Spatula 51

Junij 2010 št. 51

Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

IMP na

Hrana bogov ČOKOLADA

Švedskem

NANOTEHNOLOGIJA – NOVA ZLATA MRZLICA?

Tuberkuloza LBM kotiček: Kronične vnetne črevesne bolezni

Izpitno obdobje. Vsem nam kronično primanjkuje časa. To se kaže tudi pri vseh dodatnih dejavnostih, ki si jih zadaš. Tako je trajalo kar precej časa, da mi je uspelo zbrati vse prispevke, in tudi sama, priznam, sem pošteno zamujala pri organizaciji nadaljnjih postopkov, ki pripeljejo do končnega produkta – Spatule, ki jo pravkar držite v rokah. V njej lahko preberete kaj o čokoladi, TB, IMP praksah, rešite nagradni sudoku …

Tako, tudi Spatula je dober razlog, da si med učenjem vzamete pavzo. Ali pa jo vzamete s seboj na morje, v hribe, ali jo odprete doma na kavču z vsemi štirimi v zraku, po opravljenih izpitih. Želim vam mnogo uspehov (in sreče) pri izpitih in dooooooooolgo, vroče in zabavno poletje. Se spet beremo oktobra!

Vaša urednica, Ana Preglav

4 NANOTEHNOLOGIJA –

NOVA ZLATA MRZLICA?

6 Tuberkuloza

8 Hrana bogov – ČOKOLADA 11 LBM kotiček: Kronične vnetne črevesne bolezni

13 Intervju: v. d.

predsednice LZS Monika Sonc, mag. farm., spec.

16 Novičke

17 IMP na Švedskem 19 Cvetke študentov 20 Dogajalo se je ...

1 2 3 .. 23

Sudoku

24 Ffarmaskop

SPATULA Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva Junij 2010 št. 50 NAKLADA: 1000 izvodov CENA IZVODA: 1 cent Glavna in odgovorna urednica: Ana Preglav

Uredniški odbor: Martina Benčan, Barbara Breznik, Marina Kozina Sodelavci: Vesna Terbuc, Lidija Klakočar, Rok Gomezelj, Vid Prijatelj, Sandra Pekošak, Sandra Hočevar, Helena Macut, Petra Soršak, Andreja Detiček, Matej Holc, Ana Pavlovič, Lučka Bibič, Kaja Gašperlin Lektoriranje: Mateja Lapuh info@scribo.si

Oblikovanje: Miha Zagozda mihazagozda@gmail.com Tiskarna: Plus, grafične storitve, Miha Klepej s.p.

ISSN: 1408-7560 (glasilo je//vpisano v register javnih glasil pod št. 1459) Kontakt: spatulasssfd@gmail.com Fakulteta za farmacijo SŠ SFD, Spatula Aškerčeva 7 1000 Ljubljana

NANOTEHNOLOGIJA – NOVA ZLATA MRZLICA? Nanodelci v parenteralni aplikaciji Zgodba o nanodelcih je ena najstarejših zgodb, ki sega skoraj tja do velikega poka in nastanka vesolja, ko so začeli nastajati posamezni atomi. Združevanje, kombinacije, reakcije, razpadi. Kemiki, fiziki, astronomi, zgodovinarji – vsi skušajo razumeti tisti prvi trenutek. Bog, stvarnik, narava – besede trepetajo od strahospoštovanja do izida.

Od velikega poka je že dolgo; daleč v davnini je tudi tisti čas, ko se je človek vzravnal in vzel v roko krepelce, da bi razbil orehovo lupino in čisto od blizu pogledal, kaj je v njej. Pa smo bili tam, na začetku mikroskopije. Na začetku zgodbe o nanodelcih.

Povečana topnost zdravilnih učinkovin ob prisotnosti nanodelcev, povzroči, da lahko rakave celice sprejmejo večje količine magnetnih nanodelcev in si zato pod vplivom spremenljivega magnetnega polja prikličejo smrt.

Po vsem svetu se v razvoj in raziskave vlaga ogromno denarja, pri čemer se patenti kar vrstijo, cena proizvodnje ni več pomembna, ustanavljajo se nanotehnološki centri, ves svet je zajela nova „zlata mrzlica“.

Nanodelci so med številnimi znanimi dostavnimi sistemi nanometrskih velikosti izredno privlačni dostavni sistemi.

So trdni koloidni delci velikosti 10–1000 nm. Zgrajeni so iz nosilnega ogrodja, v katerem je učinkovina raztopljena ali dispergirana ali nanj adsorbirana ali kovalentno vezana.

Tovrstni dostavni sistemi se odlikujejo po izvrstni zmogljivosti vgradnje učinkovine in omogočajo kontrolirano sproščanje učinkovine, kot tudi zaščito pred razgradnjo.

Po intravenski aplikaciji se nanodelci kopičijo v tkivih fagocitnega sistema in tudi v tumorskem tkivu.

Uspešnost vgradnje učinkovine v nanodelce je odvisna od kemične sestave polimera, molekulske mase, interakcij učinkovina–polimer in prisotnosti funkcionalnih skupin (estrskih ali karboksilnih). Vgradnja učinkovine v ogrodje nanodelcev lahko poteka med samo izdelavo s kovalentno vezavo med učinkovino in polimerom ali pa z adsorpcijo na že formirane nanodelce, kjer lahko nastane nestabilna interakcija med adsorbirano učinkovino in nanodelcem.

Ena najobetavnejših aplikacij nanodelcev je ciljana dostava peptidnih in proteinskih učinkovin. Največja prednost nanodelcev kot dostavnih sistemov je, da jih lahko konjugiramo s specifičnimi ligandi in dosežemo tarčno ciljanje. Tarčno specifične nanodelce lahko naredimo iz biopolimerov, na primer želatine ali serumskega albumina.

Z vgradnjo tarčno specifičnih ligandov na njihovo površino (aktivno ciljanje) pa dosežemo specifično ciljanje v posamezne celice ali tkiva.

V peroralnih farmacevtskih oblikah (tabletah, kapsulah idr.) so največkrat majhne in stabilne molekule učinkovin, ki lahko difundirajo skozi biološke membrane, medtem ko so pri večjih molekulah pogostejše parenteralne oblike, kot so injekcije in infuzije. Ker so s parenteralnimi oblikami povezani večji stroški zdravljenja, manjša sprejemljivost pri bolnikih, sistemski toksični učinki, večkratno odmerjanje ter navsezadnje tržni interesi, razvijajo nove farmacevtske oblike, ki se vse bolj uveljavljajo.

4

Junij 2010

Luka Bibi, Barbara Breznik, Kaja Gašperlin Danes se večina na tržišču dostopnih proteinov aplicira parenteralno.

Proizvajalci so zato usmerili razvoj novejših farmacevtskih oblik k takšnim injektabilnim sistemom in pripomočkom, ki olajšajo vnos v organizem in povečajo sprejemljivost pri bolnikih. To so injekcije v ovojnini, ki si jih bolniki lahko dajejo kar sami: avtoinjektorji oziroma injekcijske brizge v obliki peresa za inzulin. Ker ima večina proteinskih učinkovin kratko razpolovno dobo, jih je treba injicirati večkrat.

Da bi se izognili pogostemu injiciranju, že razvijajo 'depo’ oblike ali pa proteine kemijsko modificirajo. Novejši so dostavni sistemi, ki sproščajo učinkovino glede na spremembo v telesu oz. mikrookolju.

Razvijajo jih z učinkovinami, ki ne zahtevajo konstantnih plazemskih koncentracij, temveč se sproščajo glede na dražljaje. Gre za sisteme z zaprto zanko, ki so najbolj raziskani za zdravljenje sladkorne bolezni, kjer se inzulin sprošča glede na spremembe v koncentraciji glukoze. Pri prvem sistemu vgradijo v nosilni polimer inzulin in encim glukoza-oksidazo, ki pretvarja glukozo v glukonsko kislino. Zaradi nastanka kisline se zniža pH v nosilcu, kar omogoči sproščanje inzulina.

Do sproščanja pride zaradi povečane topnosti inzulina pri nizkem pH ali zaradi pH-odvisnega polimera, ki pri nizkem pH nabreka in omogoči sproščanje inzulina zaradi porušene strukture polimernega ogrodja.

Gensko zdravljenje je nova metoda, s katero bi lahko popravljali napake v genskem zapisu celic ali povečali izražanje genov, ki kodirajo določene terapevtske proteine. Za gensko zdravljenje štejemo vsak poseg v genski zapis celice ob uporabi polinukleotidov oz. različnih fragmentov nukleinskih kislin. V to skupino uvrščamo protismiselne oligonukleotide in ribocime. Vektorji so sistemi za vnos terapevtskih genov v telo. Zanje velja, da morajo biti varni, netoksični, neimunogeni, omogočiti morajo zaščito genskega materiala, prenos do tarčnih celic, ciljanje ter vstop v celice in sprostitev genskega materiala.

Za uspešno gensko zdravljenje se mora v celici odviti vrsta zapletenih bioloških procesov: vnos vektorja z genskim materialom v telo bodisi lokalno v tkivo ali sistemsko v krvni obtok, prenos vektorja do tarčnega tkiva oz. celice in prepoznavnost receptorja, vstop vektorja v celico, njegov transport do celičnega jedra in sproščanje genskega materiala iz vektorja v jedro celice, prepisovanje genske informacije v jedru, prevajanje informacij, vezava in delovanje proteina na receptor. Genske terapije se poslužujemo tudi pri zdravljenju raznih vrst raka, saj z vgradnjo dednega materiala lahko dosežemo povečanje imunskega odziva, ki lahko prepreči rast rakavih celic ali pa jih naredi bolj dovzetne za zdravljenje s kemoterapijo in radioterapijo. Številni testi so potrdili visoko uspešnost nanodelcev kot dostavnih sistemov za vnos genov, saj so bili sposobni penetrirati globoko v tkiva.

Tako proteini kot geni so hidrofilni, pomembno razliko pa predstavlja struktura

omenjenih spojin. Za razliko od proteinskih učinkovin, ki ohranijo svoje delovanje samo v določeni tridimenzionalni obliki, zahtevajo geni za svoje delovanje le kemijsko celovitost fragmentov nukleinskih kislin. Sposobnost za doseganje učinkovitega izražanja genskega materiala v celici je pogojena s povsem drugačnimi dejavniki. Če je mesto delovanja proteinskih učinkovin bodisi zunaj ali znotraj celice, je tarča genskih fragmentov vedno znotraj celice. Zato morajo sistemi za vnos genov premostiti mnogo več encimskih in fizikalnih ovir, preden dosežejo svojo tarčo. Kljub tem razlikam je možno tehnologijo izdelave sistemov za vnos proteinskih učinkovin z vidika stabilnosti prenesti tudi na sisteme za vnos genov.

Nanotehnologija je kot vsako novo upanje prinesla tudi veliko sanj. Nekatere od teh so uresničljive, druge pa ob upoštevanju osnovnih zakonitosti fizike in kemije precej utopične. „Nanorobotki“, ki bi jih preprosto vbrizgali v kri in bi sami našli obolela mesta, postavili diagnozo, pozdravili okvaro in potem še nadzorovali, da se bolezen ne bi ponovila, so sanje nanomedicine. Nanodelci so zaradi izjemne majhnosti zelo uporabni v onkologiji, za zdaj zlasti pri slikanju in diagnostiki, saj povečajo kontrast na slikah tumorjev, posnetih z jedrsko magnetno resonanco ali z rentgenskim slikanjem. Porozni ali votli nanodelci, na primer delci silicijevega dioksida, se bodo uporabljali kot nosilci zdravilnih učinkovin, ki bodo v telesu dosegli obolelo mesto in na kontroliran način sproščali zdravilo.

Odlika človeka je prav njegova želja in včasih celo potreba po ustvarjanju novega, po razumevanju obstoječega, po popravljanju napak in snovanju boljšega sveta. Včasih se napredek spotika na poti, za hip postoji in se celo za korak vrne, a sčasoma se vedno pokaže prava pot. Svariti pred razvojem nanotehnologije nima smisla, saj je ta vse bolj gotovo del naše svetle prehodnosti.

Opominjanje na nevarnosti pa spominja na modro previdnost, ki na neznanih poteh vedno koristi.

Viri in literatura: 1.

Ph.Eur. 6th Ed 2.

Müller, C., Bassani, V., Pohlmann, A., Michalowski, C., Petrovick, P., Guterres, S. Preparation and characterization of spray-dried polymeric nanocapsules. Drug Dev Ind Pharm 2000, 26(3): 343–7.

3.

Thassu, D., Deleers, M., Pathak, Y. Nanoparticulate drug delivery system. 2007, 1–98.

4.

Torchilin, Vladimir P. Nanoparticulates as drug carriers. 2006, 31–324.

5.

Winfield, A. J., Richards, R. M. E. Pharmaceutical practice. 2003, 247–263.

6.

Slika na naslovnici: http://web.mit.edu/newsoffice/2008/nanoparticles.jpg 7. http://www.nanosvet.com/Nanotehnologija/nanodelci.htm 8.

Freestone, I., Meeks, N., Sax, M., Higgitt, C. The Lycurgus Cup – a Roman Nanotechnology. Gold Bulletin. 2007.

9.

Cegnar, M., Kristl, J., Kos, J. Oblikovanje nanodelcev s proteini. Farm. Vest 2003, 54: 37–46.

