacevtski družbi iz Maribora, kjer sem spoznala svet GMP-ja. Delala sem na oddelku za kontrolo kakovosti zdravil pred sproščanjem na trg. Pokrivala sem analitiko za določanje vsebnosti, testov raztapljanja, sorodnih in razgradnih produktov

s pomočjo HPLC metod. In ker meni nikoli v življenju ne sme biti dolgčas, sem se vpisala na magistrski študij kemijska tehnika. Po uspešno opravljenih vseh izpitih, sem se za nekaj časa poslovila od fakultete. Saj je leta 2015 priletela ponudba za delo v Lekovem razvojnem oddelku analitike končnih formulacij. Na samem začetku sem se ukvarjala predvsem z analitiko delcev, nato pa še z drugimi metodami, kot so fizikalnokemijske analize, Karl Fisherjeve metode, CE metode ipd. Trenutno pa se največ časa ukvarjam s HPLC metodami za določanje ekscipientov in zaključevanjem magistrske naloge.

Delovni dan Petra: Delovni dan se zelo spreminja glede na fazo, v kateri je projekt – v začetni fazi je več laboratorijskega dela, proti koncu pa vedno več dokumentacijskega.

Mateja: Ker sem neposredno v laboratoriju, je moje delo zelo razgibano.

Kako je bil videti vaš najljubši projekt, ki bi se ga z veseljem lotili še enkrat?

V laboratoriju (osebni arhiv).

26

Petra: Ne morem izpostaviti samo enega projekta, ker vsak projekt prinese cel kup novih izzivov. Vedno, ko je prišel kak nov projekt, je bilo zanimivo. Najprej prebiranje literature in seznanjanje z molekulo, sledijo

KO BOM VELIK, BOM ...

začetni eksperimenti v laboratoriju, da vidiš, kako se obnesejo analitske metode, potem pa se začne akcija!

Nam lahko opišete vaš najzahtevnejši projekt, ki si ga ne želite več ponoviti?

Mateja: Ne morem izpostaviti najzahtevnejšega projekta, ki ga ne bi želela ponoviti. Vsak projekt v življenju je lahko zahteven, od izbire pravega študija, do prve službe, zamenjave službe, nakup stanovanja/ hiše itd. Pomembno je, da se na vsak zahteven projekt dobro pripraviš in nobeden ne bo tako težak, da ga ne bi mogel izpeljati.

Na kakšen način v vašem kolektivu poskrbite za učinkovito timsko delo?

Petra: Imam srečo, ker imam ekipo čudovitih deklet in ne potrebujejo nobene vzpodbude za produktivno timsko delo. Sicer pa se mi zdi, da je za timsko delo najbolj pomembno, da se vsi člani v ekipi poslušajo in spoštujejo ter da vlada iskrena, direktna komunikacija.

Vsak član ekipe mora biti upoštevan in veljati kot enakopraven del, pa gre.

Kako poteka komunikacija med vami in sodelavci?

Mateja: Dobra komunikacija + Timsko delo = Uspeh.

Moja komunikacija je direktna, poslušna in spoštljiva in to želim tudi od sodelavcev.

Potrebna znanja in veščine Se vama zdi, da smo študentje farmacije opremljeni z dovolj znanja za delo na področju biotehnologije?

Petra: Študentje farmacije smo/ste opremljeni z dovolj znanja za delo na marsikaterem področju, ne zgolj na biotehnološkem. Ne gre niti toliko za količino informacij in naučenih dejstev, ki jih študent odnese s seboj s fakultete – gre za to, da nam Fakulteta da širši pogled na naravoslovno znanost in nas opremi z orodji in načini za pridobivanje in povezovanje informacij ter reševanje novih izzivov.

Mateja: Študentje imate dovolj znanja in informacij za vstop v prvo službo. Z leti pa boste svoja znanja nadgradili.

nadaljnjega dela.

Mateja: Da boste pri delu uspešni, je zelo pomembno, da ste odločni, da stojite za dejanji in da jih znate zagovarjati.

Možnosti zaposlitve Predpostavimo, da dobita nekoga novega, svežega, direktno s fakultete z zelo omejenimi izkušnjami.

Kako bi bilo videti njegovo prvo leto na delovnem mestu?

Petra: Delo v farmacevtski industriji je precej regulirano, slediti moramo ustreznim predpisom in praksam. Prva in najpomembnejša stvar, na katero začnemo opozarjati novo zaposlenega. sta integriteta podatkov in dobra dokumentacijska praksa. Brez tega bi razvrednotili vse nadaljnje delo.

To je kultura, ki jo od začetka »privzgajamo« vsem novo zaposlenim, hkrati pa izvedemo tudi različna izobraževanja za splošne postopke, postopke za pridobivanje dostopov do npr. laboratorija, določenega softwarea ipd.

Ko se novo zaposleni seznani z vsemi potrebnimi postopki (teoretično), se šele lahko začne praktično uvajati. Vsak proces uvajanja je zelo strukturiran, zaposlenemu se pokaže vse od instrumenta do praktične izvedbe. V veliki večini se izkaže, da predhodne izkušnje oziroma pomanjkanje le-teh niso omejujoč dejavnik, ker je vsakega zaposlenega potrebno peljati čez celoten proces uvajanja. Seveda pa so izkušnje vseeno zaželene; če je oseba prej že tri leta delala s HPLC instrumenti, gre proces uvajanja za HPLC veliko hitreje.

Tako bi zaposleni po približno dveh mesecih začel z delom v laboratoriju, sprva bi bil v vlogi opazovalca, nato bi proces/analizo izvajal pod nadzorom učitelja, v zadnji fazi pa bi proces/analizo izvedel popolnoma samostojno. Ko je ta faza zaključena in je zaposleni suveren na enem področju, začnemo z naslednjimi uvajanji. Novih znanj in izzivov ne zmanjka.

Kaj lahko študentje naredimo že v času študija, da bi bili kasneje pri delu bolj uspešni?

Mateja: Se pridružujem odgovoru Petre.

Petra: Za delo v farmacevtski industriji? Če niste po naravi vestni in natančni, se tega nekako naučite.

Naj vam pride v navado sprotno zapisovanje eksperimentalnega dela (to pride zelo prav tudi za magistrsko nalogo). In študij ni vse, ukvarjajte se z ljudmi – soft skills (mehke veščine, op. a.) so zelo pomemben del tako vaše predstavitve kot tudi

Zaključek Še zadnja naloga: sebi pošiljata sporočilo nazaj v čas študentskih let. Kakšna je vsebina?

Petra: Pojdi na prve roke izpitov in si privošči počitnice! :) Mateja: Naredi vse sproti! :)

27

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

Po magistrsko nalogo v tujino Pia Repše

Ker se je moje študentsko obdobje na industrijski farmaciji počasi bližalo koncu, sem se na sredini predzadnjega letnika prijavila na Erasmus+ izmenjavo v sklopu študija (SMS). Želela sem pridobiti čim več praktičnega znanja, tako da sem se odločila za opravljanje praktičnega dela magistrske naloge.

Izbrala sem si Estonijo, in sicer zaradi dveh razlogov: 1. O tej državi nisem vedela praktično nič in je zvenela eksotično; 2. Ogled severnega sija. Estonija je odlična izhodiščna točka za potovanja po severnih državah in Rusiji, kjer je pozimi ta pojav ob jasnih in zelo mrzlih nočeh kar pogost. Zato sem se tudi odločila, da odidem na začetku januarja, ko je najhujši mraz, in ostanem do sredine aprila. Po vseh formalnih procedurah me je konec novembra kontaktirala profesorica z naše fakultete, da je v kontaktu z mojo estonsko mentorico in da lahko začnem s praktičnim delom že decembra v Sloveniji, ki ga pa bom nadaljevala v Estoniji.

Doma sem tako pripravila nanovlakna z različnimi antibiotiki in naredila teste sproščanja, v Estoniji pa je sledilo nadaljnje testiranje. Na srečo na letališču niso odpirali kovčkov z mojimi vzorci, tako da je potovanje do severa potekalo brez problemov. Okoli polnoči sem pristala v Talinu in zjutraj nadaljevala z avtobusno vožnjo proti Tartuju, zelo študijskemu estonskemu mestu. Bivala sem v študentskem domu, ki je namenjen tako mednarodnim, kot tudi estonskim študentom.

Prve dni sem preživela na konferenci Northern

Pharma Network na povabilo estonske mentorice, ki je bila prav tisto leto organizirana v Tartuju. Tam sem spoznala doktorske študente, asistente in profesorje farmacije Inštituta za farmacijo, ki deluje v sklopu Medicinske fakultete Univerze v Tartuju. Na tem inštitutu sem tudi opravljala praktični del. Na prvem sestanku z mentorico in somentorico smo naredile plan našega dela, nato pa smo vsak ponedeljek sledile poteku in reševale sprotne probleme. Vmes sem bila v stiku tudi s slovensko mentorico in somentorico, tako da sem imela odlično podporo tudi z domače fakultete. Med samim raziskovalnim delom pa se je našel tudi čas za veliko obštudijskih dejavnosti. Ob začetku vsakega semestra je v sklopu univerze organiziran orientacijski teden, kjer se predstavijo univerza, razna društva, zdravstveni sistem in druge koristne informacije. Družabni del je večinoma prevzelo društvo Erasmus student network, ki je organiziralo vse od športnih dejavnosti, humanitarnih, žurerskih, estonskih, spoznavnih večerov in tudi do izletov v sosednje države. Tako sem na izletu na Laponsko doživela pravo zimsko pravljico: jeleni, severni sij in kopanje v zaledenelem jezeru med savnanjem. Opravljanje praktičnega dela v sklopu študija preko izmenjave Erasmus ne more biti slaba izkušnja. Vrneš se z že napol opravljeno magistrsko nalogo, nepozabnimi spomini in veliko, veliko energije, motivacije in poguma za naprej.

V laboratoriju Inštituta za farmacijo z mentorico in somentorico.

Izlet na Laponsko in druženje s severnimi jeleni.

28

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

SEP izkušnja – “Karibu, Tanzanija!”

Marina Valenta

Avgusta sem prispela na letališče v Dar es Salaam.

Prvi vtis? Kaos, pospremljen z veliko dobre volje. Če se z nasmehom na ustih ne prerivaš, boš pa na vizo čakal dlje. SEP gostitelj naju je s kolegico, ki je prišla na izmenjavo iz Avstrije, pričakal na letališču in odpravili smo se proti študentskemu naselju. Takoj sva se naučili nekaj osnovnih fraz v svahiliju in na njihov »Karibu« (dobrodošli/prosim) pridno odgovarjali z »Asante« (hvala) in obratno. Hoditi po ulici in se brigati sam zase nikakor ni afriški način. Vsakega ogovorijo z eno pa vse tja do sedem različnih pozdravnih fraz.

