Spatula 57

Spatula GLASILOŠTUDENTSKESEKCIJESFD SEPTEMBER2012ŠT.57

Posvetlitev

koze

INTERVJU

João Silva Duarte

ALZHEIMERJEVA DEMENCA Bolezen sodobnega časa

POLJUDNOZNANSTVENO

Talidomid

www.farma-drustvo.si/spatula

POTOPIS

Dežela faraonov

LBM KOTIČEK

Kromosomske nepravilnosti

kazalo vsebine

Poljudnoznanstveno 4 Predstavljamo vam kronično progresivno neozdravljivo nevrodegenerativno bolezen, ki nosi ime po nemškem psihiatru in nevropatologu Aloisu Alzheimerju. Raziskujemo tudi eno izmed največjih farmacevtskih katastrof v zgodovini: talidomid – spojino s pomirjevalnimi učinki, odkrito v poznih 50. letih, ki je bila umaknjena s tržišča zaradi povzročitve deformacije ploda pri nosečnicah.

LBM kotiček

12

Z izrazom kromosomske nepravilnosti zajamemo vse nenormalnosti v številu in strukturi kromosomov, ki lahko med drugim povzročajo tudi motnje v duševnem razvoju. Opisujemo Downov sindrom, Turnerjev sindrom in Prader-Willijev sindrom.

Kozmetološki kotiček 15

UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG

Posvetlitev kože kot estetski poseg je praksa števil-

15 Spatula

nih žensk, pa tudi moških, po vsem svetu. Priljubljena je predvsem pri ženskah na Daljnem vzhodu, tradicija uporabe številnih rastlin v te namene na Kitajskem in Japonskem pa je zaslužna za aktualne znanstvene raziskave o uporabi rastlinskih ekstraktov za posvetlitev kože. Poleg želje po svetli polti in omilitvi znakov staranja je posvetlitev kože aktualna tudi iz zdravstvenega vidika.

Novičke

18

Intervju

20

Novice iz sveta farmacije.

João je nasmejan in ambiciozen Portugalec, ki ima pri svojih 25 letih osupljivejši življenjepis kot ga imajo mnogi tik pred upokojitvijo.

Medtem ko je bil aktiven tako v lokalnih kot tudi evropskih študentskih organizacijah, je tudi pridno delal svojo raziskovalno nalogo v laboratoriju in na fakulteti skrbel za prijetno glasbo. Tokrat pa si je vzel čas za Spatulo in svoje izkušnje ter prigode delil z nami preko Skypa.

Mednarodna scena

23

Erasmus

24

30

Prikupno francosko govoreče mestece (približno dvakrat večje od Ljubljane) na jugu Francije, v antičnem stilu, s populacijo okrog 250.000, ki pa v študijskem času naraste krepko čez 300.000, blizu morja, z milimi zimami in dolgimi vročimi poletji, s prilagojenim študentskim in obštudijskim življenjem, veliko tujimi študenti ... Naša študentka je bila na Erasmus izmenjavi v Montpellieru.

SEP

26

Student exchange program oz. program študentskih izmenjav. Pišemo, kako je bilo v Turčiji in Ameriki.

An expanded role of a pharmacist. We present an example where pharmacists can use their expertise in medication knowledge to enhance pharmaceutical care.

Potopis

30

Dogajalo se je

32

Ffarmaskop

38

Nagradna križanka

39

Potopis iz ene izmed največjih sil v Severni Afriki – Egipta, dežele faraonov, kraljestva piramid, dežele, v kateri se je ravno pred kratkim in na očeh svetovne javnosti zgodila revolucija.

Na Fakulteti za farmacijo poteka tudi veliko obštudijskih dogodkov. Preberite, kakšnih.

Horoskop po farmacevtsko.

24

Odgovorni urednik: Jani Jamnik pr.dsfs@gmail.com

Sandra Hočevar, Sara Vidovič, Sara Zavec, Shirley Yeung, Špela Račnik, Tamara Knific, Vid Prijatelj

September 2012 št. 57 http://www.farma-drustvo.si/spatula/

Uredniški odbor: Eva Keler, Eva Vardjan

Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh mateja@scribo.si

Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Ustvarjalci: Ana Preglav, Eva Keler,

Oblikovanje: Grega Trobec

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni

Naklada: 1000 izvodov

Grega Trobec, Irenej Jerič, Iva Hari, Jani Jamnik, Klemen Horvat, Luka Tehovnik, Maja Benčina, Maja Šerčić, Matea Polak, Matic Dolinar, Matjaž Hladnik, Meta Ćosić, Nina Franko,

trobec.grega@gmail.com

sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Glavni urednik: Matic Dolinar matic.dolinar@gmail.com

2 | september 2012

Tisk: Camera d. o. o. http://www.camera.si/

ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459)

prve vrstice

Uvodnik, ki to ni

V

ESTE, kaj je najtežji del pri izdelavi vsake Spatule? Na­ pisati uvodnik. Resno. Sam ne maram tistih »tipičnih« uvodnikov, ki se hvalijo, kako je publikacija, v kateri so bili objavljeni, dobra in še boljša kot prejšnja. Ne maram tudi tistih, ki povedo, kaj vse boste lahko v nadaljevanju prebrali, kako so naredili intervju s tem in tistim ter kakšno blazno zanimivo nagradno igro imajo na koncu. Dolgočasno. Ta pravi uvodnik ne sme biti sam sebi namen. Tisti, ki berete Sobotno prilogo ali včasih prelistate Polet, veste, o čem govorim. Pa še pri teh uglednih publikacijah se včasih – ampak res redko – zgodi, da je uvodnik tam samo zato, ker mora biti. Hej, ljudje se pač izčrpamo! Priznam, tudi jaz razmišljam že (pre)dolgo časa, kaj naj naškrebljam sem, da bo nate, nič hudega slutečega bralca, napravilo vtis. In ker tistega pravega navdiha ni od nikoder, sem se zopet zatekel k rimam.

Včasih se zgodi, da ni navdiha od nikoder.

Bojazen se pojavi, nekdo vendar mora prit na oder!

En zanimiv začetek mora bit, to je kristalno jasno.

“Spacat bo treba neki skupi!” si rečem glasno.

Eh, ne vem, o čem bi pisal, v čem je smisel ...

Domišljija danes dvomljivo dela, se utrne misel.

In pišem in brusim in pilim, sam se sebi smilim, jezim se nase, ni mi jasno, kaj tuki motovilim.

Enostavno bi moral vse skupi po »reglcih« nardit, mal se hvalit, mal modrovat, pa dobre šale ne spustit.

Občutek pravi pa mi pravi, da ma Nikolovski prav, ko pravi: “Če je vse samo ideja, povem ti, sam nebo je meja ...”

Matic Dolinar, glavni urednik

Poslovilni uvodnik

TUDI SAMA SEM KOT PREDSEDNICA DŠFS IN ŠS SFD PRIŠLA DO TRENUTKA, ko se moram dokončno posloviti od svojega »mini prestolčka«.

Leto je bilo pestro in zabavno, čas pa je, da svoje naloge predamo naprej, novemu izvršnemu odboru društva, ki bo zagotovo odlično skrbel za projekte in delovanje. Vsem, tako organizatorjem kot bralcem, želim, da se poleg zahtevnih študijev na Fakulteti za farmacijo vključujemo v čim več projektov, se udeležujemo izletov, izobraževanj, saj bomo tako zaužili polno skledo vitaminov in mineralov, potrebnih za normalno življenje .

Na tem mestu bi se še enkrat iskreno zahvalila vsem, ki ste celotnemu Drug Dealerju pomagali skozi »naše leto«, sode­ lovali, se udejstvovali in tako prispevali k prepoznavnosti in pomembnosti naših strok. Hvala!

Meta Ćosić, bivša predsednica DŠFS in ŠS SFD

Uvodne besede

ALI STE VEDELI, da Društvo študentov farmacije Slovenije praznuje že 15 let? In da jih Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva šteje že 35? Pohvalimo se lahko, da smo eno izmed najaktivnejših študentskih društev v Sloveniji, prepo­ znavni pa smo tudi v tujini; v Evropski zvezi študentov farmacije in Svetovni federaciji študentov farmacije sodimo med najugled­ nejše in cenjene članice. Na svoje dosežke smo seveda še kako ponosni, zato te pozivam – pridruži se, sodeluj, naj društvo raste s tabo in ti z njim!

Jesen bo pestra. Oktober je Mesec farmacevta. Naša želja je, da se vsak študent Fakultete za farmacijo, med njimi tudi ti, udeleži vsaj enega izmed kopice dogodkov, ki se nam obetajo. Ob po­ gledu na koledar pa brez pretiravanja lahko rečem, da to sploh ne bo težko! V začetku oktobra nas bodo obiskali naši kolegi, študenti farmacije iz Niša, konec oktobra pa bomo obisk vrnili.

Drugi teden oktobra bomo spoznavali zdravljenje raka na debe­

lem črevesju v okviru Zdravstvenega tima – skupnega projekta študentov farmacije, medicine in zdravstvenih ved – čakajo nas predavanja, delavnice in ogled kliničnih primerov v praksi. Ker se študenti Fakultete za farmacijo izpopolnjujemo na vseh področ­ jih, bomo razvijali tudi tako imenovane mehke veščine (soft skills), trenirali veščine komunikacije, dela v skupini in še kaj, v sklopu vikenda treningov mehkih veščin Farmavešča. Posvetili se bomo tudi prehrani in organizirali Zdrav zajtrk. Seveda pa ne gre brez Spoznavnega žura, na katerem enostavno ne smeš manjkati. In vse to samo v oktobru! V začetku novembra pa nas čaka jesenska skupščina Evropske zveze študentov farmacije v Bolgariji, nato pa sledi še tradicionalni motivacijski vikend. A si z nami?

Maja Šerčić, predsednica DŠFS in ŠS SFD september 2012 | 3

poljudnoznanstveno | farmacevtska katastrofa: talidomid MADANG.AJOU.AC.KR

FARMACEVTSKA KATASTROFA: TALIDOMID Eva Keler

T

ALIDOMID je zdravilna spojina s pomirjevalnimi učinki. Odkrit je bil v poznih 50. letih, vendar so ga izdajali le med letoma 1957 in 1961, nato je bil umaknjen zaradi povzročitve deformacije ploda pri nosečnicah. Danes je spet v uporabi (za zdravljenje nekaterih vrst raka, gobavosti), potekajo pa tudi številne raziskave zdravljenja drugih bolezni.

Talidomid je razvila nemška družba Grünenthal in je bil na prvi pogled idealno zdravilo proti jutranji slabosti. A le za nekaj časa, saj so se kmalu pokazali njegovi strahotni stranski učinki.

Patent je bil izdan leta 1954 v Nemčiji, nekaj let po 2. svetovni vojni, zato so ugibanja o testiranju talidomida na zapornikih v koncentracijskih taboriščih najbrž pravilna (da je bilo testiranje zdravil proti tifusu usodno za stotine ujetnikov, ni več skrivnost). Poleg tega so se tej nemški farmacevtski družbi po vojni pridružili tudi številni nacistični znanstveniki.

Talidomid je bil na začetku razglašen za »čudežno zdravilo«, ki je učinkovito pomirjevalo ter učinkuje pri prehladu, bolečinah, glavobolu in nespečnosti. Ugotovili so tudi, da je talidomid antiemetik, kar pomeni, da preprečuje jutranjo slabost – in tako je postal zelo priljubljeno zdravilo med nosečnicami.

Katastrofa

V poznih 50. in zgodnjih 4 | september 2012

60. letih se je v 46 državah rodilo več kot 10.000 otrok z deformiranimi udi – fokomelijo. Samo v Nemčiji se je z deformacijami rodilo vsaj 2.500 otrok, v Veliki Britaniji najmanj 2.000. Nemški pediater Lenz in avstralski zdravnik McBride sta prva pomislila na povezavo med talidomidom in deformiranimi novorojenčki, leta 1961 je teorijo dokončno potrdil Lenz. Še isto leto je bilo zdravilo umaknjeno.

Zanimivo je, da FDA (Food and Drug Administration) v ZDA talidomida ni nikoli potrdila, zahtevane so bile dodatne preiskave. Izdajanje zdravila nikoli ni bilo odobreno, kljub temu pa so bili v teku klinični testi, pri katerih je že bilo uporabljenih na milijone tablet s talidomidom. Tako se kljub prepovedi talidomida katastrofi niso izognili niti v ZDA.

Zakaj?

V petdesetih letih so znanstveniki verjeli, da zdravilo, ki ga vzame nosečnica, ne more prečkati placente in tako škodovati plodu. Teste so izvajali samo na živalih, niso pa opravljali testov vpliva učinkovine med nosečnostjo.

recemno zmes in v serumu zaznamo obe enantiomerni obliki.

Mehanizem teratogenega delovanja talidomida je pri raziskovalcih povzročil veliko zanimanja, napisanih je bilo več kot 2000 raziskovalnih nalog, predlaganih je bilo 16 različnih mehanizmov. Glede na teoretično sintezo je bil leta 2000 predlagan naslednji mehanizem, ki je leta 2009 dobil veliko podporo: Talidomid se sam od sebe vstavi v DNK – med gvanin-citozin bogate regije. Zaradi glutarimida2 v strukturi se S-talidomid lepo prilega na purinska mesta v velikem žlebu DNK. Tovrstno vriva-

Mehanizem

Talidomid tvori recemno zmes, R in S konfiguraciji sta v razmerju 1 : 1. R enantiomer deluje proti jutranji slabosti, medtem ko je S enantiomer teratogen1. Problem je, ker se tudi v primeru aplikacije samega (R) enantiomera ta in vivo pretovori v

nje ima vpliv na promotorske regije genov, ki kontrolirajo razvoj udov, ušes in oči – na IGF-I in FGF-2. Ta dva faktorja običajno aktivirata nastanek integrina, ki

skrbi za povezavo med celico in preostalim tkivom. Integrin (pa tudi IGF-I in FGF2) stimulira angiogenezo3 in razvoj okončin. Z inhibicijo opisanih dogodkov talidomid onemogoča normalen razvoj okončin. Če poenostavimo, talidomid onemogoča rast novih žil, s tem pa razvoj udov.

Znanstveniki menijo, da talidomid veže tudi protein cereblon, ki skupaj z drugimi proteini povzroči povišanje rastnega faktorja. Rastni faktor je pomemben pri rasti udov embrija. Z vezavo cereblona na talidomid je torej rast udov otežena.

Talidomid danes

Danes se talidomid uporab­ lja predvsem za zdravljenje rakavih bolezni, potekajo pa tudi številne raziskave o zdravljenju drugih bolezni.

V terapiji se uporabljajo predvsem analogi talidomida. Najbolj uporabljan je lenalidomid (Revlimid). Drug derivat, pomalidomid, je v fazi kliničnega testiranja.

Zdravljenje s talidomidom in derivati je danes strogo

Leprozni nodozni eritem – ENL4

Leta 1964 je jeruzalemski zdravnik s talidomidom zdravil bolnika z že kritičnim stadijem leproznega nodoznega eritema (erythe­ ma nodosum leprosum – ENL), da bi omilil njegove bolečine. Rezultat zdravljenja je bil nepričakovan, saj je pacient lahko čez nekaj dni že sam vstal iz postelje.

Slovarček Teratogenost: snovi, ki so teratogene, povzročijo deformacije ploda.

2 Glutarimid: 3 Angiogeneza: rast novih krvnih žil.

4 ENL: vnetne komplikacije pri leprozi (gobavosti), ki se kažejo kot boleče lezije po rokah, obrazu in nogah.

5 TNF-α: spada med citokine, ki so vpleteni v stimulacijo akutnih vnetij. V majhnih koncentracijah aktivira makrofage in druge celice imunskega odziva (limfocite, NK celice), v velikih koncentracijah pa deluje pirogeno in povzroča septični šok.

6 MULTIPLI MIELOM: sopomenka je plazmocitom; pojavlja se lahko v več oblikah. Bolezen najprej prizadene kosti, kljub temu pa spada v hematološko skupino rakavih bolezni (krvni rak).

7 INTERLEVKINI: izločajo jih makrofagi in so pomembni pri komunikaciji levkocitov z drugimi celicami imunskega odziva.

8 BEHCETOVA BOLEZEN: sodi v skupino revmatskih obolenj in je kronična bolezen, ki lahko prizadene kožo in sluznice, sklepe, ožilje, živčevje in prebavila. Povzroči 1

razjede in vnetja.

9 CHRONOVA BOLEZEN: kronična vnetna črevesna bolezen, ki povzroča konstantno ponavljajoče se trebušne krče in diarejo.

To odkritje je vodilo v raziskave talidomida kot zdravila proti gobavosti.

Leta 1991 je ameriška znanstvenica Kaplanova odkrila mehanizem delovanja talidomida v primeru zdrav­ ljenja gobavosti. Talidomid inhibira tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (TNF-α)5. Kaplanova je tudi verjela, da bi talidomid lahko uporabljali za zdravljenje aidsa, a so nadaljnje klinične raziskave pokazale, da to ni mogoče.

Z dokazanim mehanizmom je FDA leta 1998 odobrila zdravilo talidomid za zdravljenje leproznega nodoznega eritema.

CID.OXFORDJOURNALS.ORG

nadzorovano, prav tako je njihova distribucija omejena. Lekarne morajo voditi register vseh pacientov, zdravljenih s talidomidom, in jih podrobno seznaniti z neželenimi stranskimi učinki.

WWW.GFMER.CH

poljudnoznanstveno | farmacevtska katastrofa: talidomid

Multipli mielom6

Kot je bilo že omenjeno, je talidomid inhibitor angiogeneze. To lastnost izrabljamo tudi pri zdravljenju rakavih obolenj s to učinkovino.

Učinkovit je predvsem pri zdravljenju multiplega mieloma in je v kombinaciji z deksametazonom zlati standard v zdravljenju tovrstne rakave bolezni.

Talidomid inhibira nastajanje interlevkina, ki je rastni faktor za proliferacijo mielomskih celic. Poleg tega aktivira apoptozo preko kas­paz, kar vodi celice v smrt. Na mitohondrijski ravni talidomid vpliva na cito­ krom c, kar tudi povzroči apoptozo. Aktivirajo se tudi T-celice, ki povzročijo nastajanje interlevkinov7, ti pa vplivajo na funkcijo NK celic in z njihovo aktivnostjo povezano citotoksičnost.

Druge bolezni

S talidomidom že zdravimo še številne druge bolezni, v večini primerov gre za avtoimunske in kronične bolezni. Vendar pa pri dolgotrajnejšem zdravljenju s talidomidom lahko pride do perifernega nevritisa – vnetja perifernih živcev.

Pri resnih infekcijah, kot sta sepsa in tuberkuloza, narastejo TNF-α. Talidomid

ima glede na ta mehanizem potencial kot protivnetno zdravilo (se že izrablja v primeru gobavosti).

Aktinični prurigo je kronična avtoimunska bolezen, ki se kaže s srbečo kožo.

Bolezen je posledica abnormalnih reakcij s sončno svetlobo in jo v nekaterih primerih zdravimo s talidomidom.

Talidomid se uporablja tudi pri zdravljenju otroške kronične bulozne dermatoze (chronic bullous derma­ tosis of childhood – CBDC).