10.

Cegnar, M., Kristl, J. Dostavni sistemi nanometrskih velikosti za vnos proteinov in genov. Medicinski razgledi. 2005. 44: 447–462.

11.

Praetorius, N. P., Mandal, T. K. Engineered Nanoparticles in Cancer Therapy, Recent Patents on Drug Delivery & Formulation. 2007. 1: 37–51.

12. http://www.zps.si/aktualno/varnost/vec-kot-150-izdelkov-z-nanodelci. html?Itemid=238 13.

Jahanshahi, M., Babaei, Z.. Protein nanoparticles – a unique system as drug delivery vehicles. African Journal of Biotechnology Vol. 7 (25). 2008. 4926–4934.

14.

Almeida, A. J., Souto, E. Solid lipid nanoparticles as a drug delivery system for peptides and proteins. ScienceDirect 59. 2007. 478–490.

Junij 2010

5

Tuberkuloza Matej Dobravc Verbič mag. farm., Tuberkuloza, poznana tudi kot jetika ali sušica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije vrste Mycobacterium tuberculosis. Bolezen je konec 19. stoletja predstavljala najpogostejši vzrok smrti v Evropi. Tedaj so se pričele kampanje osveščanja o tuberkulozi in izoblikovala prva priporočila za ravnanje s tuberkuloznimi bolniki. Po letu 1985 je v svetu prišlo do novega porasta števila bolnikov zaradi opuščanja programov za nadzor nad tuberkulozo, pojava okužbe z virusom HIV, številnejših emigracij iz držav z visoko pogostostjo tuberkuloze, pojava sevov, odpornih na zdravljenje, ter zaradi revščine, brezdomstva in širjenja uporabe drog. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je danes okužena tretjina svetovnega prebivalstva, od tega preko 90 % v državah v razvoju. Letno za tuberkulozo zboli okoli 9 milijonov ljudi, za posledicami bolezni pa vsako leto umre približno 1,7 milijona ljudi. Slovenija v svetovnem merilu spada med države z nizko pojavnostjo tuberkuloze. Po podatkih Registra za tuberkulozo je bilo v letu 2008 zabeleženih 215 bolnikov, kar je 10,5 primerov na 100.000 prebivalcev. naj bi bolniki jemali v obliki skupnega dnevnega odmerka. Danes so na voljo nekatera zdravila, ki v eni tableti vsebujejo kombinacijo Po navadi je tuberkuloza pljučna bolezen, prizadeti pa več antituberkuloznih učinkovin. S tem je olajšano pravilno so lahko tudi drugi organi in tkiva. Do prenosa in pojava jemanje in zmanjšana možnost napak pri odmerjanju. Zdravljenje akutne okužbe pride po vdihovanju kužnega aerosola. To so tuberkuloze mora biti v začetni fazi, ki ponavadi traja dva meseca, majhni kapljični delci, ki nastajajo med kašljanjem, kihanjem pri vseh bolnikih neposredno nadzorovano. To pomeni, da bolnik ali govorom oseb s pljučno obliko tuberkuloze. V 90 % vzame dnevni odmerek zdravila pod nadzorom zdravstvenega primerov ostane okužba klinično neopazna in se po vnetnem delavca. V nadaljevanju zdravljenja je neposredni nadzor potreben odgovoru zaustavi v področnih bezgavkah. V gostitelju lahko pri bolnikih, pri katerih obstaja velika verjetnost nesodelovanja. ostanejo »speče«, metabolno neaktivne mikobakterije, ki se redko, vendar kadar koli v življenju lahko reaktivirajo. Velik problem pri zdravljenju tuberkuloze predstavlja odpornost V 10 % primerov se razvije klinično očitna tuberkuloza. proti zdravilom, ki se širi od leta 1984. Največjo grožnjo Ogrožene so zlasti osebe, ki živijo z bolnikom s kužno obliko predstavljajo primeri, v katerih so mikobakterije odporne proti tuberkuloze, starejše osebe in otroci, brezdomci, zaporniki, več učinkovinam hkrati. Govorimo o pojavih multirezistentne alkoholiki in narkomani, osebe z določenimi zdravstvenimi tuberkuloze (ang. multidrug-resistant tuberculosis) in tuberkuloze stanji (npr. okuženi z virusom HIV) ter zdravstveno osebje. Če z razširjenim spektrom odpornosti (ang. extensively drugse bolezen pojavi takoj po akutni okužbi, govorimo o primarni resistant tuberculosis). V takih primerih se uporabljajo posebej tuberkulozi. Kadar pa se bolezen pojavi več mesecev ali let sestavljeni standardni ali individualni režimi odmerjanja, po okužbi, gre za postprimarno ali sekundarno tuberkulozo. ki vključujejo dražje učinkovine z več neželenimi učinki.

Pride do nenadzorovanega množenja mikobakterij v pljučih, Zdravljenje v primeru odpornosti je tudi dolgotrajnejše. obsežnega uničenja pljučnega tkiva in pogosto tudi do širjenja v druga tkiva preko krvnega ali limfnega obtoka. 24. marec je svetovni dan boja proti tuberkulozi. Na ta dan po celem Klinični simptomi so izrazito nespecifični, najznačilnejša sta svetu potekajo organizirane dejavnosti in kampanje osveščanja dalj časa trajajoča zmerno povišana telesna temperatura o tuberkulozi. Partnerstvo »Stop TB« povezuje in združuje vse in neproduktiven kašelj. Bolezenske spremembe v bližini organizacije, ki se aktivno ukvarjajo z reševanjem omenjene krvnih žil lahko privedejo do krvavitev in s tem do pojava problematike, v enotno svetovno kampanjo. Slogan letošnjega krvavega izmečka. Nezdravljena bolezen pogosto vodi v smrt. svetovnega dne, ki se glasi »Aktivno proti tuberkulozi« (On the Move Against Tuberculosis), simbolizira uspešno izpolnjene aktivnosti, Sodobno zdravljenje temelji na tuberkulostatikih oziroma dosežene rezultate in napredek na področju boja proti tuberkulozi. antituberkuloznih zdravilih. Leta 1944 so odkrili streptomicin Obenem želi opozoriti na potrebo po nadaljevanju, širjenju in kot prvo učinkovino za uspešno kemoterapijo tuberkuloze. Po prenovi oziroma nadgradnji aktivnosti za dosego končnega cilja, to odkritju izoniazida, rifampicina, pirazinamida in etambutola pa je zmanjšanje pogostosti bolezni in števila smrtnih primerov za v naslednjih desetletjih so se uveljavili standardni režimi 50 % glede na leto 1990 do leta 2015 in izkoreninjenje tuberkuloze zdravljenja s kombinacijo različnih učinkovin, ki so bistveno kot svetovnega javno-zdravstvenega problema do leta 2050. omejili epidemijo tuberkuloze. V številnih državah je obvezno tudi preventivno cepljenje novorojenčkov proti v sodelovanju z Društvom študentov farmacije Slovenije tuberkulozi, ki je bilo v Sloveniji ukinjeno leta 2005.

Kombinirano zdravljenje z več učinkovinami zaradi počasne rasti in razmnoževanja mikobakterij traja več mesecev. Zdravila

6

Junij 2010

Hrana bogov – ČOKOLADA Ana Preglav Živilo, katerega zgodovina sega v osrčje Srednje Amerike, v obdobje Majev in Aztekov, je produkt plodu drevesa, ki so ga takratni prebivalci poimenovali CACAHUAQUCHTL in ga danes poznamo kot kakavovec. V enem od štirih ohranjenih kodeksov, zapisov iz obdobja Majev, so prikazane risbe bogov, ki nastopajo v religioznih obredih, v katerih se pojavi tudi kakavovo zrno, ter besedila, ki opisujejo kakav kot hrano bogov. In tak odnos do čokolade se je ohranil še do danes.

Kaj je tisto, kar v nas budi neustavljivo željo po čokoladi? Zakaj se ji ne moremo upreti? Zakaj se po koščku čokolade počutimo kot v nebesih? Odgovor na nekaj vprašanj se skriva v njeni kemijski sestavi.

Kemijska sestava Čokolada vsebuje okoli 380 poznanih spojin. Večina jih izvira iz kakavovih zrn, ki vsebujejo 1,5-3 % teobromina, 0,2-0,4 % kofeina ter 40-60 % maščob. Vsebujejo tudi nekaj holesterola ter antioksidante, poleg tega pa v veliko manjših količinah vsebujejo določene snovi, ki vplivajo na naše razpoloženje.

FENILETILAMIN (beta-feniletilamin, 2-feniletilamin, (beta-aminoetil)-benzol) Feniletilamin (PEA) se zaradi svojega delovanja na organizem imenuje kar “molekula ljubezni”.

Dr. Michael Liebowitz je na Psihiatričnem inštitutu v New Yorku izvajal študijo, s katero je dokazal, da PEA v čokoladi (100 ng /100 g) povzroča sproščanje enakih hormonov (endorfinov) kot se sproščajo med ljubljenjem. Velike količine PEA (približno 10-krat več, kot jih je v čokoladi) vsebuje tudi sir, ki prav tako velja za afrodiziak. Vsebuje ga tudi druga hrana, npr. mandlji, jabolka, avokado, arašidi, ananas, paradižniki, piščanec, govedina in špinača.

Feniletilamin je endogena molekula, ki se proizvaja v našem organizmu, še posebno v naših možganih. Spada v skupino stimulansov, ki povečajo aktivnost živčnih prenašalcev v predelih možganov, ki so odgovorni za kontrolo centrov, ki skrbijo za zbranost in sposobnost pozornosti. Aktivirajo se glavni nevrotransmitorji, predvsem dopamin in noradrenalin. Njegovo delovanje se čuti tudi na izboljšanju spolnih funkcij, saj skupaj z dopaminom predstavlja biokemično podlago za nastanek libida. PEA pa je molekula ljubezni tudi v širšem smislu, saj se v organizmu veliko proizvaja, kadar smo zaljubljeni, pa ne samo v drugo osebo, temveč tudi ko opravljamo delo, ki nam je všeč, ko občudujemo pokrajino ali sliko in ko smo nad čimer koli neizmerno navdušeni. Molekula je tudi delno odgovorna za razvoj empatije, sposobnosti socializacije in sočutja ter je zagotovo povezana s čustvi simpatije. Zaradi močnega delovanja dopamina ima PEA velik vpliv na razpoloženje. Pogosto so depresije povezane z znatno nižjimi količinami PEA v urinu. Koncentracija fenilocetne kisline, glavne presnovke PEA, je v bioloških tekočinah zmanjšana pri depresivnih in shizofrenih osebah in povečana pri shizoafektivnih osebah.

Prof. Sabelli iz Chicaga je v več raziskavah ugotovil, da se z nadomeščanjem pomanjkanja PEA znatno izboljšajo motnje razpoloženja in depresije (izboljšanje se je pokazalo pri 60 % bolnikov z depresijo). Vnos PEA ali njegovega prekurzorja L-fenilalanina izboljšuje razpoloženje pri depresivnih bolnikih, zdravljenih s selektivnim B zaviralcem monoaminooksidaze B. Štirinajst bolnikov z

8

Junij 2010

občutnimi depresivnih epizodami, ki se odzvali na zdravljenje s PEA (10–60 mg peroralno na dan in 10 mg na dan selegilina, da se prepreči prehiter metabolizem PEA) je bilo ponovno preučenih 20–50 tednov pozneje. Antidepresivni odziv je bil ohranjen pri 12 bolnikih. Za razliko od zdravil na osnovi amfetaminov se na PEA ne razvije toleranca, prav tako ni izrazitih neželenih učinkov. Poleg tega, da vzdržuje in izboljšuje razpoloženje, je tudi zelo dober stimulator pozornosti in koncentracije. PEA je tako eden od modulatorjev možganskih procesov, ki vzdržujejo fizično, čustveno in psihično energijo.

Dnevna doza feniletilamina, ki ga lahko zaužijemo z normalnimi obroki, je 2–4 mg. Približno 2 mg PEA dobimo z jedjo na osnovi stročnic in zrelih sirov, s kozarcem rdečega vina in desertom iz topljene čokolade.

Feniletilamin obstaja v dveh oblikah, alfa in beta, od katerih je le beta biogena molekula.

KOFEIN (1,3,7-trimetilksantin, 3,7-dihidro-1,3,7trimetil-1H-purin-2,6-dion ) Kofein je slabo topen bel prah brez vonja, ki je pri normalni temperaturi in tlaku stabilen.

Je član skupine stimulantov centralnega živčnega sistema – metilksantinov, med katere sodi tudi teobromin.

V zmernih odmerkih kofein lahko poveča pozornost, povzroča nespečnost ali glavobol (lahko ga tudi odpravi), poveča razdražljivost in omotičnost. Po zaužitju se poviša hitrost bitja srca, zožijo se žile, razširijo dihalne poti in omogoči lažja krčljivost določenih mišic. Kofein je učinkovit kardio stimulans in šibek diuretik. Večinoma ga uporabljamo za ohranjanje budnosti, »dvig energije« ali občutek večje zbranosti.

Učinek kofeina na gladke mišice v telesu je pomirjevalen.