V študentskem naselju sva se prepričali, da sva res v Afriki. Majhna sobica, betonska tla, dva pograda s plesnivimi vzmetnicami in brez posteljnine, star ventilator, ki podnevi in ponoči glasno meša vroč zrak, in precej večnožnih cimrov, ki so vsako noč glodali omare in police v sobi. Prvi večer naju je nekaj lokalnih študentov povabilo na večerjo na plaži. V Tanzaniji jedo z rokami, zato je okoli naše plastične mize hodil natakar z lavorjem z vročo vodo in milom, da si je pred obrokom vsak umil roke. Hrana je bila odlična, študentje pa zelo prijateljski. Tudi sicer je hrana na ulici in v študentskih menzah zelo poceni in okusna, a je treba previdno izbrati ponudnika. Običajno pripravijo riž, kasavo in pomfri skupaj z mesnimi nabodali in zelenjavnimi prikuhami, za celotno kosilo pa odšteješ manj kot 3 evre. Odličen je tudi sveže stisnjen mangov sok ali pa napitek iz sladkornega trsa, ingverja in limete, ki ga prodajajo na ulici. Prav tako lahko kot osvežitev kjerkoli kupiš sladkorni trs ali pa svež kokos za žvečenje.

Naslednji dan smo se z »dala dala«, kot se imenuje razpadajoč avtobus z neustrašnimi šoferji, odpeljali proti Muhimbili National Hospital. Gre za ogromen kompleks, ki združuje študentske objekte, bolnišnične oddelke, restavracije in tržnico, kjer lahko kupiš ali popraviš praktično karkoli. Znotraj kampusa je tudi več krojačev, ki ti ugodno sešijejo farmacevtsko haljo po meri. Kljub skromnim dohodkom so lokalni farmacevti vedno urejeni po svojih najboljših zmožnostih, njihove halje pa so vsak dan zlikane. Obhodili smo nekaj različnih oddelčnih lekarn, kjer nas je povsod sprejelo prijazno osebje. Sama sem izbrala lekarno, ki

Križišče Shibuya

Pripravljanje sirupa za otroke.

Kosilo v študentski menzi (mshikaki, ocvrta banana in zelje).

oskrbuje pediatrični oddelek. Zdravniki in farmacevti so z veseljem odgovarjali na naša vprašanja in prisluhnili idejam in predlogom. Izdelovala sem sirupe za otroke, pripravljala zdravila za oddelke v skladu z recepti, kmalu pa sem tudi samostojno izdajala in predpisovala količine zdravil za oddelek. Če je imel na primer pacient predpisan paracetamol, smo mu po navadi dali 5 tablet in zapakirali v plastično vrečico, na katero smo napisali navodila za uporabo. Z zdravili se zelo varčuje, saj bi razsipnost pomenila, da bo prikrajšan nekdo drug. Pri otrocih na našem oddelku

29

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

je bila najpogostejša diagnoza anemija srpastih celic, bakterijske okužbe in okužbe s paraziti.

V času izmenjave sem si ogledala tudi Bagamoyo, Ngorongoro, Tarangire, Karatu in Zanzibar. Zanzibar, zraven kulturne dediščine in odlične hrane, ponuja čudovite plaže. Afriški safariji so nepozabna izkušnja, že sama pokrajina je drugačna in osupljivo lepa.

Obiskovalcem safarija se priporočajo oblačila svetlejših barv in uporaba repelentov, vseeno pa se proti večeru pikom muh cece in komarjev ni mogoče izogniti. V Arushi in na Zanzibarju smo srečali tudi veliko Masajev v tradicionalnih oblačilih. Tanzanijci so zelo ponosni na to, da v deželi prebiva kopica različnih plemen, ki pa so med seboj v mirnih odnosih. Tanzanija v tem izstopa med okoliškimi državami.

Izmenjava v Tanzaniji ni karierna priložnost, zagotovo pa te nauči veliko o življenju in vrednotah. Priporočam jo neustrašnim in izkušenim popotnikom, ki radi spoznavajo drugačen in sprva nerazumljiv način življenja. Naj zaključim z besedami, s katerimi so me pospremili njihovi nasmejani obrazi ob odhodu: »Karibu tena, rafiki« ali »Dobrodošla spet, prijateljica«.

30

Nungwi Zanzibar z rajskimi plažami.

Sloni v Tarangire kopljejo luknje, da dostopajo do vode v sušnem obdobju.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

Novičke Iza Pekle Simonič in Špela Černilogar

ODKRITA NOVA SKUPINA ANTIBIOTIKOV PROTI MRSA Sistematični genetski pregled več kot 2.000 vzorcev tal v Združenih državah Amerike je pripeljal do odkritja nove skupine antibiotikov, ki po poročanju revije Nature Microbiology pri podganah ni pokazala nagnjenosti k odpornosti in se za razliko od daptamicina lahko uporablja tudi pri okužbah dihal.

Kot je pokazala študija, je lahko zemlja še vedno dober vir antibiotikov. Iskanje danes poteka v visokotehnoloških laboratorijih, tradicionalne kulture pa so nadomestile genske sonde za iskanje potencialnih antibiotikov. Ekipa z univerze v New Yorku je iskala alternativo daptamicina, ki se uporablja pri okužbah z na meticilin odpornim Staphylococcus aureus (MRSA).

Učinkovitost novega razreda so testirali na podganah.

Malacidin A je bil lokalno injiciran na kožno rano,

Odkrivanje novih antibiotikov proti MRSA

okuženo z MRSA. Po 24 urah ni bilo zaznati bakterij.

Malacidin A je pokazal tudi antibiotično aktivnost pri drugih Gram-pozitivnih patogenih – tudi tistih, ki so odporni proti vankomicinu. Učinkovitost pri ljudeh bo treba pokazati v nadaljnjih študijah.

VIRI: 1. Bradley M. H., Seong-Hwan K., Micah K., et. Al., Culture-independent discovery of the malacidins as calcium-dependent antibiotics with activity against multidrug-resistant Gram-positive pathogens. Nature Microbiology, volume 3, p415–422 (2018) doi:10.1038/s41564-0180110-1 | 2. https://www.aerzteblatt.de/nachrichten/89215/MRSA-Neue-Antibiotikagruppe-im-Erdreich-entdeckt Dostop: 16. 4. 2018

ADD-ON PERORALNA TERAPIJA DIABETESA TIPA 1 Evropska agencija za zdravila (EMA) ocenjuje zdravilno učinkovino sotagliflozin kot potencialno za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1. Sotagliflozin je dvojni zaviralec natrijevih glukoznih koprenašalcev SGLT1 in SGLT2 in z zmanjšanjem reabsorpcije glukoze v proksimalnih ledvičnih tubulih zmanjšuje hiperglikemijo. Če bo prijava odobrena, bi lahko sotagliflozin poleg insulina predstavljal dodatno peroralno terapijo za izboljšanje nadzora sladkorne bolezni tipa 1. V treh fazah preizkušanj je bila učinkovitost in varnost novega zdravila ocenjena pri približno 3000 bolnikih s slabo nadzorovanim diabetesom tipa 1.

VIRI: 1. http://mediaroom.sanofi.com/ema-to-review-sotagliflozin-as-potentialtreatment-for-type-1-diabetes-treatment-%E2%80%8B/ Dostop: 10. 4. 2018

31

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

INTERSTICIJ: NOVA VLOGA CELIČNE STRUKTURE Patologi so odkrili, da intersticij (prostor med celicami) sestavljajo snopi kolagena, ki ga obliva tekočina. To je v nasprotju s prvotno teorijo; do sedaj je namreč veljalo, da intersticij sestavlja gost preplet vezivnega tkiva.

Raziskovalci domnevajo, da se lahko rakave celice preko tekočine v intersticiju uspešno prebijejo do bezgavk. Intersticij naj bi torej igral pomembno vlogo pri metastaziranju raka, vključen pa naj bi bil tudi v nastanek edemov, fibroze in drugih procesov v telesu. Študija je med znanstveniki dvignila precej prahu, saj so avtorji intersticij označili kot nov organ in največji do sedaj odkriti organ v telesu, poleg tega pa so se pojavile tudi kritike glede majhnega števila vzorcev in njihove priprave. Znanstveni krogi se sicer strinjajo, da bi lahko nadaljnje raziskave intersticijskega prostora doprinesle k boljšemu poznavanju njegove vloge pri razvoju različnih bolezni. Z vzorčenjem tekočine iz intersticija bi lahko med drugim izboljšali diagnostiko raka, vendar bo za ta korak potrebnih še veliko študij.

VIRI: 1. P. C. Benias, R. G. Wells, B. Sackey-Aboagyea, et. Al., Structure and Distribution of an Unrecognized Interstitium in Human Tissues Scientific Reportsvolume 8, 4947 (2018) | 2. https://www.the-scientist.com/?articles.view/articleNo/52168/title/Is-the-Interstitium-Really-a-NewOrgan-/ Dostop: 14. 4. 2018

3D-TISKANJE Z »ŽIVO« BARVO Tehnologija 3D-tiskanja je od zametkov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja do danes doživela pravi razcvet. Pred kratkim je skupina znanstvenikov iz MIT (Massachusetts Institute of Technology) uporabila 3D-tiskalnik za tiskanje obližev, na katere so namesto tradicionalnih materialov natisnili maso iz živih bakterij.

Na ta način so izdelali pripomoček, s katerim bi lahko na neinvaziven način ugotavljali prisotnost različnih spojin na koži. Genetski material bakterijskih celic so preoblikovali tako, da so se bakterije na posamezne spojine, nanesene na kožo, po nekaj urah odzvale s fluorescenco oziroma s spremembo barve. Zaradi možnosti genetskih modifikacij in odpornosti na visoke tlake med tiskanjem so bakterije še posebej primerne za

tovrstno uporabo. Okoliški hidrogel z dodanimi hranili bakterijam zadostuje za življenje, obenem pa predstavlja primeren medij za tiskanje.

VIRI: 1. Xinyue Liu, Hyunwoo Yuk, Shaoting Lin, et. Al., 3D Printing of Living Responsive Materials and Devices, Advanced Materials. 2017, 1704821 2. http://3dinsider.com/3d-printing-history/ Dostopano: 17. 3. 2018

32

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

KOLUMNA

Kaj počne beluš na družbenih omrežjih?