Tudi v tem primeru gre za avtoimunsko bolezen, ki se kaže z nastajanjem mehurjev po celem telesu.

Bolniki z aidsom so zelo dovzetni za bolezni, nekatere od teh bolezni pa lahko zdravimo s talidomidom.

Ena izmed njih je Kaposijev sarkom – tumor, ki ga pov-

zroča humani herpesvirus ob prisotnosti drugih dejavnikov. S talidomidom zdravimo tudi aftne lezije v ustih in žrelu bolnikov z aidsom in jim tako omogočimo lažje požiranje.

Raziskave

Očitno je talidomid kljub katastrofi v 50. letih precej perspektivna učinkovina, predvsem v primeru zdrav­ ljenja rakavih obolenj. Zato potekajo številne raziskave zdravljenja raka na prostati, glioblastoma, limfoma, Behcetove bolezni8, Chronove bolezni9 in drugih obolenj. ■ Viri: - http://en.wikipedia.org/wiki/Thali­ domide - http://medpharm.blogspot.com/ search?q=thalidomide - http://www.sciencemuseum.org. uk/broughttolife/themes/controversi­ es/thalidomide.aspx

september 2012 | 5

poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca

ALZHEIMERJEVA DEMENCA

– BOLEZEN SODOBNEGA ČASA

Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence. Statistika pravi, da je leta 2006 s to boleznijo živelo 26,6 milijona ljudi, različne ocene pa kažejo, da naj bi se število do leta 2050 povečalo še za vsaj enkrat toliko. Bolezen nosi ime po nemškem psihiatru in nevropatologu Aloisu Alzheimerju, ki je leta 1907 z mikroskopskim opazovan­ jem v možganih 51-letne bolnice, ki je trpela za dolgoletno napredujočo demenco, odkril za bolezen značilne spremembe, ki jih danes imenujemo amiloidni plaki in nevrofibrilarne pentlje, na njih pa temelji potrditev diagnoze te bolezni.

vključno z izgubo kratkoročnega spomina. Aprila leta 1906, po smrti Detrove, je dal Alzheimer prepeljati njene možgane in svoje zapiske v München, kjer je delal v laboratoriju prijatelja Kraepelina. Skupaj s še dvema italijanskima zdravnikoma je uporabil Nisslovo tehniko barvanja, s katero so odkrili amiloidne plake in nevrofibrilarne pentlje.

Rezultati so bili predstavljeni 3. 11. 1906, to pa je bilo prvič, da so bili predstavljeni klinični simptomi skupaj s samo patologijo bolezni, poimenovane presenilna demenca, ki pa jo je Kraepelin kasneje preimenoval v Alzheimerjevo bolezen.

Luka Tehovnik

Utemeljitelj bolezni, njegovo življenje in delo

Aloysius »Alois« Alzheimer, po katerem se bolezen danes tudi imenuje, se je rodil 14. junija leta 1864 v mestu Markbreit v takratni kraljevini Bavarski. Šolal se je na fakultetah v Aschaffenburgu, Tübingenu, Berlinu in Würzburgu, diplomo iz medicine pa si je pridobil na univerzi v Würzburgu leta 1887. Leto kasneje se je zaposlil v mestu Frankfurt am Main v tamkajšnji psihiatrični bolnišnici, znani pod imenom Städtische Anstalt für Irre und Epileptische (psihiatrična bolnišnica za ljudi s psihičnimi boleznimi in epilepsijo).

Ravno takrat je tam pričel z delom tudi Alzheimerjev znanec, nevrolog Franz Nis6 | september 2012

sl, ki je imel nanj velik vpliv, saj je Alzheimer pri svojem kasnejšem delu o patologiji možganov uporabljal Nisslovo metodo barvanja histoloških preparatov, ki temelji na naboru različnih barvil (anilin, tionin, krezil vijolično). Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Zeitschrift für die gesamte Ne­ urologie und Psychiatrie, v kateri je tudi objavljal. Za časa svojega življenja pa ni nikoli napisal knjige, katere avtor bi bil v celoti sam.

Leta 1901 je dr. Alzheimer opazoval pacientko gospo Auguste Deter v psihiatrični bolnišnici, kjer je deloval; kasneje se je z njo veliko ukvarjal, lahko bi celo rekli, da je z njo postal obseden.

Gospa je imela namreč čudne vedenjske simptome,

Alois Alzheimer

Pred leti so po srečnem naključju v Münchnu odkrili originalne preparate za mikroskopiranje, s pomočjo katerih je Alzheimer bolezen tudi opisal.

V tistem času je bila Nemčija vodilna na področju znanosti, posebno na področju psihiatrije, Kraepelinovo poimenovanje bolezni po Alzheimerju pa je doktorja naredilo slavnega in poznanega, saj je Kraepelin bolezen opisal v učbeniku.

Od leta 1911 so evropski zdravniki opis bolezni s pridom uporabljali tudi za diagnosticiranje bolnikov v Združenih državah Amerike.

V sredini decembra leta

poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca mer. Postavil ji je niz vprašanj, kasneje pa jo je povprašal, če se spomni, o čem sta se pogovarjala. Ena izmed nalog je bila tudi ta, naj Auguste napiše svoje ime; trudila se je in trudila, a nikakor ni šlo. Kasneje jo je Alzheimer za nekaj časa poskusno zaprl v izolirano sobo. Ko jo je izpustil, je gospa kričala: »Ne režem se in se tudi ne bom!« Po več letih je njena bolezen napredovala do te meje, da se ni več zavedala same sebe, sposobna ni bila izgovoriti niti enega stavka, le momljala je predse. Umrla je 8. 4. 1906 v bolnišnici v Frankfurtu.

Povzetek pogovora z bolnico Auguste Deter

Primer testa za Alzheimerjevega bolnika – zgornja vrstica prikazuje zdravega, spodnji dve obolelega človeka

1915 je dr. Alzheimer nenadoma zbolel, najverjetneje zaradi infekcije s streptokoki, ko je z vlakom potoval na svoje novo delovno mesto profesorja psihiatrije na univerzi v mestu Breslau (sedaj Wrocław) na območju današnje Poljske. Tu je kasneje tudi umrl, star 51 let, zaradi srčne odpovedi.

Prva diagnoza bolezni

Kot že omenjeno, je bila gospa Auguste Deter prvi primer osebe, diagnosticirane z Alzheimerjevo boleznijo. Dr. Alzheimer se je temu primeru posvečal od leta 1901 pa vse do 1906, do smrti bolnice, torej polnih 5 let. Zanimivo je, da se je Alzheimer s primeri, kot je bil ta, srečal že prej, a so bili bolniki stari okoli 70 let, Auguste pa je bila precej mlajša od njih; to je bil tudi eden izmed razlogov, da je

pri njem vzbudila tolikšno zanimanje.

Auguste Deter se je rodila maja leta 1850 v kraju Kassel v Nemčiji, poročena je bila s Karlom Detrom, s katerim je imela eno hčer. Gospa je živela normalno življenje vse do konca 90. let 19. stoletja, ko so se ji nenadoma pričeli kazati simptomi demence, kot na primer izguba spomina in halucinacije, imela je tudi težave s spanjem, sredi noči je kričala brez razloga. Njen mož tega ni mogel dolgo prenašati, eden izmed razlogov, da jo je bil prisiljen prepustiti v institucionalno varstvo bolnišnice za duševno bolne in epileptike v Frankfurtu, pa je bil tudi ta, da je delal kot železničar, skrb za duševno bolno ženo pa mu je to žal preprečevala.

25. 11. 1901 je Auguste pregledal dr. Alois Alzhei-

Doktorji Maurer, Volk in Gerbaldo so leta 1996 v Münchnu odkrili Alzheimerjeva poročila o pregledu gospe Deter. Iz rokopisov je razvidno, da je Alzheimer bolnico proučeval in spraševal na podoben način, kot to počno zdravniki danes.

Sledi niz vprašanj, ki jih je Alzheimer postavil na eni izmed seans in pacientkini odgovori nanje: »Kako vam je ime?« - »Augu­ ste.« »Priimek?« - »Auguste.« »Kako je ime vašemu možu?« - Po krajšem premoru odgovo­ ri: »Mislim da ... Auguste.« »Vaš mož?« - »Aha!« »Koliko ste stari?« - »51.« »Kje živite?« - »O, pa saj ste že bili pri nas.« »Ste poročeni?« - »Oh, kako sem zmedena.« »Kje se zdaj nahajate?« - »Tu in povsod, tu in zdaj, ne smete slabo misliti o meni.« »Kje ste sedaj, trenutno?« »Tu, kjer bom živela.« »Kje je vaša postelja?« - »Kje pa bi morala biti?« Okoli poldneva je pacientka jedla svinjino in cvetačo. »Kaj jeste?« - »Špinačo.« (Čeprav gospa žveči meso.) »Kaj je to, kar zdaj jeste?« -

Auguste Deter, prva bolnica diagnosticirana z Alzheimerjevo boleznijo

»Najprej sem jedla krompir, nato pa še hren.« »Napišite število 5.« - Ona napiše: »Ženska.« »Napišite število 8.« - Napi­ še »Auguste« in medtem ko piše, pravi: »Imam občutek, da sem popolnoma izgublje­ na.« Alzheimer je v svojem poročilu še dodal, da gospa ni imela nikakršnega občutka za čas in prostor. Gospa se je komaj spomnila podrobnosti iz svojega življenja, odgovarjala je nepovezano, njeni odgovori pogosto niso imeli povezave z vprašanji.

Dodaja še, da se je njeno razpoloženje hitro spremin­ jalo (strah, nezaupljivost, odsotnost). Auguste se je na Alzheimerjeva vprašanja pogosto odzivala z »O moj bog!« in »Čisto sem izgub­ ljena.« Tako je bilo videti, da se je gospa zavedala svoje nemoči oziroma svojega stanja. Alzheimer je kas­neje njeno stanje poimenoval »bolezen pozabljivosti«.

Kaj je demenca

Demenca je pridobljena motnja višjih spoznavnih (kognitivnih) funkcij možganov, ki bolnika ovira pri vsakodnevnih aktivnostih, najočitnejši znak pa je izguba spomina. Prizadene približno 10 % starostnikov po 70. letu starosti oziroma 10–20 % starostnikov, starejših od 85 let. Demenco spremljajo tudi motnje drugih spoznavnih funkcij, kot so prepoznavanje, pozornost, razuseptember 2012 | 7

poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca

Možgani zdravega človeka na levi in Alzheimerjevega bolnika na desni mevanje jezika in govorno izražanje, vidnoprostorske sposobnosti itd. Kognitivnim motnjam se pogosto pridružijo še nevro­psihiatrični simptomi (depresija, halucinacije, blodnje, prekomerna vzburjenost, nespečnost) ter izguba sposobnosti za samostojno življenje. Tako z napredovanjem bolezni bolnik postaja vse manj samo­stojen in potrebuje dodatno nego. Teža simp­ tomov demence je od­ visna od obsega nevro­ degenerativnih sprememb v možganih, od prizadetosti možganskih predelov pa je odvisno, kateri simp­tomi bodo v ospredju. Zato nekatere demence lahko potekajo tudi brez motenj spomina.

Demenco lahko povzroči več kot sto razli­čnih bolezni, najpogostejši vzrok pa je Alzheimerjeva bolezen, ki je vzrok za skoraj 60 % vseh demenc. Dokaj pogosta je tudi demenca zaradi bolezni možgan­skega žilja, redko pa jo povzročajo hormonske motnje, tumorji ali okužbe.

Značilnosti bolezni

Bolezen najprej prizadene kratkoročni spomin oziroma spomin za dogodke iz 8 | september 2012

nedavne preteklosti, medtem ko je spomin za oddaljene dogodke bolj ali manj neprizadet. Pri napredovali bolezni se pojavijo še težave z govorom, prepoznavanjem oseb (tako bolniki v neki fazi bolezni svojcev preprosto ne prepoznajo več), pojavijo se težave z ročnimi spretnostmi, prostorsko orientacijo, v pozni fazi pa se pojavijo še osebnostne spremembe, halucinacije in blodnje. Bolnik v takem stanju postaja vedno manj samostojen, praktično ni več zmožen skrbeti sam zase, zato potrebuje dodat­ no nego.

Bolezen se prične počasi, neopazno in postopno ter enakomerno napreduje.

Eden izmed prvih opaznejših simptomov je izguba kratkoročnega spomina; bolnik se spomni stvari iz daljne preteklosti, spomni se na primer datuma svojega rojstva ali kakšnih pomembnejših dogodkov, ni pa nujno, da se bo spomnil pogovora pred petimi minutami ali kaj je jedel pol ure nazaj.

Težave se z napredovanjem bolezni le še stopnjujejo. Bolniki pričnejo pozabljati imena sorodnikov,

prijateljev in ostale enostavne in osnovne stvari.

Ne spomnijo se, kako so prišli do nekega mesta, zato je možnost, da se izgubijo, več­ja. Pozabljajo tudi, kam pospravijo določene stvari in ker stvari kasneje ne najdejo, postanejo vznemirjeni in sumničavi, okolico pa pogosto obtožujejo kraje. Zaradi upada spominske funkcije se stopnjuje občutek obupanosti in manj­vrednosti, bolniki ne morejo slediti daljšim in komp­leksnejšim po­ govorom, med govorjenjem izpuščajo besede. Močno je prizadeta tudi samo­stojnost, saj bolniki niso zmožni urejati svojih stvari (finance, potovanja), zato potre­ bujejo vedno več nadzora in spodbude pri opravljanju aktivnosti, ki so jih sicer pred boleznijo z veseljem opravljali. Ob­čutek za stvari, ki se jih lahko stori ali ne, popusti, bolniki lahko kaj hitro izdajo zaupne stvari, njihovo razpoloženje pa je zelo spremenljivo, lahko se hitro razjezijo, raz­žalostijo, a naslednji trenutek bodo umirjeni, kot da se sploh nič ne bi zgodilo.

Pomembno dejstvo je, da bolezen ne prizadene le bolnikov samih, pač pa tudi njihovo okolico. Kot že omenjeno, bolniki ne prepozna-

jo svojih sorodnikov in najbližjih, lahko se zgodi, da ne prepoznajo niti svojega odseva v ogledalu. Ker je njihov spomin močno prizadet in ker se praktično ničesar več ne spomnijo, je stalen nadzor nujen, saj lahko bolniki na primer nenamerno pustijo prižgan plin, spijejo ali pojejo kako stvar, ki je sicer strupena, misleč, da je užitna, ali pa storijo kako drugo nevarno stvar. Vse to predstavlja ogromno breme za sorodnike in ostale, ki za bolnike skrbijo, zato so primorani osebo nasta­niti v ustanovo, kjer lahko zanjo ustrezno poskrbijo (npr. dom starejših).

Mehanizem nastanka

Pri vsaki bolezni nas seveda zanima mehanizem, kako je do nje pravzaprav sploh prišlo. Dognanih je mnogo stvari, a mehanizem točnega nastanka še vedno ni poznan, prav tako ne sam vzrok. Kot pri vsaki stvari v našem organizmu, je tudi tu mehanizem kompleksen in se v podrobnosti ne bomo spuščali, izpostavili bomo le nekaj pomembnejših stvari.

Etiologija nekaterih redkih familiarnih oblik Alzheimerjeve bolezni, ki so pomembne za preučevanje genetskih mehanizmov, povezanih z nastankom, je

poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca znana. Poznane so tri familiarne oblike z nastopom v zgodnji življenjski dobi, ki se dedujejo avtosomno dominantno, preko t. i. determinističnih genov na kromosomih 21, 14 in 1. Gre za mutacije gena za amiloidni prekurzorski protein (APP) na kromosomu 21, gena za beljakovino presenilin-1 (kromosom 14) in gena za presenilin-2 (kromosom 1).

V kasnejši življenjski dobi se pojavljajo tako familiarne, kakor tudi sporadične oblike (redko pojavljajoče se oblike) bolezni. Za familiarne oblike z nastopom v kasnejši življenjski dobi ni prisotnega značilnega dedovanja, pač pa obstajajo t. i. geni za nevarnostne dejavnike (npr. E4 alel gena za apolipoprotein E na kromosomu 19). Tveganje za nastanek je pri diabetikih tipa 2 trikrat večje kot pri ostali populaciji. Preučevali so še druge potencialne genetske in okoljske dejavnike tveganja, na primer vpliv poškodb glave, presežka aluminijevih ionov v pitni vodi, vnetno-imunsko hipotezo, razloge za večjo nagnjenost ženskega spola, vpliv stopnje, rase in virus­ nih infekcij, vendar ostaja etiologija sporadičnih oblik kljub številnim raziskavam še vedno nejasna.

Etiopatogenezo bolezni

so poskušali razložiti z mutacijami gena za APP ali za preseniline, s polimorfizmom apolipoproteina E, s patološko presnovo lipidov v možganih, z vnetno reakcijo v bližini amiloidnih leh, z rezistenco receptorjev za rastne dejavnike, s povečanim oksidativnim stresom, z okvarjeno homeostazo kalcija in z drugimi dejavniki; kljub naporom še nimamo enotne hipoteze etiopatogeneze. Že nekaj časa potekajo razprave o tem, ali je pomembnejša amiloidogena presnova APP ali hiperfosforilacija tau proteina. Že dalj časa prevladuje hipoteza, da je pri patogenezi bolezni primarna motnja na ravni presnove APP. Tako je v nadaljevanju opisan preprost princip hipoteze amiloidne kaskade, ki etiopatogenezo razlaga z nastankom toksičnih frag­mentov proteolize APP. Amiloidna hipoteza trdi, da je glavni sprožitelj degeneracije nevronov akumulacija β amiloidnih proteinov. Tako nastali agregati so toksični, saj povzročijo motnje v homeostazi kalcijevih ionov in posledično inducirajo apoptozo oz. programirano celično smrt.

Znano je tudi, da se amiloidni proteini β kumulirajo v mitohondrijih v od bolezni prizadetih delih možganov,

Histološka slika, amiloidnih plakov v cerebralnem korteksu, barvana s srebrom

kar inhibira določene funkcije encimov in uporabo glukoze s strani nevronov.

Seveda je vse to zelo poenostavljeno, v ozadju pa so kompleksni mehanizmi, povezani s presnovo in povečanim nastajanjem APP ter interakcijami med proteini.

Tisti, ki že imate opravljen PAFI, veste, o čem govorim, tisti, ki ga še nimate, pa boste imeli možnost te procese podrobneje spoznati na predavanjih in pri samem študiju.