Po zaužitju kave se kofein hitro reabsorbira v krvi. V krvni obtok vstopi skozi želodec in tanko črevo in učinkuje 15–30 minut po zaužitju. V telesu se ne akumulira, temveč v njem ostane nekaj ur, njegov razpolovni čas pa znaša okoli 6 ur.

Kofein je za nas nevarnejši od teobromina in količina 150 miligramov na kilogram telesne teže je strupena tudi za odraslega človeka (v kratkem času bi za tako koncentracijo morali spiti 80–100 skodelic kave). Jakost neželenih učinkov je odvisna od individualnih dejavnikov in količine zaužitega kofeina. Pri nizkih odmerkih se pojavijo slabost, notranji nemir, nespečnost, tahikardija in prebavne motnje, pri kronični uporabi pa draženje želodčne sluznice, diareja, glavobol, nespečnost, nervoza, palpitacije, aritmije, pospešeno delovanje centralnega živčnega sistema, povečano delovanje krvnega obtoka. Zaradi povečanja števila adenozinskih receptorjev se razvije toleranca, blagi abstinenčni sindromi (glavobol, razdražljivost, nihanja v razpoloženju) pa nastopijo približno po 48 urah. V večjih odmerkih kofein povzroča drhtenje, razbijanje srca, budnost, vznemirjenost in spahovanje. Kofein pa povzroča tudi fizično odvisnost.

V čokoladi je prisoten v zelo malih količinah. V povprečni tablici čokolade ga je okrog 30 mg, medtem ko ga skodelica kave vsebuje 100–150 mg, tako učinki kofeina pri čokoladi niso tako zelo izraziti.

TEOBROMIN (3,7-dihidro-3,7-dimetil-1H-purin-2,6-dion,3,7-dimetilzantin-2,6-dihidroksi-3,7-dimetil-purin) Teobromin je tako kot kofein slabo topen fin bel prah, ki je pri normalni temperaturi in tlaku stabilen. Uvrščamo ga med metalksantine, v razred alkaloidov.

Na naš organizem deluje podobno kot kofein saj stimulira srčno mišico in živčni sistem. Vpliv teobromina je šibkejši, ker nima vpliva na centralni živčni sistem. Ker sprošča mišice pljuč in sapnika, se uporablja tudi kot antitustik. Prav tako je blag diuretik in se uporablja tudi pri ljudeh s hipertenzijo. V čokoladi je ena od sestavin, ki izboljšujejo razpoloženje. Razpolovni čas v telesu je 6–10 ur.

Različne vrste čokolade vsebujejo različne količine teobromina.

Na splošno so ravni teobromina višje v temni čokoladi (približno 10 g/kg) kot v mlečni čokoladi (1–5 g/kg). Čokolade višje kakovosti ponavadi vsebujejo več teobromina kot tiste slabše kakovosti. Kakavova zrna pa ga vsebujejo približno 11–43 g/kg.

Teobromin pa nima samo pozitivnih učinkov. V visokih koncentracijah je nevaren za dojenčke, pri otrocih pa prenajedanje s čokolado povzroči slabost. Teobromin je še posebej toksičen za pse, konje ter nekatere druge domače živali, ki ga ne morejo metabolizirati in tako ostane v njihovem krvnem obtoku do 20 ur. To prizadene njihova jetra, srce in osrednji živčni sistem. Zgodnji simptomi zastrupitve vključujejo bruhanje, nemirnost, diarejo ter mišične krče. Strupena koncentracija za pse je 100–150 mg/kg telesne teže. Letalna doza pa je 250–500 mg/kg telesne teže (količina, ki jo vsebuje 2/3 do 4/3 tablic čokolade za peko na kilogram telesne teže).

TRIPTOFAN Triptofan spada med esencialne aminokisline. Poleg tega triptofan deluje kot biokemični predhodnik za serotonin, ki se sitentizira preko triptofan hidroksilaze in, kot že rečeno, uravnava razpoloženje ter je bistvenega pomena za zmanjšanje anksioznosti. Niacin, ki se sintetizira iz triptofana preko kinurenina in kvinolinske kisline, je ena od oblik vitamina B3. Pomaga urejati raven holesterola, poveča odpornost proti stresu in pomaga pri procesih razstrupljanja. Uporablja se pri proizvodnji energije za nemoteno delovanje cirkulacije, ki je ključnega pomena za pravilno delovanje možganov in za ohranjanje zdravega živčnega sistema, kože, sluznice in prebavnega sistema.

Triptofana je v čokoladnem prelivu 26 mg/kg, v mlečni čokoladi 80 mg/kg, v kakavu pa kar 230 mg/kg.

ENDORFINI in SEROTONIN Kadar gre za užitek, so skoraj vedno zraven endorfini. Endorfini spadajo med endogene opioide, ker je njihovo delovanje podobno delovanju opija. Izločajo se ves čas, izraziteje pa v bolečinskih stanjih, ko blažijo bolečine in pomirjajo vnetja. Povečujejo vzdržljivost pri telesnih naporih, kar pripomore k občutkom zadovoljstva po telesni vadbi, pojasnjuje pa tudi obsedenost z vadbo, ki se pojavlja pri nekaterih ljudeh. Količina endorfinov se poveča tudi pri študentih pred zahtevnimi izpiti in pri vojakih med bitko.

Prav tako so endorfini odgovorni za željo po čokoladi zaradi čustvenih razlogov. Čokolada vpliva na nevrotransmiterje, kar

nam pomaga, da se počutimo mirno in sproščeno. Hrana z veliko sladkorja in škroba je povod za začetek sproščanja nevrotransmiterja serotonina. Tako nam vsako živilo z visoko glikemično vrednostjo, ne le čokolada, lahko pomaga ustvariti občutek ugodja. Razlog, zakaj po čokoladi kot hrani za tolažbo posegajo večinoma ženske, pa tiči v tem, da so te bolj občutljive na spremembe serotonina kot moški.

Prav tako kot ogljikovi hidrati povzročijo sproščanje serotonina, so maščobe v čokoladi vzrok za sproščanje endorfinov.

Te možganske kemikalije lahko pomagajo dvigniti razpoloženje in ustvarjajo občutek ugodja.

Endorfini spadajo med nevrohormone, ki delujejo tako, da spremenijo način, kako se živčne celice odzivajo na dražljaje.

-Gama-endorfin: nekatere študije so pokazale, da ima antipsihotične učinke na določene bolnike, ki trpijo zaradi shizofrenije, medtem ko druge raziskave kažejo, da lahko pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka.

-Alfa-endorfin: mehanizem delovanja še ni pojasnjen.

-Beta-endorfin: je polipeptid, ki vsebuje 31 aminokislin in ga proizvaja hipofiza. Je glavni »krivec« za večji občutek veselja ali omamljenosti. Na telo ima podoben učinek kot opiati in zagotavlja naravno lajšanje bolečine. Beta-endorfini so tudi pomembni regulatorji imunskega sistema.

ANANDAMIDOM (N-arahidonoil-etanolamin, N-oleoiletanolamin, N-linoleiletanolamin, AEA)Beseda anandamid izhaja iz besede ananda, ki v sanskrtu pomeni popolna sreča. Ti lipidi ciljajo na notranji “kanabinoidni” sistem možganov. Gre za endogeni kanabinoidni nevrotransmiter, ki ga najdemo v živalskih in človeških organih, še posebej v možganih.

Za učinke je v glavnem odgovorno delovanje na CB1 kanabinoidne receptorje v centralnem živčnem sistemu in CB2 kanabinoidne receptorje na obrobju. Slednji so vključeni v funkcije imunskega sistema. Prvotno odkrita občutljivost kanabinoidnih receptorjev je bila na Δ9-tetrahidrokanabinol (Δ9-THC), ki je primarni psihoaktivni kanabinoid, ki ga najdemo v konoplji.

Anandamid pa lahko sodeluje tudi z drugimi snovmi v čokoladi (recimo s teobrominom ali kofeinom) in tako povzroči dobro razpoloženje.

Poleg tega naj bi bil anandamid tudi endogeni ligand za vaniloidne receptorje, ki so vključeni v pretvarjanje akutnih in vnetnih signalov bolečine. Dokazano je bilo, da je anadamid vključen v delovni spomin. Še vedno raziskujejo, kakšno vlogo igra anandamid pri človeškem vedenju, kot je prehrana, spanje ter lajšanje bolečin.

Anandamid je pomemben tudi pri urejanju prehranjevanja, motivacije in zadovoljstva. Tako anandamid kot eksogeni kanabinoidi (npr. THC) okrepijo željo po vnosu hrane pri živalih in ljudeh.

Seveda pa bi 65 kg težka oseba morala zaužiti dobrih 10 kilgramov čokolade, da bi se dosegel podoben učinek kot ga ima na organizem marihuana.

Junij 2010

9

OSTALO: Beljakovine, ki so potrebne za vzdrževanje in regeneracijo celic v telesu.

Maščobe, količina katerih se sicer spreminja, vendar ima čokolada na splošno od 30 do 45 odstotkov maščob, od tega je približno polovica nasičenih maščob.

Vitamin E, ki je liposolubilen vitamin in je bistvenega pomena za celično membrano.Kalcij, fosfor in magnezij, ki so kot minerali, bistveni za močne kosti in zobe.Železo, ki je telesu potrebno za hemoglobin, ki prenaša kisik v krvi. Kofein in teobromin, ki delujeta na živčni sistem tako, da ga poživita.Baker, ki pomaga pri metabolizmu železa in pri tvorbi melanina v laseh in koži ter spodbuja delovanje centralnega živčnega sistema.

Sladkorji, ki se tudi spreminjajo, vendar pogosto predstavljajo približno 50 odstotkov snovi v čokoladi.

Antioksidanti, kot so flavonoidi. Kakavova zrna, ki so glavna sestavina čokolade, še posebej temne čokolade, vsebujejo več kot 600 rastlinskih snovi, vključno z antioksidanti, ki lahko varujejo pred boleznimi srca in rakom. Polifenoli lahko povišajo koncentracijo HDL holesterola, hkrati pa maščobne kisline v čokoladi spremenijo strukturo LDL holesterola, ki je tako bolj odporen na oksidativne spremembe. Epikatehin izboljša pretok krvi in tako pozitivno vpliva na kardiovaskularni sistem. Kakav vsebuje velike količine epikatehina.

V in vitro študijah je bilo ugotovljeno, da ima kakav skoraj dvakrat več antioksidantov kot rdeče vino in trikrat več kot zeleni čaj, vendar so zaradi hitrega izločanja antioksidantov iz telesa učinki minimalni. ŠKODLJIVE SNOVI V ČOKOLADI Čokolada spodbuja izločanje želodčne kisline, kar lahko povzroči prebavne motnje, alergične reakcije (zaradi vsebnosti histamina), karies ... Zaradi tiramina bi se ji morali izogibati predvsem tisti, ki trpijo zaradi migren.

LITERATURA: - http://en.wikipedia.org/wiki/2-Phenylethylamine - http://en.wikipedia.org/wiki/Anandamide - http://www.exploratorium.edu/chocolate/ - http://chocolocate.com/ - http://www.newsnet5.com/news/10367221/detail.html - DiTomaso, E., Beltramo, M., in Piomelli, D. Brain Cannabinoids in Chocolate, Nature, avgust 22, 1996, str. 677–678.

- Mann, D. Chocolate: the Legal ‘High’, 21. avgust 1996, Medical Tribune News Service.

- James, J. S. Marijuana and Chocolate, AIDS Treatment News 257 – 18. oktober 1996.

- DiMarzo, Sepe, DePetrocellis, Berger, Crozier, Fride in Mechoulam. Trick or Treat from Food Endocannabinoids, Nature, Vol. 396, 17. december 1998, str. 636–637.

- A letter to Nature raising questions and concerns about the original report of endocannabinoids in chocolate, plus a reply by two of the authors of the report, Beltramo and Piomelli.

-Coe, Sophie D. in Coe, Michael D. The True History of Chocolate. New York: Thames and Hudson, 1996.

- Teubner, Christian. The Chocolate Bible. New York: Penguin Studio, 1997.

- DiTomaso, E., Beltramo, M., Piomelli, D. Brain Cannabinoids in Chocolate. Nature, avgust 1996.

10

Junij 2010

LBM kotiček: Kronične vnetne črevesne bolezni Ana Pavlovič Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), med katere uvrščamo ulcerozni kolitis (UK) in Krohnovo bolezen (CB), so raznolika skupina bolezni z različnim obsegom in prizadetostjo prebavne cevi, kliničnim potekom, črevesnimi in zunajčrevesnimi zapleti ter odzivom na zdravljenje. Podrobnosti o vzrokih obeh bolezni še niso dokončno pojasnjene, a trenutno velja domneva, da so KVČB posledica neprimernega, pretiranega imunskega odziva sluznice prebavne cevi na dejavnike okolja, predvsem črevesno bakterijsko floro, pri genetsko dovzetnih osebah.

Prizadete so lahko osebe vseh starosti, a demografski podatki kažejo, da so bolniki vedno mlajši. Večina bolnikov za CB zboli med 15. in 25. letom, za UK pa približno 10 let kasneje.

Obe obliki KVČB potekata kronično, najpogosteje z obdobji zagonov in remisij, tako da imajo bolniki vrsto let bolj ali manj aktivno kronično vnetno spremenjeno sluznico prebavil. Študije so pokazale, da se pri bolnikih, pri katerih bolezen traja več kot 10 let, poveča tveganje za nastanek raka debelega črevesa in rektuma, saj je kronično vnetje sluznice glavni dejavnik pri povečanju ogroženosti.