Julija Virant

Pa začnimo najprej z besedami slavnega, razsvetljenega, velikega misleca Evrope, Voltaira: »Zdravniki nam dajejo zdravila, o katerih ne vedo kaj dosti. Z njimi skušajo zdraviti bolezni, o katerih vedo še manj. Predpisujejo jih ljudem, o katerih ne vedo ničesar.« Tako (pa še nekoliko narobe prevedeno) se je glasila objava v skupini na Facebooku, ki so ji navdušeno prikimavali tisti visoko izobraženi, razgledani ljudje, ki pa že vedo, da je bil Voltaire velik mislec, medtem ko razmišljajo, da so zdravniki dandanes res podvrženi pritisku farmacevtskih lobijev. Za te pa je prav tako znano, da samo poskušajo zaslužiti na račun bolnih ljudi. Zagotovo je pomanjkanje časa vzrok, da si pisec objave ni ogledal niti letnic delovanja tega misleca (1694–1778) in se spomnil (če je kaj poslušal pri pouku slovenščine in zgodovine v osnovni, srednji šoli) obdobja razsvetljenstva, ko so se nekateri izobraženci trudili na vsak način vpeljati (med drugim) razum in znanost v življenje ljudi. Ironično pa razumevanje znanosti po 240 letih še vedno ni prisotno pri tistih, ki uporabljajo take razsvetljenske citate. Krajši vpogled v zgodovino medicine pokaže, da so takrat zdravniki za zdravljenje vseh bolezni uporabljali arzenove in živosrebrove spojine.

Verjetno Voltaire ni ravno porabil veliko časa, da je prišel do sklepa, da obisk zdravnika prinese le še večje težave. Bi se pa prav gotovo zgrozil, v kakšne namene nekateri uporabljajo njegove besede.

ljudem gene za strukturo zob, da so bolj odporni proti kariesu ob uporabi fluora. Saj temu bi pa kdo res lahko verjel, pri Američanih je vse mogoče. Najbolj se mi je zdel zanimiv komentar: »Dejstvo je, da je zelo strupen, vsi elementi iz 7. skupine periodnega sistema so zelo strupeni; fluor, klor, brom, jod, astat.« No, avtorica je povedala resnico. Verjetno bi šla takoj na kakšno detox dieto, če bi ji rekla, da sta dva izmed najpogostejših elementov v njeni krvi natrij in klor. Znanje o ionih naj kar ostane v srednji šoli, kemija itak cveke zabija, kdo se pa še to uči.

Med iskanjem še kakšnih dovtipov sem mimogrede naletela tudi na oglas prehranskih dopolnil, ki v

Pri naslednji objavi (Katere zobne paste brez fluora priporočate?) so me najbolj zabavali komentarji.

Tistih nekaj ubogih ljudi, ki so se spraševali, zakaj ne bi fluorirali past, če je fluor nujno potreben, je povozila horda bojevnikov karkoli-priporočajozdravniki-je-strašno-nevarno, ki so v svojem srdu hiteli z iskanjem raziskav, ki pravijo med drugim tudi to, da je fluoriranje past posledica tega, da se Američani niso mogli znebiti velikih količin fluora in so ga pač morali nekam dati (gotovo je zobna pasta tisto prvo, na kar bi se spomnili), ker ni smel med odpad. In so očitno podkupili vseh nešteto raziskav, ki podpirajo uporabo fluoriranih past, ter spremenili

33

KOLUMNA

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

obliki pršil in popolne absorpcije skozi ustno sluznico prodaja tudi probiotike, multivitamine za otroke in omega 3. No, jaz osebno ne bi bila vesela, če bi se mi probiotik absorbiral v venski obtok skozi ustno sluznico. Sicer pa se mi je porodilo isto vprašanje, na katerega je dobila odgovor že ena druga oseba.

Zanimivo, da potem sploh še obstajajo injekcije, ko pa je pršilo tako učinkovito …

Ta stran pa hkrati ponuja še vitaminsko-elementno analizo telesa na podlagi bioresonance. Zanima me, ali se bo kdo zgrozil, ko bo videl, da je pripravek še bolj »kloriran« kot voda iz pipe. Če bo tovrstna elementna analiza vse to sploh pokazala ... ali zgolj samo deficit vsega in neskončno ponudbo dopolnil?

Zadnji del pa bi posvetila osebi, ki je v skupino, kjer se objavljajo večinoma recepti, objavila, da ima določene (ni povedala katere) hormonske težave. Noče jemati kontracepcijskih tablet, ki bi ji lahko pomagale, zato povpraša po nasvetu modrosti polne pristaše naravnega. Med drugim ji svetujejo tudi pripravek šatavari (zmlet indijski beluš), ki »varno, učinkovito in kakovostno« ter popolnoma brez neželenih učinkov reši kakršnokoli težavo, sicer enega kompleksnejših sistemov v organizmu, hormonov. Napitek pa se lahko uporabi tudi za zdravljenje jeter, menstrualnih težav, Avtorica prispevka - Julija Virant.

obnovitev reproduktivnih organov, za protimikrobno, antioksidativno delovanje itd. Raziskave so med drugim potrdile le, da blaži bolečine v maternici in zmanjšuje krčenje zaradi oksitocina, deluje ugodno na želodec, pomaga pri ‘razstrupljanju’ jeter v alkoholnem izvlečku ter poveča proizvodnjo mleka v primeru, da je ta prenizka. V višjih odmerkih je teratogen, nenosečemu osebku pa v velikih odmerkih sicer zelo drag placebo efekt ne škoduje.

Na začetku sem še komentirala take sestavke, da bi mogoče koga razsvetlila in preprečila napačne interpretacije, pa so me zelo hitro preglasili, kajti oni so prebrali to in ono, ki nadvlada vso pravo znanost. Čeprav smo v obdobju, ko je informacij preveč in težko izluščimo resnične (zato pač ‘nasedamo’ na čudežne oglase naravnih zelišč in antipropagando pravih informacij), imamo še vedno izbiro. Premisliti, do katere meje seže naše znanje, se izobraziti, kjer nam manjka informacij, da pridemo do smiselnega zaključka. Ali pa objaviti na družbenem omrežju in čakati, kako se bo stvar razpletla …

34

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je Kapsula priložnosti Matic Proj Kapsula priložnosti je projekt Društva študentov farmacije Slovenije, ki se po treh letih znova vrača.

Cilj projekta je študentom predstaviti zaposlitvene možnosti in jih pripraviti na bodoči vstop v delovno okolje.

V okviru LBM tedna nam je Ali Wala, vodja laboratorija v Kontroli kakovosti, predstavil zaposlitvene možnosti v Biofarmacevtiki Mengeš. Poleg govora o redni zaposlitvi in postopkih uvajanja je beseda tekla tudi o študentskem delu in možnostih izdelave magistrske naloge.

V spomladanskem delu smo se osredotočili na urjenje mehkih veščin, se pripravili na prvi stik z delodajalcem in pridobili informacije glede nadaljevanja študija.

V jesenskem delu pa nas čaka predstavitev široke palete kariernih možnosti za vse študente Fakultete za farmacijo. Povabili bomo strokovnjake z vseh področij farmacije, ki nam bodo podali svoje izkušnje iz prve roke.

Nadaljevali smo z dvema delavnicama Kariernih centrov z naslovom Pisna predstavitev, pisanje življenjepisa in Priprava na ustni razgovor. Delavnici je vodil karierni svetovalec, Klemen Marinčič, ki nam je posredoval svoje bogate izkušnje nekdanjega kadrovika. Spoznali smo, na katera vprašanja moramo odgovoriti v motivacijskem pismu in kakšni sta oblika ter vsebina življenjepisa. Naslednji dan pa smo skupaj odgovorili na najpogostejša vprašanja, ki se pojavljajo na razgovorih, in dobili nekaj napotkov za pripravo pred razgovorom.

Projekt smo začeli v velikem slogu s tednom mehkih veščin. Pod okriljem EPSA Training Week-a so izurjeni trenerji pripravili 10 treningov. Od klasičnih predavanj se treningi razlikujejo po tem, da je razplet odvisen predvsem od udeležencev, ki prispevajo svoje ideje in se učijo drug od drugega, trener pa jim pri tem pomaga ter jih usmerja k cilju. Izpeljali smo naslednje treninge: Mreženje (Mija Kavčič), The Art of Persuasion (May Žitnik in Ivan Stupák), Public speaking (May Žitnik in Sofija Gičeva), Motivacija (Mija Kavčič), Samozavedanje (Neža Trpin), Vodstvene sposobnosti (May Žitnik in Mija Kavčič), Presentation & Storytelling (Katja Olenik in Ivan Stupák), Upravljanje s časom (May Žitnik), Komunikacija (Neža Trpin) in Osebnostni razvoj (Sandra Hočevar & Maja Šerčič).

Za vse, ki jih zanima raziskovalno delo, smo povabili Nino Bitenc iz Kemijskega inštituta Ljubljana.

Predstavila je možnosti za študentsko delo, izdelavo diplomske in magistrske naloge, doktorsko štipendijo Janka Jamnika, delo mladih raziskovalcev in nas povabila na predavanja ter forume, ki se jih lahko udeležimo čez celo leto.

Na delavnici Vstop na sodobni trg dela smo se spraševali, kakšen vpliv ima tehnološki napredek (razvoj samoučeče se umetne inteligence, blockchain tehnologije, genetike, 3D tiskanja, interneta ipd.) na

35

DOGAJALO SE JE

prihodnost zaposlovanja in kako se lahko že danes pripravimo na službe, za katere še ne vemo, da bodo obstajale. Dr. Sabina Žnidaršič Žagar je predstavila t. i. četrto industrijsko revolucijo.

Z nami je bila Brigita Lazar Lunder, ki nas je opremila z napotki za uporabo socialnega omrežja LinkedIn. Razložila nam je pomen ključnih besed, preko katerih nas najdejo zaposlovalci, kako pomembno je imeti čim več povezav, da se lahko včlanimo v skupine, ipd. Ne samo v prihodnosti, ampak že danes veliko visoko izobraženih ljudi poišče službo preko LinkedIn-a, zato ne odlašajte in si ustvarite svoj profil.

V okviru dogodka Kariernih centrov smo se udeležili hitrih zmenkov, kjer smo imeli na voljo 4 minute časa, da prepričamo kadrovnika, zakaj v njihovem podjetju zaposliti ravno nas. Izkušnja je zelo podobna razgovoru, le da zahteva še večjo pripravljenost, da maksimalno izkoristiš čas. Po vsakem pisku piščalke smo se predstavili predstavniku enega izmed podjetij Lek, Krka, Kemijski inštitut, Medis in Pharmalinea.