S slikanjem z magnetno resonanco ali pri obdukciji ugotovijo pri bolniku z Alzheimerjevo boleznijo atrofijo možganskih vijug in zvečanje stranskih ventriklov. Atrofija nastopi primarno v asociacijskih predelih možganske skorje v frontalnem, temporalnem in parietalnem režnju. Pojavu amiloidnih leh in odmiranju nevronov v možganski skorji sledi pojavljanje nevrofibrilarnih pentelj v nevronih pomembnih nevrotransmiterskih sistemov, ki v primarno prizadeta področja možganske skorje projicirajo iz bazalnega Meynertovega jedra (holinergični sistem), sinjega jedra v ponsu (noradrenergični sistem) ter iz jeder rafe mezencefalona (serotoninergični sistem). Domnevajo, da gre za retrogradno degeneracijo omenjenih nevrotransmitorskih sistemov, ki jo povzročijo patološki procesi v področju njihovih živčnih končičev v možganski skorji, hipokampusu in amigdaloidnih jedrih. Omenjeni nevrotransmitorski sistemi se v možganski skorji difuz­ no razvejijo. Ko propadejo, se v področjih, ki jih oživčujejo, zmanjša holinergični, noradrenergični in serotoninergični prenos. Najbolj so prizadete živčne celice, kjer je glavni živčni prenašalec acetilholin. Nevrodegenerativne spremembe in znižanje holinergičnega

prenosa v hipokampusu vodijo v motnje prehajanja kratkotrajnega spomina v trajni spomin. Dokončni vsesplošni upad spoznavnih funkcij pri napredovali bolezni je torej odsev obsež­ nih sprememb v možganski skorji, hipokampusu in v ascendentnih projekcijskih sistemih.

Kdo lahko zboli za boleznijo

Statistika kaže, da je v Sloveniji okoli 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, številka v svetovnem merilu pa naglo narašča, predvsem kot posledica staranja prebivalstva. Do sedaj naj bi bilo okoli 36 milijonov bolnikov. Ker še danes ni točno znano, kaj bolezen povzroča, tudi ni dovolj jasnih podatkov, zakaj nekateri za njo zbolijo in spet drugi ne.

Odločilen dejavnik je, kot že omenjeno, starost. Bolezen se pred 50. letom redko pojavi, večinoma pa prizadene ljudi, starejše od 65 let. V populaciji starejših od 65 let zboli približno od 5 do 10 % ljudi, v populaciji med 80 in 90 leti pa je incidenca že skoraj 15 %. Pomemben dejavnik je tudi dednost. Če je znano, da ima neka oseba med svojimi bližnjimi sorod­nika, ki trpi za to boleznijo, obstaja večja verjetnost, da za njo zboli tudi sama, ni pa to nujno, saj je še mnogo dejavnikov nepoznanih, zato je nemogoče z gotovostjo sklepati o tem, pri kom se bo bolezen pojavila in pri kom ne.

Preventiva

Pri preventivi bolezni zelo koristi, če možgane čim bolj koristimo, »treniramo«. Pri tem pomagajo razne miselne igre, kot so šah, sudoku, učenje novih jezikov, reševanje križank, socialni stiki s prijatelji in družinskimi člani. Vsi ti nefarmakološki ukrepi lahko upočasnijo napredovanje bolezni in omiseptember 2012 | 9

poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca lijo njen potek. Svetuje se tudi ukvarjanje s športom in plesom, ki zahteva učenje in pomnjenje novih korakov in gibov.

Zdravila za učinkovito preprečevanje Alzheimerjeve bolezni še ni. Preizkušalo se je cepivo, ki naj bi odstranjevalo beljakovinske skupke v možganih, a je bila raziskava predčasno prekinjena, saj je nekaj udeležencev po administraciji zdravila dobilo encefalitis, kar je bilo za njih usodno.

V možganih bolnikov je bilo velikokrat možno videti znake manjših možganskih

kapi. Svetuje se, da se v starosti zdravi oziroma preprečuje dejavnike tveganja za možgansko kap, saj ta dodatno poslabša kognitivne težave. Ti dejavniki tveganja so: povišan holesterol, zvišan krvni tlak, srčne aritmije, kajenje, sladkorna bolezen.

Zdravljenje bolezni

Bolezen sama ni ozdravljiva, z zdravili lajšamo le njene simptome in poskušamo upočasniti progresijo. Zdravljenje z zdravili je zelo pomembno, saj lajša posledice bolezni, izboljša mišljenje in spomin, tudi vedenjskih motenj je manj.

Zdravila izboljšajo tudi funkcioniranje bolnika, to pa pripomore k temu, da lahko bolnik dalj časa ostane v domačem okolju.

Uporabljajo se zdravila, ki delujejo na principu preprečevanja razgradnje nevrotransmiterja acetilholina, 10 | september 2012

saj tega močno primanjkuje v možganih bolnika, obolelega za to boleznijo. Razgradnjo preprečujemo z zavrtjem encima acetilholin­ esteraze, ki je odgovoren za razgradnjo acetilholina, na ta način pa zvečamo njegovo koncentracijo v živčnih celicah. Zdravila ne preprečijo in ne ustavijo bolezni, le omilijo simptome in upočasnijo napredovanje.

Zdravila v možganih bolnika dejansko vzpostavijo tako stanje, kakršno je bilo 6 mesecev preden je bolnik pričel s terapijo.

V uporabi so učinkovine z antiholinesterazno aktivno­stjo, te so done­pezil, rivastig­min, galantamin, ter učinkovina memantin, ki deluje kot nekompetitivni antagonist na NMDA receptorjih. Iskanje novih učinkovin za bolezen je zelo intenzivno. Trenutno je v tretji fazi kliničnih preizkušanj okoli 200 novih učinkovin, pričakovati pa je, da bodo kmalu odkrite učinkovine, ki bodo učinkoviteje upočas­nile napredovanje bolezni, mogoče jo bodo lahko celo preprečile.

Potencialna nova zdravila

Trenutno sta najbolj aktualni zdravili bapineuzumab (Pfizer in Johnson & Johnson) ter solanezumab (Lilly), obe pa sta humani monoklonski protitelesi. Rezultati bapineuzumaba niso ravno navdušujoči, saj učinkovina zaenkrat ni signifikantno izboljšala bolezenskega stanja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, za solanezumab pa bo farmacevtsko podjetje Eli Lilly kmalu naznanilo rezultate oprav­ ljenih študij.

Mehanizem učinkovin naj bi temeljil na principu vezave na β amiloidni protein, ki se nalaga v možganih bolnikov. Konkretno terapija z učinkovino bapineuzumab ni postregla s signifikantni-

mi izboljšanji v dveh velikih kliničnih študijah. Pri bolnikih, ki so prejeli učinkovino v obliki i. v. injekcije, je bilo opaziti pozitivne rezultate (odstranitev plakov), vendar se je pri 6 % ude­ležencev razvil aseptični meningitis, zaradi česar je bila študija nemudoma ustav­ljena. Pri pacientih, ki so prejemali najvišjo dozo, tj. 2 mg, je MRI pokazal nabiranje vode v možganskem tkivu (vazogeni edem), medtem ko pacienti, ki so prejemali doze med 0,5 in 1 mg, niso kazali nikakršnih stranskih učinkov.

Kasneje so se pojavila vprašanja o učinkovitosti takih zdravil za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo.

Kljub vsemu še vedno obstaja verjetnost, da bodo tako načrtovane učinkovine uporabne v profilaksi oziroma pri preprečevanju bolez­ni pri posameznikih, ki še ne kažejo kliničnih znakov bolezni. Novejši članki kažejo na to, da bi učinkovina bapineuzumab lahko bila učinkovita ravno pri bolnikih, ki simptomov še niso razvili. Znanstveniki domne­vajo, da je najbolje, če se učinko­vino testira mnogo prej v procesu nalaganja amiloidnih plakov v možganih, torej v času, ko bolezen še ni nare­dila veliko škode. Pfizer in J&J pa sta se odzvala, da še nimata namena testirati učinkovine na taki popu­laciji bolnikov. Podjetji bosta prav tako kmalu predstavili rezultate študij, iz katerih bo razvidno, ali je učinkovina zmanjšala koli­čino amiloidnih plakov in ostalih t. i. biomarkerjev, iz tega pa se bo lahko nadalje sklepalo, ali se lahko učinko­vino uporabi v zgodnejših študijah ali ne.

6. avgusta letos sta farmacevtski družbi Pfizer in J&J naznanili, da bosta prenehali z razvojem i. v. oblike zdravila z učinkovino bapi-

neuzumab. Testi so namreč pokazali, da učinkovina ni bila nič bolj učinkovita kot placebo v zadnji fazi pri dveh kliničnih testiranjih pri pacientih, ki so oboleli za blago do zmerno obliko Alzheimerjeve bolezni. Zaradi tako neuspelih kliničnih študij obstaja bojazen, da bodo podjetja, kot sta Pfizer in J&J, prenehala s testiranji na dolgi rok zaradi pri tem porabljenih milijard dolarjev.

Eli Lilly and Company je farmacevtsko podjetje iz Indianapolisa, ki veliko stavi na učinkovino solanezumab. Podjetje je namreč v vprašljivem položaju, vsaj kar se tiče njenih dveh najbolje prodajanih zdrav­ il Zyprexa (olanzapin) in Cymbalta (duloksetin), zaradi prihoda novih in cenejših generičnih zdravil.

Direktor podjetja je tako pred kratkim naznanil, da se mora podjetje usmeriti v razvoj inovativnih zdravil; sedaj je njihov največji up novo zdravilo za Alzheimerjevo bolezen, solanezumab, ki je trenutno v zadnji fazi

poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca

Spremembe v tau proteinu pripeljejo do dezintegracije mikrotubulov v možganskih celicah testiranja, ki je potrebno za pridobitev dovoljenja s strani FDA, da se lahko zdravilo prične tržiti.

Velik problem je namreč ta, da bo z junijem naslednje leto kar nekaj originalnim zdravilom potekla patentna zaščita, kar pomeni prihod novih in predvsem cenejših generičnih zdravil, s tem pa zmanjšanje dobička za Lilly.

To je eden izmed vzrokov, zakaj se podjetje usmerja v proces odkrivanja novih zdravil. Podjetje je samo sebe zavarovalo tako, da je potencialne investitorje obvestilo o tveganosti projekta solanezumab kot potencialnega novega zdravila za Alzheimerjevo bolezen, je pa razumljivo, da bi bilo zdravilo rešitev za probleme, s katerimi se podjetje sooča. Odličen razlog je ta, da trenutno še ni nobenega zdravila za to bolezen, če bi torej Lilly uspelo, bi to pomenilo, da bi bili prvi, ki bi iznašli učinkovito zdravilo, kar pomeni ogromen uspeh in lahko si samo mislimo, kaj

bi to pomenilo za podjetje.

Januarja leta 2011 je John Letter, direktor Lilly and Co., naznanil, da se je pri enem od pacientov razvilo začasno, a potencialno nevarno otekanje možganov.

Poskusi so slepi, zato še ni znano, ali je za pojav kriv placebo ali preizkušana učinkovina. Prav tako stanje pa je bilo problem tudi pri večjih odmerkih konkurenčnega zdravila bapineuzumaba. Če sedanji projekt propade, bo podjetje verjetno moralo začrtati nove tržne strategije za naslednje leto. Preboj na tem področ­ ju bi pomenil ogromen uspeh in čeprav podjetje trdi, da njegova prihodnost ne sloni na tem projektu, se zdi, da se potihoma računajo na njegovo uspešnost.

Kot že omenjeno, bodo rezultati kliničnih preizkušanj znani kmalu, do takrat pa so stvari še dokaj nejasne.

Nova dognanja

Skupina z medicinske fakultete Univerze v Washing-

tonu je preučevala posameznike, ki so imeli zaradi genetike večjo verjetnost, da obolijo za Alzheimerjevo boleznijo. Nedavno so v znanstveni reviji New England Journal of Medicine objavili, da se skriti znaki bolezni pojavijo tudi do 25 let pred pojavom kliničnih simptomov. Velja namreč prepričanje, da je možnost odkritja bolezni, preden se ta v celoti izrazi, izjemnega pomena za uspešno zdrav­ ljenje.

V študiji je sodelovalo 128 ljudi, ti pa so imeli 50 % verjetnost, da so podedovali eno od treh genskih mutacij, ki povzročajo Alzheimerjevo bolezen v zgodnjih letih, med 30. in 50. letom, mnogo bolj zgodaj kot druga oblika bolezni, ki se pojavi pri starejših ljudeh. Pri prostovoljcih so strokovnjaki preučili krvno sliko, ocenili njihove psihične sposobnosti, analizirali so cerebrospinalno tekočino ter slikali njihove možgane.

Preiskave so pokazale spremembe pri testih cerebrospinalne tekočine, ki jih je moč zaznati kar 25 let pred izbruhom bolezni.

Kar 10 let pred simptomi se pojavijo tudi spremembe pri načinu porabe glukoze v možganih, prav tako pa pride tudi do manjših težav s spominom. Pri ostalih družinskih članih, ki niso podedovali genskih mutacij, zgoraj naštetih stvari ni bilo moč opaziti. Taka raziskava osvetljuje ključne spremembe v možganih, ki se pričnejo dogajati desetletja pred izbruhom, to pa bi lahko imelo velik vpliv na samo diagnozo in terapijo v prihod­nosti.

Kdaj obiskati zdravnika

Če poznate kogarkoli, ki se sooča s težavami, opisanimi v tem članku, je obisk zdravnika zanj nujen, omembe vredne so tudi blage težave

s spominom. Zdravnik bo natančno ocenil, ali so težave bolezenske in za katero bolezen naj bi šlo. Po potrebi bo izvedel preiskave in pacienta povprašal o bolez­ nih, morebitnih operacijah, psihičnih težavah itd. Pri diagnozi motenj spomina se uporabljajo tudi različni psihološki testi, kot na primer test risanja ure, poimenovanje trenutne lokacije in datuma, preris kake oblike, pomnjenje treh besed, ki jih izreče zdravnik, zapis celot­ nega stavka itd.

Pomembno je ugotoviti vzrok težav; metode zdrav­ ljenja bolezni, ki povzročajo demenco, so namreč različne. Prav zgodnje odkritje bolezni, kot je Alzheimer­ jeva, pa je ključno za uspeš­ no zdravljenje, saj sedaj že vemo, da so zdravila najbolj učinkovita v začetni fazi in manj kasneje, ko se bolezen že polno izrazi. ■ Viri: - Maureen M. Dale, Dennis G. Haylett.

Pharmacology Condensed. Churchill Livingstone, 2009.

- Temelji patološke fiziologije. 2. iz­ daja. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, 2011.

- http://www.ibro.info/Pub/Pub_ Main_Display.asp?LC_Docs_ID=3445 - http://www.deutsche-alzheimer. de/index.php?id=106 - h t t p : / / a l z h e i m e r s . o r g . u k / site/scripts/documents_info. php?documentID=147 - http://www.healthnews.com/en/ news/Failed-Alzheimers-drug-may­ -get-second-chance-/1vlxEBHtzCUwe Qoiv94DHF/0/?a=comment - http://www.fiercebiotech.com/ press-releases/pfizer-announces-co­ -primary-clinical-endpoints-not-met­ -second-phase-3-bapin - http://w w w.reuters.com/ar ti­ cle/2012/08/07/us-pfizer-alzheimers­ -idUSBRE8751F120120807 - h t t p : / / s e e k i n g a l p h a . c o m / article/506781-eli-lilly-will-sink-if-so­ lanezumab-fails - http://www.lilly.com/Pages/home. aspx - http://www.dnevnik.si/novice/ zdravje/1042541531 - http://en.wikipedia.org/wiki/Alo­ is_Alzheimer - http://en.wikipedia.org/wiki/Augu­ ste_Deter - http://en.wik ipedia.org/wik i/ Franz_Nissl - http://en.wikipedia.org/wiki/Bapi­ neuzumab

september 2012 | 11

lbm kotiček | kromosomske nepravilnosti

KROMOSOMSKE NEPRAVILNOSTI “The doctor who discovered Down syndrome many years ago was Dr. John Langdon Down.

I really wish that his name was Dr. Up so that today, Down syndrome could be called “UP” syndrome instead. Then maybe people would begin with a better attitude towards us as they start to understand what we are all about and what we are really capable of do­ ing.’’

Annie Forts, ustanoviteljica The Annie Forts ‘’Up’’ Syndrome Fund Nina Franko

Z

IZRAZOM kromosomske nepravilnosti zajamemo vse nenormalnosti v številu in strukturi kromosomov. Teh nepravilnosti je veliko, na splošno pa jih delimo v dve skupini: • Numerične nepravilnosti: Kadar gre za izgubo ali pridobitev enega ali več kromosomov, govorimo o anevploidiji. Tako pri izgubi enega kromosoma iz kromosomskega para govorimo o monosomiji, v primeru treh kromosomov namesto dveh v paru pa gre za trisomijo. Poznamo tudi nulsomijo in tetrasomijo.

Normalno se kromosomi pojavljajo v parih in jih imamo tako 46. Pravimo, da gre za diploidijo. Če se namesto v parih pojavljajo v trojčkih, kromosomska garnitura sestoji iz 69 kromosomov in govorimo o triploidiji. Ta je pogosto vzrok spontanega splava, nastane pa zaradi oploditve jajčeca z diploidnim 12 | september 2012

spermijem ali zaradi oploditve enega jajčeca z dvema spermijema hkrati.

• Druga skupina kromosomskih nepravilnosti so strukturne nepravilnosti.

Pri njih gre za prelom kromosomov, ki mu sledi ponovno zlepljenje v prenovljeni konfiguraciji. Strukturne nepravilnosti delimo na uravnotežene in neuravnotežene spremembe. Pri uravnoteženih nepravilnostih je komplement kromosomov enak brez izgube ali pridobitve dednega materiala. Te spremembe so načeloma neškod­ ljive, razen če je prišlo zaradi zloma do poškodbe funkcionalnega gena.

Pri takih posameznikih obstaja večje tveganje, da bodo imeli njihovi potomci neuravnotežene strukturne spremembe, ki pa so vzrok za resne klinične posledice. Pri strukturnih spremembah gre lahko za dele-

cijo ali duplikacijo dela kromosoma, translokacijo dela kromosoma v drug kromosom, inverzijo itd.5

DOWNOV SINDROM

Downov sindrom ali trisomija 21 spada med numerične kromosomske nepravilnosti, gre za anevploidijo. Incidenca je približno 1 : 700 rojstev. Določimo ga ob rojstvu ali pa že s prenatalnim testiranjem, saj je najpogostejši vzrok duševne zaostalosti. Dan Downovega sindroma obeležujemo 21. marca.

Citogenetika

95 % bolnikov z Downovim sindromom ima tri proste kopije kromosoma 21, pri okoli 5 % pa je ena kopija translocirana k drugemu akrocentričnemu kromosomu, običajno h kromosomu 14 ali 21. V 2–4 % proste trisomije 21 se pojavi mozaicizem med trisomičnimi in normalnimi celičnimi linijami. 1

Prosta trisomija 21

Napake v mejozi vodijo do pojava trisomije 21 in so večinoma posledica napak v materinih celicah (oocitih), le okoli 5 odstotkov jih je posledica napak v spermatogenezi. Do trisomije 21 lahko pride zaradi napake v ločevanju enega izmed obeh parov homolognih kromosomov materne mejoze I ali napake v ločevanju sestrskih kromatid materne mejoze II. Nepravilnemu razdeljevanju kromosomov pravimo non-disjunction.

Na pojav Downovega sindroma ima vpliv tudi staranje – starejši kot je oocit (ki je lahko v stanju mirovanja do 50 let), večja je verjet­ nost za pojav omenjenega sindroma (podobno velja tudi za trisomiji 13 in 18) kot posledice non-disjunction, in sicer se sindrom pojavi predvsem pri otrocih mater, starejših od 32 let.1

Translocirana trisomija 21

O translocirani trisomiji 21 govorimo, kadar se del kromosoma 21 doda k drugemu kromosomu v procesu nastanka jajčeca oz. spermijev v zelo zgodnjem fetalnem obdobju. Temu pravimo Robertsonova translokacija – gre za zlom dveh akrocentričnih kromosomov pri centromeri ali zelo blizu z nadaljnjo fuzijo dolgih ročic. Klinični znaki so enaki, kot če trisomija nastane z non-disjunction.