Kronova bolezen (regionalni enteritis, regionalni ileitis) Bolezen povzroči vnetje prebavnega sistema od ust do zadnjika. Najpogosteje je prizadet spodnji tankega črevesa (ileum) in debelo črevo. Običajno se vneti odseki izmenjujejo z zdravimi, zato operacija oz. odstranitev vnetega dela ni smiselna. Najpogostejši simptomi so bolečine v trebuhu in driska, krvavitve iz rektuma, izguba telesne teže, bolečine v sklepih, tudi vročina in anomalije na koži. Če se bolezen pojavi pri otrocih, imajo lahko ti probleme z rastjo.

Ulcerozni kolitis (kolitis, distalni kolitis, pankolitis, ulcerozni proktitis) Ulcerozni kolitis je bolezen, ki povzroča razjede na debelem črevesu. Razjede nastanejo zaradi odmrlih vnetih epitelnih celic črevesa. Pojavi se lahko v katerem koli starostnem obdobju, vendar je pogostejši pri ljudeh med 15. in 30. letom.

Najpogostejša simptoma sta bolečina v trebuhu in driska s prisotnostjo krvi. Ostali simptomi lahko vključujejo anemijo, utrujenost, izgubo teže, izgubo apetita, krvavitve iz rektuma, bolečine v sklepih, vnetje na koži in težave z rastjo pri otrocih. Okoli polovica bolnikov ima blage simptome, zato je bolezen težje diagnosticirati. Običajno jo lahko kontroliramo z zdravili, v nekaterih primerih pa je nujen operacijski poseg, kjer zdravnik odstrani debelo črevo.

Diagnostika Kronova bolezen in ulcerozni kolitis Diagnostika KVČB temelji na kombinaciji radioloških testov, histološkega pregleda in endoskopije. Po sprejemu bolnika v bolnišnici zaradi suma na vnetno črevesno bolezen najprej izvedemo dva testa kot standard pri dokazovanju kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. To sta rutinski test in test protiteles. Nato glede na odločitev zdravnika sledijo še ostali testi.

Rutinski test.

Zdravnik izvede rutinski krvni test (celotna krvna slika), kar nam omogoča detekcijo anemije ali infekcije. Poleg tega lahko z znižano koncentracijo kalija ali drugih mineralov test nakazuje na drisko. Nizka raven železa ali vitamina B12 je lahko posledica zmanjšanja absorpcije v tankem črevesu zaradi Kronove bolezni.

Sledijo jetrni testi in odkrivanje žolčnih nepravilnosti, saj so te lahko vzrok za pojav KVČB. Določiti je potrebno tudi kri na blatu ter izključiti morebitne okužbe, še posebej s Clostridium difficile, sicer nepatogeno bakterijo, ki pa v večjih količinah (zaradi jemanja antibiotikov) lahko povzroča vnetje in drisko.

Test protiteles.

Včasih dokončne diagnoze ulceroznega kolitisa ali Kronove bolezni ni mogoče izvesti (10–15 % bolnikov). Zato izvajamo še dva krvna testa, kjer določamo protitelesa pANCA (perinuclear anti-neutrophil antibody) in ASCA (anti-Saccharomyces cervisiae antibody). Večina pacientov z ulceroznim kolitisom ima protitelesa pANCA in nima protiteles ASCA. Pri večini pacientov s Kronovo boleznijo pa velja ravno obratno. Na žalost to ni dovolj zanesljiv podatek, saj pri nekaterih pacientih to ne drži. Kljub temu te krvne preiskave zdravnikom pomagajo pri določitvi diagnoze.

Poglavitna preiskava za odkrivanje vnetnih črevesnih bolezni je endoskopija. Endoskopska preiskava je diagnostični postopek, pri katerem za pregled notranjih predelov votlih drobovnih organov in telesnih votlin uporabljamo endoskopske inštrumente. Uporablja se tudi v terapevtske namene, zato je v sodobni medicini nepogrešljiv.

Med endoskopske postopke štejemo gastroskopijo, kolonoskopijo, rektoskopijo, ERCP (endoskopska, retrogradna, holangio pankreatografija – kombinirana endoskopska in rentgenska preiskava izvodil žolča in voda trebušne slinavke). Za diagnostiko KVČB sta ključni predvsem kolonoskopija in rektoskopija.

1. Kolonoskopija je endoskopska preiskava spodnjega dela prebavil (debelega in tankega črevesa). Traja približno 20 do 60 minut, odvisno od sodelovanja pacienta.

Pacient leži na levem boku s skrčenimi koleni, medicinska sestra z lokalnim anestetikom namaže zadnjik in konico kolonoskopa.

Po lokalnem omrtvičenju zdravnik kolonoskop uvede skozi zadnjik v črevo in ga počasi premika naprej.

Ker ima črevo veliko zavojev, poleg tega pa je zlepljena še črevesna stena, mora zdravnik med preiskavo z aparatom vpihavati zrak, kar je lahko za pacienta nekoliko neprijetno. To občuti

Junij 2010

11

kot neprijeten pritisk, lahko celo bolečino. Med preiskavo se pacient obrne na hrbet, saj lahko tako sestra z zunanjimi prijemi na trebuh pomaga pri napredovanju aparata po črevesu. Nujno je, da je pacient pri preiskavi čim bolj sproščen, diha mirno. V primeru, da ima težave s prenašanjem postopka, se lahko zdravnik odloči in injicira pomirjevala. Ko kolonoskop doseže začetni del tankega črevesa, ga zdravnik počasi izvleče in si pri tem ogleduje sluznico. Če naleti na vnetje, razjede ali kakšne druge (rakave) spremembe na sluznici, izvede biopsijo z biopsijskimi kleščami, ki jih uvede skozi kanal.

Posrka tudi črevesno vsebino za mikrobiološki pregled. Pacient po preiskavi v črevesu čuti napihnjenost zaradi vpihanega zraka, vendar tega izloči tekom dneva.

2.

Rektoskopija je endoskopska preiskava končnega dela črevesa (rektuma) z rektoskopom.

Pacient se postavi v kolenskokomolčni položaj. Noge ima fiksirane v kolkih in kolenih tako, da med stegni in koleni tvori pravi kot.

S trebuhom in rokami leži na mizi, med preiskavo pa se obrne na glavo. Preiskava je krajša (5–10 minut). Sestra namaže zadnjično odprtino z anestetikom in namesti preklano kompreso. Zdravnik najprej opravi digitalni pregled (s prstom potipa črevo). Nato v rektum uvede rektoskop, ki je opremljen z lučjo in pumpico, s katero po potrebi v črevo vpihava zrak, da se sluznica razpre. Med preiskavo si zdravnik natančno ogleda sluznico in v primeru, da odkrije vnetje ali kakšne druge spremembe, izvede biopsijo.

Histološki testi. Endoskopiji običajno sledi še histološki pregled tkiva, odvzetega z biopsijo. Zdravnik patolog pregleda vzorec in išče značilne spremembe na sluznici.

Radiološki testi. Diagnozo lahko potrdimo tudi z radiološkimi testi, ki se ne izvajajo tako pogosto, so pa nujni za odkrivanje nekaterih sprememb, ki jih endoskopske metode ne zaznajo. Radiološki testi za odkrivanje KVČB vključujejo rentgensko slikanje, cerebralno topografijo (CT scan), nuklearno magnetno resonanco (ali MRI), levkocitno scintigrafijo (označitev belih krvničk) in ultrazvok.

Literatura: Monika Zalar s sodelavci. Klinični center, SPS interna klinika, klinični oddelek za gastroskopijo. Navodila in pojasnila bolnikom pred endoskopsko preiskavo.

Davorin Dajčman. Vloga kolonoskopske preiskave pri kronični vnetni črevesni bolezni. Zdravstveni vestnik 2008, 77: 623–627.

Andreja Ocepek, Pavel Skok. Kronično vnetje in karcinogeneza: primer raka debelega črevesa in danke pri kronični vnetni črevesni bolezni. Zdravstveni vestnik 2008, 77: 629–634.

Andreja Ocepek, Pavel Skok. Kronično vnetne črevesne bolezni in rak debelega črevesa in danke. Zdravstveni vestnik, 75: II99–II103.

Rok Orel s sodelavci. Kronične vnetne črevesne bolezni. Brošura.

Univerzitetni klinični center.

12

Junij 2010

Viri slik: -www.healthhype.com/tag/flexible-sigmoidoscopy -www.mdimedical.ie/8.htm -www.endomed.de/articles/13 -http://chronsdiseaselivingwith.blogspot.com/2007/09/is-chrons-diseasedifferent-to.html -http://medgadget.com/archives/2006/02/crohns_disease.html

Intervju: v. d. predsednice LZS Monika Sonc, mag. farm., spec.

Marina Kozina

Vsi skupaj se moramo aktivno vključiti v proces preoblikovanja lekarniškega sistema

Pogovor z v. d. predsednice LZS Moniko Sonc, mag. farm., spec. Čestitam vam za nov položaj predsednice Lekarniške zbornice Slovenije. Prosim vas, da nam na kratko predstavite dejavnosti in prizadevanja Lekarniške zbornice Slovenije.

Hvala za čestitke. Osnovna naloga Lekarniške zbornice je pospeševanje in skrb za razvoj ter strokovni napredek lekarniške dejavnosti. Želimo in prizadevamo si, da bi imeli lekarniški farmacevti večjo vlogo v zdravstvenem sistemu.

Smo visoko usposobljeni zdravstveni delavci, znamo več kot le izdajati zdravila in svetovati glede rabe zdravil. Ta naš potencial znanja mora biti bolje izkoriščen tudi v fazi zgodnjega prepoznavanja bolezni, osveščanja glede zdravega načina življenja in seveda tudi pri samem spremljanju učinkov zdravljenja z zdravili. Sicer so med nalogami zbornice med drugim tudi načrtovanje in spremljanje pripravništev, stalnih strokovnih izpopolnjevanj ter specializacij lekarniških farmacevtov, sodelovanje pri pripravi relevantne zakonodaje, dogovarjanje glede cene lekarniških storitev, izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem, itd.

me, kakšno rešitev vi vidite, da se to ne bi ponovilo, kajti vsi vemo, da je 8000 evrov za njih tako rekoč mala malica?

To je sicer bolj vprašanje za Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, saj so oni tisti, ki najbolje poznajo morebitne pomanjkljivosti sistema na tem področju. Verjetno pa bi s pravniki lahko razpravljali o tem, da idealnega pravnega reda ni, v praksi so vedno možne zlorabe. Pravzaprav imamo zato v reguliranih poklicih, med katerimi je tudi poklic lekarniškega farmacevta, etična in strokovna načela. Ta nas zavezujejo, da bomo naš poklic – pa naj bo to za lekarniškim pultom, v galenskem laboratoriju ali pa pri vodenju lekarn – opravljali ne le skladno z zakoni, ampak tudi skladno s strokovnimi in etičnimi načeli. Zato se v Lekarniški zbornici zavzemamo, da bi moralo biti tudi vodstvo javnih lekarniških zavodov sestavljeno iz strokovnjakov s področja lekarniške dejavnosti.

Kakšne kompetence in pristojnosti ima LZS, da prepreči vse kršitve, ki se dogajajo v lekarnah, npr. izvajanje domnevnih tržnih pritiskov na farmacevte, kot slišimo v medijih? Kateri so pristojni organi za izvajanje redne kontrole strokovnosti v lekarnah?

Lekarniška zbornica Slovenije ima na podlagi 39. člena Zakona o lekarniški dejavnosti javna pooblastila za izvajanje rednih in izrednih strokovnih nadzorov s svetovanjem. Ob vsakem nadzoru se imenuje tričlanska komisija, postopek nadzora pa natančneje določa poseben pravilnik. Kadar ugotovimo nepravilnosti, o tem seznanimo pristojne inštitucije, med katerimi je tudi Ministrstvo za zdravje, in te skladno s svojimi pristojnostmi lahko ukrepajo.

Uporabljanje kartice zaupanja, ki je plod Ljubljanskih lekarn, je LZS označila za neetično potezo. Zanima me, kako je lahko sploh prišla na trg, če v ZZZS in LZS menite, da je to le način k spodbujanju potrošništva in je v nasprotju s poslanstvom farmacevtske stroke? Ali sploh kdo nadzoruje nove marketinške poteze in jih preuči, preden preidejo v lekarnah v splošno uporabo?

Naloga Lekarniške zbornice je, da se ukvarja s strokovnimi vprašanji, nimamo pa pristojnosti, da bi posegali v poslovne odločitve naših članic. V tem konkretnem primeru, ki ga omenjate, smo opozorili, da gre po naši oceni za potezo, ki je s strokovnega vidika sporna, saj je kakršno koli pospeševanje rabe zdravil potencialno škodljivo za zdravje ljudi. To vaše vprašanje pa nas znova pripelje do zelo pomembnega vprašanja – bistvo je v tem, da zagotovimo strokovno neodvisnost in samostojnost lekarniških farmacevtov pri opravljanju dela. K temu nas ne zavezuje le zakonodaja, ampak smo se zavezali tudi, da bomo spoštovali etična in strokovna načela pri izvajanju našega poklica.