Za študente kozmetologije pa je bilo na voljo podjetje 4kidsandus.

Pripravili smo predstavitev o nadaljevanju študija na doktorski stopnji, kjer nam je prof. dr. Marko Anderluh predstavil različne možnosti opravljanja doktorata, kako poteka postopek prijave in izbire, kakšne kriterije mora kandidat izpolnjevati in kakšne so zaželjene kompetence. Informacije iz prve roke pa so nam podali: mlada raziskovalka na Fakulteti za farmacijo, Nika Kruljec, raziskovalka na Inštitutu za farmacijo, Helena Vrbanac, ki doktorat opravlja ob delu v podjetju Lek in Ivan Stupak, ki je predstavil svojo izkušnjo opravljanja izmenjave v okviru doktorskega študija na matični fakulteti na Češkem.

Bodite drzni in postavljajte svoje cilje dlje kot samo do zaključka študija. Za več informacij o prihajajočih dogodkih nam sledite na Facebook strani Kapsula priložnosti.

Koordinatorja projekta: Matic Proj in Žana Voh Organizacijski odbor: Špela Hribernik, Filip Ivanovski, Ana Nagode, Katja Šopar, Anja Vidović

Promocija: Kapsula priložnosti Jesenski del Kapsule priložnosti: Čaka nas predstavitev široke palete zaposlitvenih možnosti za vse študente Fakultete za farmacijo. Imeli boste edinstveno priložnosti spoznati strokovnjake z vseh področij farmacije ter narediti naslednji korak v kariernem razvoju.

Spremljajte nas na Facebook strani in odprite svojo kapsulo priložnosti že danes.

36

DOGAJALO SE JE

DD večerja Nejc Klemenc Tradicionalna predbožična Drug Dealer večerja je letos potekala v malo manj božičnem vzdušju, saj smo jo zaradi obveznosti in projektov v društvu tokrat prestavili na prav tako praznični 8. marec. Drug Dealer večerja že leta velja kot dogodek, na katerem se zberemo stari in novi obrazi v društvu ter si še uradno predamo mandate in tudi letos ni bilo nič drugače, čeprav so novi društveniki imeli za seboj že kar nekaj uspešno izpeljanih projektov. Zbrali smo se v Centralni postaji, kjer sta nas pričakali pijača dobrodošlice in hrana, ki nam ni pustila, da bi se delali preveč fine in bi jedli z noži in vilicami. Kdo pa ne bo jedel burgerjev, stickyfingersov in perutničk z rokami – lepo te prosim – saj se pa vsi poznamo … Po nekaj rolah papirnatih serviet ali obisku stranišča se je začelo nostalgično obujanje spominov dosežkov društva v preteklem letu, za nekaterimi pa je prišla tudi realizacija, da je to njihovo zadnje leto na faksu, zato so spomini šli še globlje, sorazmerno s kozarcem. Zelo priročno je bil na dan večerje organiziran tudi Humanitarni žur, kjer smo denar zbirali za Humanitarno medicinsko odpravo v Kenijo 2019, zato izgovorov za podaljšanje noči ni bilo.

Nekateri smo se po poti do žura ustavili še v enem izmed študentskih domov, da smo pozdravili predžurajoče sošolce, nato pa se je pravi žur v Shootersu lahko šele začel. Takrat se spomniš, zakaj se splača biti študent farmacije in zakaj nisi v zadnjih šestih letih izpustil

nobenega farmažura. Takrat si malo zaželiš, da bi bil spet nekje na začetku študija in bi podoživel vse še enkrat in takrat se spomniš, da verjetno ne bi spremenil ničesar. Takrat se spomniš, da faks ni le knjiga, ampak vsi ti ljudje, ki jih spoznaš med študijem. Takrat se zaveš, kaj res pomeni biti Drug Dealer.

Humanitarni žur Anja Dremelj Poizpitno obdobje za humanitarce ni pomenilo počitka.

Tudi letos smo organizirali humanitarni žur, katerega namen je bil zbiranje denarja za humanitarno medicinsko odpravo v Kenijo leta 2019. V začetku marca smo pred predavalnico P1 postavili stojnico, na kateri je bilo v zameno za prostovoljne prispevke možno dobiti vstopnice za zabavo, majice z znakom odprave, seveda pa ni šlo brez sladkih dobrot, ki so kaj hitro pošle. Kmalu je prišel dan humanitarnega žura, 9. marec 2018, ko smo farmacevti zažurali v Shooters clubu. Na zabavi so se nam pridružili tudi študentje farmacije s Poljskega, ki so v tem tednu v

okviru izmenjave Twinnet s pomočjo naših študentov odkrivali Slovenijo. Pijača presenečenja, super glasba, nasmejane študentke in simpatični študentje, od brucev do absolventov. Ti razlogi so zagotovo pripomogli k dejstvu, da je žur trajal vse do zgodnjih jutranjih ur. Brez zadržkov lahko rečemo, da je bil žur več kot uspešen, saj smo humanitarni medicinski odpravi pomagali zbrati precej potrebnega denarja za njihovo večmesečno prostovoljno delo v bolnišnici v Keniji. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kaj prispevali za vstopnico, majico ali posladek in se pridružili na zabavi. Se vidimo prihodnje leto!

37

DOGAJALO SE JE

Diagnosis: unknown Maruša Koderman Diagnosis: unknown je projekt Društva študentov farmacije Slovenije, ki je ugledal luč konec marca letošnjega leta. Pravilno postavljena diagnoza je, še posebej s pacientovega vidika, primarni cilj izvajanja laboratorijskih preiskav, hkrati pa predstavlja ključ do ustreznega in učinkovitega zdravljenja. Razcvet novih tehnologij laboratorijske diagnostike in s tem večji obseg podatkov o pacientu ustvarjata težnjo po sodelovanju zdravnikov s specialisti laboratorijske medicine in klinične farmacije pri potrjevanju diagnoze.

Da bi študentom omogočili, da se preizkusijo v interpretaciji laboratorijskih izvidov, je bil ustvarjen projekt Diagnosis: unknown.

Letošnja tematika so bile prirojene presnovne motnje.

Hitra in zanesljiva diagnostika teh motenj je ključnega pomena, saj ima lahko že najmanjši odlog zdravljenja ireverzibilne posledice. Poleg tega lahko na podlagi laboratorijskih izvidov spremljamo tudi učinkovitost zdravljenja nekaterih prirojenih presnovnih motenj pri pacientih z že poznano diagnozo. Da bi študentom približali patofiziološko in genetsko ozadje prirojenih presnovnih motenj, je v prvem delu projekta Diagnosis: unknown potekal strokovni večer, na katerem sta doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., in doc. dr. Nataša Karas Kuželički, mag. farm., predstavila motnje v presnovi aminokislin, ogljikovih hidratov in lipidov.

V drugem delu projekta je potekalo tekmovanje, na katerem so se študentje pomerili v veščinah interpretacije laboratorijskih izvidov. Tekmovanje je bilo oblikovano v sodelovanju s Specialnim laboratorijem Pediatrične klinike (UKC Ljubljana), ta je v Sloveniji

Prva izvedba tekmovanja za Diagnosis: unknown.

edini laboratorij, ki izvaja laboratorijsko diagnostiko prirojenih presnovnih motenj. Da bi podprli osnovni idejni koncept projekta, ki temelji na potrebi po boljšem in obširnejšem sodelovanju strokovnjakov različnih strok, so študentje tekmovali v dvojicah. Združenje moči in znanja je zmagovalni par pripeljalo do privlačne nagrade – brezplačnega izleta v Gardaland!

Darovanje tkiv in organov Nuša Japelj Konec februarja smo lahko prisluhnili prostovoljcem Rdečega križa Slovenije, ki so obiskali našo fakulteto in nam pripravili zanimiv večer. Predstavili so nam ključne informacije o tem, zakaj je pomembno biti darovalec in kakšen je postopek, da lahko v Sloveniji to tudi postaneš.

Prisluhnili smo Petru Tišlerju, ki je prestal presaditev trebušne slinavke in ledvic ter se tako po 37 letih rešil dialize in zdravljenja z inzulinom.

38

DOGAJALO SE JE

Koristne informacije - Kje se lahko vpišem v register? Ažurni seznam s kontaktnimi podatki je objavljen na www.slovenijatransplant.si.

- Ali ima zdravnik ali farmacevt omogočen dostop do teh podatkov na kartici ZZ? Ne. - Ali imajo res svojci zadnjo besedo, čeprav se vpišem v register in se odločim biti darovalec? Da.

Zanimivosti Predavala nam je Polona Švigelj, strokovna sodelavka RK Slovenije, ki je letos začela organizirati takšne predstavitve po celi Sloveniji. Njeno glavno sporočilo je bilo, da je pripravljenost za darovanje organov in tkiv po smrti v Sloveniji zelo visoka in presega 80 odstotkov, v elektronski nacionalni register pa je vpisanih opredeljenih oseb le okoli 0,33 odstotka (6854 do 31. 12.

2017). Največja težava se poraja pri tistih, ki niso nikoli izrazili svojih želja in prepričanj. Tako se lahko svojcem pokojnika poraja dvom. Zato ima največji pomen to, da se v krogu družine o tej temi pogovorimo in izrazimo svoje mnenje že v času življenja. Možen pa je tudi vpis v register, ki ga vodi Slovenija Transplant. Po koncu predavanja je bil možen podpis izjav in zbrali smo jih kar 43.

Danica Avsec, direktorica Zavoda RS za presaditev organov in tkiv, navaja: »Osnova zdravljenja s presaditvijo je podpora široke javnosti darovanju organov in tkiv. Če te podpore ni, tudi vseh nadaljnjih strokovnih korakov ni. Pravilno pa se lahko odločamo le, če imamo dovolj dobrih informacij.«

- Kaj je pogoj za darovanje? Darovanje organa je možno le, če je vzrok možganska smrt, medtem ko za darovanje tkiv (kosti, koža, roženica, srčne zaklopke ...) to ni pogoj.

- Ali se lahko za darovanje odloči tudi človek, ki ima HIV? Da, obstaja baza s takšnimi bolniki, ki lahko potrebujejo presaditev določenega organa. Ti bolniki lahko prejmejo organ darovalca, ki je prav tako imel virus HIV. - Ali obstaja starostna omejitev za darovanje?

Biološka starost organa se lahko razlikuje od dejanske starosti darovalca – najstarejša darovalka jeter je bila v Slovenji stara 82 let.