Pri pojavu Downovega sindroma s translokacijo je v 1/3 primerov starš nosilec translokacije, v 2/3 pa pride do de novo napake. 1, 2

Poliploidija: triploidija

lbm kotiček | kromosomske nepravilnosti

Non-disjunction

Prenatalna diagnostika

Ker je Downov sindrom najpogostejši vzrok duševne zaostalosti, je bilo smiselno uvesti presejalna prenatalna testiranja.

Presajalni test v drugem trimesečju

Najbolj uveljavljen je trojni hormonski test, ki se izvaja v serumu matere med 15. in 22. gestacijskim tednom. V primeru trisomije 21 humani horionski gonadotropin približno dvakrat presega referenčne vrednosti, alfafeto protein in nekonjugirani estriol (uE3) pa sta znižana za približno 20 %. Za izračun tveganja ne gledamo absolutnih koncentracij, ampak ga izračunamo iz t. i. metode večkratnikov mediane (multiples of the median – MoM) vseh vrednosti in pri tem upoštevamo še starost matere. S tem testom detektiramo 60 % primerov Downovega sindroma ob 5 % lažno pozitivnih rezultatov. V nekaterih laboratorijih izvajajo četverni test, kjer je trojnemu hormonskemu testu dodano še merjenje inhibina A (pri Downovem sindromu je povišan). S tem testom detektiramo 80 % sindromov ob 5 % lažno pozitivnih rezultatov.

Presajalni test v prvem trimesečju

V prvem trimesečju (med 11. in 14. gestacijskim ted­ nom) za presejanje izvedemo dvojni hormonski test in pregled nuhalne svetline. Za hormonski test uporabimo serum matere, v katerem določimo

prosti β-humani horionski gonadotropin (je povišan) in z nosečnostjo povezan plazemski protein A (znižan). Z visokoločljivostnim ultrazvokom opazujemo nuhalno svetlino – to je razdalja med hrbtenico in kožo na plodovem zatilju. Večja kot je, večja je verjetnost za kromosomske nepravilnosti in srčne okvare. Poleg tega se pri plodih, ki imajo trisomijo 21, pri ultrazvoku v tem gestacijskem obdobju ne vidi nosne kosti, ker še ni razvita. S kombinacijo rezultatov dvojnega hormonskega testa, starosti matere in nuhalne svetline lahko detektiramo 85 % Downovih sindromov ob 5 % lažno pozitivnih rezultatov.

odraslega človeka.

Poleg tega osebe z Downovim sindromom lahko zaostajajo v mentalnem in socialnem razvoju – pogosto se pri njih izraža impulzivno vedenje, nezmožnost sprejemanja odločitev, zmanjšana možnost koncentracije in počasno učenje.

Pri obolelih posameznikih se pogosteje pojavljajo naslednje zdravstvene težave: okvare srca že ob rojstvu, demenca, težave z očmi (npr. katarakta), blokada gastrointestinalnega trakta, težave s sluhom ter kolki (povečano tveganje za dislokacijo), hipotiroidizem itd.3

Diagnostični test

Pri osebah z Downovim sindromom je možnost za nastanek levkemije 10- do 20-krat večja kot pri zdravi populaciji. Vzrok za to so pogostejše mutacije v nekaterih genih, npr. somatske mutacije v genu JAK2 so povezane s podskupino akut­ ne limfoblastne levkemije (predispozicija, ki vpliva na razvoj celic B), ki se pojavlja pri pacientih s to trisomijo.

Z Downovim sindromom je povezana mutacija gena GATA1, ki povzroči mieloproliferativne nepravilnosti in akutno megakarioblastno levkemijo. 1, 4

Kot diagnostični test se uporablja kariotipizacija.

Izvedemo jo po biopsiji horionskih resic (9.–12. gestacijski teden) ali amniocentezi (16.–18. gestacijski teden). Postopek pridobitve plodovega genetskega materiala je zelo nevaren, zato je kariotipizacija smiselna le pri tveganju okrog 1 : 250.

Fenotipske posledice

Simptomi Downovega sindroma so pri posameznikih različni in se gibljejo od blagih do hudih. Kljub razlikam imajo otroci s trisomijo 21 zelo prepoznaven videz.

Njihova glava je manjša kot običajno in je abnormalne oblike (okrogla z ravnim predelom zadaj). Notranji kotički očes so zaokroženi namesto koničasti. Ostali fizični znaki so znižan mišični tonus ob rojstvu, sploščen nos, nezraščeni sklepi med kostmi lobanje, majhna ušesa in usta, navzgor ukrivljene oči, široke in kratke roke s kratkimi prsti, bele pike na obarvanem predelu oči itd.

Fizični razvoj pri prizadetih otrocih poteka počasneje kot običajno. Večina jih ne doseže višine povprečnega

Downov sindrom in levkemija

Živeti z Downovim sindromom

Za Downov sindrom ne obstaja specifično zdravljenje, ki bi pripomoglo k izboljšanju pacientovega stanja. Težave se zdravi simptomatsko. Pogosto se pri osebah z Downovim sindromom pojavlja debelost, sploh če športno aktivnost ovirajo nepravilnosti v vratu ali kolkih. Vedenjske težave, kot je npr. impulzivno vedenje, se da s terapijami omiliti.

Prizadete najstnice in ženske lahko zanosijo; velikokrat nosečnost nastopi kot

posledica spolne zlorabe.

S posebnimi programi se poskuša izboljšati sposobnosti oseb z Downovim sindromom na govornem in gibalnem področju ter jih pripraviti na bolj ali manj neodvisno in produktivno življenje v odrasli dobi.3

TURNERJEV SINDROM

Izgube avtosomnega kromosoma niso združljive z življenjem, drugače pa je pri izgubi spolnega kromosoma. Če ima ženska le en X kromosom, govorimo o Turnerjevem sindromu.

Turnerjev sindrom se običajno ne deduje. Nastane kot napaka v procesu formacije jajčeca ali spermija.

Možno je tudi, da ima ženska oba spolna kromosoma, vendar eden on njiju ni aktiven.6 Incidenca Turnerjevega sindroma je približno 1 : 2.500 rojstev (žensk) po celem svetu. Veliko pogosteje pride zaradi te napake do abortusa. Osebe, prizadete s tem sindromom, so manjše kot je običajno. Pogosto rastejo normalno do tretjega leta starosti, nato pa zaostanejo v rasti. Poleg tega so neplodne, saj je zaradi odsotnosti X kromosoma odsotna tudi ovarijska funkcija. To pomeni, da pri njih ne moreta nastajati hormona estrogen in progesteron. Posledično te deklice nimajo menstruacije in razvitih prsi. Kljub temu pa sta vagina in maternica popolnoma normalno razviti.

Drugi simptomi prizadetih oseb so odvečna koža na vratu, zatečene roke in stopala, skeletne nepravilnosti ter težave s srcem in ledvicami. Majhne deklice s tem sindromom pogosto zbolijo za infekcijo srednjega ušesa, kar lahko privede do izgube sluha. Običajno imajo normalno inteligenco ter govorne in bralne sposobnosti, pojavljajo pa se problemi pri reševanju september 2012 | 13

lbm kotiček | kromosomske nepravilnosti matematičnih problemov in pomnjenju.6

Diagnostika

Na Turnerjev sindrom se lahko posumi že ob rojstvu zaradi tipičnih fizičnih znakov ali problemov s srcem.

Običajno se diagnosticira v zgodnjem otroštvu, ko se ugotovi počasna rast deklic in ostali simptomi, lahko pa tudi kasneje, ko puberteta ne nastopi. Na sindrom lahko posumimo tudi že v času nosečnosti z ultrazvočnim pregledom, potrdimo pa ga s pregledom kariotipa.6

Kariotip: Turnerjev sindrom

nje. Z darovanimi embriji je pri teh osebah možna celo nosečnost.6

PRADER-WILLIJEV SINDROM

Prader-Willijev sindrom je kompleksno genetsko sta-

starša, vendar je v nekaterih genih lahko aktivna le kopija enega starša – govorimo o t. i. vtisnjenih genih. Pri Prader-Willijevem sindromu gre tako za delecijo aktivnih očetovih genov, materina kopija pa je neaktivna. V približno 25 % pa pride do pojava, ko posameznik podeduje dve neaktivni kopiji od matere in spet pride do izgube funkcije – govorimo o maternalni uniparentalni disomiji. Zelo redko pa se Prader-Willijev sindrom pojavi zaradi translokacije ali mutacije ali drugega defek-

Zdravljenje

Zdravljenje oseb s Turnerjevim sindromom poteka pod nadzorom endokrinologa. Tako deklice dobivajo rastni hormon, da lahko dosežejo višino normalnega odraslega človeka, ter estrogen in progesteron, da lahko nastopi menstruacija in se s tem ohrani zdravo stanje maternice. Poleg tega se z estrogenom preprečuje nastanek osteoporoze.

Zaradi napak srca ali zoženja aorte so pogosto potrebne operacije. Prav tako se pogosto pojavljajo težave zaradi povišanega krvnega tlaka, ki nakazujejo bodisi na zoženje aorte bodisi na ledvično disfunkcijo. Potrebno je nadzorovati tudi delovanje ščitnice in razvoj diabetesa.

Z ustreznim in nadzorovanim zdravljenjem se ženskam s Turnerjevim sindromom lahko omogoči normalno in zdravo življe-

14 | september 2012

Znaki sindroma Prader-Willi so značilne obrazne poteze (ozko čelo, oči v obliki mandljev, trikotna usta), majhna postava ter majhne dlani in stopala, svetla koža in lasje

nje, in sicer gre za submikronsko delecijo – izgubi se funkcija genov na delu kromosoma 15.7 Približno 70 % vseh primerov tega sindroma nastane zaradi delecije dela očetove kopije kromosoma 15 v vseh celicah. Ljudje običajno podedujemo eno kopijo kromosoma od vsakega

ta, ki bi inaktiviral gene na očetovem kromosomu 15.7 Prevalenca Prader-Willijevega sindroma je 1 : 10.000– 30.000. Je kompleks­no genetsko stanje, ki prizadene večino telesa. Pri novor­ ojenčkih se izrazi kot šibek mišični tonus, težave pri hranjenju, počasna rast in razvoj. V zgodnjem otroštvu nastopi nestabilen apetit, ki vodi do kroničnega prenajedanja in debelosti. Lahko se razvije diabetes tipa II. Osebe s Prader-Willijevim sindromom imajo slabše intelektualne sposobnosti in težave z učenjem. Pogosto se pojavljajo vedenjski problemi – prizadeti se mnogokrat obnašajo impulzivno.

Dodatni znaki sindroma so

značilne obrazne poteze (ozko čelo, oči v obliki mandljev, trikotna usta), majhna postava ter majhne dlani in stopala, svetla koža in lasje.

Genitalije niso popolnoma razvite. Puberteta se pojavi kasneje kot običajno in večinoma so prizadeti posamezniki neplodni.7

ZAKLJUČEK

Sodobna medicina omogoča daljše in bolj kakovostno življenje oseb s kromosomskimi nepravilno­stmi kot kadarkoli prej. Takšne sindrome je dandanes mož­no ugotoviti že pred rojst­vom.

Kljub temu da večina kromo­ somskih ne­pravilnosti povzroči mot­nje v duševnem razvoju, je mišljenje, da imajo vsi prizadeti posamezniki nižjo inteligenco, zmotno. Impulz­ivno vedenje prizadetih oseb lahko izhaja tudi iz ugotovitve, da so drugač­ni od ostalih, in ne le iz nezmožnosti nadziranja samega sebe. Če oblika sindroma le ni prehuda, lahko prizadete osebe v odrasli dobi zaživijo dokaj samostojno. ■

Viri: - http://omim.org/entry/190685, do­ stopno: julij 20121 - http://ghr.nlm.nih.gov/condition/ down-syndrome, dostopno: julij 20122 - http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub­ medhealth/PMH0001992/, dostopno: julij 20123 - Peter M Crosta. »Genetic Link Bet­ ween Leukemia And Down's Syndro­ me.« Medical News Today. MediLexi­ con, Intl., 21 Sep. 2008. Web. 29 Jul. 2012. http://www.medicalnewstoday. com/articles/122203.php4 - h t t p : / / w w w . g e n o m e . gov/11508982, dostopno: avgust 20125 - h t t p : / / w w w . g e n o m e . gov/19519119, dostopno: avgust 2012 - http://w w w.reuters.com/ar ti­ cle/2012/08/07/us-pfizer-alzheimers­ -idUSBRE8751F1201208076 - http://ghr.nlm.nih.gov/condition/ prader-willi-syndrome, dostopno: av­ gust 20127

POSVETLITEV

KOŽE

– UPORABA RASTLINSKIH EKSTRAKTOV

MAC COSMETICS

kozmetološki kotiček | posvetlitev kože produkcije in distribucije melanina imenujemo melanogeneza. Gre za prvi korak oksidacije tirozina, preko katerega je melanin povezan na proteinski matriks.

Tirozinaza je multifunkcionalna, glikozilirana, baker vsebujoča oksidaza, ki se nahaja v melanocitih. Z manipulacijo tirozinaze uravnavamo sintezo melanina.

Inhibicija tirozinaze Špela Račnik

P

OSVETLITEV kože kot estetski poseg je prak­sa številnih žensk, pa tudi moških, po vsem svetu. Priljubljena je predvsem pri ženskah na Daljnem vzhodu, tradicija uporabe številnih rastlin v te namene na Kitajskem in Japonskem pa je zaslužna za aktualne znanstvene razis­ kave o uporabi rastlinskih ekstraktov za posvetlitev kože. Poleg želje po svetli polti in omilitvi znakov staranja je posvetlitev kože aktualna tudi iz zdravstvenega vidika. Dermatologi se s tem področjem ukvarjajo

z vidika lajšanja nasled­njih stanj: pege, lentigo, melas­ ma ter hiperpigmentacije.

Do motenj v pigmentaciji kože pride zaradi prekomernega nastajanja mela­nina ali pa povečane aktiv­nosti melanosomov.

Melasma je ena izmed mot­ enj v pigmentaciji kože, pri katerih melanin nastaja prekomerno. Je lokalna, nepravilna pigmentacija, ki se najpogosteje pojavi na čelu in licih. Med vzroke za njen nastanek prištevamo hormone, UV žarke ter jemanje določenih zdravil. Pogosteje se pojavlja v nosečnosti in

med jemanjem peroralnih kontraceptivov.

Barva kože

Barva kože in las je genetsko določena, zapis zanjo se nahaja na več genih.

Pigmenti, ki določajo barvo kože so hemoglobini, karoteni ter melanini. Ten kože je določen z razmerjem med evmelaninom in feomelaninom. Melanin je polianionski pigment, ki ga izdelujejo melanociti. Preko melanosomov (vezikli, ki prenašajo melanin) se prenese iz melanocitov do keratinocitov. Ta proces

Kemijsko so posvetlitvene učinkovine polifenoli, benzaldehidi ter dolgoverižni lipidi in steroidi. Poznamo več možnih poti inhibicije tirozinaze s kozmetično aktivnimi sestavinami (v nadaljevanju KAS): 1: KAS inhibira encim z reducirajočimi inhibitorji (askorbinska kislina).

2: KAS reagirajo z dopakinonom in naredijo brezbarvne produkte in upočasnjujejo melanogenezo.

3: KAS so alternativni encimski substrati (fenolne učinkovine).

4: KAS so nespecifični inaktivatorji (kisline, baze), ki denaturirajo encim.

5: KAS so inhibitorji s specifičnimi mehanizmi (t. i. suicide substrates – substrati, ki med katalizo z encimsko prostetično skupino ali s proteinom tvorijo ireverzibilni inhibicijski produkt).

6: KAS so inhibitorji z majhnim učinkom na encim.

Pravi inhibitorji sodijo v kategoriji 5 in 6, sem spadajo rastlinski ekstrakti ter njihovi izolati (direktna vezava na tirozinazo, kar prepreči njen učinek na tirozin). Glede na mehanizem inhibicije se razlikuje učinkovitost inhibitorjev. Kompetitivni inhibitor se veže na prost encim tako, da prepreči vezavo substrata (to so kelatorji; primer je kojična kislina, ki kelira baker na aktivni strani encima). Nekompetitivni inseptember 2012 | 15

Hidrokinon

Spada med najučinkovitejše posvetlitvene snovi, navkljub toksičnosti (teratogenost, citotoksičnost) se pogosto uporablja predvsem na področju Azije in Afrike.

Prepovedan je v EU, v Avstraliji in na Japonskem. V ZDA je dovoljen v OTC izdelkih ter izdelkih na recept v koncentracijah do 2 %.

Deluje kot inhibitor tirozinaze, prav tako pa poškoduje melanocite. V prodaji preko interneta je možno dobiti tudi izdelke s koncentracijami nad dovoljeno mejo. Še posebej previdni moramo biti pri nakupu izdelkov z ekstrakti rastlin, saj neka-

tere med njimi vsebujejo hidrokinon, kar se kot velik problem izkazuje pri izdelkih, ki vsebujejo ekstrakte več rastlin. Med stranske učinke pri uporabi hidrokinona spadajo alergije, dermatitis ter zabarvanje nohtov.

Kojična kislina

Uporablja se kot standard pri vrednotenju inhibitorne moči ostalih snovi. Je hidrofilni glivni derivat in kot posvetlitvena učinkovina deluje z vezavo na baker. V Aziji jo uporabljajo za zdravljenje melasme. Najdemo jo v številnih OTC izdelkih, njena glavna slabost je slaba penetracija. Študije kažejo, da je njen učinek primerljiv s hidrokinonom. V koncentracijah nad 2 % lahko povzroči preobčutljivostne reakcije.

Askorbinska kislina (vitamin C)

Askorbinska kislina je vodotopni antioksidant in kofaktor številnih reakcij. Kot posvetlitvena učinkovina deluje z vezavo na baker, reducira oksidirano obliko melanina, v visokih koncentracijah zavira sintezo melanina. Učinkovito zmanjša

ZANIMIVOSTI • Bela murva ter kislica med obravnavanimi ekstrakti dajeta najboljše rezultate.

• Granatno jabolko se je izkazalo kot odličen vir posvetlitvenih KAS. • Alkoholni ekstrakt zelenega čaja (v koncentraciji 1–5 %) vsebuje galokatehin-3-O-galat, ki tudi inhibira tirozinazo.

• Vodni ekstrakti riža in azijske repe kažejo potencial kot posvetlitvene KAS. • Aloezin (izvleček aloe vere) inhibira nastajanje melanina, sproženo z UV svetlobo.

16 | september 2012

Kruhovec (Artocarpus heterophyllus) škodljive učinke UVA žarkov, uporabna je v anti-age kozmetiki, ker upočasnjuje fotostaranje kože – spodbuja sintezo kolagena, inhibira metaloproteaze, z zaviranjem tirozinaze ter protivnetnim delovanjem zmanjša nastanek pigment­ acij. Uporabna je v obliki mikro­emulzij in nanodelcev (težko prehaja povrhnjico kože).