Torej smo se zavezali, da bomo izpolnjevali poslanstvo – da bomo zagotavljali varno preskrbo z zdravili, in smo za to tudi osebno odgovorni. Pritiski na lekarniške farmacevte, ki izhajajo iz povsem ekonomskih interesov in torej stremijo k ustvarjanju dobičkov, niso le slovenski problem. S tem vprašanjem se je ukvarjalo tudi Evropsko sodišče. V Lekarniški zbornici vidimo rešitev v tem, da bi moralo biti tudi vodstvo lekarn zavezano k izpolnjevanju etičnih in strokovnih načel, ki zavezujejo vse lekarniške farmacevte.

Kateri so vaši glavni cilji, ki ste si jih zadali v svojem mandatu? Želim nadaljevati delo dosedanje predsednice mag. Andreje Čufar, ki je bilo usmerjeno v uveljavljanje vloge lekarniških farmacevtov kot visoko usposobljenih strokovnjakov.

V zbornici želimo preprečiti komercializacijo lekarniške dejavnosti, ki bi spodbujala rabo zdravil, saj bi bilo to škodljivo za zdravje pacientov. Že leta si Lekarniška zbornica prizadeva za spremembo financiranja naše dejavnosti, saj je sedanji sistem zastarel in ne dopušča projektov, katerih prvi cilj je ohranjanje zdravja pacientov in kakovosti njihovega življenja. Takšen je na primer projekt farmacevtske skrbi , ki ga ravno zaradi finančnih omejitev lekarne še ne morejo izvajati v polni meri. Pri bolnišničnih lekarnah pa je moj cilj spraviti v življenje strateške in procesne smernice Vemo, da ustrezna lekarniška dejavnost znižuje stroške v delovanja bolnišničnih lekarn, ki predvideva večjo vlogo in zdravstvu, npr. pri hospitalizaciji, zmanjšuje čakalne vrste tudi večjo odgovornost farmacevtov v procesu zdravljenja. pri zdravnikih, predvsem učinkovita je pri samozdravljenju.

Po drugi strani pa je lekarniška dejavnost podfinancirana, Javna agencija za zdravila in medicinske mnogi vidijo v lekarni le »čisto trgovino«. Kako dvigniti pripomočke je z 8000 evri globe kaznovala nivo lekarniške dejavnosti ter v družbi ustvariti neomajno Lekarno Ljubljana zaradi proizvodnje ter prepričanje, da je lekarništvo nujen del zdravstvenega tima? prodaje nekaterih galenskih izdelkov. Zanima S tem se v Lekarniški zbornici ukvarjamo že kar nekaj let. Kljub vsem

Junij 2010

13

študijam, analizam, primerjavam in izračunom doslej nismo uspeli prepričati tistih, ki odločajo o spremembah sistema financiranja lekarniške dejavnosti. Ti pozitivni učinki se nanašajo na prihodnje prihranke, naše sogovornike pa zanima zniževanje stroškov v zdravstvu zdaj in takoj. V sedanjih razmerah gospodarske krize in visoke stopnje brezposelnosti, kar pomeni dodatno obremenitev javne blagajne, od koder se financira tudi zdravstveni sistem, pa bo to še težje.

V javnosti je zelo odmevala novica o »nepravičnem« odvzemu koncesije privatni lekarni Bitenc. Kakšen predlog spremembe zakonodaje ste poslali na Ministrstvo za zdravje glede podeljevanja koncesij, ki sedaj temelji na odločitvah občin?

Lekarna Bitenc je opravljala preskrbo prebivalstva z zdravili skladno s strokovnimi in etičnimi načeli, je dobro poslovala in se odzivala na potrebe prebivalcev, zato ni bilo razlogov za odpoved pogodbe o koncesiji. Takšno ravnanje je bilo sporno tudi zato, ker je omejevalo pravice pacientov do proste izbire izvajalca zdravstvene dejavnosti. Zato smo tudi v Lekarniški zbornici to dejanje označili za grob poseg v vzpostavljen in urejen sistem preskrbe z zdravili ter svetovanje o varni in pravilni uporabi zdravil. Ministrstvu za zdravje smo predlagali, da pri pripravi novega Zakona o zdravstveni dejavnosti prenese odgovornost za oblikovanje mreže javnega zdravstva na primarni ravni, kamor sodi tudi lekarniška mreža, z občin na državo. Ta zakon še ni bil sprejet, tako da še ne vemo, ali bo ta naš predlog upoštevan tudi v končni verziji zakona.

Kakšno prihodnost napovedujete lekarniškim farmacevtom?

Prihodnost lekarniških farmacevtov je v rokah lekarniških farmacevtov. Vse je odvisno od tega, kakšno prihodnost si želimo in kaj smo za to pripravljeni narediti. Koliko se je vsak od nas pripravljen osebno angažirati za to, da bomo lekarniški farmacevti lahko strokovno in neodvisno opravljali svoj poklic? Na področju zdravstva in farmacije je veliko različnih interesov, lekarniški farmacevti pa predstavljamo le en majhen del v zdravstvenem sistemu. Danes že lahko spremljamo težnje po komercializaciji lekarniške dejavnosti in v prihodnje lahko pričakujemo še več podobnih poskusov. Lekarniški farmacevti smo si enotni, da to ni prava pot. Vsi skupaj pa se moramo aktivno vključiti v proces preoblikovanja lekarniškega sistema, ki bo preprečil takšno komercializacijo in omogočil razvoj dejavnosti, ki bo temeljila na lekarniški stroki in etičnih načelih, ki nas zavezujejo k zagotavljanju varnega in učinkovitega zdravljenja z zdravili.

(Opomba uredništva: intervju je bil opravljen v mesecu aprilu in govori o takrat aktualnih dogodkih.)

Novičke Evropska komisija je odobrila zdravilo z zdravilno učinkovino valsatran za zdravljenje visokega krvnega pritiska (hipertenzije) pri otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 18 let. Obstajajo dokazi, da je primerov visokega krvnega tlaka pri mladih več, kot so sprva domnevali. Podatki iz več EU držav kažejo, da je povprečna pojavnost visokega krvnega pritiska pri otrocih tudi do 11 %. Visok krvni tlak v otroštvu in adolescenci povečuje tveganje za hipertenzijo v odraslosti, ki lahko posledično vodi do povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni in poškodbe vitalnih organov, kot so srce in ledvice. Čedalje večje število otrok in najstnikov, diagnosticiranih z visokim krvnim pritiskom, je posledica porasta debelosti pri mladih. Edino možnost zmanjšanja tega vpliva vidijo znanstveniki v izboljšanju prepoznavanja in zdravljenja debelosti.

IBM je začel večletno raziskavo, s katero bi rad pomagal posameznikom, vladam in poslovnežem bolje razumeti, kaj je potrebno storiti za izboljšanje zdravja ljudi. Projekt se bo na začetku osredotočil na reševanje problema debelosti otrok. V ZDA so kronične bolezni, kot so diabetes, srčne bolezni in debelost, odgovorne za več kot 70 % vseh smrti. Dejavniki, ki presegajo tradicionalni zdravstveni sistem, vključno s financami, urbanizmom, vedenjem posameznika, prenosom bolezni, kliničnimi študijami, mediji in številnimi drugimi dejavniki, vplivajo na zdravje ljudi.

Razumevanje teh med seboj povezanih dejavnikov je ključnega pomena pri razvoju učinkovitih programov za izboljšane zdravja in blaginje. IBM-ovi raziskovalci priznavajo, da je projekt zanje zelo velik izziv, in upajo, da bodo s svojim poznavanjem storitvenih dejavnosti, z računalniškim modeliranjem in z uporabo sodobnih analitičnih metod lahko pomagali odgovoriti na nekatera pomembna vprašanja.

Nova odkritja kažejo, da se lahko metformin, zelo razširjeno zdravilo za zdravljenje diabetesa tipa II, uporabi tudi za zdravljenje nekaterih vrst raka. Metformin prepreči proizvodnjo glukoze in poveča občutljivost na inzulin, hormon, ki pretvori sladkor in drugo hrano v energijo. Metformin onemogoči kompleks mTOR (mammalian target of rapamycin, tj. tarča rapamicina pri sesalcih) preko encima RAG GTPaze. mTOR je serin-treonin protein kinaza, ki uravnava celično rast, razmnoževanje, gibanje in preživetje ter sintezo in transkripcijo proteinov. Zdravila, podobna metforminu, so odlična alternativa tistim, ki ravno tako onemogočijo mTOR, a imajo dolgoročno škodljiv vpliv na produkcijo inzulina.

V časniku The Lancet je bil nedavno objavljen članek na temo možnosti regeneracije ledvic pri ljudeh v taki meri, kot je možna pri ribah in nižjih nevretenčarjih. Namen raziskave, ki jo je financirala EU, je raziskati, kako bi lahko dosegli regeneracijo ledvic, kar je nujno, saj so odpovedi ledvic po akutni poškodbi ledvic vedno pogostejše. Človeške ledvice imajo omejeno možnost regeneracije, zato so raziskovalci preiskovali možnost zdravljenja ledvic s spodbujanjem njihove regeneracije, kar vključuje uporabo izvornih celic kostnega mozga, izvornih celic odraslih ledvic in zarodkovih ledvičnih izvornih celic. Avtorji raziskave so ugotovili, da bi odrasle izvorne celice kostnega mozga ali ledvic lahko

Martina Benčan prispevale k obnovi celic in ponovnemu oblikovanju tkiva po akutni poškodbi ledvic. Študija bo pomagala razviti molekule, ki ciljajo na gene, odgovorne za patofiziologijo regeneracije, da bodo le-ti omogočili regeneracijo ledvic kot nadomestilo za dializo ali presaditev ledvic.

Znanstveniki so z uporabo s sofisticirano nanotehnologijo proizvedenega cepiva sposobni uspešno zdraviti miške s sladkorno boleznijo tipa 1 in upočasniti začetek bolezni pri miškah s tveganjem za diabetes. Študija prinaša nove in pomembne vpoglede v razumevanje, kako preprečiti imunski odziv, ki povzroči diabetes tipa 1 in lahko posledično vodi tudi do drugih avtoimunskih bolezni. Raziskovalci so se osredotočili na specifično blokiranje tistega imunskega odziva, ki povzroča diabetes prvega tipa, ne da bi pri tem poškodovali celice imunskega odziva, ki zagotavljajo zaščito pred infekcijami. Tako vrsto terapije imenujemo antigen-specifična imunoterapija.

Diabetes tipa 1 se pojavi, ko limfociti T pomotoma napadejo in uničijo beta celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin.

Po mnenju dr. Teodore Steave, programske direktorice imunskega zdravljenja pri Mednarodni fundaciji za raziskavo mladostnega diabetesa, je ključno odkritje študije to, da zdravljenje ni oslabilo ostalega imunskega sistema, kar je pomembno za varno in učinkovito zdravljenje sicer zdravih oseb z diabetesom tipa 1. Cepiva, izdelana s pomočjo nanotehnoloških postopkov, imajo velik potencial pri preprečevanju imunskega odziva brez vpliva na imunski sistem na splošno. Če bodo namreč odkrili, da t. i. nanocepiva delujejo na enak način tudi pri drugih kroničnih avtoimunskih boleznih, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis in druge, bodo nanocepiva lahko splošno uporabljena za zdravljenje avtoimunosti.

IMP na Švedskem: sneg, nanosuspenzije, rokenrol, september 2009 – marec 2010 Matej Holc

»EPSA prakse v Veliki Britaniji, v Srbiji in na Švedskem!« se je glasil naslov sporočila, ki smo ga študenti farmacije februarja lani prejeli v svoje poštne nabiralnike. Ideja EPSA IMP praks mi takrat še ni bila poznana, a ponudba je bila še kako mamljiva: nekajmesečna do letna plačana delovna praksa v priznanem farmacevtskem podjetju v tujini – in to ne kjer koli v Evropi, temveč na Švedskem! Dežela, ki me je s svojo severnjaško uglajenostjo, čudovitimi prostranstvi in neverjetnim smislom za glasbo fascinirala že leta, je bila le še prijavo stran.

preizkušal različne spojine z namenom inhibicije Ostwaldovega zorenja pri nanosuspenzijah določenih učinkovin ter sodeloval pri »scale-up« procesu nove metode za pripravo nanosuspenzij. Občasno sem bil vključen tudi v vsakodnevno delo na oddelku; to izkušeni ekipi formulatorjev predstavlja predvsem iskanje tehnoloških rešitev za formulacijske izzive, ki jih zastavlja oddelek farmacevtske kemije. Delno sem tako spoznal tudi rutinsko delo farmacevtske industrije in mesto, ki ga vsak posameznik zaseda v »pipeline« procesu razvoja novega zdravila. Tedenska rutina pa ne vključuje le sestankov, komunikacije po elektronski pošti in ostalih obveznosti, temveč tudi razvedrilo, kot je družabni klepet ob kavi ter pogostitev s tortami in pecivom (nepogrešljiva švedska »fika«, brez katere si domačini ne predstavljajo odmora), kosilo v menzi z bogato izbiro tradicionalnih švedskih, ribjih in ostalih jedi. Da se vzdržuje pregovorno preklasto suha švedska postava, potekajo številne športne aktivnosti v športnem centru, ki je kar v sklopu podjetja. Tudi Astrin filmski klub ima svojo hiško z mesečnimi predstavami in celo celodnevnim festivalom, da pa je poskrbljeno prav za vse, je mogoče v posebnem kompleksu čez dan v varstvo prepustiti celo svojega psa. Zares celostna oskrba, ni kaj.