- Komu lahko darujem ledvico? Darovalec ledvico, ki je parni organ, lahko daruje tudi v času svojega življenja, vendar le ljudem, s katerimi je genetsko, sorodstveno ali emocionalno povezan. Da bi pri tem preprečili morebitne zlorabe v smislu komercializacije ali drugih prepovedanih poti, mora vsak primer tovrstnega darovanja obravnavati Etična komisija za presaditve.

EPSA Letna recepcija 2018 Gregor Bordon in Janez Javornik Letošnja Letna recepcija Evropske zveze študentov farmacije (EPSA) je potekala v Bruslju. Izkazalo se je, da bi bilo za dogodek težko izbrati boljšo lokacijo. Ni lahko premagati konferenčnih dvoran, ki jih ponujajo prostori Evropskega parlamenta, še težje pa se katero mesto primerja z bruseljskimi pivnicami – pivnica Delirium npr. ponuja več kot 2000 različnih vrst piva.

Zanimiva je tudi bruseljska arhitektura, ki v svojem blišču in barvitosti skriva tudi nekaj spodrsljajev, ki jih nepozorni turist zlahka spregleda (npr. nesimetrična mestna palača na glavnem trgu). Nihče ne ve, ali so tej manj posrečeni arhitekturni podvigi kako povezani

z dejstvom, da so arhitekti in gradbinci delali v deželi piva, ki se lahko kosa z vsemi drugimi pivskimi kraljestvi.

Naslov letošnje recepcije »The impact of mobility on pharmaceutical education, research and profession« razkriva, da smo govorili o vplivu mobilnosti v času izobraževanja in v poznejši karieri. Svoje poglede na tematiko so predstavljali predstavniki Evropske komisije, akademske stroke, farmacevtske industrije in tudi mi – študentje.

Po zanimivi nekajurni debati smo prišli do zanimivih zaključkov. Enega bolj domiselnih je podal nemški

39

DOGAJALO SE JE

predstavnik, ki je rekel, da po njegovem mnenju mednarodna mobilnost močno pripomore k miru na svetu. Razlaga tega je bila, da kot Nemec ne bi nikoli napadel katere druge države, saj ima zaradi evropskih programov študentske mednarodne mobilnosti zdaj veliko prijateljev po celi Evropi, ki jim ne želi škodovati.

Po recepciji smo bili udeleženci deležni vrhunske pogostitve s penino, drugimi vini in prigrizki. To je bila odlična priložnost za izmenjavo vizitk in navezovanja stikov z ljudmi iz farmacevtske stroke. Udeleženci so bili v večini študentje višjih letnikov, bilo pa je tudi veliko že zaposlenih posameznikov. Poleg pogovorov o karieri je nato prišel čas tudi za bolj sproščeno druženje v eni izmed lokalnih pivnic.

Stransko dogajanje Letne recepcije je bilo zanimivo z več vidikov – ne nazadnje tudi zaradi tega, ker smo ugotovili, da smo Slovenci, majhnemu številu prebivalstva navkljub, predstavljali skoraj tretjino udeležbe na eni izmed delavnic. Organizirani delavnici o procesu pogajanja in mreženja sta bili uporabni, zabavni in odlični za spoznavanje ljudi iz cele Evrope.

Večina se nas je udeležila tudi ogleda Evropskega parlamenta in mesta.

Organizatorji so se z dogodkom zelo izkazali. Težko si predstavljam, da bom še kdaj imel priložnost spoznati toliko novih in zanimivih ljudi iz moje stroke ter piti penino v Evropskem parlamentu brez kakršne koli pristojbine za dogodek.

Informativa Ana Arnež Sejem Informativa je potekal v petek in soboto, 25. in 26. januarja, tokrat že deseto leto. Informativa je sejem s prostim vstopom, kjer lahko bodoči dijaki ali študenti iz prve roke prejmejo informacije o nekaterih srednjih šolah, višjih in visokih šolah ter univerzah tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Naša fakulteta je imela tudi letos tam razstavni prostor. Čeprav je Informativa potekala v prvem tednu izpitnega obdobja, je bilo s strani naših študentov kar veliko interesa, saj so bili vsi termini polni. V petek je bilo možno postaviti vprašanja študentom vseh dodiplomskih smeri, v soboto pa je bilo možno več slišati o smeri Industrijska farmacija. Poleg pogovora s študentom ali profesorjem z naše fakultete je bilo na našem razstavnem prostoru videti tablete, kapsule, granule, letake o raznih kampanjah, glasilo Spatula in demonstracijske vaje, kjer so izdelovali svečke in hidrogel.

Informativni dan Anže Zidar Kot vsako leto je Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani tudi letos organizirala informativne dneve za dijake, dijakinje, srednješolce in srednješolke.

Letošnjo organizacijo informativnih dnevov in predstavitev naše fakultete je prevzel novoizvoljeni prodekan za študijsko področje prof. dr. Marko Anderluh. Predstavitve študijskih programov so že drugo leto zapored potekale na FFA vzporedno v treh predavalnicah (v petek ob 10. in ob 15. uri ter v soboto ob 10. uri). Našo fakulteto je v dveh dneh obiskalo več kot tisoč srednješolcev in njihovih staršev.

40

Poznalo se je, da so bili bodoči študenti zjutraj bolj spočiti, saj so imeli pripravljenih več vprašanj in se smejali našim neslanim šalam. Medtem ko so bili popoldne vsi utrujeni zaradi pomanjkanja prekrvitve možganov, za kar je bilo najverjetneje krivo obilno kosilo.

Informativni dan je začela dekanja prof. dr. Irena Mlinarič Raščan z inspiracijskim govorom o prihodnosti, ki si jo izbere vsak sam. Nadaljeval je prof. dr. Marko Anderluh (v drugih predavalnicah še prof. dr. Rok Drev in prof. dr. Iztok Grabnar), ki je na

DOGAJALO SE JE

kratko povedal o študijskih programih ter pogojih za vpis na našo fakulteto. Nato smo prišli na svoj račun študentje (Polona Mihelj Reščič, Tilen Huzjak in moja malenkost) in orisali študentsko življenje ter predstavili vse obštudijske dejavnosti od družabnih dogodkov (paintball, motivacijski vikend, božična ekskurzija itd.) pa vse do strokovnih študentskih kongresov (IPSC, IPSF in EPSA) in vseh praks, ki jih v okviru DŠFS ponujamo študentom naše fakultete (SEP in IMP).

Po končani predstavitvi študija in obštudijskih dejavnosti so bodoče študente prevzeli aktualni študenti na FFA, ki so jih razdelili v skupine glede na njihova zanimanja in jih peljali na ogled laboratorijev.

Tam so naši asistenti in docenti predstavili eksperimentalno delo na katedrah in razkazali vse aparature v laboratoriju. Hkrati pa smo z ogledi združili tudi javno kampanjo ob dnevu boja proti raku.

Zaradi velikega števila študentov, ki so se zanimali za obiskovanje naše fakultete, je bilo izvesti predstavitev fakultete logistično zelo zahtevno. Za pomoč pri uspešni izvedbi informativnega dne se zahvaljujem sledečim študentom in študentkam Fakultete za farmacijo: Tomažu Zupanu, Petri Prebanda, Manci Kralj, Teji Lenaršič, Evi Velimirović, Tilnu Kozoletu, Nuši Japelj, Maji Badovinac, Alji Flisar, Janu Liscu,

Kristjanu Žnidaršiču, Ani Arnež, Anamariji Tušar, Lizi Mrhar, Špeli Kert, Hani Ahdali, Rebeki Benedetič, Špeli Potočnik, Ajdi Ogrin, Luki Grošelj, Nejcu Ajlecu, Anjo Dremelj, Evo Podgoršek, Marku Miočiću, Ani Baumgartner, Katji Kladnik, Evi Topler, Alji Urbancek, Neži Rogelj, Anžetu Karleku, Sari Korošec, Tjaši Klemenčič Pocajt in Katji Bezjak.

Akademski doping Nuša Japelj Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) se s svojimi javnimi kampanjami letos odpravlja tudi na fakultete. Začeli smo s projektom Akademski doping, katerega namen je ozaveščati študente o nevarnosti zlorabe nootropikov. Nootropiki so kognitivna poživila, ki omogočajo daljšo budnost, večjo koncentracijo ter

morda logično sklepanje, hitrejše odločanje in boljši spomin. Uporabljajo se predvsem za zdravljenje ADHD in narkolepsije. S študenti smo raziskali učinke amfetaminov, modafilnila, metilfenidata in piracetama.

Začeli smo aprila z večernim predavanjem, ki sta ga pripravila izr. prof. dr. Žiga Jakopin, mag. farm.

41

DOGAJALO SE JE

s Katedre za farmacevtsko kemijo na Fakulteti za farmacijo, in doc. dr. Lovro Žiberna iz Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo na Medicinski fakulteti. Napolnila sta P1 ter nam postregla s kavico in presenetila z raziskavo na prostovoljcih.

Kaj misliš, ali sta ugotovila, da tudi kofein izboljša naše kognitivne sposobnosti?

Zakaj pa ne bi posegli po tabletki, ki nam morda omogoči boljše pomnjenje, večjo kreativnost ali koncentracijo za daljše učenje? Kot študentje farmacije imamo prednost, da lahko uporabimo svoje znanje in pomislimo na neželene učinke zlorabe teh zdravil. Zato si želimo te ugotovitve predstaviti tudi drugim študentom ljubljanskih fakultet in jih opozoriti na možne posledice.

Naš cilj je dvigovati ozaveščenost in javno zdravje – če bi bil rad tudi ti del ekipe, piši na kampanje@dsfs.si in nam pomagaj širiti naše znanje naprej!

Zanimivosti: - Načeloma lahko tudi kofein štejemo kot nootropik, prav tako tudi meliso, žajbelj, rožmarin, ginseng, guarano in ginko.

- Amfetamini so v EU prepovedani, v ZDA pa so še v klinični uporabi.

- Raziskava iz l. 2013, doc. dr. Toni Pustovrh: 445 študentov UN-LJ, 6 % jih uporablja nootropike, 2,1 % kokain, 1 % amfetamine.

Zdravstveni tim 2018 Eva Velimirović Projekt Zdravstveni tim se je prvič začel pred več kot osemnajstimi leti in njegova zasnova temelji na ideji pomembnosti koherentnega in harmoničnega delovanja zdravstvenega tima pri obravnavi in zdravljenju bolnikov. Tudi če je tim sestavljen iz izvrstnih strokovnjakov na svojem področju, ti ne morejo zagotoviti najbolj optimalne zdravstvene storitve, če med njimi ni dobrega dialoga in sodelovanja. Ker se zavedamo, da je treba na to opozarjati že v študijskih letih, smo se predstavniki Fakultete za farmacijo, Medicinske fakultete, Zdravstvene fakultete in študentov smeri Psihologije s Filozofske fakultete po enem letu premora odločili, da projekt znova oživimo.