Rastlinski viri za posvetlitvene KAS Kruhovec

Rastlina prihaja iz Nove Gvineje. Glavna komponenta je artocarpin (enoverižni protein). Pri testih in vivo artocarpin izkazuje boljše posvetlitvene učinke kot kojična kislina in arbutin. Učinke in varnost še testirajo.

UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG

hibitor se lahko veže samo na kompleks encim-substrat. Mešani tip se veže ali na prost encim ali na kompleks.

Inhibitorna moč (IC50) je definirana kot tista koncentracija, ki inhibira polovico celotne encimske aktivnosti. Relativna inhibitorna aktivnost (RA) je uporabna za lažjo primerjavo inhibitornih efektov kozmetičnih izdelkov. Izračunamo jo kot razmerje med IC50 kojične kisline v primerjavi z novo izolirano učinkovino.

UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG

kozmetološki kotiček | posvetlitev kože

Bela murva (Morus alba)

UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG

UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG

kozmetološki kotiček | posvetlitev kože Gornik (Arctostaphylos)

Trpežna kislica (Rumex patientia)

Bela murva

KAS iz listov in lubja ekstrahirajo z etanolom. V študijah izkazuje boljše učinke od kojične kisline. Norartocarpetin je izolat lubja bele murve in daje boljše rezultate kot izolat listov.

Dobljeni ekstrakti niso tok­ sični, lahko se kombinirajo z ostalimi KAS, delujejo tudi protivnetno.

Kislica

Rastlina prihaja iz Kanade in ima več rodov. KAS za posvetlitev delujejo preko vezave na baker v tirozinazi.

Produkt kislice v kombinaciji z glicerinom in fenoksi­ etanolom je že patentiran kot Tyrostat-09.

Gornik

Študije metanolnega ekstrakta posušenih listov so potrdile posvetlitveno delovanje. Med drugim ekstrakt vsebuje derivate hidrokinona, zato je pri kombiniranjem z drugimi ekstrakti potrebna posebna previdnost v snovanju formulacije.

Vsebuje arbutin, ki je dobro znan kot reverzibilni inhibi-

tor tirozinaze. Uporablja se v koncentracijah do 1 %.

Kas v rastlinskih ekstraktih Elaginska kislina

Gre za naravno polifenolno kislino z antioksidativnim delovanjem. Nahaja se v olupkih granatnega jabolka, jagodah in zelenem čaju. Študije varnosti so potrdile, da je mutagena in v določenih koncentracijah citotoksična. Deluje kot nekompetitivni inhibitor (kelira baker, na melanocite nima učinka).

Genistein in daidzein

Oba sta izoflavonoida soje.

Genistein izkazuje antioksidativno delovanje, ugotovili pa so, da deluje tudi na estrogenske receptorje.

Glabridin

Izvleček dobimo iz sladkega korena. Za inhibicijo sinteze melanina sta ključni njegovi hidroksi skupini.

Med drugim izkazuje tudi dobro protivnetno delovanje.

Nobiletin in barbarin

Oba sta izolata olupkov citrusov, izkazala sta se kot učinkovita inhibitorja tirozinaze. S substratom L-DOPA so ugotovili, da barbarin po delovanju spada med nekompetitivne inhibitorje.

Zavoljo trenda naravne kozmetike se je tudi interes industrije preusmeril na mož­ nost uporabe rastlinskih ekstraktov v kozmetične namene. Tako so dandanes izolati tradicionalnih rastlin že del široke potrošnje. Avtorji znanstvenih prispevkov na temo posvetlitve kože vseskozi poudarjajo, da je ob razvoju novih učinkovin nujno potrebno standardizirati testiranja, kar še vedno ostaja prioriteta.

Zaradi toksičnosti določenih KAS, predvsem hidrokinona kot predstavnika v številnih rastlinah, je potrebna posebna previdnost pri nakupu izdelkov preko interneta in pri izdelkih, ki vsebujejo več različnih rastlinskih iz-

vlečkov. Pri formulacijah izdelkov za posvetlitev kože moramo biti pozorni na količino vsebovanih inhibitorjev, ker je tirozin vpleten v številne življenjsko pomembne procese v telesu. Nujno je, da se ob identifikaciji učinkovitih KAS preveri varnost uporabe in vitro in tudi in vivo. Ne glede na želene estetske učinke, tudi pri razvoju novih izdelkov varnost potrošnikov je in mora ostati na prvem mestu. ■ Viri: - Kislalioglu, M. S. 2011. Skin Lighte­ ning and Plant-Originated Skin Ligh­ tners. SOFW Journal, Edition 9–2011, str. 20–28.

- Draelos, Z. D. 2008. Skin-lightening Challenges. Cosmetics &Toiletries ma­ gazine, Vol. 123, No. 10/October 2008, str. 65–72.

- Kansky, A., Miljković, J. 2009. Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatovenerologov.

- Rozman, B., Gašperlin, M. 2009.

Vitamin C in njegovi derivati v far­ macevtskih in kozmetičnih izdelkih.

Prehranska dopolnila I, podiplomsko izobraževanje. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

september 2012 | 17

novičke | novosti iz farmacije EPIMEN.ORG

NOVIČKE Irenej Jerič

Odkritje gena Katnal1 bi lahko vodilo v razvoj moške kontracepcijske tabletke

Pred kratkim so v priznani znanstveni reviji PLOS Genetics objavili članek, v katerem so raziskovalci z Univerze v Edinburgu opisali gen Katnal1, ki igra odločilno vlogo pri končnih korakih zorenja moških semenčic. Izkazalo se je, da mutacije v omenjenem genu pogosto povzročajo moško neplodnost.

Raziskovalci so s pomočjo tehnik genskega inženiringa tarčno spreminjali genetski zapis laboratorijskih miši in nato spremljali, kateri mišji samci so postali neplodni.

Tovrstno ločevanje miši jih je privedlo do gena Katnal1.

Gen kodira protein, ki je ključen za pravilen razvoj semenčic, tovrstno odkritje pa je posledično močno pripomoglo k razumevanju nekaterih vzrokov za pojav moške neplodnosti.

Potencialno bi lahko to odkritje vodilo tudi v raz­ voj moške nehormonske kontracepcijske tabletke. Z blokado gena ali proteina bi lahko preprečili dokončno zorenje semenčic. V nadaljnjih raziskavah se bodo raziskovalci usmerili v preučevanje morebitnih drugih nalog proteina, saj se je potrebno prepričati, da ni vključen v katere druge pomembne celične naloge. ■ Vir: http://omim.org/entry/190685, dostopno: julij 20121

Morda bo bolelo …

Nocebo efekt

Vsak izmed nas se je verjet­ no že srečal z izrazom pla18 | september 2012

Umik prehranskega dodatka Epimen NA HRVAŠKEM je Zdravstvena inšpekcija prepovedala prodajo prehranskega dodatka Epimen, ker vsebuje nedovoljene sestavine.

Lastnik podjetja Epimen, Ivan Sporiša, se je na obtožbe odzval, še preden so bili znani rezultati. Za Večernji list je izjavil, da so mu vse podtaknili farmacevti (na Hrvaškem je bil Epimen kljub visoki ceni med najbolje prodajanimi »zeliščnimi preparati«, kar je po njegovem mnenju šlo v nos farmacevtski industriji) in da ni nor, da bi v svoj izdelek dodajal stvar, ki v tej količini nima učinka, hkrati pa naredi njegov izdelek neprimeren za prodajo.

Rezultati analiz vzorcev očitno niso podprli njegovih trditev: pokazali so, da izdelek vsebuje učinkovino sildenafil, ki jo sicer uporabljajo v zdravilih, namenjenih zdrav­ ljenju erektilne disfunkcije, v laični javnosti bolj znanih kot »modre tabletke«.

Nepravilnosti pri tem primeru so naslednje: 1. Izdelki, ki vsebujejo sildenafil, se lahko izdajajo izključno na recept.

2. Epimen v deklaraciji ni navedel, da vsebuje sildenafil.

3. Izdelek so oglaševali kot naravno zdravilo (»priro­ dan lijek«).

Iz hrvaške Agencije za zdravila in medicinske pripomoč-

ke sporočajo, da Epimen (in podoben izdelek ViaNatur) predstavljata resno tveganje za zdravje. Sildenafil lahko namreč povzroči motnje v delovanju srca (srčne aritmije, možganska in srčna kap).

Ker je sildenafil sintetičnega izvora, je bil v izdelek dodan naknadno.

Epimen je bil na dan pisanja (2. 8. 2012) dostopen preko slovenske spletne strani, katere slogan je »Trg mnogih priložnosti«. ■

cebo efekt. Med drugim se uporablja v kliničnih študijah za ugotavljanje učinkovitosti zdravila.

Na kratko: kontrolni skupini pacientov damo farmacevtsko obliko, ki je na videz

identična tisti, ki jo prejme eksperimentalna skupina, a z eno pomembno razliko: vsebnostjo zdravilne učinkovine (kontrolna oblika je ne vsebuje). Navkljub temu pa lahko kontrolna skupina

zazna »spremembo« počutja, ki se manifestira tudi na fiziološki ravni (analgetično delovanje, hitrejše bitje srca, padec krvnega tlaka …). Placebo je rezultat pričakovanja pacienta, da bo

Viri: - http://www.zps.si/hrana-in-pija­ ca/odpoklic-2012/umik-prehranski­ -dodatek-epimen.html?Itemid=711 - http://www.krenizdravo.com/kori­ sno/zasto-je-ukinut-epimen

novičke | novosti iz farmacije

Umik prehranskih dopolnil za športnike 1,3 dimetilanilamin (DMAA) navajajo na označbi z različnimi imeni: olje geranij (pelargonij) oz. geranamin, 4-methyl-2-hexanamine, 4-methyl-2-hexylamine, 2-amino-4-methylhexane, 1,3-dimethylamylamine, 1,3-dimethylpentylamine.

Viri: - http://w w w.zps.si/hrana-in­ -pijaca/odpoklic-2012/umik-pre­ hranska-dopolnila-za-sportnike. html?Itemid=711 - http://en.wikipedia.org/wiki/1,3­ -dimethylamylamine - http://en.wikipedia.org/wiki/ ECA_stack

ADRIANCROWE.FILES.WORDPRESS.COM

Prodaja izdelkov, ki vsebujejo katero koli od navedenih oblik zapisa DMAA, je prepovedana. Tudi na slovenskem trgu so prehranska dopolnila za športnike, ki vsebujejo nedovoljeno sestavino: 1MR, Beta-Cret Extreme, Black Bombs Thermogenic Detonator, Crack, Dexaprine, Endoburn, Hemodrene, Hemorush, Hemo-Rage, Hydroxystim, Jack3d, Labrada Stim-Force, Lipo-6 Black, Marrow Matters, Maximise, Mesomorph, Napalm, Neurocore, Noxpump, Oxylite, Presurge Unleashed, Spirodex in Stacker2Rush.

V primeru, da imate doma izdelek s prepovedano sestavino 1,3 dimetilanilamin, ga takoj prenehajte upora­ bljati.

Omenjena prehranska dopolnila uporabljajo predvsem za namen povečanja učinkovitosti intenzivne vadbe. Po prepovedi pro-

daje ECA (efedrin, kofein, aspirin) kot prehranskega dopolnila, se je med »graditelji telesa« razširila uporaba DMAA (Geranamin, Floradren).

DMAA učinkuje na centralni živčni sistem ter ima potencialno negativne učinke na kardiovaskularni sistem in možgane. Uživanje (visokih odmerkov) DMAA v kombinaciji s kofeinom predstavlja tveganje za zdravje. Razvpit je primer smrti dveh ameriških vojakov, ki sta se zgrudila med treningom. Preiskava je nakazala sum, da je njuna nenadna smrt v povezavi z med vojaki zelo popularnim »bodybuilding« dopolnilom. Oddelek za obrambo ga je takoj umaknil s polic v svojih vojaških bazah. Na Novi Zelandiji so aprila 2012 DMAA zaradi pogostih zlorab (kot party pills oziroma tablete za zabavo) prepovedali. ■

Prodaja izdelkov DMAA je prepovedana

zdravilo delovalo, efekt pa se še poveča, če je zdravilo drago in če pacient do osebe, ki posreduje zdravilo, čuti (straho)spoštovanje.

Pričakovanja pacientov pa so lahko tudi negativna. Če pacientu povemo, da ima zdravilo možne neželene učinke, jih ta lahko doživi, kljub temu da oblika ne vsebuje učinkovine. Fenomen, imenovan nocebo efekt, je bil vse do nedavnega močno zanemarjen.

V članku, objavljenem v Deutsche Ärzteblatt Internati­ onal, so predstavili 31 študij, ki brez dvoma dokazujejo, da je nocebo efekt pomemben element študij, na katerega bodo zdravniki in medicinske sestre pri informiranju pacientov v bodoče morali biti bolj pozorni.

Rezultati študij so pokazali, da je 11 % ljudi, ki so prejemali placebo pri klinični študiji fibromialgije, izstopilo zaradi stranskih učinkov (vrtoglavica, slabost). Pri študijah statinov je interval med 4 in 26 %.

Skupina italijanskih gastroenterologov je naredila naslednji poizkus: skupino ljudi, diagnosticirano z laktozno intoleranco in zdravo skupino so prosili, da pojedo laktozo, da preučijo njen vpliv. V resnici so vsi prejeli glukozo, ki naj ne bi povzročila nikakršnih motenj.

Navkljub temu je kar 44 % ljudi z laktozno intoleranco in 26 % zdravih poročalo o gastrointestinalnih težavah.

Kako močan vpliv imajo naša pričakovanja na naše telo zgovorno priča tudi naslednji primer: udeleženec študije o antidepresivih je poskušal storiti samomor tako, da je pojedel 26 pla-

cebo tablet. Čeprav so bile povsem neškodljive, je njegov krvni pritisk padel nevarno nizko.

Nocebo efekt se pojavi tudi, ko zdravstveno osebje seznani pacienta o možnih stranskih učinkih pri jemanju pravih zdravil. V študiji so moškim s povečano prostato administrirali finasterid. Polovici pacientov so povedali, da je možen stranski učinek erektilna disfunkcija. V informirani skupini je kar 44 % udeležencev poročalo, da so izkusili neželeni učinek, v neinformirani pa le 15 %.

Besede zdravnikov brez dvoma pomenijo zelo veliko. Ameriški anesteziologi poročajo o svoji izkušnji.

Nosečnicam so pred porodom dali injekcijo lokalnega anestetika. Prvi skupini so dejali: »Dali vam bomo lokalni anestetik, ki bo zatrl bolečino.« Druga skupina je slišala naslednje: »Občutili boste močan vbod, to bo najbolj boleč del posega.« Zaznava bolečina je bila več­ja pri skupini, kjer so pou­darili »slabost« injekcije.

Zdravniki in medicinske sestre (definitivno tudi farmacevti, op. a.) so postavljeni pred etično dilemo: njihova dolžnost je seznaniti pacienta o potencialnih komplikacijah zdravljenja, po drugi strani pa je prva in najpomembnejša zapoved zdravstvenih delavcev: ne škoduj. Če parafraziram: kdo nas bo varoval pred nami samimi? ■ Vir: http://www.nytimes. com/2012/08/12/opinion/sunday/be­ ware-the-nocebo-effect.html?_r=1

september 2012 | 19

intervju | joão silva duarte

JOÃO SILVA

DUARTE

Sandra Hočevar

EPSA alumni koordinator

J

OÃO je nasmejan in ambiciozen Portugalec, ki ima pri svojih 25 letih osupljivejši življenjepis kot ga imajo mnogi tik pred upokojitvijo. Medtem ko je bil aktiven tako v lokalnih kot tudi evropskih študentskih organizacijah, je tudi pridno delal svojo raziskovalno nalogo v laboratoriju in na fakulteti skrbel za prijetno glasbo.

Tokrat pa si je vzel čas za Spatulo in svoje izkušnje ter prigode delil z nami preko Skypa.

Zakaj si se pridružil študentskim organizacijam? Kaj je bila tvoja motivacija?

Mislim, da je bila moja glavna motivacija za sodelovanje v študentskih organizacijah (v tem primeru je bila to Študentska organizacija študentov farmacije v Lizboni – AEFFUL) dejstvo, da sem želel doseči nekaj več kot le dokončati študij.

V tretjem letniku sem se zavedel, da se da ogromno narediti za študente ter jim s tem pomagati, da se razvijejo na novih področjih, dobijo vpogled v nove tematike in osebnostno zrastejo že v študentskih letih, kar jih bo naredilo bolje pripravljene strokovnjake.

Tako sem se odločil, da se povežem z AEFFUL in začel sem delati na področju javnega zdravja. V tistem času 20 | september 2012

se mi ni niti sanjalo, kaj je EPSA in kako velik je svet študentov farmacije.

Torej, kdaj in kako si potem odkril EPSA? Smešna zgodba. Takrat je bila v veljavi še prejšnja EPSA struktura, ki je še vsebovala delovne odbore (working committees) in AEFFUL je potreboval predstavnika za javno zdravje. Dobil sem približno takšno sporočilo: »EPSA potrebuje nekoga, ki bi poslal kakšno elektronsko sporočilo in kaj postoril …« Bil sem prvi (kasneje sem spoznal, da tudi edini), ki si je rekel, da bi to lahko bilo zanimivo. Tako sem bil takoj izbran!

Začel sem delati za EPSA in kmalu spoznal, da ima velik potencial, ne samo zame, da si razširim obzorja, ampak tudi da spoznam kolege od dobesedno povsod. V tistem letu sem se zelo razvil in naslednje leto postal vodja Delovnega odbora za javno zdravje, to pa je bila tudi moja prva funkcija v EPSA. Vidim, da je bilo torej za začetek EPSA kariere potrebno le eno elektronsko sporočilo. To se pa ne sliši tako težko.

Kakor koli, nisi se ustavil pri funkciji vodje odbora, ampak si naslednje leto

kandidiral za mesto podpredsednika za izobraževanje (Vice President of Educational), eno najpomembnejših funkcij v izvršnem odboru EPSA. Povej nam, kako je bilo videti tvoje leto.

HEKTIČNO! Na fakulteti sem bil v zad­njem letniku, kar pomeni, da sem imel med letom prakso in tudi izpite.

Tako, da je bilo leto po eni strani zelo naporno; na določeni točki sem imel čez dan celo dve službi (poleg obvezne prakse v lekarni sem sredi leta dobil še službo v industriji), za EPSA pa sem delal ponoči. Po drugi strani pa je bilo to leto izrednih dosežkov, ki sem jih dosegel skupaj z ekipo. Vedno postanem nostalgičen, ko se spomnim vseh lepih trenutkov, ki sem jih doživel v tem mandatu.

Prepričana sem, da imaš ogromno prijateljev in lepih spominov iz tega časa.

Ali lahko deliš z nami kakšno smešno zgodbico, ki se ti je pripetila?

Seveda, ogromno jih je. Že vnaprej pa lahko povem, da bodo ti prijatelji, kolegi ali le stiki z mano tako ali drugače ostali do konca življenja.