Potrditev je po testih angleščine, trudu s preostalimi izpiti ter nestrpnem čakanju prišla meseca maja: šestmesečna praksa pri multinacionalki AstraZeneca, natančneje njeni Research & Development lokaciji v Mölndalu, le 5 kilometrov južno od drugega največjega švedskega mesta, Göteborga. Septembra, ob odhodu, sem pomanjkanje dejanskega znanja o deželi nadomestil z navdušenjem, hudo predrago prvo stanovanje pa je v pozabo potisnil čudovit sprejem prvega dne: izjemno prijazna IMP koordinatorja, gostoljubno poznopoletno vreme ter priljubljena švedska združitev dveh vrst hitre hrane – pica s kebabom! Jesenska melanholija prihajajočega tedna je bila ravno pravšnja za samotno raziskovalno pohajkovanje po mestu, ki se je izkazalo za prikupno, skalnato razgibano ter prepleteno s kanali po nizozemskih načrtih. Že kmalu je sledila tudi dobrodošlica na delovnem mestu. Moja zabava Kdo pravi, da ob 8-urnem delovniku zmanjka časa za prostočasne aktivnosti? Le prave kompromise je treba sprejeti in se, denimo, odreči spancu. Konec koncev si le enkrat (ali pa tudi ne) za šest mesecev v Göteborgu, kjer novi študenti – IMP vajenec pa po neuradnih kanalih – dobijo brošuro s kuponi za zastonjski vstop v muzeje in ostale mestne atrakcije. Tam nato spoznaš pisano mednarodno druščino Erasmus študentov, ki, začuda, tako kot ti prav malo dajo na masovne študentske popivanke in se raje posvečajo organizaciji hišnih zabav (vključujoč nočno sankanje na plastičnih vrečkah, češki rum ter švedsko/slovaško božično večerjo), igranju namiznega tenisa z loparjem v eni in pivom v drugi roki ob ponedeljkih zvečer ter iskanju najboljših lokacij za »afterwork« ob petkovih popoldnevih: ogromne količine Moje delo AstraZeneca R&D Mölndal me je sprva predvsem povozil s svojo podarjene hrane ob akcijskih cenah piva (ki so, mimogrede, velikostjo: zaposluje približno 2700 ljudi (farmacevti, kemiki, analitiki še vedno višje kot najvišje pri nas). Göteborg ponuja tudi ...), od katerih so mnogi svojo pot tja našli iz angleških ali ameriških ogromno število zanimivih dogodkov, ki sem se jih vsekakor podružnic, sam kompleks pa je na prvi pogled ogromen labirint moral udeležiti: sejem čokolade (brezplačni vzorci upravičijo povezav med posameznimi stavbami in oddelki. A gostoljubje mojih predavanja v švedščini!), sejem knjig ter ogromen filmski mentorjev in preostalih sodelavcev na oddelku Early Development festival, ki celotno mesto za dober teden pahne v filmsko je odločno pripomoglo k temu, da sem se že v nekaj dneh odlično mrzlico in obudi čudoviti starinski kinematograf Draken. znašel na hodnikih od svoje pisarne do laboratorijskega pulta, Po (očitno) skandinavski navadi sredi mesta že skoraj 90 let od digestorija do menze. Načrt, ki si ga je ekipa zastavila za IMP kraljuje zabavišči park Liseberg, ki nudi adrenalinske in otroške praktikanta, je vključeval delo na več področjih, povezanih s atrakcije vsem s prehudo nabito denarnico, pred božičem pa pripravo nanosuspenzij; tako sem v svojih laboratorijskih poskusih prav tako oživi in s svojo okrasitvijo na dan požre toliko energije iskal alternativo široko uporabljanemu, a dragemu stabilizatorju, kot manjše mesto. Obisk te načičkane zimske panorame je bil le ena od mnogih aktivnosti, ki jo je za mednarodne študente

Junij 2010

17

farmacije in medicine organizirala študentska organizacija obojih – brez kakršnih koli stroškov je bilo za vse odlično poskrbljeno. Sodelovanje farmacevtov in medicincev je več kot vzorno, na razpolago pa imajo celo vilo na vrhu hriba, kjer poteka organizacija družabnih dogodkov, delavnic, zabav itd. Na svoj vsakoletni vikend dogodek me je v študentsko mesto z zabavnim imenom Uppsala povabila tudi švedska farmacevtska organizacija SNAPS – in mi dvojni pomen svojega imena (kratica imena organizacije, a tudi švedska beseda za žganje) razkrila šele zatem, ko sem na delovnem mestu že nekaj tednov razlagal, da se bom udeležil »Snaps vikenda«.

Ljubiteljem alternativne glasbe je poleg vsega omenjenega dobro znano, da je Švedska z »le« 9 milijoni prebivalcev vodilna evropska kovačnica odlične, melodične neodvisne glasbe, navdihnjene z melanholijo. In prav Göteborg nudi obsežen in eklektičen nabor domačih izvajalcev: José González, The Knife in Love Is All so dobro znana imena blogovskih navdušencev, pomembno nasprotje umirjenim tonom pa predstavlja scena melodičnega death metala, ki z skupinami kova In Flames in Dark Tranquility izvira prav iz Göteborga. Tako raznolika kot nabor domačih zasedb pa je tudi koncertna ponudba in tako je naneslo, da sem si v 7 mesecih samo v Göteborgu ogledal več kot 40 koncertov, ki je vključeval neverjeten nabor švedskih, evropskih in ameriških zasedb – primarno v prijetno domačnem klubu/kinu Pustervik ter »fancy« podzemnem lokalu Parken. Se pa poplava odlične ponudbe odraža tudi v dojemanju ponujenega: še prevečkrat sem med hladnimi Švedi pogrešal »metelkovsko« sproščenost.

Moja potovanja

Preživeti vse dni kar v »domačem« mestu bi bilo sicer prijetno, a prelahko; kljub neugodnemu zimskemu času nastanitve (ob najkrajšem dnevu 7 ur sončne svetlobe!) sem se odločil, ogledati si čim več lepot skandinavskih dežel. In odpraviti se ni potrebno daleč, saj že otočki arhipelaga ob zahodni obali, oddaljeni le slabo uro z mestnim prevozom, nudijo osamo iskalcu tišine in predstavljajo raj za ornitologe.

Skalnate poti, nedotaknjeni gozdički, lesene hišice, pristanišča in čudoviti sončni zahodi – ob vsem tem človek za trenutek verjame, da odmik od civilizacije še obstaja, zato ne moti niti ledeni veter. Podal sem se tudi v prestolnico, Stockholm, ki ima najbrž najlepšo nočno panoramo, kar sem jih kadar koli ugledal, in prav poseben šarm zaradi vseprisotnega morja, ki ga obliva praktično z vseh strani in oblikuje stari mestni del v otoček ozkih, strmih ulic z navdušujočo palačo. København in Oslo, danska in norveška prestolnica, ležita le 300 km južno oz.

18

Junij 2010

severno od Göteborga in sta obe enostavno dostopni z vlakom. Prva je amalgam kultur v prelepem kontekstu starega, ravninskega mesta, ki očara in nikogar ne pusti ravnodušnega, prav posebno energijo pa seveda nosi legendarni skvot Christiania – mesto v mestu, kjer vsa ustaljena pravila ostanejo izven zidov. Oslo ima po drugi strani prav toliko prostranih parkov, zanimivih muzejev in ostalih odlik, vendar v centru vlada nekako nelagodno vzdušje, poleg tega pa je mesto pregrešno drago. Za marec, zadnji mesec svojega švedskega bivanja, sem si prihranil še enotedensko potovanje z vlakom, ki naj bi me sprva vodilo na sever čez polarni krog, kar pa zaradi izrednih vremenskih razmer žal ni bilo mogoče. Velja namreč omeniti, da je bila zima 2009/10 bojda najhujša v zadnjih nekaj desetletjih, kar v pozitivnem smislu pomeni, da je v Göteborgu snežilo in ne deževalo, vendar pa je bil mestoma onesposobljen kar ves javni prevoz, tako po mestu kot denimo tudi do Stockholma – da o poteh severno sploh ne govorimo. Železnica me je tako vodila južno ob zahodni švedski obali po prikupnih obmorskih mestecih province Halland – vključno z zamrznjenim morjem – do mest Malmö in Lund. Slednje je prelep študentski kraj s priznano univerzo, razgibanim mestnim jedrom in impresivno katedralo. Vožnja z vlakom čez zamrznjeno deželo jezer in borovcev ter igranje štiri v vrsto z novim švedskim prijateljem, zajezena reka Motala ström sredi industrijskega Norrköpinga (»švedski Manchester«), filmski večer s skupino slovensko-belgijskih študentov v edinem hostlu sproščenega mesteca Gävle na vzhodni obali ter obvezen obisk dolgočasnega železarskega Borlänge samo zato, ker tam domujejo Mando Diao, garažni rokenrol heroji iz mladosti. Splošen skandinavski vtis: izjemno lepo, hladno, očarljivo, prijetno ter sproščeno. Dežela, ki bi se je dalo navaditi.

Zaključek Zakaj torej vzljubiti Švedsko? Naj vam odgovorim z nekaj vprašanji.

Kje drugje božično večerjo predstavlja nešteto pladnjev divjačine in vloženih rib pa en sam skromen lonec kuhanega krompirja?

Kje se lansiranje antidiabetičnega zdravila na trg proslavi s torto s sladkorno oblogo za vse zaposlene? Kje so alkoholne pijače na voljo le v specializiranih trgovinah, ki nato nudijo neprimerno obširnejši izbor kot drugod? Kje savna predstavlja tako razširjeno obliko sprostitve, da je zastonj na voljo v študentskih domovih?

Kje lahko v zabaviščnem parku zadeneš dvokilogramske čokolade?

Kje ti vsi domačini na vsako vprašanje znajo odgovoriti v popolni angleščini, poleg tega so pa zmerom prijazni in ustrežljivi?

Tekom svoje prakse sem si pridobil veliko praktičnih, laboratorijskih farmacevtskih veščin, pa tudi ogromno osebnih izkušenj. Švedsko z Göteborgom na čelu sem vzljubil in, kakor koli klišejsko se sliši, že načrtujem morebitno vrnitev. IMP prakso, ki je praktična izobrazba, kulturno doživetje in oddih v enem, pa priporočam vsakomur, ki ga med ali po študiju mika izvrstna izkušnja v tujini.

Cvetke študentov Ko je izpitno obdobje v polnem razmahu, nastajajo takšna in 17. Glutation je antioksidant – tvorec prostih radikalov. drugačna nova spoznanja. Pred vami so zapisi iz izpitov pri predmetih Farmacevtska kemija I in II. Naj vam ne bodo literatura 18. Če bi v telo aplicirali samo CO32- brez kationov, bi se dvignil za učenje, ampak smernica v tem, česa na izpitu ne napišete. pH telesnih tekočin (postal bi bazičen), kar pa bi zelo slabo vplivalo na organizem, prišlo bi do razjed v preb. traktu, dvig 1. Baker se sprošča pri izžarevanju zaradi min in potopov ladij. pH v krvi, urinu … S tem pa se organizem znebil škodljivih snovi.

2. Brezvoden kalcijev klorid dihidrat je sušilno sredstvo.

19. Plinast kadmij obstaja le kratek čas kot kadmij ali kadmijev oksid. (Cadmium fumes consist of minute particles of cadmium or cadmium oxide. Op. A. O.)

3. Organske primesi v vodi odstranjujemo z dodajanjem elementarnega klora, vendar potem nastanejo maščobne celice, ki pa v vodi niso zaželene.

20. HF se uporablja v zaščiti pred kariesom.

4. Vodna raztopina klora, imenovana klorovodikova kislina, je zmes klora, solne kisline in klorove(I) kisline.

21. Posamezniki metabolizirajo teofilin različno, ponavadi se teofilin reproducira.

5. Ca2+ in HCO3- pri mehki trdoti vode odstranimo s segrevanjem. 22. Pet glavnih alkaloidov pripada benzilsukcinolinskemu tipu. Obroča D in C sta transferno vezana in obroč D leži 6. Na+ ima vezanih 6 vod, kar deluje odvajalno. v obliki stola. Obroč C je prisiljen s podvojevanjem in eterskim mostom preoblikovati. Morfin ima pet kiralnih 7. Kalcij je element, ki je pomemben samo za rastline.

C-atomov, ki stojijo v neposredni bližini sosednjih atomov.

8. Raztopina joda v etanolu kot tudi z drugimi kisikovimi raztopinami je sredstvo rjave barve, raztopina s prostimi kisiki, npr. klor je vijoličasta. Rjava v zatemljeni rumeni barvi temelji na sliki jodove raztopine kompleksa, v vijoličasti raztopini ležijo proste jodove molekule. Vrste snovi adsorbirajo jod z barvnim kompleksom, tako so koncentrirane z amilopektinom vijoličaste, z amilozo modre barve. Lantanov acetatni hidroksid (pravilno lantanov bazični acetat; op. A. O.) se obarva z jodom s segreto modro (dokaz kisle kisline). Barvnost jodovih kompleksov temelji velikokrat na nekoliko nakladalnem prenašanju od električnega donorja na halogen.