42

Letos smo obravnavali temo metastatskega raka dojke, ki žal v luči vseh dobrih zgodb o ženskah, ki so raka premagale, ostane velikokrat pozabljen.

DOGAJALO SE JE

Kljub vedno uspešnejšemu zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju bolezen pri četrtini bolnic ni povsem obvladana. Bolezen razsejani rak dojke še vedno ostaja neozdravljiva, jo pa lahko s sedanjimi zdravili dokaj uspešno zdravimo. Bolnice predstavljajo zelo občutljivo skupino, ki potrebuje tako zdravljenje na telesni ravni kot tudi psihološko podporo.

V sklopu projekta so se v dveh popoldnevih zvrstila predavanja predstavnikov različnih zdravstvenih strok. Začetno predavanje uvodnega dne smo namenili kliničnemu vidiku metastatskega raka dojke, ki ga je predstavila zdravnica iz Onkološkega inštituta dr.

Simona Borštnar. Sledil je še pogled patologa, ki nam ga je orisala predstojnica patološkega inštituta dr.

Marjeta Strojan Fležar, dr. med. Po odmoru smo lahko poslušali še o zdravilih za zdravljenje metastatskega raka dojke ter njihovih neželenih učinkih, o katerih je predavala Mina Kovačevič, mag. farm., iz bolnišnične lekarne Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Naslednji dan smo kongres nadaljevali s čustvenim predavanjem Albine Bobnar, viš. med. ses., prof. defekt., ki je predstavila zgodbi dveh bolnic, ki sta zboleli za metastatskim rakom dojke. Sledilo mu je predavanje doc. dr. Miroljuba Jakovljevića, ki je predaval o fizioterapiji ter njeni pomembni vlogi pri usmerjeni in kontinuirani celostni oskrbi bolnic z omenjeno boleznijo Na koncu smo besedo predali psihiatrinji dr. Zvezdani Snoj, dr. med., in psihologinji mag. Andreji Cirili Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., ki sta nam predstavili psihološke posledice, ki jih ima lahko taka bolezen na pacienta ter na njegove sorodnike.

Učinkovita obravnava bolnikov zahteva koordinirano podporo zdravstvenega tima. V letošnji ekipi upamo, da bodo to prepoznale tudi naslednje generacije in da se bo projekt Zdravstveni tim organiziral še skozi mnoga leta ter da bodo študentje različnih smeri v velikem številu prihajali poslušat ponujena predavanja.

Vampire cup Danaja Dover Študentje Fakultete za farmacijo s svojimi javnimi kampanjami in humanitarnimi dogodki skrbimo za zdravje in dobro počutje ljudi. Letos smo združili moči in se odločili, da se v dobrodelnosti pomerimo z drugimi državami s celotnega sveta.

Vključili smo se v projekt IPSF, ki spodbuja darovanje krvi, saj številni ljudje, bolniki in ponesrečenci, potrebujejo v bolnišnicah kri in krvne produkte za preživetje.

Vampire Cup je projekt, ki se je začel v Avstraliji in poteka že od leta 2006, od takrat se je projekt razširil na svetovno organizacijo in sedaj v njem sodeluje več kot 80 držav celotnega sveta.

Tako smo se 10. in 11. aprila v velikem številu udeležili študentske krvodajalske akcije.

Stavek ali dva je v okviru tega projekta zagotovo potrebno posvetiti naši pogumni predsednici Poloni Mihelj Reščič, saj je premagala strah pred krvjo in se z odliko

43

DOGAJALO SE JE

odrezala na krvodajalski akciji, kjer je darovala svojega prvega 0,5 litra krvi. Če niste imeli časa 10. in 11. aprila in si želite darovati kri v družbi drugih pogumnih FFA-jevcev, pa bo 25. maja 2018 organizirana krvodajalska akcija Fakultete za farmacijo. Med vsemi udeleženci

bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel Drug Dealer nagrado: DD majčko, DD USB-ključek in DD vrečko. Žrebanje bo potekalo 28. maja 2018. Vsi ste lepo vabljeni, da se nam pridružite 25. maja 2018! Za več informacij spremljajte naše društvo na družbenih omrežjih.

Mala šola klinike Veronika Pelicon Konec februarja je potekal tradicionalni projekt Mala šola klinike, ki študentom omogoča, da se preizkusijo v vlogi kliničnega farmacevta ter pobližje spoznajo področje klinične farmacije.

Letošnja tema je bila sladkorna bolezen. Gre za kronično presnovno bolezen, pri kateri je v daljšem časovnem obdobju prisotna visoka raven sladkorja v krvi. Sladkorna bolezen predstavlja eno najpogostejših zdravstvenih težav 21. stoletja. Če se ne zdravi, lahko povzroči številne zaplete.

Resni dolgoročni zapleti so med drugim bolezni srca in ožilja, možganska kap in kronična odpoved ledvic. Farmacevt ima pri optimizaciji zdravljenja in preprečevanju težav, do katerih lahko pride pri zdravljenju z zdravili, pomembno vlogo.

Na strokovnem večeru smo poslušali predavanje mag. farm. Boštjana Martinca, spec. klin. farm., ki je na kratko predstavil vzroke in mehanizem razvoja sladkorne bolezni ter njeno diagnostiko. Večino predavanja pa je posvetil zdravljenju sladkorne bolezni, katerega glavni cilj je preprečevanje dolgoročnih kroničnih zapletov. V sklopu Male šole klinike je potekala tudi delavnica komunikacije z bolnikom, ki jo je vodila asist. Ana Janežič, mag. farm. Brez ustrezne komunikacije namreč od bolnika ne moremo pridobiti informacij, ki jih potrebujemo za izboljšanje zdravljenja njegove bolezni in s tem kakovosti življenja. Prav tako pa so komunikacijske veščine pomembne pri svetovanju bolniku, saj moramo biti sposobni podajati informacije na razumljiv in jasen način.

Najpogumnejši študenti so se udeležili tudi tekmovanja. Po prijavi so dobili bolnikovo dokumentacijo z laboratorijskimi izvidi in podatki o dosedanji terapiji. Sledil je pogovor z namišljenim

44

bolnikom v »lekarni«, na podlagi katerega so tekmovalci rešili klinični primer. Bolniku so morali izdati tudi dve novouvedeni zdravili ter mu pri tem ustrezno svetovati.

Mala šola klinike je vsekakor dogodek vreden obiska, ki nam omogoča pokukati v svet klinične farmacije in pridobiti nova znanja na zanimiv in zabaven način.

DOGAJALO SE JE

Interakcija Jerca Kristan “Kaj pravzaprav pomeni interakcija?” so nas vprašali dijaki. Interakcija pomeni sodelovanje ali medsebojno vplivanje dveh ali več reči. Z javno kampanjo InterAKCIJA smo se osredotočili predvsem na interakcijo določenih zdravil in alkoholom ter nekaterimi živili. Študentje in študentke drugega letnika smo s skupnimi močmi izvedli več kot 20 predstavitev na 10 gimnazijah, razpršenih po vsej Sloveniji.

v lekarnah in jih ljudje vseh starosti nepremišljeno jedo, kot da bi bili bonbončki.

V tretjem letniku gimnazije sem sodelovala pri organizaciji največjega dijaškega žura v Novem mestu, ki mu pravimo Kolektivc. Zadolžena za popoldanske igre, sem se sprehajala ob robu igrišča, ko sem zagledala skupinico mladih, ki so s težavo podpirali svojega prijatelja, ki ni deloval najbolj odziven. Kot odgovorna oseba sem odhitela na pomoč in po pomoč. Mladeniča so sprejeli na urgenco in tam sem izvedela, da je bila njegova nezavest posledica interakcije močnih zdravil, ki jih je prejemal zaradi pooperativnega stanja, z alkoholom. Takrat se je rodilo moje zanimanje za interakcije.

Vabim študente vseh letnikov, da se nam pridružite!

Predstavitve so izredno zabavne in poučne, dijaki pa so izredno veseli, da se lahko o taki kočljivi temi pogovorijo z “vrstniki”, med katerimi ni tabu tem ali stereotipov, kot bi jih lahko imeli pri pogovoru s profesorji ali drugimi strokovnimi delavci.

Veseli me, da so tako dijaki kot tudi profesorji na srednjih šolah izkazali veliko zanimanje za predstavitev. Presenetilo pa me je dejstvo, da je večino dijakov zanimalo, kakšen je medsebojni vpliv med alkoholom in antidepresivi, zato priporočam razširitev kampanje tudi na to področje.

Trenutno smo s predstavitvami zaključili, nadaljevali pa bomo prihodnje leto na še neobiskanih gimnazijah in strokovnih srednjih šolah. Torej, če se nam želiš priključiti in mogoče predstavljati na svoji nekdanji srednji šoli, me brez zadrege kontaktiraj!

Ko sem ugotovila, da Društvo študentov farmacije Slovenije izvaja javno kampanjo z natanko to določeno tematiko, ki me je tako zanimala, sem vedela, da moram v njej sodelovati in se o temi še podrobneje podučiti. Kot letošnja vodja kampanje sem si želela, da bi dosegli čim večje število dijakov slovenskih srednjih šol, saj je naš glavni cilj, da bi se lahko mladi s svojim znanjem izognili nevarnim situacijam, ki jih predstavljajo interakcije. Predvsem danes, ko je večina zdravil, kot so npr. analgetiki, prosto dostopnih

Personalizirana medicina Eva Velimirović Ideja o personalizirani medicini je pridobila večjo strokovno in medijsko pozornost v prvih letih novega tisočletja. Končne definicije bolniku prilagojene medicine še nimamo. Ena od njih pravi, da je bolniku prilagojena medicina medicinski model, ki sloni na molekulskem profiliranju posameznika in omogoča

izbor bolniku prilagojene (prave) terapije ob pravem času in v pravih odmerkih.

V sredo, 18. aprila 2018, smo poskušali ta pojem približati študentom Fakultete za farmacijo.

V predavalnici P1 je potekal strokovni večer Personalizirana medicina, na katerem so predavatelji

45

DOGAJALO SE JE

razkrivali, kaj vse se skriva za to temo, ki postaja vse bolj aktualna in v prihodnosti obljublja nove načine obravnave ter zdravljenja pacientov.

Uvodno predavanje je imela profesorica dr. Janja Marc, ki je definirala personalizirano medicino ter z njo povezano pripravo molekulskih profilov.