Imam ogromno zabavnih zgodbic, naj vam povem o tisti, ki se je začela leta 2010 na kongresu DIA (Drug In­ formation Association, op. p.), ko sem

intervju | joão silva duarte spoznal entuziastičnega Britanca po imenu David Preece. Slišal sem že za njega, saj je veliko delal za britansko študentsko organizacijo in že takrat sem si rekel, da bi bilo več kot odlično, če bi on sodeloval z EPSA in z mano.

Na žalost v tistem času ni bil na voljo ali pa je bil premalo seznanjen z EPSA. In nikoli ne uganete, kaj se je zgodilo dve leti kasneje, čeprav je že diplomiral in je redno zaposlen kot klinični farmacevt, sva pristala skupaj kot kolega v EPSA, saj David trenutno zaseda funkcijo Educational Affairs Coordinator (koordinator izobraževalnih zadev).

Kot vidite, bodo vsi ti prijatelji seveda živeli naprej svoje življenje, ampak EPSA je vsekakor dobro »lepilo«, ki nas vse drži skupaj, če ne drugače, vsaj v spominih.

Z delom za EPSA pa ne spoznaš le veliko prijateljev, ampak pridobiš tudi veliko novih sposobnosti in znanja. Ali lahko izpostaviš tiste, za katere misliš, da ti bodo v službi prišle najbolj prav?

Strinjam se, skozi delo res pridobiš ogromno novih sposobnosti. Najbolj bi izpostavil sposobnosti upravljanja ekipe, ki sem jih po mojem mnenju najbolj razvil. Poleg tega sem se naučil bolje upravljati s časom in seveda razvil komunikacijske sposobnosti.

Glede novega znanja pa bi potrdil, da res velja »Več kot veš, več veljaš«, tako si bolje pripravljen, ko zaključiš fakulteto. EPSA mi je odprla nove horizonte in nekaterih tem brez nje ne bi mogel razumeti kot jih razumem danes.

Lani si se preselil iz tople in sončne Lizbone v deževni London. Zakaj? Kakšna zgodba stoji za tem?

Tudi to je povezano z EPSA. Na jesenski skupščini EPSA 2009 v Genovi je EMA predstavila svojo prakso. Bil sem radoveden, kakšna je vloga EMA v evropskem javnem zdravju, in moje zanimanje za to prakso je rastlo iz dneva v dan. Dve leti kasneje sem se odločil in se prijavil. Preko EPSA sem dobil občutek, katere sposobnosti in katere točke je dobro izpostaviti in si s tem povečati možnosti za uspeh.

Sprejet sem bil. Moja prva mednarod­ na izkušnja je bila izvrstna in zdaj lahko rečem, da je bila tudi ključna točka v moji (zgodnji) karieri.

Prva, ampak ne zadnja mednarodna delovna izkušnja. Kje delaš zdaj? Kako

si dobil službo in kako je videti?

Ja, to pa je bil obrat, ki ga nisem pričakoval! Trenutno delam v danskem podjetju Lundbeck v Parizu in sicer kot Regulatory Intelligence & Policy Manager, kar pomeni, da spremljam agencije, kot je EMA, in zagotavljam, da so podjetja redno obveščena o zakonih, priporočilih itd.

Presenetljivo je, da sem službo dobil z uporabo Googlovega iskalnika! Delal sem že v EMA in želel sem si službo na tem področju, zato sem »pogoo-

glal« in podjetju so bile všeč moje izkušnje, znanje in seveda sposobnosti, ki sem jih pridobil z EPSA. Tako vam zagotavljam, da delo, ki ga opravljaš skozi študentska leta, definitivno šteje v prihodnosti. Vesel sem, da lahko razvijam svojo vznemirljivo kariero na področju, ki mi je všeč, v (romantičnem) Parizu.

Torej, lahko zaključim: enkrat EPSA, vedno EPSA! Res je, EPSA duh nikoli ne umre. ■ september 2012 | 21

lekarna | institucija zdravstvenega sistema ali trĹžna dejavnost

22 | september 2012

mednarodna scena | an expanded role of a pharmacist

ACADEMIC DETAILING –

AN EXPANDED ROLE OF A PHARMACIST Shirley Yeung, Vancouver, Canada

T

HE PHARMACIST is often known as the medication expert within the healthcare team.

Traditionally, pharmacists have been placed in a traditional dispensary role, providing medications and counselling to patients as required. Globally, there has been a push, where pharmacists are trying to push beyond the technical dispensary role and into a more clinical role, where medication knowledge can be fully utilized.

Over the years, it has been noted that prescribing practices are often influenced by the marketing done by various pharmaceutical companies. These companies often send out representatives with little or no medical knowledge to sell various medications to doctors. It is not uncommon for these representatives to overemphasize the benefits and minimize the risks of the medications to make them more appealing to the physicians.

To counteract these influences, in Canada, a relatively new service, often known as academic detailing or educational outreach, has been implemented. This service utilizes healthcare professionals, mainly phar-

macists, to provide evidence-informed drug information to physicians. The goal of the service is to provide the most up-to-date drug information to optimize prescribing practices.

Physicians, especially general practitioners, are extremely busy; therefore, it is important to be mindful of this when speaking to them about drug information. In order to provide the most practical information, a detailed literature review must be completed on the topic. This may include critically reviewing the latest meta-analysis, randomized controlled trials, observational studies and various national guidelines as necessary. The literature is then summarized and condensed to a format that can be used as a reference for the detailing session.

During the detailing session, the pharmacist and the physician would have a discussion about the information. Given that time is valuable for the physician, not every physician will have the same learning needs, making each and every detailing session unique.

In order to fulfil each of the prescriber’s needs, it is important to have effective communication skills. It

is especially helpful to be flexible and to adapt to questions that the prescriber has and be able to provide practical recommendations that can be applied easily to clinical practice.

The trickiest aspect is to convince the physician to adapt and use the information that is provided. In a sense, the pharmacist is trying to »sell« information, and market an idea. This is why it is important to have effective communication skills to persuade the physician to »buy in« on the

information, so that his or her prescribing practices would be changed. It is also important to develop a respectful relationship between the pharmacist and the prescriber. This will create a non-threatening learning environment to ensure better delivery of the drug information to improve the overall pharmaceutical care of the patient.

Services like this have been implemented in multiple countries including USA, Australia, UK, and Sweden for about 20 years. Multiple studies have also been conducted to assess the effects of academic detailing on prescribing. It was evident that having the discussions and educational sessions with the pharmacists effectively modified prescribing habits to ensure optimal patient care.

This is an example where pharmacists can use their expertise in medication knowledge to enhance pharmaceutical care. It is an extremely unique role as the pharmacist can modify patient care at the point of prescribing, rather than at the point of dispensing. ■

september 2012 | 23

erasmus | montpellier

ON Y VA! »On y va!« je besedna zveza, ki se v Franciji uporablja zelo pogosto. Zelo hitro gre v uho in pri jeziku, kot je francoščina, je pravi blagor pri izgovarjanju za neizkušene, tuje jezičke, kot so bili naši. Je ena izmed prvih besednih zvez, ki jo večina Erasmus študentov v Mont­ pellieru usvoji, še preden se sploh nauči, kako se pravilno predstaviti. Zakaj? Ker pomeni »Gremo!« In ko si enkrat že tam, je pač treba iti še kam drugam. Pomembno je le, da se čim več gre in čim več poskusi!

Matea Polak

M

OJA izbrana destinacija je bilo prikupno mestece (približno dvakrat večje od Ljubljane) na jugu Francije, v antičnem stilu, s populacijo okrog 250.000, ki pa v študijskem času naraste krepko čez 300.000. Zakaj Montpellier? Ker je blizu morja, ker ima mile zime in dolga vroča poletja, ker je prilagojen študentskemu in obštudijskemu življenju, ker je veliko tujih študentov, ker ponujajo možnost bivanja v študentskih sobah, ker bo sigurno lažje narediti letnik kot na naši fakulteti, ker govorijo francoski jezik, ker imam rada vino in sir, ker obstaja mit o francoskih »osvajalcih«, ker, ker, ker … Še mnogo drugih razlogov je bilo ključnih za mojo izbiro pred izmenjavo. Po desetih mesecih lahko zgornje trditve z manjšimi popravki 24 | september 2012

potrdim in na podlagi izkušenj, ki sem jih pridobila tekom leta, najdem še veliko drugih, boljših razlogov.

Moje »utopijske« predstave z današnjega vidika:

Mesto je res blizu morja, pa vendar zaradi sistema javnega prevoza rabiš slabo uro do plaže. Poletja so neverjetno dolga, padavin je zelo malo, novoletne temperature so bile nadvse prijetne, pa vendar je letošnja zima tudi tam pokazala zobe. Kar se tiče obštudijskega življenja, lahko rečem, da mesto stoji na študentih z vseh koncev sveta. Poskrbljeno je za razne športne aktivnosti, kulturne prireditve, dnevno dogajanje na ulicah, razne predstave, koncerte, živahno večerno življenje, vključno s prilagojenimi urniki javnega

prevoza vse do poznih večernih ur (znani tramvaj, ki ga je New York Times oklical za »Europe’s sexiest tram system«). Deluje tudi Asso­ Erasmus – zelo aktivna organizacija za vse »izgubljene« v francoskem okolju, ki organizira raznorazna druž­ enja, izlete in spoznavanja.

Manjše organizacijske težave se pojavijo na sami fakulteti za farmacijo, ki še nima dovolj izkušenj s tujci.

Kaj kmalu spoznaš, da slovenski rek narediti se Franco­ za drži kot pribit in kar hitro se ga naučiš tudi uporabljati. Velja omeniti še korist pri udejanjanju reka če ga ne moreš premagati, se mu pa pridruži. Tako postane življenje v Franciji bolj prijetno in vsekakor manj stresno.

Urejeni so tudi študentski kampusi po celotnem mestu. Samsko sobico na nekaj kvadratnih metrih po enem

letu precej vzljubiš. Nekateri kampusi imajo svoje pralnice, fitnes naprave, knjižnice, TV sobe, športne dvorane ali zunanja igrišča, pri določenih so tudi značilne študentske restavracije, kjer se prehranjuje večina študentov. Verjetnost, da srečaš kakšnega znanca in prisedeš za tiste dolge mize, je skoraj neizbežna.

Bonov sicer ni, je pa izbira hrane velika, predvsem mediteransko obarvana.

Pa tudi vsak »negurman« z lahkoto poteši lakoto. Pozabiti je potrebno edino na kakšne goveje juhe oziroma juhe nasploh.

Pri hranjenju velja rek o »pridruževanju«. Kosilo se jé se med 12. in 14. uro, večerja pa po 19. uri. Vsa odstopanja lahko močno vplivajo na razpoloženje tistega, ki ga boste zmotili pri njegovem obroku. Obedo-

erasmus | montpellier

vanje poteka po protokolih, zraven skoraj vedno sodi kozarec vina (ne velja pri kosilu med tednom) in za »sladico« famozni kos ples­ nivega sira. Pa bon appétit!

No, da preidem s hrane še na francoski jezik. Sprva naivna in neustrašna v upanju, da moje gimnazijsko znanje francoščine in angleščine vsekakor zadostujeta, sem bila septembra postavljena na realna tla. Moje znanje je bilo v bistvu le kapljica v morje francoskih jezikovnih pravil in izjem, znanje angleščine pa, v primerjavi s Francozi, na višjem nivoju, a v tem primeru popolnoma nekoristno. Naj vseh bodočih kandidatov, željnih izmenjave v Franciji, to dejstvo ne prestraši preveč. Francozi so res slabi jezikoslovci in večina se ne pogovarja rada angleško, je pa enkratna priložnost za nas, »prišleke«, da se zares naučimo jezika. Po treh mesecih začneš razmišljati v francoščini in jezik posta-

ne majhna ovira na poti do uspešnega zaključka. Glede uspešnega zaključka in seveda o znižanem vlaganju energije v sam študij, moram opomniti, da je večina Erasmus študentov, ki sem jih tam spoznala, nabirala predvsem življenjske izkušnje in nekoliko manj študijskih. Kar pa se tiče nas, farmacevtov, je zgodba nekoliko drugačna. Kljub temu da si tujec in nevešč v jeziku, se od tebe zahteva enako kot od rednih francoskih študentov. Predavanja se začnejo s septembrom, vaje z oktobrom. Počitnic je sicer veliko več kot pri nas, vendar pa jih študentje izkoriščajo predvsem za učenje. Izpitno obdobje oziroma obdobje ponavljanja snovi traja tako rekoč 2–3 tedne, medtem ko so izpiti skoncentrirani na en teden, vsak dan po dva ali trije izpiti. Izpiti so za vse enaki, določeni profesorji pa dajo možnost ustnih izpitov. Imajo zimsko in poletno izpitno

obdobje, konec junija pa še drugi rok obeh semestrov.

Za nas najbrž nekoliko neprivlačen šolski sistem, je pa res, da si, če si priden vse leto, konec maja že na počitnicah, če si malo manj priden, pa si na počitnicah »šele« konec junija.

Ko že veselo razpravljamo o počitnicah, ki vedno minejo prehitro, velja omeniti, da se tam farmacevti nismo samo učili. V svojem počitniškem času sem izkoriščala vsako priložnost za druženje in dejavnosti, ki jih kot resno dolžnost oprav­ ljajo vsi Erasmus študentje po Evropi. Tukaj bi lahko

razpravljali tudi o tem, ali bi mogoče bilo potrebno mit o francoskih osvajalcih predati mythbusterjem, da ga razbijejo – ali pač ne?

Prekrasno leto je za mano in preveliko je dogodkov, da bi lahko vse opisala. V kolikor bi koga zanimale informacije, za katere sem vas tukaj prikrajšala, me kadar koli lahko ustavi in kaj povpraša. Tudi pogovora ob skodelici kave ali čaja se ne bom branila.

Tistim, ki razmišljate, ali bi se odpravili na to »čarobno popotovanje«, pa predlagam, da se držite načela: »On y va!« ■

september 2012 | 25

TEŞEKKÜRLER, ANKARA! Turčija. Tako kot marsikdo, sem bila tudi jaz polna predsodkov o njej in kar malo razočarana, ko sem dobila prakso v Ankari.

Veliko raje bi odšla v drugi dve (evropski) državi, kamor sem se prijavila. Vendar pa so se do konca meseca moji gostitelji zelo izkazali in sem njihovo državo doživela čisto drugače, kot sem si jo predstavljala.

Tanja Kokalj

A

nkara je glavno mesto Turčije, ker je tako ukazal prvi predsednik države, Mustafa Kemal Atatürk. Kamorkoli sem do sedaj potovala, sem si lahko vsaj malo pomagala z angleščino, zato sem naivno mislila, da bo tukaj isto. Pa ni. Ko se s kovčkom, večjim od sebe, znajdeš na letališču ob enajstih zvečer, kmalu ugotoviš, da angleško govori približno 1 % prebivalstva, pa še tisti kot znanje angleščine razumejo poznavanje besed hello in yes yes. Nekako mi je uspelo priti do glavne avtobusne postaje, kjer me je čakal predstavnik, da me pospremi do študentskega doma, kjer sem preživela naslednje tri tedne. Že to je bilo prvo pozitivno presenečenje, sobe so namreč 26 | september 2012

precej velike in vsaka ima svojo kopalnico, vsem stanovalcem pa pripadata tudi zajtrk in večerja.

Kljub več kot 4 milijonom prebivalcev ni čutiti, da je mesto tako zelo naseljeno.

Podzemna železnica je prostorna, a ima samo dve progi, zato pa obstaja razvejan sistem avtobusov, ki se ga nisem niti trudila razumeti.

Zakritih žensk je v mestih zelo malo, punce v kratkih krilih niso nobena redkost in nasploh se pri hoji po Ankari počutiš, kot bi hodil po kateri od evropskih prestolnic.

Edina razlika je, da pred vsako pomembno stavbo (ministrstva, sedež policije, predsedniška palača ...) stražijo oboroženi vojaki.

Središče mesta podnevi ni prav nič nevarno, saj sem večino časa hodila po njem

sama, pa se nikoli nisem počutila ogroženo. Pametno se je izogniti nekaterim nevarnejšim predelom in seveda paziti na osebne stvari.

Turčijo sem izbrala zato, ker je ena redkih držav, ki ponuja prakso v industriji. Že prvi dan sem izvedela, da so vse tovarne v veliko večjem Istanbulu, jaz pa sem pristala v manjšem podjetju, ki izvaja bioekvivalenčne študije. Če verjamemo njihovi spletni strani, je to največje tovrstno podjetje v Turčiji, čeprav šteje samo okrog 20 zaposlenih.

Slabosti? Vsak dan sem se morala do delovnega mesta voziti kar 40 kilometrov v eno smer. Angleško je govorila samo ena oseba, ki je po enem tednu moje prakse odšla na dopust. Za dva ted­ na. No, pa smo se vseeno

nekako znašli. Ker v bližini nimajo trgovin in restavracij (če smo že pri tem, ni v bližini niti česar koli drugega, razen letališča), imajo svojo menzo, kjer strežejo kosilo, in velik vrt za stavbo, kjer se vsi zaposleni med odmori družijo. In teh odmorov ni malo. Večina zaposlenih je žensk, starih okrog 25 let.

Vsi se družijo in videti so kot velika družina, saj skupaj preživijo kar deset ur na dan.

No, pa še nekaj o tem, kar sem delala. Sicer je delo premočna beseda, tako da bom raje uporabila besedo opazovala. V podjetju najprej izvedejo klinično študijo. Približno 40 prostovoljcem aplicirajo originalno zdravilo, čez nekaj dni pa še generično zdravilo in jim odvzamejo dvakrat

JOHN IRVING DILLION/FLICKR

sep | ankara

sep | ankara

po 16 krvnih vzorcev v različnih časovnih intervalih. Plazmo ločijo od ostalih sestavin krvi in jo zamrznejo. Ko pride čas za analizo, vzorce odmrznejo, jim dodajo topilo za ekstrakcijo, interni standard in jih centrifugirajo. Centrifugat analizirajo s HPLC-MS, HPLC-MS-MS ali GC-MS. Če celo prakso strnem v en stavek, cele dneve pipetirajo. Mojo malenkost so zaposlili z zapiranjem vial za HPLC in GC, preostali čas pa sem gledala, kaj delajo drugi. Na srečo so vsi napisi na vratih, kemikalijah in aparaturah angleški, drugače verjetno ne bi razumela niti tega, kje se skriva gasilni aparat.

Tudi vsi predpisi in laboratorijski dnevniki se pišejo v angleščini, zato je še toliko bolj čudno, da znajo zaposleni govoriti samo turško.

V nasprotju z drugimi študenti, ki so imeli precej bolj »ohlapne« urnike, jaz nisem doživela takega razkošja. V službo sem hodila že pred pol osmo zjutraj, kar je bilo

celo pred začetkom zajtrka v domu (in dosti pred povprečjem mojega običajnega julijskega vstajanja).

Domov sem prihajala šele okrog sedmih zvečer, tako da sem vsak dan porabila za prakso skoraj 12 ur, saj javni prevoz tako daleč od mesta preprosto ne obstaja.

No, prav zaradi tega sem si občasno vzela kak prost dan.

Brez pestrega družabnega programa ne gre! Turki dobro poskrbijo za svoje goste, ki jih je vsako leto veliko. Letos nas je bilo skoraj trideset. Petnajst nas je delalo v Ankari, ki je središče SEP dogajanja, saj ima kar tri fakultete za farmacijo.