23. Nitroglicerin, organski komponent, je močan eksploziv in kot nerazredčeno zdravilo se pojavlja kot hlapljiva, bela do rahlo rumena, motna, goreča tekočina z blago zažganim okusom.

15. Glina se uporablja za izdelavo mavcev, saj po nekaj minutah kristalizira.

31. Aceton: je zelo hlapljiv in nevaren, če se aplicira peroralno, saj povzroči razjede požiralnika, hude bolečine in na koncu celo šok.

24. Jetrna stran metabolizma vsebuje rdeče krvničke in žilne stene.

25. Mefloquine je sintetični antimalarični agent, ki z 4-quinolinmetanolom tvori morišče (4-quinolinemethanol scaffold). Hidroksilna in amino skupina spoštujeta ostale, ki bistvene za reaktivnost antimalarije. Mefloquine vsebuje dva 9. S + Ca(OH)2  H2SO4 + CaO stereogena ogljikova atoma in drogo, ki je v racemni zmesi.

Raztavnil (? Op. A. O.) enantiomer je agonist Plasmodium 10. HOOC-CH2-CH2-COOH – Bernštajnova kislina (Le po katerem falciparum, vendar se farmakokinetično razlikujeta.

Bernštajnu je dobila ime ta spojina? Op. A. O.) Oralno se mefloquine uporablja v obliki hidroklorične soli.

Metabolični propad pri ljudeh ni popolnoma trden, ker se 11. HCN pogosto uporablja v sintezi. Je toksičen 50 mg povzroči smrt. droga metabolizira. Mefloquine hidroklorid se metabolizirajo.

Toksičnost je odvisna od posameznika CN- se ne absorbira  soli se (Očiten napredek od žvepla in suženjstva. Op. A. O.) v želodcu pretopijo v cianovodikovo kislino, ki se hitro absorbira.

Terapija je dovajanje kalcija pod zvišanim tlakom. CN- se vežejo 26. ženski spolni hormon: holesterol na hemoglobin na mesta dihalne verige. (Na vprašanje o uporabi dušik vsebujočih anorganskih zdravilnih učinkovin. Op. A. O.) 27. Tudi etanol ni zdravilna učinkovina, uporablja se le za notranjo dezinfekcijo.

12. Aluminijeve spojine, kot tudi sam aluminij delujejo adstringentno (to pomeni, da stisnejo sluznico, da ne moremo 28. Morfin je derivat fenacetina. požreti nezrele hruške).

29. Etanol je nevroleptik (povzroča narkozo) vendar ne v 13. Pirogen je snov, ki povzroči neprijeten, pekoč občutek na smislu toksičnosti. telesu.

30. Med aminokislinami ima najbolj nenavadno strukturo 14. Solidacija – pospešeno izločanje sline. pirogen.

16. Aerosol (!! A. O.) je uporaben kot sušilno sredstvo (sušenje pripravkov). Silikagel za nadomeščanje človeških organov.

Junij 2010

19

Dogajalo se je ...

XXII. Le Crit Pharma

12

Med 20. in 27. marcem 2010 se je v francoskem smučarskem središču Les Orres odvijal že 22. Le Crit Pharma. Kako opisati, kaj je Le Crit? To je sprostitev, zabava, druženje, adrenalin, užitek. Je dogodek, ki ga vsako leto organizirajo študentje farmacije iz Francije in na katerem se zbere več kot 1000 študentov s vseh francoskih fakultet. Vsako leto dogodek organizira druga fakulteta. Letošnje leto so sprejeli tudi približno 50 študentov iz tujine, med katerimi smo bili Slovenci seveda v največjem številu.

Ko bereš program celotedenskega dogajanja, se težko odločiš, česa bi se udeležil. Čez dan potekajo tekmovanja v smučanju in deskanju na snegu, poker in pikado turnir, karaoke in še in še. Opoldan vsak dan druga fakulteta pripravi t. i.: »barbeuk« oz. barbecue, kjer lahko napolniš svoj želodček za popoldanske podvige. Proti večeru se vsi zberejo v velikanskem šotoru, kjer se študentje posameznih fakultet predstavijo s plesno koreografijo. Po večerji seveda sledi nepozaben žur do jutranjih (včasih opoldanskih) ur. Kljub napornemu tempu naslednji dan ni težko vstati iz postelje, saj veš, da te čaka še en dan poln zabave in nepozabnih trenutkov.

Vesna Terbuc

ROCHE Roche nas je 19. 4. 2010 povabil na dan odprtih vrat. Vsi zainteresirani (tisti, ki smo uspeli dobiti menjavo vaj, in tisti, ki se nismo pozabili prijaviti) smo se zjutraj, namesto na predavanja/vaje, odpravili v Roche. Pričakali so nas odprtih rok s kavo in piškoti, sokom ter sadjem. Sledila je predstavitev podjetja. Na kratko so nam razložili, kdo so in kaj počnejo. Svoje delo so razdelili na štiri področja. Vsako področje je bilo predstavljeno posamezno, udeležili pa smo se treh predstavitev, ki so nas najbolj zanimale. Polni novih, zanimivih informacij o delu farmacevtov pri njih, o kolektivu, o natrpanosti urnika dekleta za farmakovigilanco, o najboljši kavi iz tretjega nadstropja (tudi tisti iz prvega in drugega se povabijo kdaj na kavo v tretje nadstropje) in še o čem smo se zbrali v avli, kjer so nam zopet postregli prigrizke. Stekla je sproščena debata z zaposlenimi o vseh možnih rečeh, ki so nas, vedoželjneže, zanimale. Nekateri so se že videli v njihovih vrstah, drugi so iskali še več informacij in vsak pri sebi je ugotavljal, ali bi ga delo v tem podjetju veselilo. Pozdravila nas je tudi sama direktorica in nam bila na voljo za vprašanja, izvedeli smo spodbuden podatek, da je tudi ona začela v podjetju takoj po diplomi kot magistra

20

Junij 2010

farmacije. Na koncu nas je čakalo še presenečenje. Igrali smo se kviz o podjetju, dva zmagovalca pa sta dobila praktično nagrado.

Tolažilna nagrada za vse ostale je bil »štrudl« in seveda najboljša kava brez konkurence. Polnih glav, želodcev in vrečk z darili smo se odpravili nazaj na predavanja/vaje ali pa kar domov. Mogoče pa bo ravno kdo izmed nas nekoč zaposlen ravno v Rochu. Pa najsi ga bo premamila raznolikost dela, super kolektiv ali pa kava …

Lidija Klakočar

Farmacevtsko brucovanje 2010 Tudi letos smo 4. letniki Fakultete za farmacijo organizirali farmacevtsko brucovanje. Kot se za največji družabno-zabavni dogodek na fakulteti spodobi, smo s pripravami začeli dober mesec prej. Ni bilo prepozno, saj smo imeli odlično in enotno ekipo, ki je zadevo vzela zelo resno, a hkrati sproščeno, zavedajoč se, za kaj pri brucovanju pravzaprav gre.

Izbrana lokacija skoraj ne bi mogla biti boljša – Ultra, klub v samem centru Ljubljane. V sredo, 21. 4. 2010, smo ga študenti farmacije in laboratorijske biomedicine napolnili do zadnjega kotička. Vrata so se odprla ob 22h, a se je veliko udeležencev takrat še vedno raje zadrževalo pred klubom, kjer so se na tak in drugačen način ogrevali. Tisti, ki so prišli najkasneje, so tako morali pred Ultro nekaj časa stati v vrsti, kar je na svoj način napovedovalo odličen žur. Še nekaj popitih brucomorov in že je bila ura 23.30. Srčkov ples je že prebijal led uradnega dela, stroga komisija pa se je le stežka odločala, kateri par (ne) bo nadaljeval s plesom. Na koncu so si bili enotni, da je tokrat resnično zmagala najboljša dvojica in s tem je bilo jasno, da je bilo vsako predhodno namigovanje o »kuhinji« odveč.

Sledil je kviz, v katerem so bruci morali uganiti, kdo je skriti gost brucovanja. Tega organizatorjem na žalost ni uspelo skriti do konca, saj je gost prispel je v popisanem avtu. Kviz (»morda« tudi zaradi tega) ni bil pretežek in bruci so hitro ugotovili, da nam bo na odru kmalu zapela Alya. Ultra se je dokončno ogrela in številni Alyini oboževalci so navdušeno peli pod odrom, medtem ko so se bolj oddaljeni raje ukvarjali z nakupom srečk za bogat srečelov in z izkoriščanjem Happy Hour-ja za šankom. Gostja si je po nekaj zapetih hitih vzela odmor, ki smo ga zapolnili z dodatnimi pestrimi igricami za bruce. Zatem je spet nastopila Alya, ki je še pol ure zabavala občinstvo, in nekateri so bili zelo žalostni, ko je odšla. Spet drugi pa so komaj čakali zaprisego, s katero so bruci postali pravi študentje Fakultete za farmacijo. Odlični ste bili! Uradni program se je tako uspešno končal in v ritmih DJ Peršeta smo se sproščeno zavrteli v neuradni del. Najbolj zagreti s(m)o ostali vse do petih zjutraj in ostali bi še, če nas lastnik in sicer prijazni (tako »cvetočih« in zabave željnih gostov verjetno še niso imeli) varnostniki ne bi spodili ven.

Brucovanje je tako popolnoma upravičilo pričakovanja vseh prisotnih, od dekana do brucev, ki so na brucovanju odlično sodelovali in ga naredili še boljšega in bolj posebnega. Se vidimo drugo leto!

Rok Gomezelj

BATAVIERENRACE 2010 Pa je uspel še en Bata tek na Nizozemskem. Naj najprej povem, kaj to sploh je. Batavierenrace je tek študentov, ki vsako leto poteka na Nizozemskem. Ekipa, sestavljena iz 25 tekačev, mora preteči 177 kilometrov iz Nijmegena do Enscheda.

V navadi je, da se farmacevti na Bata teku pridružimo ljubljanskim medicincem. Sicer je bilo število farmacevtov letos bolj malo, a je bilo doživetje kljub temu nepozabno.

Samo tekmovanje ekip je potekalo skoraj 18 ur in je bilo razdeljeno v 3 posamezne dele - nočni, jutranji ter popoldanski tek. Vsak član ekipe mora preteči svojo etapo in prekolesariti etapo svojega kolega in mu tako delati družbo, ga motivirati, preostali čas pa je namenjen logistiki tekačev – to je vožnja s kombiji po podeželju, ko imaš za navigacijo 2 Erasmus študentki iz Italije ter Bolgarije ter knjižico z napotki. Skratka, zelo zanimivo.

Po končanem teku so se vse ekipe (bilo jih je več kot 350) zbrale v študentskem naselju v Enschedu, kjer bila razglasitev najboljših in nato največji študentski žur v Holandiji, kakor ga Nizozemci sami poimenujejo.

Naj naštejem še nekaj stvari: tek in kolesarjenje po holandskem podeželju med travniki, pašniki s konji, luštnimi hiškami, mega žuranje, izlet v Amsterdam, spanje v telovadnici, bujenje s sireno …

Seveda Batavierenrace ni zgolj tek, je predvsem zabava in druženje, združeno s športom. Kot so rekli že stari Rimljani: Dulce et utile.

Sandra Pekošak

EPSA ANNUAL CONGRESS 2010, KRAKOW V tednu med 26. 4. in 2. 5. se je v Krakowu odvijal že 33. letni kongres EPSA in seveda je bila prisotna tudi slovenska delegacija, ki so jo sestavljali Katja, Jasna, Jurij, Maja, Matej, Damjana in Sandra.

Vsi skupaj smo preživeli nepozaben teden, poln dogodivščin in lepih trenutkov. Vsekakor smo lahko na lastni koži začutili „EPSA spirit“ in moto: »Bringing Students and Knowledge Together.«

Uradni delegati držav in izvršni odbor EPSE so imeli tudi sestanke, na katerih so sprejemali nove odločitve. Med najpomembnejšimi sta bili izvolitev nove strukture EPSE in izvolitev novega izvršnega odbora, katerega del je postal tudi Jurij Obreza, ki je novi Vice President of Mobility.

4. Žuri Naše 6-dnevno žuranje se je začelo z Welcome partyjem, kjer so nam kozarci zastonj piva lepo razvezali jezike in nas opogumili, da smo začeli spoznavati kolege iz drugih držav.

Naslednji večer smo odprli z dražbo, kjer smo Slovenci uspeli prodati moško in žensko Drug Dealer majico za skupno kar 150 €. Večer smo nadaljevali s tematskim večerom Black & White in Mini & Tie. Tako kot nobenega večera prej, tudi sredinega nismo preživeli v hotelu, ampak smo odšli na Posh žur, ki se je odvijal v prestižni krakovski diskoteki. Kljub temu da se je teden že prevesil v drugo polovico, nam še ni zmanjkalo energije. Na vrsti je bil namreč najboljši večer, eden in edini International Night, v okviru katerega je vsaka država postavila svojo stojnico, na katerih se je našlo vse mogoče, od dobrih nacionalnih prigrizkov do odličnih nacionalnih pijač, ki so jih ponujali dobrovoljni promotorji. Kot pika na i so prišli še nacionalni kostumi in nastopi, ki so le še potrdili, da je International Night v vsakem pogledu večer, ki ti za vedno ostane v spominu. Komaj smo se uspeli privaditi na pestro dogajanje na kongresu in že je bil tu zadnji večer in gala večerja, ki je bila organizirana v rudniku soli. Prava pustolovščina je bilo priti v lepi večerni obleki in visokih petkah v gala dvorano skoraj 300 metrov pod zemljo.