Slednjo so omogočile napredne tehnologije »omik«, ki so se razvile v pogenomskem obdobju na osnovi visokozmogljivih instrumentalnih tehnik in biostatističnih orodij. Napredne tehnologije »omik« omogočajo analizo celotne skupine kemijsko podobnih molekul, kot so npr. genom, transkriptom, proteom, metabolom, epigenom, mikrobiom v nekem biološkem sistemu.

Večer je nadaljeval asistent Klemen Kodrič, ki je predstavil model medicine P4 (napovedna, preventivna, personalizirana, ki vključuje sodelovanje bolnikov) in njeno potencialno uporabo pri zdravljenju osteoporoze. Model medicine P4 temelji na sistemski biologiji, pri kateri pridobivamo velike količine raznolikih podatkov o bolezni in o bolnikih.

Večer je zaključila izredna profesorica dr. Helena Podgornik iz Univerzitetnega kliničnega centra

Ljubljana, ki je predstavila, kako se v vsakdanji praksi lotevajo personaliziranega pristopa pri zdravljenju krvnih rakov.

Hvala vsem, ki ste se na sončen dan udeležili predavanj, in upam, da smo vam nekoliko približali idejo personalizirane medicine.

Digitalizacija Leka Polona Mihelj Reščič V petek, 13. aprila 2018, je v farmacevtskem podjetju Lek, d. d., potekala panelna diskusija v sklopu Digitalnega tedna prihodnosti z naslovom Digitalizacija industrije, znanosti in akademske sfere. Panelisti so bili predstavniki fakultet Univerz v Ljubljani in Mariboru, Inovacijskega središča Slovenije, Kemijskega inštituta, sodelujoči v projektu Inženirka, Inženir bom, čast sodelovanja pa je pripadla tudi študentom, med katerimi je naše mnenje zastopal Anže Zidar. Diskusija se je začela z razmišljanjem, kaj vsakemu od nas pomeni digitalizacija danes in kaj ta pojem prinaša v prihodnosti. Sledil je pogovor o vizijah in predlogih, kako naj bi v prihodnosti potekalo sodelovanje med gospodarsko in raziskovalno sfero, kakšne so nove oblike učenja, ki bi še izboljšale študijski sistem in nas bolj pripravile na trg dela ter kako bi modernizirali usposabljanje zaposlenih. Govorniki so glede na svojo stroko predstavili pogled na odprto tematiko, kaj njim pomeni digitalizacija, kje vidijo izboljšave in kako se panoge prepletajo med sabo.

46

Izredno zanimivi diskusiji sta sledila pogostitev in ogled podjetja. Najprej smo imeli priložnosti pobližje spoznati nove tehnologije, tako da smo se z VR-očali lahko sprehodili po prostorih podjetja Novartis ali se odpeljali na virtualno vožnjo z vlakcem smrti.

Sproščenemu začetku je sledil ogled razvojnega dela podjetja, kjer so nam razkazali laboratorije, opremo in nam na kratko predstavili pot do prihoda generičnega zdravila na trg. Razvojnemu delu je sledil ogled tehnološkega dela, kjer so nam prijazno razkazali potek nastanka trdnih farmacevtskih oblik

DOGAJALO SE JE

od tehtanja, do granuliranja in tabletiranja. Vse skupaj smo zaključili v pakirnici, kjer smo opazovali še zadnjo stopnjo priprave zdravil pred skladiščenjem in transportiranjem. Študentje smo si tako sestavili sliko, ki nam jo teoretično predstavijo na predavanjih, in dobili vpogled v realnost farmacevtske industrije, kjer vsi procesi potekajo v veliko večjem obsegu, kot si sami zamišljamo med študijem.

Polni novih razmišljanj in idej o prihodnosti našega poklica in novih znanj smo zakorakali v sončen konec tedna, ki je bil pred nami.

Medimedo Danaja Dover Veliko študentov se želi izpopolniti v mehkih veščinah.

Tako v okviru našega društva organiziramo številne

treninge in delavnice za piljenje v teh veščinah, pri katerih so občinstvo po navadi drugi študentje in strokovnjaki s tega področja. Letos smo se študentje Fakultete za farmacijo prvič preizkusili pred popolnoma novim občinstvom – pred otroki. V sodelovanju z Društvom študentov medicine Slovenije (DŠMS) smo aktivno sodelovali pri projektu Medimedo. Gre za izobraževalni program, ki je namenjen otrokom. Z njim želimo otrokom predstaviti in približati poklic zdravnika in farmacevta, odgnati strah pred »belimi haljami« na zanimiv in interaktiven način. Namen projekta je prav tako izobraževati otroke o zdravem načinu življenja.

Na delavnici otrok poskuša skupaj z zdravnikom Medimedo pozdraviti svojo igračko. Najprej se zglasimo v splošni ambulanti, kjer sledi osnovni pregled.

Stremimo k temu, da čim več stvari naredi otrok sam ob naši pomoči. Nato sledi obisk rentgena ali operacijske sobe, če je to potrebno. Po končani diagnozi pa sledi še obisk lekarne.

Udeležili smo se več delavnic v vrtcih po celi Ljubljani in ene velike delavnice v Velenju. Kot farmacevti Medimedo smo otrokom predstavili lekarno in delo farmacevta. Spoprijeli so se tudi z izdelavo kapsul in izdelave kremic.

Vzdušje na omenjenih delavnicah je res fenomenalno, otroci in vzgojiteljice so nas zelo veseli. Seveda pa ta projekt ni izobraževalen le za otroke, saj poleg piljenja mehkih veščin malčki v nas prebudijo otroško radost in iskrenost. Več informacij o projektu na: humanitarna@ dsfs.si.

47

ŠPORT

Šport Uvod Janko Stankić Tako kot v zimskem delu sezone so tudi v minulih mesecih študentje tekmovali predvsem v ligaških tekmovanjih, ki se sedaj že bližajo končnim bojem, izvedenih pa je bilo tudi nekaj univerzitetnih državnih prvenstev. Dosežen je bil tudi dober rezultat na mednarodnem tekmovanju. V nadaljevanju sledi kratek pregled rezultatov naših tekmovalcev v letošnji sezoni, ki so bili delno predstavljeni že v prejšnji številki, o končnem uspehu ekip, ki so se uvrstile v zaključne boje, pa boste lahko prebrali v prihodnji številki.

V tej številki začenjamo s serijo prispevkov s skupnim naslovom Športnik se predstavi. V njih študentje – športniki predstavljajo svoj šport, svoje dosežke ter usklajevanje študija na fakulteti in športa. Pri tem se iskreno zahvaljujem profesorju športne vzgoje Dušanu Videmšku za pobudo ter vsem avtorjem prispevkov.

Iskrene čestitke vsem tekmovalcem in veliko uspeha še naprej, obenem pa vabim tudi druge športnike, ki bi se želeli predstaviti, da nam posredujejo svojo zgodbo.

Pregled rezultatov: februar–april Janko Stankić

Mednarodni pokal Ukrajine v gimnastiki Tekmovanje je potekalo konec marca v Kijevu pod okriljem Mednarodne gimnastične zveze, med tekmovalci pa je bil tudi mladi raziskovalec z naše fakultete Andraž Lamut, ki je na bradlji zasedel izvrstno četrto mesto.

Odbojka V odbojki sta tekmovali tako moška kot tudi ženska ekipa. Moška ekipa je po zmagi in dveh porazih letošnjo sezono zaključila z zmago z 2 : 1 proti moštvu Pedagoške fakultete in s tem končala na tretjem mestu v skupini. Nekoliko boljši rezultat pa je dosegla ženska ekipa, ki v ključnih tekmah skupinskega dela proti Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteto za arhitekturo ni oddala niza, nato pa so dekleta v polfinalu z 2 : 0 v nizih klonile proti Zdravstveni fakulteti. V četrtek, 19. aprila, jih je čakala ponovitev lanskega boja za bronasto kolajno z Biotehniško fakulteto.

Košarka V košarkarski ligi sta našo fakulteto prav tako

48

Andraž Lamut v Kijevu.

zastopala moška in ženska ekipa. Prva je prvi skupinski del končala na četrtem mestu v skupini, v drugem delu pa je igrala v skupini, sestavljeni iz

ŠPORT

četrtouvrščenih ekip. Odigrali so še tri tekme, in sicer so najprej proti Fakulteti za računalništvo izgubili z rezultatom 35 : 62 ter nato z Naravoslovnotehniško fakulteto z rezultatom 37 : 49, za konec pa so v tekmi za 17. mesto premagali Filozofsko fakulteto s 57 : 41. Ženska liga se je ob tem času šele začela, enako kot moška pa je sestavljena iz več skupinskih delov. Naša ekipa je v prvem delu izgubila s Filozofsko fakulteto s 27 : 63 ter premagala Medicinsko fakulteto z 38 : 28, zadnji dvoboj skupine proti Biotehniški fakulteti pa je dobila brez boja. V drugem delu je ekipa zabeležila zmagi brez boja proti mešani ekipi Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za upravo ter ekipi Pedagoške fakultete, nato pa še poraz proti ekipi Fakultete za šport s 30:69.

Dvoranski nogomet V tej disciplini poteka le turnir moških ekip. Naša ekipa je v prvih štirih tekmah skupinskega dela zabeležila zmago, remi in dva poraza, rezultati zadnjih petih tekem pa so naslednji: 3 : 2 proti Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1 : 7 proti Fakulteti za šport, 1 : 5 proti Ekonomski fakulteti, 3 : 6 proti Fakulteti za

arhitekturo ter 2 : 4 proti Fakulteti za elektrotehniko.

Ekipa je z dvema zmagama, neodločenim izidom in sedmimi porazi ter z razliko v golih 15 : 39 dosegla osmo mesto med desetimi ekipami v svoji predtekmovalni skupini.

DUP biljard Tekmovanje je potekalo v disciplini ameriška devetka na dvojno izpadanje, našo fakulteto pa je zastopal Svit Ferjančič Benetik. V prvem krogu je premagal Leona Kogelnika s 4 : 1, nato v kvalifikacijah najprej izgubil proti Ani Gradišnik s 4 : 0, a se po zmagi proti Jerneju Janežu s 4 : 2 uvrstil v četrtfinale, kjer je izgubil s Klemnom Šorakom s 5 : 1 ter končal na 5. mestu.