Zaradi svoje centralne lege je odlično izhodišče za izlete. Med tednom smo se dobivali na večerjah in žurih, kjer je alkohol prosto dostopen in se mu tudi turški študenti kljub svoji veri ne izogibajo. Med vikendi smo obiskali Amasro, znano turistično-ribiško mestece ob Črnem morju, v vulkan-

ske kamnine izklesana bivališča in podzemno mesto v Kapadokiji, slano jezero in Eskişehir. Po treh tednih prakse smo vsak s svojega konca Turčije z avtobusi pripotovali v Marmaris.

Zanj v Sloveniji še nis(m)o slišali, čeprav je priljubljeno turistično mesto ob Sredozemskem morju, podobno Antalyi in Alanyi. Štiri dni lenarjenja kasneje smo se odpeljali še v Istanbul. Čeprav so razdalje med mesti velike, se da zelo udobno in poceni potovati, saj imajo odlične avtobuse in vlake, ki vozijo podnevi in ponoči.

Med vožnjo tolikokrat ponujajo prigrizke in pijače, da skoraj ne opaziš razlike med avtobusom/vlakom in letalom. Razen seveda, ko po dvanajstih urah izstopiš in namesto Avstralije pred sabo spet zagledaš Turčijo.

Opravljanje SEP prakse je možno v večjih mestih – Istanbulu, Ankari, Izmirju, pa

tudi v manjših, če le imajo fakulteto za farmacijo. Seveda bi vsem priporočila Ankaro, ker so mi velika mesta všeč, pa tudi, ker si tam res v stiku z največ domačimi in tujimi študenti farmacije. Turistično je bolj zanimiv Istanbul, ki je večje in bolj kaotično mesto, vendar tam za prevoz porabiš še več časa.

Mest za prakse je 60, tako da se splača prijaviti tudi kasneje v šolskem letu, saj jim prosta mesta pogosto ostanejo. Poleg tega je Turčija na drugem kontinentu, drugačna od Evrope, a še vedno oddaljena samo kratek polet iz Ljubljane. Tudi vize Slovenci ne potrebujemo več. Sama sem tam preživela nepozaben mesec, videla marsikaj in spoznala ogromno novih prijateljev s celega sveta. Nauk zgodbe: če ti je poleti doma vsaj malo dolgčas, se prijavi na SEP. Ne bo ti žal! ■

september 2012 | 27

sep | toronto

PEO PEA/FLICKR

TORONTO

– where are you from?

Že od nekdaj sem si želela videti in prepotovati Ameriko, vendar se je vsako leto našlo kaj, zaradi česar te želje nisem realizirala. Na začetku prejšnjega šolskega leta pa mi je sošolka Nika Kruljec predlagala, da bi se skupaj prijavili na SEP prakso v Kanadi. Ideja se mi je zdela odlična, saj Kanada spada pod Severno Ameriko, torej to šteje, kajne?!

Prijave in vse obveznosti povezane s tem so se začele že decembra in od takrat naprej je potekalo kar precej ak­ tivnosti. Nekje med učenjem farmakognozije I in patološke fiziologije sem bila že tik pred tem, da potovanje ponovno odpovem in prestavim na drugo leto. Vendar sva dejansko naredili že toliko stvari, vložili ogromno energije in denarja, zato sem se odločila, da vztrajam do konca.

N

ajino potovanje se je začelo 20. julija.

Ko sva po mučnih 28 urah potovanja končno prispeli na cilj, seveda z nekaj »manjšimi« težavami, sva dobili prvo kanadsko presenečenje. Študentski dom brez ene same kuhinje, štedilnika ali grelnika.

Moja prva misel je bila: »Kaj naj sedaj z mojimi blejskimi in fižolovimi juhami?« Tudi soba ni bila takšna, kakršno sva si predstavljali glede na znesek najemnine, ampak to je stvar, na katero se človek lahko kmalu navadil.

Prvi teden je bil kar težak, saj sva se soočali s svetom, ki je popolnoma drugačen od najinega. Mesto Toronto je prečudovito in tudi izred­ no varno, tako da se nikoli nisem počutila ogroženo.

Multikulturnost je beseda, ki najbolje opiše glavno mesto province Ontario. Država je 28 | september 2012

za tuje državljane izredno odprta, tako da je bilo na vsakem koraku moč opaziti ljudi z vseh koncev sveta.

Lep primer je lekarna, v kateri je potekala moja prak­ sa. Lastnik lekarne prihaja iz Zambije, potem so tu še sodelavke iz Pakistana, Irana, dve s Kitajske, dve s Filipinov in jaz iz Slovenije. Ko se voziš s podzemno želez­ nico, angleščina ni prevladujoč jezik, ampak se ljudje pogovarjajo v svojem maternem jeziku. Pričakovala sem sicer, da vsi Kanadčani tekoče govorijo francosko in da se bom tam uspela še kaj naučiti, vendar temu ni tako.

Največje presenečenje pa je bila njihova neverjetna prijaznost. V primeru, da sva delovali vsaj malce izgubljeno, so sami pristopili in nama pomagali. Pri tem so povlekli na plan svoje

iPhone (naj na tem mestu omenim, da imajo čisto vsi takšen telefon) in nama podali navodila za nadaljnjo pot. Nekaj neverjetnega se nama je pripetilo, ko sva se po petih dnevih sendvičev in banan podali na prvi topel obrok. Zavili sva v prvo francosko restavracijo, ki pa se je izkazala za precej luksuzno. Spoznali sva starejši, 62 let poročeni par, ki se je zanimal, od kod prih­ ajava in kaj tu počneva. Ko smo se ravno poslavljali, se je gospod obrnil in prišep­ nil: »Uživajta, večerja je na moj račun«. Ljudje so tam res prijazni do takšne mere, da človek kar težko verjame vsemu, kar tam doživi.

Delo v lekarni

Lekarna, v kateri je potekalo moje izobraževanje, je postavljena v sklopu drogerije.

Predstavljajte si, da greste v

Tamara Knific

Müller in je nekje na koncu trgovine ogromen pult, za katerim stojijo farmacevti – to je njihova lekarna.

Delo poteka na svojevrsten način. Pri njih pacient prinese recept, farmacevt mora to vse ročno vnesti v računalnik, nato prevzame natisnjeno dokumentacijo z nalepkami in poišče zdravila. Sledi verifikacija s pomočjo računalnika in kode, da preveriš, ali se zdravila na receptu ujemajo s tem, kar imaš v roki, nato sledi priprava zdravila. To pomeni, da odpreš zdravila, jih streseš na za to pripravljen pladenj, vzameš ven toliko tablet, kolikor jih pacient potrebuje, tablete streseš v vialo (točno takšno, v kakršni ima House svoj vicodin – samo za lažjo predstavo), zapreš in na vialo nalepiš natisnjeno nalepko z informacijami o pacientu in zdra-

sep | toronto

vilu. Nato pride na vrsto magister farmacije, ki preveri vse od začetnega recepta do izbire zdravil in končne izdaje. Celoten proces traja minimalno 15 minut in pacient se še isti dan vrne nazaj ter prevzame zdravila. Postopek se mi zdi izredno zapleten, poleg tega pa njihovi recepti pridejo v nešteto oblikah, formatih in barvah.

Ker imajo toliko javnih in še več zasebnih zdravnikov, njihov sistem receptov žal ni poenoten in skoraj vse je ročno izpolnjeno, kar še dodatno oteži pravilno razumevanje in branje. Lekarna, v kateri sem delala, ni imela laboratorija, če sem torej dobila recept za kak magistralni pripravek, sem ga pripravila na mizici na koncu pulta in to ročno. Vsi so bili popolnoma fascinirani, ko sem jim povedala, da v Sloveniji kreme zmešamo z napravo in ne ročno na podlagi. Pričakovala sem, glede na to, da gre za eno največjih mest v Kanadi, da so veliko bolj napredni kot mi, pa se je izkazalo, da temu ni tako. Lekarna, v kateri je Nika opravljala svojo prakso, je bila nekoliko bolj sodobna, vendar še vedno ne do takšne mere kot pri nas.

Izredno zanimive in edinstvene pa so se mi zdele tako imenovane klinike, ki so se izvajale v lekarni in pri katerih sem tudi sama

lahko sodelovala. Prva klinika je bila na temo diabetesa, moja naloga pa je bilo izobraževanje ljudi v nakupovalnem centru o povišani koncentraciji krvnega sladkorja in o vsem, kar je povezano z diagnosticiranjem, terapijo itd. Ta dan smo imeli tudi medicinsko sestro, ki je pregledovala noge sladkornim bolnikom zaradi možnih nevropatij.

Farmacevt pa pri teh klinikah v pisarni sprejme paciente z omenjenim stanjem, naredi meritev krvnega sladkorja in medical review – to je pregled vseh zdravil, ki jih oseba prejema, nato sledi pogovor s pacientom, dopis vseh prehranskih dopolnil in na koncu še svetovanje o nadaljnji terapiji.

Nekaj podobnega se je odvijalo še naslednji teden na temo povišanega krvnega tlaka in holesterola. Delo v lekarni je zelo usmerjeno v vsakega individualnega pacienta in za vse, kar farmacevt naredi zanj, je tudi dodatno plačan. V Kanadi je delo farmacevta v lekarni najbolj cenjen poklic v tej stroki in sodi tudi med najbolje plačane.

Moja pot do lekarne je bila precej dolga, saj je zahtevala štiri različna prevozna sredstva (pešačenje, podzemni vlak, nadzemni vlak in avtobus) in uro in pol celotne vožnje v eno smer.

Prva dva tedna sem bila v

lekarni tudi po 6 ur in nato 3 ure na poti, torej mi je vse skupaj vzelo kar cel dan.

Proti večeru mi je ostalo še nekaj časa za nakupovanje hrane, ogled kakšnega muzeja ali galerije. Večino velikih ogledov sva si organizirali preko vikendov. Šli sva na Niagarske slapove, v Marineland, Riverdale Farm, večerjali na CN Towerju, obiskali slovensko družino v mestu, šli na izlet z ladjico na otok sredi jezera Ontario, nakupovali in se podali še na mnoge druge zanimive pustolovščine. Po dveh tednih sva spoznali še študentko iz Armenije, ki je prišla na SEP prakso v isto

lekarno kot jaz in smo se v prostem času potem tudi družile.

Mogoče sem pričakovala malce več sodelovanja s strani kanadskih študentov farmacije, ki so se začeli pojavljati in družiti z nama šele proti koncu najinega tretjega tedna. Kljub vsemu je bila celotna izkušnja nekaj neverjetnega, edinstvenega in ni mi žal, da sem se odločila za SEP prakso v Kanadi.

Mojega potovanja in odkrivanja sveta s tem vsekakor še ni konec, vendar se vsakič s še večjim veseljem vrnem domov, saj je Slovenija moja obljubljena dežela. ■

september 2012 | 29

potopis | egipt

DEŽELA FARAONOV Vsega, kar se nam je pripetilo v teh treh tednih popoto­ vanja po Egiptu, vsekakor ne morem spraviti na dva lista – pravzaprav vseh občutkov, topline in ljubezni tamkajšnjih ljudi ne morem spraviti niti v cel roman. Torej – Egipt.

Iva Hari

K

ot otrok sem želela postati arheologinja in vedno sem sanjarila, da bom odšla v Egipt ter tam odkrila grobnico in postala slavna kot Howard Carter, ki je leta 1922 v Dolini kraljev odkril Tutankamonovo. To se seveda ni ures­ ničilo, kljub temu pa se je Egipt končno uvrstil na moj to-do list, ko sem izvedela, da bo tam potekal 58. svetovni kongres študentov farmacije, saj sem s tem združila prijetno s koristnim. Za potovanje sem navdušila še sošolca Jasmino in Sama in voilà, na kongres smo se prijavili takoj po odprtju mest, že januarja, sledilo je le še 6 mesecev nestrpnega čakanja.

Naše potovanje je bilo v stilu backpackinga, zato tudi natančnega načrta nismo 1

2

www.couchsurfing.com je inter­ netna stran, kjer ljudje iz celega sveta ponujajo zastonj prenočišče popotnikom, poleg tega pa na ta način spoznaš kulturo in domačine, ki ti pomagajo s koristnimi nasveti.

Sveti mesec ramadan je 9. mesec v islamskem koledarju in je čas po­ sta. Verniki od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ne smejo zaužiti nič vode, hrane ali kaditi.

30 | september 2012

imeli, rezervirali smo le hostel za prvo noč v Aleksandriji. Ker sem tri leta nazaj že obiskala Maroko, kjer je dokaj podobna kultura in ljudje, sem bila prepričana, da ne bomo imeli težav s prenočišči in transportom, še posebej zato, ker julij zaradi prevelike vročine vsekakor ni vrhunec sezone.

Na potovanje smo se odpravili deset dni pred začetkom kongresa, obiskali smo Aleksandrijo, Kairo, Asuan in Luksor, pred kongresom pa smo se tri dni zadržali še v Hurgadi, kjer smo uživali na plaži.

Po dolgem potovanju iz Ljubljane s prestopanjem v Istanbulu smo ob treh zjutraj prispeli na letališče v Kairu. Že na letališču nas je sprejela gruča uslužbencev, pripravljenih priskočiti na pomoč, med njimi tudi Mohamed, ki je po njegovih besedah sodeč delal na Ministrstvu za turizem.

Pri njem smo se zadržali eno uro, saj nam je naredil načrt, ki je bil po njegovem mnenju najbolj smiseln za naše potovanje, po tem pa nam še rezerviral taksi, ki

nas je za dvakrat višjo ceno odpeljal na železniško postajo v Kairu. Pravijo, da gre osel samo enkrat na led, vendar mislim, da smo mi tja zašli večkrat. Šele ko so nam couchsurferji v Hurgadi in Kairu povedali za realne cene Egipta, smo ugotovili, koliko stvari smo preplačali, čeprav so bile cene še vedno nižje od naših v Sloveniji. Začetna postavljena cena spominkov na bazarju je lahko tudi do desetkrat višja od realne vrednosti.

Po prihodu na železniško postajo v Kairu smo dobili realno predstavo o revščini in bedi, ki je na žalost dejanska slika Egipta, stran od vseh luksuznih hotelov in razsipnih tujih gostov. Ker smo prispeli sredi noči, je bila postaja dobesedno polna brezdomcev, ki so bili po shiranem stanju sodeč na robu preživetja. Po začetnem grenkem priokusu smo začeli iskati karte za Aleksandrijo, vendar so vsi uslužbenci spali, prvi vlak pa je bil napovedan šele ob sedmih zjutraj. Na srečo nam je takoj priskočil na pomoč domačin Ibrahim, ki

je prav tako iskal prevoz do Aleksandrije, in tako smo se skupaj podali na pot z mikrobusom – to so kombiji za 15 ljudi (brez klime), z zelo ugodno ceno, ki so tekom našega popotovanja postali naš glavni način prevoza.

Tako smo bili v roku pol ure, s prtljago zvezano na streho, že na poti v Aleksandrijo.

Tam smo si ogledali na novo zgrajeno aleksandrijsko knjižnico z galerijo in muzejem ter trdnjavo Qaitbay, zgrajeno leta 1480, ki je nekoč predstavljala eno najpomembnejših obrambnih trdnjav ne samo v Egiptu, temveč tudi na sredozemski obali. Zvečer nas je Ibrahim povabil na že tradicionalno egipčansko šišo v lokal tik ob morju.

Naša naslednja destinacija je bil Kairo, kjer smo preko couchsurfinga1 prenočili pri Ahmedu v centru mesta.

Po prekrokani noči in učnih urah trebušnega plesa smo se z malo težko glavo podali na ogled najbolj znanih znamenitosti Egipta – piramid in sfinge. Domačini so nas na vsak način hoteli spraviti na

potopis | egipt

kamele ter z drugimi zvijačami iz nas izbezati čim več denarja, vendar smo se karseda uspešno upirali. Ogled Egipčanskega muzeja smo morali preložiti na naslednji dan, saj je bil v času našega potovanja v Egiptu sveti mesec ramadan2, zato so se vse turistične znamenitosti zaprle ob treh popoldne, medtem ko so običajno odprte do šestih zvečer. Zvečer smo zavili še na najbolj znani bazar, Khan el-Khalili, ki naj bi obstajal že od leta 1382, z namenom, da preizkusimo naše pogajalske sposobnosti. Tam smo bili prava atrakcija, saj se po Kairu ne sprehaja veliko tujcev, ki po navadi potujejo s turističnimi agencijami in so zaprti v hotelske komplekse, zato smo kot edini zahodnjaki med sprehajanjem po ulici izstopali in vsi so nas pozdravljali s frazo Welcome in Egypt, Samo pa je bil lucky man, ker je imel 2 »ženi«3. Spotoma smo se ustavili še pri gostoljubnih domačinih na ulici, ki so nas povabili na večerjo, saj v času ramadana mesto oživi šele po sončnem zahodu, ko so ulice polne ljudi, ki večerjajo po celodnevnem postu.

Naslednji dan smo se v 3

4

Egipčani težko pridobijo vizo za potovanje izven Egipta, zaradi egipčanske revolucije v letih 2011 in 2012, smrtnih žrtev med protestniki ter nekaj ugrabitev tujih turistov pa je trenutno egiptovski turizem v zelo slabem položaju.

Tudi vsa imena trgovin in ostalih tu­ rističnih atrakcij so napisana v cirili­ ci.

Egipčanskem muzeju podrobneje spoznali z zgodovino dežele faraonov, kakršno jo poznamo še iz časa pred Kristusom, in si ogledali najbolj znane sarkofage ter zbirko osebnih predmetov iz grobnice kralja Tutankamona. Po končanem ogledu smo se še zadnjič sprehodili ob reki Nil v predelu Garden City, ponoči pa nas je čakala dolga vožnja z vlakom do 870 km oddaljenega mesta Asuan.

Asuan je najbolj vroče naseljeno mesto v Egiptu, spada pa tudi med najbolj sušna mesta na svetu. Znan je predvsem po svojih felukah, to so majhne jadrnice, s katerimi te domačini za malo denarja popeljejo na izlet po Nilu, za popotnike z več časa pa obstaja mož­ nost, da najamejo feluko za več dni in odjadrajo proti Abu Simbelu ali Luksorju.

Mi smo se odpravili na nekajurni izlet in se ustavili na enem od mnogih majhnih otočkov na Nilu, kjer smo si ogledali asuanski botanični vrt iz leta 1896. Zatem sta nam domačina, Nubijca, za kosilo pripravila nilske ribe, tamkajšnji kruh in zelenjavo.

Seveda pa smo se ohladili tudi s skokom v osvežujoči Nil (ki naj bi bil v tistem predelu brez krokodilov), saj je bila vročina res nevzdržna.