Tam se je kongres slovesno zaključil in čas je bil za slovo.

Kdaj lahko nadoknadite zamujeno?

Bi radi tudi vi doživeli zgoraj opisano in spoznali nekaj novih prijateljev iz drugih evropskih držav? Pridružite se EPSA teamu v oktobru na Finskem ali naslednje leto na kongresu v Lizboni.

Kaj vse se je dogajalo?

1. Symposium day V torek je bil na sporedu celodnevni simpozij. Prišli so strokovnjaki iz različnih evropskih držav in nam veliko povedali o patentih v farmaciji, generičnih zdravilih in ponarejenih zdravilih. Teme so predstavili na zanimiv in atraktiven način, potem pa je sledila še razprava.

2. Workshops & Trainings Po mojem okusu najbolj zanimiv izobraževalni del kongresa, saj delaš v skupinah in imaš tako priložnost spoznati in sodelovati z veliko različnimi ljudmi. Poleg tega pa se še izobražuješ o tem, kako voditi projekte, kako sodelovati pri skupinskem delu oziroma kako ga organizirati. Narediš tudi veliko vaj za svojo osebnostno rast, na nekaterih delavnicah se pogovarjaš o aktualnih problemih in tako lahko dobiš pregled nad situacijo v različnih državah.

Pri vodenju treningov smo sodelovali tudi Slovenci, saj sta Katja in Jurij izpeljala dva zelo uspešna treninga.

3.

General Assemblies (GA)

Sandra Hočevar

Farmacevtski piknik V sredo, 12. 5. 2010, smo imeli farmacevti piknik na žur-žar placu, nekje sredi industrijske cone v spodnjih Črnučah. Za čuda je bilo vreme kar lepo, čeprav je prej dva tedna neprestano deževalo. Mogoče samo zato, ker smo farmacevti tako kul. Seveda pa je bil, kot se za pravi piknik spodobi, glavni cilj, da se študenti čim več družimo in spoznavamo. V ta namen je bil organiziran turnir v odbojki in malem nogometu, kjer smo bili glavne zvezde ravno bruci. Kar dve ekipi za odbojko in dve ekipi za nogomet so sestavljali sami bruci, te ekipe pa so se potem tudi pomerile v finalu.

Junij 2010

21

Ko se je znočilo in se je turnir končal, se je zaključil športni del piknika in začelo se je bolj zabavno druženje in glasba. Še dobro, da v bližini žur placa nihče ne živi, tako da smo si lahko dali duška z zabavo na prostem. Hrane in pijače vsekakor ni manjkalo, za kar je poskrbelo študentsko društvo.

A vendar piknik ni bil samo za zabavo, bil je tudi informativen, saj si aktivni člani študentskega društva vedno radi vzamejo čas in mlajšim študentom ali neaktivnim članom razlagajo o vseh zanimivih dogodkih in projektih, v katere se lahko vključimo. Veliko je bilo govora tudi o letošnji EPSI na Poljskem, na kateri je letos sodelovalo kar nekaj študentov in ti so z veseljem pripovedovali o svojih dogodivščinah.

Pogovori in zabavno druženje so tekli dolgo v noč, še dobro, da smo imeli tople Drug Dealer puloverje iz letošnje kolekcije, ki so ravno prispeli, saj bi se sicer zlahka prehladili. Farmacevtski piknik je vsekakor uspel in upam, da nisem edina, ki komaj čaka naslednje tako druženje.

Helena Macut

Simpoziji ob 35. skupščini SFD Tako kot vsako leto se je tudi letos 20 študentov udeležilo simpozijev ob 35. skupščini Slovenskega farmacevtskega društva. Strokovno srečanje je potekalo od 13. do 15. maja 2010 v Portorožu. V četrtek smo poslušali zanimiva predavanja s področja duševnih motenj, ki so se navezovala predvsem na depresijo in anksioznost. Sledila je predstavitev glavnih zdravilnih učinkovin in interakcij med njimi, na koncu pa smo se seznanili še z vlogama kliničnega farmacevta in farmacevta v javni lekarni pri zdravljenju bolnika z duševnimi motnjami.

Zvečer je sledila še slavnostna podelitev društvenih priznanj – Minarikovega odličja in Minarikovih priznanj.

Tema petkovega simpozija so bile motnje hranjenja in debelost.

Za začetek smo opredelili družbeno ozadje debelosti, nato smo nadaljevali s pregledom učinkovin za zmanjševanje telesne mase. Seznanili smo se tudi z nefarmakološkimi pristopi pri zdravljenju motenj hranjenja in nadaljevali s kirurškimi posegi za zmanjševanje debelosti. Seveda pa smo se tudi tokrat posvetili vlogi lekarniškega farmacevta. Zvečer je sledil kviz, kjer smo tudi študenti zastopali barve Študentske sekcije.

V soboto je najprej potekala 35. skupščina Slovenskega farmacevtskega društva, kjer sva mnenje Študentske sekcije zastopali Saša Jošt in Petra Soršak. Na skupščini smo sprejeli poročilo o delu, poročilo o poslovanju in poročilo predsednika nadzornega odbora, potrdili smo spremembe Pravilnika o podeljevanju društvenih priznanj ter delovni in finančni načrt za leto 2010, nato je sledila razprava. Po koncu skupščine je sledil še zadnji simpozij, tokrat z naslovom Generično predpisovanje zdravil. V predavanjih so sledili zanimivi pogledi na generično predpisovanje zdravil s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, zdravnika družinske medicine, lekarniškega farmacevta in seveda s strani pacienta.

Petra Soršak

22

Junij 2010

FINALNO TEKMOVANJE IN ZAKLJUČEK PROJEKTA SVETOVANJE BOLNIKOM Še zadnjikrat v tem študijskem letu se je odvijalo tekmovanje v svetovanju bolnikom. Toda tokrat je bilo še posebej napeto, saj je šlo za finalno tekmovanje in prve tri so čakale prav posebne nagrade. Finalisti so se zato še bolj potrudili pri svetovanju – tokrat o tem, kako se spopasti z alergijskim rinitisom, o katerem nam je predaval mag. Renato Eržen, dr. med., v torek, 18. maja 2010, v predavalnici P2. Seveda so tekmovalci svetovali tudi o pravilni in smotrni rabi H1 antagonista, ki ga je po predavanju predstavila ga. Ana Lambergar, zaposlena pri Schering – Plough CE AG, in ki ga lahko uporabimo pri blaženju simptomov alergijskega rinitisa.

V finalno tekmovanje, ki je potekalo v sredo, 19. maja 2010, v lekarni Vič, se je iz prejšnjih predtekmovanj uvrstilo devet tekmovalcev: Bernarda BEVC, Meli BUMBAKOVIČ, Klemen HROVAT, Tanja HUDOBREZNIK, Samo JAKOVAC, Jana KOROŠEC, Nevenka LAPANJA, Barbara ŠPENDAL in Matej TROBEC. Izmed omenjene deveterice se jih je le sedem potegovalo za naslov najboljšega svetovalca letošnjega študijskega leta (in s tem tudi za lepo nagrado – udeležbo na letošnjem IPSF kongresu v Ljubljani), saj se dve finalistki tekmovanja nista mogli udeležiti zaradi bolezni oziroma študijskih obveznosti.

Finalisti so drug za drugim pogumno stopali pred tričlansko komisijo, ki so jo sestavljali Maja Petrovčič, mag. farm., kot predstavnica fakultete, Peter Demšar, mag. farm., iz lekarne Vič in Ana Lambergar iz Schering – Plough CE AG. Z vsakim novim tekmovalcem, ki se je pojavil za pultom in ugnal našega muhastega namišljenega bolnika Tomija, so člani komisije ugotavljali, da odločitev, kdo bo prvi, ne bo lahka. Vseeno pa so po tehtnem premisleku in posvetu soglasno izbrali prve tri.

Tako je iztekajoče se študijsko leto s svojim zaključkom predavanj in vaj prineslo tudi zaključek projekta Svetovanje bolnikom in z njim letošnje zmagovalce tega tekmovanja.

Prvo mesto si je »prisvetovala« Tanja HUDOBREZNIK, drugo mesto Bernarda BEVC, tretje pa Samo JAKOVAC. Vsem finalistom gre velika zahvala za udeležbo, pohvala za trud in čestitke za dobro uvrstitev!

Zahvala pa gre tudi vsem ostalim, ki ste se udeležili katerega izmed letošnjih predavanj ali tekmovanj, saj ste s tem pokazali, da ste vedoželjni in da sprejemate projekt Svetovanje bolnikom kot dodatno svojevrstno obliko izobraževanja. Naj se vas ta vedoželjnost trdno oklepa tudi v prihodnjem študijskem letu, da se kmalu spet vidimo na kakšnem predavanju ali tekmovanju!

Andreja Detiček

Sudoku 1 2 3 ..

Navodilo: Vstavi števila tako, da vsak kvadratek, vrstica in stolpec vsebuje natanko eno število od 1 do 9. Črtkane črte nakazujejo območje, kjer se število prav tako ne sme ponoviti. Števila v kotu kvadratkov prikazujejo vsoto teh območij.

Rešen sudoku pošlji na spatulasssfd@gmail.com. Prvega čaka nagrada.

Junij 2010

23

FFarmaskop Vid Prijatelj

Ognjena znamenja: oven, lev, strelec

Univerzum te je obdaroval z močno, ekstrovertno, moško naravo. Si zaprisežen borec za pravičnost s čutom za moralnost, darom direktnosti in poguma ter dobro zastavljenimi cilji v življenju. Ogenj v srcu in ogenj v glavi ter kmalu ogenj v mednožju – in to, kar peče, zagotovo ni strast. Čestitam, svoje prve nikoli ne pozabiš. V angleško govorečih državah imajo specifično ime zate – douchebag. V ZDA bi se gotovo prijavil na Jersey Shore. Tvoj ego je tvoje veselje, tvoj ego je tvoja moč … tvoj ego je v bistvu majhen. Ni čudno, da nosiš tri nogavice. Biti center pozornosti ti pri profesorjih zagotovo ne Zemeljska znamenja: bik, devica, kozorog bo dobro delo. Chill the f*** down. Literarno delo trenutnega Zemlja nakazuje na uglajeno obnašanje. Slediš socialnim normam obdobja: Tucker Max – I Hope They Serve Beer in Hell. ter si konformist, skoraj malo preveč. Užitek je pri tebi senzorične narave – okus, vonj, dotik. Lepoto vidiš v materialnih stvareh, gojiš spoštovanje do estetike, po naravi si trgovec. Kar koli te je že privedlo v poklic farmacevta, te je zavedlo. „Sponzoruše“ ter žigoli se šolajo v fitnesu in solariju ter ne kradejo kisika ostalim spoštovanja vrednih ljudem na fakultetah. Načeloma se poskušaš izogniti fizični konfrontaciji in se raje zatekaš k taktiki razširjanja govoric za hrbtom. Verjameš v karmo, saj se ne upaš postaviti zase. Kupi si že enkrat hrbtenico. Literarno delo trenutnega obdobja: Mark Ebner – Six Degrees of Paris Hilton.

Zračna znamenja: dvojčka, tehtnica, vodnar

Imaš neverjeten dar znanja. To ne pomeni večje inteligence, temveč sposobnost absorpcije in pomnjenja veliko več informacij kot ostali. Lingvistične veščine ti niso tuje, kar ti v kombinaciji s širokim znanjem omogoča vklop v kakršne koli pogovore. Tvoja moč je hkrati tudi tvoja šibkost – samokritičnost. Posledično se veliko lažje sprijazniš, da ljudje s teboj ravnajo še huje kot svinja z mehom – saj si namreč zaslužiš! S svojo osebnostjo si perfekten za korporativni svet – namazan jezik ter mazohizem te bosta pripeljala visoko. Škoda le, da te bo na koncu z vrha pahnil eden izmed ognjenih znamenj. Pa kaj, saj si boš najbrž zaslužil. Čeprav veš veliko, Vodna znamenja: rak, škorpijon, ribi o življenju v bistvu nimaš pojma.Literarno delo trenutnega Čustva – gonilna sila tvojega življenja, akoravno tega ne kažeš. obdobja: Aristotel – De Insomniis.

Navzven zadržana oseba, navznoter kompleksna osebnost.

Zavedaš se univerzalne moči čustev pri človeku, vendar tega ne zlorabljaš. V ljubezni greš na vse ali nič. Poseduješ redko intuitivno sposobnost prebiranja ljudi ter nevrolingvističnega programiranja.

V „fohu“ boš postal kemik – čustvovanje je tvoji duši pridalo kanček ustvarjalnosti in tvoje platno bodo molekule. V dobri volji boš poskusil ustvariti revolucionarno zdravilno učinkovino, ki se bo na koncu izkazala za navaden strup za podgane. Tvoje življenje bo žalostno, kratko, pomilovanja vredno. Literarno delo trenutnega obdobja: Kanye West – Thank You and You're Welcome.

24

Junij 2010