DUP plavanje Tudi na tem tekmovanju je imela Fakulteta za farmacijo le enega predstavnika, in sicer Aljošo Gradiška. Plaval je v treh disciplinah, in sicer je na 50 metrov prosto s časom 25,65 (+2,57) zasedel sedmo mesto, enako uvrstitev je dosegel na 50 metrov delfin s časom 28,06 (+1,95) ter na 50 metrov hrbtno s časom 30,76 (+2,97), s katerim zasedel šesto mesto.

Športnik se predstavi Neja Filipič Sem atletinja, moja disciplina je skok v daljino, aktivno pa treniram že skoraj 10 let. Za dobro daljavo je pomembna tehnika samega skoka, natančnost na deski in pa hitrost, ki jo preneseš iz zaleta v skok.

Veliko smo umazani, saj skačemo v pesek, ki se ti nato porazgubi v vse skrite kotičke telesa. Moj zalet je trenutno okoli 35 m in se spreminja glede na dnevno formo in veter, izmerim si ga tik pred začetkom tekme.

Veter nam na tekmah vedno piha v hrbet, razen če se vmes obrne, kar vpliva na rezultat. Za uvrstitve na večje tekme je potrebno izpolniti določene standarde oziroma norme. Na tekmah imamo običajno tri poskuse, najboljših osem pa nato še tri (finale), razen na večjih tekmah, kjer so kvalifikacije in finale na različne dneve. Kot veljaven rezultat velja skok z odrivom pred črto na odrivni deski, za normo pa lahko veter v hrbet piha maksimalno 2,0 m/s.

Stadioni imajo običajno vsaj dve jami na nasprotnih koncih, smer skakanja pa se izbere glede na smer vetra, pred začetkom tekme. Tekme so v času izpitnih obdobij, imamo zimsko in poletno sezono, tako da je za uspešen študij in dobro pripravljenost na tekmovanje

potrebno veliko načrtovanja, volje in samodiscipline.

Pripravljenost se vzdržuje skozi tekmovalno sezono, vrhunec pa se tempira glede na najpomembnejšo tekmo v sezoni.

Poleg vsakodnevnih treningov, ki trajajo 2-3 ure, je za dobro pripravljenost pomembna tudi hitra regeneracija, kar dosežemo z rednim in kvalitetnim prehranjevanjem, prehranskimi dopolnili in masažami. Med tekmo, ki ponavadi traja okoli 1 uro, mi energijski geli pomahajo vzdrževati energijo. Jesti

49

ŠPORT

moram točno dve uri prej, po navadi testenine.

Osebno mi za doseganje dobrih rezultatov pomaga tudi veliko spanja pred samo tekmo. Dvakrat na leto se odpravimo tudi na priprave, kjer se »odklopimo« od vsakdanjega življenja in posvetimo samo treningom. Pomembna pa je tudi psihična pripravljenost; sposobnost vizualizacije samega skoka, ki omogoča tehnično bolje izveden skok in

sposobnost iz treninga na tekmo prenesti in izvesti najboljši možen skok.

Zadnjih 6 let nastopam za ljubljanski klub Kronos, pa tudi za slovensko reprezentanco. V letu 2017 pod svoje največje uspehe štejem zmago na mednarodnem mitingu v Pragi (6,47 m) in 6. mesto na evropskem prvenstvu U23 (6,42 m) na Poljskem (Bydgoszcz).

Rok Renner Sem Rok Renner, študent prvega letnika farmacije.

S športom se ukvarjam od otroštva, saj prihajam iz športne družine polne uspehov. Moja športna panoga je atletika, bolj natančno skok v daljino. Pri tej disciplini imajo vsi tekmovalci tri skoke, po teh treh skokih pa najboljših osem tekmovalcev dobi možnost še treh skokov, vendar skačejo v vrstnem redu od najslabšega do najboljšega. Odrivna deska je dolga dvajset centimetrov plus cona prestopa, skok se vedno meri od te točke. Se pravi, da mora atlet odriniti čim bližje tej točki, saj bo imel toliko manj izgube. Zato imata skrbno odmerjen zalet in enakomeren tek zelo pomembno vlogo, saj je načeloma zalet dolg približno 40 metrov. Kadar tekmovanje poteka na prostem, pa je pomembna tudi vloga vetra, ki še dodatno ‘meša štrene’ tekmovalcem. Ker pa veter, ki piha v hrbet, tudi pomaga, obstaja pravilo, da se vsi skoki, pri katerih je imel atlet veter več kot 2,0 metra na sekundo v hrbet, ne vpišejo v evidenco in so neveljavni, vendar pa se upoštevajo za trenutno tekmovanje.

Najtežji del pa je usklajevanje športa in šole, zato je potrebno veliko in še enkrat veliko odrekanja, kot resen atlet zato tudi ne hodim na študentske žure ali kakršnekoli zabave, za to imam časa tri tedne v avgustu po končani sezoni. Veliko ljudi misli, da biti športnik ni nič težkega, vendar skoraj celoletno odrekanje zabavi in treniranje šestkrat tedensko zahteva popolno predanost. Na Fakulteti za farmacijo imam veliko manj časa na razpolago in veliko več je dela kot v gimnaziji, kjer sem bil del športnega oddelka, zato je obvezna dobra porazdelitev časa. Velikokrat nosim opremo na predavanja, saj grem takoj po njih na trening, po njem pa se posvetim študiju, kadar imam prost vsaj en dan, pa se vrnem v Celje, kjer lahko s svojim trenerjem opravim bolj kakovosten trening kot v Ljubljani, kjer treniram sam. V Celje se v povprečju vračam dva- do trikrat tedensko.

Lansko leto je bilo moje prvo leto skakalca v daljino, pred tem sem skakal v višino, pri čemer nisem preveč

50

blestel, zato sva se s trenerjem lansko zimo odločila, da menjam disciplino in bila je ena najboljših odločitev.

V šestih mesecih sem osebni rekord popravil s 672 cm na 755 cm. Normo za evropsko mladinsko prvenstvo v italijanskem Grossetu sem dosegel na zadnji tekmi v zadnjem skoku in s tem presenetil vse, najbolj pa sebe, saj si nikoli ne bi upal reči, da bi mi v tako kratkem času uspelo tako veliko. V Italiji sem se soočil z najmočnejšo konkurenco, kar jo moj trener pomni, vendar sem kot edini atlet moškega dela reprezentance prišel v finale in tam dosegel enajsto mesto. Za ta dosežek sem bil tudi izbran za najboljšega atleta mladinca v Sloveniji.

Robert Renner v svoji bivši disciplini.

RAZVEDRILO

Dvojni sudoku - nagradna igra

Za dvojni sudoku veljajo v osnovi enaka pravila kot za enojnega, razlika je le v tem, da se sestoji iz dveh 3x3 kvadratov, ki sta skupna obema deloma in v katerih se številke v enem stolpcu oz. vrstici ne smejo ponoviti. Je res težji od enojnega?

Nagradna igra bo potekala do 31. avgusta, zanjo moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: http://dsfs.si/spatula/nagradnisudoku/. Vseh 5 nagrajencev bo izžrebanih v septembru, njihova imena pa bodo objavljena na FB strani društva. Prevzem nagrad bo možen z oktobrom 2018.

1. nagrada: DD rokovnik in DD vrečka 2. nagrada: DD USB-ključ 3. nagrada: 3-krat DD kemični svinčnik

51

RAZVEDRILO

Farmarjenje (= farmacevtsko ustvarjanje)​

Avtorica: Jerca Kristan

Avtor: NK.le.besede

Over reaction Moji atomi ljubijo tvoje molekule, a ne vidim stranskih produktov.

Ninhidrin pozitivno.

Gledava filme najine preteklosti.

Kradeš kokice.

Ko mi ostane še zadnja vžigalica, ti prižgem cel svet.

Greva tja daleč.

Ti reči »ni važno kam«, Jaz naju peljem.

Vse je preprosta ekonomija besed.

Vrednost tvojih pada.

Bela all-starka. Čopova, ob treh zjutraj.

Iščem pepelko.

Pišem ti pisma iz papirnatih letal.

Mečem jih mimo.

52

nk.le.besede Sledite mu lahko na Instagramu.

ZAKAJ ODKRIVAMO V DRUŽBI MSD ODKRIVAMO ZA ŽIVLJENJE Za nas odkrivanje ni samo sebi namen: prizadevamo si najti rešitve, ki pripomorejo k življenju neštetih ljudi po vsem svetu.

Družba MSD se posveča odkrivanju, ker svet še vedno potrebuje načine za ozdravitev raka, Alzheimerjeve bolezni, okužbe s HIV in številnih drugih razširjenih bolezni, zaradi katerih trpijo ljudje in živali.

Raziščite našo predanost odkrivanju: obiščite www.msd.si in www.msd.com in se povežite z nami na Twitterju @MSD_Slovenia.

Raziskujemo področja najzahtevnejših bolezni na svetu, da bi ljudem pomagali neobremenjeno nadaljevati njihovo pot izkušenj, ustvarjanja in doživljanja najboljšega v življenju.

Copyright © 2017 Merck Sharp & Dohme, inovativna zdravila d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana tel: 01/5204 201, faks: 01/5204 350, www.msd.si. Vse pravice pridržane. Izdelano v Sloveniji, november 2017. CORP-1217948-0009 11/2019

53

SPONZORJI

PAN 432 CMYK 67, 45, 27, 70

PAN 3282 CMYK 100, 0, 45, 12

Ljudje smo različni.

Naše bolezni tudi.

Zato smo predani odkrivanju in razvoju posamezniku prilagojenih zdravil in diagnostičnih testov, ki pomagajo ljudem živeti bolje in dlje.

22. MEDNARODNI POLETNI FARMACEVTSKI TABOR KAJ?

Dogodek, na katerem preprosto ne smeš manjkati, saj ti ponuja tako pester izobraževalni program kot tudi nepozabne tematske zabave, na katerih lahko spoznaš študente farmacije iz celotne Evrope!

TEMA?

Stimulansi - "Boost it up!" (uporabno, kajne?)

KJE?

Teden bomo preživeli v čudovitem kraju pod našimi Alpami, v Javorniškem Rovtu. Poleg CŠOD Trilobit pa vas tam čaka še bistro jezero Javornik, ki vas bo prijetno ohladilo.

KDAJ? 10. - 15. 7. 2018 CENA?

140€: Namestitev? Poskrbljeno. Hrana in pijača? Poskrbljeno.

Prevoz? (Ljubljana-Javorniški Rovt-Ljubljana) Poskrbljeno.

PRIJAVA?

Registracije so odprte do nedelje, 20. 5. 2018, do 20.00 ure.

Link do prijave lahko najdete na naši spletni strani ali Fb profilu.

SE VIDIMO NA TABORU! ;)