Po ogledu Asuana je bila pred nami še zadnja postaja pred končno destinacijo Hurgado – Luksor. Spet smo se odločili za alternativni tip prevoza z mikrobusi, ki so se izkazali za najcenejše in

najhitrejše, saj delujejo po principu servisnih taksijev – odpelje, ko je poln, zato ni potrebno čakati na določeno uro odhoda. V Luksorju, ki je razdeljen na zahodni in vzhodni breg reke Nil, smo se najprej s kočijo za 5 EGP (okrog 0,8 €) zapeljali po vzhodnem bregu okoli Karnakovega templja ter po mestnem jedru s postankom v trgovini s papirusom, kjer smo si ogledali še izdelavo, naslednji dan pa smo z eno od lokalnih ladij prečkali Nil ter si kot zadnji zgodovinsko podkovan izlet v Egiptu ogledali slavno Dolino kraljev Wadi el-Muluk s 64 grobnicami slavnih vladarjev iz 16. do 11. stoletja pred Kristusom ter tempelj kraljice Hačepsut, ki je bila edini ženski faraon v starem Egiptu.

Tako smo naš izlet zaključili s tridnevnim sproščanjem in poležavanjem na plažah v

Hurgadi ali Rusgadi, kot so jo poimenovali Egipčani zaradi velikega števila ruskih turistov4. Tam smo prenočili pri couchsurferju Karimu in njegovih prijateljih, ki so nas vsak dan razvajali in nas dodobra spoznali z nočnim življenjem v Hurgadi, ki je res noro. Naš dopust pa ne bi bil popoln, če si en dan ne bi privoščili potapljanja na koralnem grebenu, kjer smo opazovali lepote Rdečega morja z raznobarvnimi ribami in koralami, na poti do tja pa so našo ladjo prišli pozdravit še delfini.

Egipt je bil definitivno nepozabno doživetje in je vreden obiska, zato ga priporočam vsem, ki ga še niste obiskali. A morda bo bolje, da se na potovanje odpravite kak drug mesec v letu, in ne poleti, ko temperatura ne pade pod 35 stopinj v senci.

Ma'assalama! (Nasvidenje!) ■

september 2012 | 31

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti

DOGAJALO SE JE Antibiotiki in mi, ne sodimo v smeti

TO SICER NI BILO NAŠE SPOROČILO, a je na tak način v enem stavku povzeto vse, kar smo skušali predati ljudem na javni kampanji, ki je potekala 19. in 21. aprila.

Nadobudni mladi farmacevti smo se v sodelovanju s Študentsko organizacijo odpravili na ulice Ljubljane. Nismo šli protestirat, saj smo imeli dobre namene, ljudem smo želeli le dobro.

Mimoidoče smo se namenili osveščati o pravilni rabi antibiotikov ter o pravilnem odstranjevanju neporabljenih zdravil iz okolja. Vsi se namreč moramo zavedati, da sta to zelo pomembni in pereči temi, o katerih mi, kot strokovnjaki za zdravila, vemo največ.

Z željo, da bi bila zavest o tem, kaj zdravila v resnici pomenijo, boljša, smo se podali na ulice. Začeli smo s študenti in jih napadli v študentskih domovih. Glede na odzive smo s kampanjo dosegli svoj namen. Ljudje so bili več kot hvaležni za vsak nasvet, za vsako informacijo, vsako dejstvo, ki se ga do tedaj niso zavedali. Če smo s tem preprečili nekaj odvrženih zdravil v školjko, smo dosegli namen. Ker pa niso problematični le študenti, smo napadli tudi mimoidoče v trgovskih centrih. Tudi tam smo doživeli dober odziv in prepričani smo, da smo naredili nekaj dobrega za družbo.

Ti je žal, ker se kampanje nisi udeležil? Hmmm, ja, lahko ti je žal. A to lahko popraviš. Ob naslednji priložnosti, ob naslednji kam32 | september 2012

panji se nam pridruži in tudi ti naredi nekaj dobrega.

Pokažimo ljudem, da nam je mar za njih, da se zavedamo svoje vloge v svetu in da smo v sebi dobri ljudje.

Bodimo boljši in dajmo svoje znanje ljudem.

Se vidimo naslednjič? Seveda se! ■ Klemen Hrovat

Strokovni večer: Hidroksi kisline

V OKVIRU STROKOVNIH VEČEROV je 19. 4. 2012 na fakulteti potekal kozmetološko obarvan strokovni večer na temo hidroksi kislin.

Gostujoči predavatelj dr.

Borut Žgavec, spec. dermatovenerolog, nam je predstavil prednosti in slabosti uporabe hidroksi kislin pri različnih kožnih stanjih.

Spoznali smo se z osnovami, potrebnimi za razumevanje delovanja pilingov, pa tudi s konkretno izvedbo pilinga v dermatološki ordinaciji.

Lokalno lahko na kožo delujemo na 3 načine: s kozmetiko (nega), terapijo

(zdravstveni posegi) ali pa z aktivno nego (t. i. kozmecev­ tiki, mednje spadajo tudi hidroksi kisline). FDA termina »kozmecevtik« ne priznava, gre namreč za neformalen izraz. Med t. i. kozmecevtike uvrščamo kozmetične proizvode za anti-age nego, depigmentacijo, zaščito pred soncem, pomiritev in regeneracijo kože. Kozmecevtik mora biti učinkovit, v kozmetiki v uporabi v nizkih koncentracijah. Kliničnih dokazov za učinkovitost nimamo. V kozmetiki se kot KUS za to vrsto izdelkov najpogosteje uporabljajo salicilna in azelainska kislina ter retinoidi.

Hidroksi kisline imajo pet podskupin, obsegajo preko 60 substanc. Nikoli se ne uporabljajo kot samostojna terapija. Njihovo vsestransko delovanje so naključno odkrili pri raziskovanju ihtioz (moteno ločenje dezmosomov), saj so se pri lajšanju teh težav kot najučinkovitejše izkazale ravno hidroksi kisline.

V koncentracijah nad 20 % jih pogosto uporabljajo dermatologi, v nizkih koncen-

tracijah jih najdemo v kozmecevtikih. Sadne kisline rahljajo vezi epidermisa, za dobre rezultate so potrebne večkratne ponovitve. V dermisu povečajo sintezo kolagena in hialuronske kisline. Rezultat uporabe sad­ nih kislin je tanjša rožena plast, čvrst dermis, delujejo tudi antiinflamatorno, opaz­ na je disperzija pigmenta.

Najučinkovitejše so kisline z majhnimi molekulami (glikolna, piruvična, mlečna, citronska), te so učinkovite že v majhnih koncentracijah.

Indikacije: uporaba hidroksi kislin se priporoča pri aktiničnih keratozah, bradavicah, ihtiozah; v kombinaciji z drugimi KUS tudi pri obravnavi gub in aken.

Nikoli se hidroksi kisline ne uporabljajo kot monoterapija, so dobra podporna terapija, saj izboljšajo penetracijo KUS (pri obravnavi aken se ob uporabi antibiotika ali retinoidov priporoča glikolna/salicilna kislina). Najpogosteje se uporablja kombinacija dveh kislin – kombinirane formulacije. Glikolna kislina (njene lastnosti lahko posplošimo na druge hidroksi kisline) se uporablja v izdelkih pri obravnavi starane kože, aken, pigmentacij, suhe kože. Stimulira fibroblaste ter keratinocite.

Njena absorpcija je odvisna od pH podlage. V kozmetičnih izdelkih se uporablja v koncentraciji pod 20 %.

Za opaz­ne rezultate je potrebna vsaj šestmesečna terapija.

Preden izvedemo piling, kožo vedno očistimo, v primeru zdravstvenih težav oz. nediagnosticiranih ne­ pravilnosti pilinga ne izvedemo. Pri rozacei se uporaba kislin odsvetuje. Strogo odsvetovana je uporaba v nosečnosti, pri dermatitisih, fotosenzibilizaciji. Starejši ljudje hitreje izrazijo pordelost na koži, najbolj občutljiva za kemične pilinge je koža na hrbtiščih rok

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti

Finale Sportivo univerzitetne odbojkarske lige V ČETRTEK, 19. 4. 2012, je v športni dvorani Biotehniškega izobraževalnega centra potekal finale Kelme lige v dvoranskem nogometu – futsalu 2011/2012 ter Sportivo univerzitetne odbojkarske lige 2011/12, na katerega smo se uvrstile tudi igralke Fakultete za farmacijo. Po lanskem porazu v finalu smo tokrat želele zlato. Naše nasprotnice so bile letos odbojkarice Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

V prvem nizu si nobena od ekip ni priigrala občutne prednosti, obe ekipi sta se izmenjevali v vodstvu za eno ali dve točki. V zaključku niza se je malce več sreče nasmehnilo igralkam Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki so tudi dobile prvi niz. V drugem nizu je bila slika popolnoma drugačna, farmacevtke smo si po zaslugi serije odličnih servisov Katarine Mehle priigrale vodstvo 10 : 3. Čeprav je prednost kar hitro kopnela, smo uspele drugi niz obrniti v svojo korist. V tretjem nizu so si odločilno prednost, po zaslugi dobrih servisov in igre na mreži, že na začetku priigrale igralke Fakultete za kemijo in ke-

mijsko tehnologijo. Farmacevtke smo se poskušale vrniti v igro, vendar nam žal, kljub odlični podpori s tribun in napotkom naše trenerke prof. Nade Bratuž, ni uspelo. Za podporo se navijačem ponovno zahvaljujemo ter jih vabimo, da nas naslednje leto podpirajo še v večjem številu. Upamo, da nam bo naslednje leto končno uspelo osvojiti zlato.

Medalje in praktična darila nam je podelil prodekan za študijsko področje izr. prof. dr. Aleš Obreza. Razočaranje po porazu pa ni bilo preveliko, saj smo zaradi obveznosti igralk Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo lahko odšle v Beograd ter tam na mednarodnem turnirju zastopale svojo fakulteto. Žreb nam je dodelil težjo skupino, iz katere se nam žal ni uspelo uvrstiti v polfinale.

Kljub temu pa smo odvečni čas izkoristile za ogled Beograda ter za promocijo Fakultete za farmacijo med ostalimi študenti, pri čemer so nam bila v veliko pomoč promocijska darila, ki nam jih je priskrbel Drug Dealer. ■ Sara Vidovič

ter dekolteju. Po pilingu je kožo potrebno hidratirati ter zaščititi pred soncem oiroma. se naslednja dva dni izogibati soncu. Luščenje ter rdečina po pilingu normalno trajata dva dni, v primeru krvavitev ali alergij obiščemo dermatologa). Pri ukinitvi terapije s hidroksi kislinami je nujno postopno odvajanje. Za anti-age nego se uporablja predvsem gli­

kolna kislina, enako za luskavico (vendar v manjših koncentracijah). Za prhljaj je primerna piruvična kislina (ker kožo iritira, je ne uporabljamo na občutljivi koži).

Salicilna kislina ima izrazito površinsko delovanje, zato so rezultati slabo vidni in se uporablja za normalno kožo brez vidnih težav. ■ Špela Račnik

(Ne)strokovni večer na temo :), :D, ^^, ;), =), =D, :9, :'D Če bi prišel na faks v pižami, bi te ljudje gledali postrani. Če pa Pižama kličejo te, brž ko odpreš usta, nasmeješ vse!

V SREDO, 16. maja, je ob 18.00 v P1 vladalo za ta kraj kaj neobičajno vzdušje. Pogledi so bili motni od solza smeha, ne od utrujenosti, roke niso držale pisal, ampak robčke, izraz pa ni bil napeto resen, marveč prešerno nasmejan.

Seveda, saj se je bila borba zoper depresijo, gube ter oksidativni stres! Gostujoči »predavatelj« dr. pis., mag. prev., zasl. st. kom. Boštjan Gorenc Pižama nas je dodobra nasmejal s svojimi duhovitimi domislicami, kot so na primer: »Moja mati je rekla, da z diplomo iz primerjalne književnosti ne bom dobil dela. Sedaj pa predavam farmacevtom! …

Imam to smolo, da zmeraj, ko kdo izgubi kakšen kilogram, ga jaz najdem.« Po eni uri treninga trebušnih mišic je svoj nastop zabelil še z odlično imitacijo Alešičevega komentiranja šahovske igre! Pred odhodom je blagovolil obiskati tudi študentsko sobico, kjer je z občudovanjem prisluhnil pripovedovanju o vseh aktivnostih našega društva (igralec in pol, ni kaj!) ter z nami delil svoje znanje o biološkem paradižniku iz Prekmurja. Stricu Bedancu želimo plodovito kariero in na čimprejšnje ponovno snidenje! ■ Irenej Jerič september 2012 | 33

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti

Svetovanje bolnikom Grand mal

V APRILU je potekalo drugo predtekmovanje na temo epilepsije. Predaval nam je asist. mag. Bogdan Lorber, dr.med., vodja epileptološke dejavnosti, ki je skušal vsem prisotnim na čim bolj enostaven in zanimiv način prikazati ozadje, potek in zdravljenje epilepsije. Stvari so bile dejansko predstav­ ljene na tak način, da ni bilo pomembno, ali si imel pred tem že kakšno predznanje na izbrano temo ali ne. Poleg izjemno kakovostnega predavanja smo prejeli izročke in še pisno gradivo, ki ni bilo tako zelo zahtevno.

Potem ko smo prejeli vse dane informacije, je sledilo tisto pravo tekmovanje v Lekarni Vič. V drugem krogu nas je bilo le pet, ki smo se potegovali za preboj v polfinale, vendar je bila kljub temu konkurenca kar precejšnja. Sledilo je žrebanje zaporednih številk in ko je bila komisija v zgornjih prostorih lekarne pripravljena, se je začela bitka. Ker smo bili ostali tekmovalci v klet­ nih prostorih, nismo ne slišali in ne videli, kaj se je dogajalo zgoraj. Mene osebno je bilo kar malce strah, saj sem se tokrat prvič prijavila in že ob prihodu in izmenjavi zapiskov sem ugotovila, da sem stvar neverjetno zakomplicirala in to v napačni smeri.

Ko prideš v lekarno, si tam namreč v vlogi »pravega« farmacevta, ki sprejme namišljenega pacienta in njegov recept, vse se odvija tako kot v pravi lekarni. Do mene je pristopila mlada pacientka, kar mi je takoj malenkost olajšalo delo. Po predaji recepta in mojem svetovanju je sledil še »trik«, ki sem ga tudi pričakovala.

Vsak tekmovalec dobi vprašanje, ki je predstavljeno kot izziv, nato pa se njegova sposobnost soočanja s tem izzivom tudi ocenjuje. V mo34 | september 2012

jem primeru se je vprašanje navezovalo na možnost uporabe danega zdravila v času dojenja. Vse, kar me je »pacientka« vprašala in kar sem jaz svetovala, je bilo podano na predavanju, zapisano v gradivu ali pa sem to našla pri pregledu zdravil, tako da s tem potem res nisem imela težav.

Bila sem izredno vesela, da sem se dobro znašla v dani situaciji. Kljub temu pa sem začela podrobneje razmišljati o vsem, kar sem storila, se pogovorila z ostalimi tekmovalci in ugotovila, kaj vse sem naredila narobe oziroma kaj vse bi se dalo izboljšati. Vendar se mi je kljub vsemu na koncu uspelo uvrstiti v polfinale.

Na splošno je bila celotna izkušnja izredno pozitivna, tako da se nameravam v naslednjem šolskem letu zopet prijaviti, sodelovati in tekmovati. Na tem mestu bi k prijavi in sodelovanju spodbudila tudi vse ostale, ne glede na letnik ali smer, ker so tematike razumljive, zanimive in ker je samo tekmovanje zelo poučno. Privlačne nagrade pa so samo še dodatna motivacija za tiste, ki mogoče še niste čisto prepričani. ■ Tamara Knific

Svetovanje odlično, a je bolnik žal podlegel zaradi napačnega svetovanja

HJA, tudi takšni spodrsljaji se dogajajo, tudi najboljšim, tistim, ki so se letos pomerili v FINALU SVETOVANJA BOLNIKOM. V torek, 8. maja, je potekalo izobraževanje na temo glavkoma, ki je bilo nadvse zanimivo. Vsi prisotni smo se strinjali, da je bilo predavanje odlično, še bolj pa nam je bila všeč pogostitev, ki je sledila predavanju. Tako da je vsem, ki ste zamudili ta prijeten strokovni večer, lahko žal,

Piknik na Livadi

Farmapiknik SE SREČAJO FARMACEVTI, kozmetologi in laboratorijski biomedicinci. To ni vic, temveč farmapiknik! Prvi projekt našega novega IO-ja je imel vse, kar ti srce poželi: lepo vreme – kot nalašč za športne aktivnosti, obilo dobre jedače in pijače, glasbo in žur, za piko na i pa še izbrano družbo. Tokrat smo se zbrali na idilični Livadi ob Ljubljanici, le lučaj stran od Dolenjske ceste. Košarkarsko igrišče je bilo ves čas polno vnetih igralcev, na travi zraven pa so badminton loparji rezali zrak ter pošiljali pernate žogice zdaj sem, zdaj tja. Mnogo pogledov je švigalo k privezanim

kanujem in vsi smo si bili enotni, da bi bilo veslanje nepozabna izkušnja. Morda drugo leto? Z žara so neprenehoma prihajale slastne jedi, prijetno hladna pijača je v hladilniku čakala, da pride na vrsto. Ko je padel večer in so bili želodci polni, so ljudi zasrbele pete in ni bilo dolgo, da so se začele plesati farmacevtske koreografije. Zabava in druženje sta se nadaljevala, dokler se nista končala, nato smo šli domov in zaspali, zjutraj pa pridni farmacevti vstali. Do naslednjega farma dogodka … ■ Irenej Jerič

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti kajti bilo je prijetno za telo in duha.

V četrtek je sledil klasični obračun finalistov letošnjega tekmovanja. Pomerili smo se v svetovanju težkemu »bolniku«. Preživeli smo še en zelo prijeten večer v družbi kolegov, se naučili marsikaj zanimivega, hkrati pa videli, kaj pomeni biti ponosen farmacevt.

Upam, da mi ostali finalisti ne zamerijo, če vam izdam skrivnostni recept, kaj narediti, da boste v naslednjem finalu tudi vi. Stvar je precej preprosta, le prijaviti se moraš na predtekmovanje in se imeti fino. Z malo sreče si lahko tudi ti naslednje leto veliki finalist in se poteguješ za eno izmed zelo mikavnih nagrad, ki čakajo na najboljše. Čestitke vsem trem prvouvrščenim, čestitke vsem finalistom in tudi vsem tekmovalcem, ki se jim žal ni

uspelo uvrstiti v finale. Zahvala gre organizatorki projekta, vsem sodelujočim v komisijah ter vsem ljudem, ki so se trudili biti »bolni« in se potrudili biti nadležni bolniki.

Za nami je torej še en super dogodek in upam, da se v naslednjem letu vidimo v še večjem številu. ■ Klemen Hrovat

Farmacevtski tabor na Medvedjem Brdu

TAKO KOT ŽE PETNAJST POLETIJ DO ZDAJ, se je tudi v letošnjem juliju na idiličnem slovenskem podeželju odvijal mednarodni farmacevtski poletni tabor. Na petek, 13., smo se farmacevti, laboratorijski biomedicinci in kozmetologi iz Slovenije, Srbije in Finske odpravili proti Medvedjemu Brdu in pričel se je nepozaben te-

Summer party

Hazard party v zaščitnih oblačilih

Kot rudarji v Idriji den.

Strokovni program tabora je bil namenjen spoznavanju stimulansov. Tako smo se na predavanjih poučili o uporabi legalnih stimulansov, učinkih stimulansov na centralni živčni sistem, akutnih in kroničnih učinkih alkohola in podobno, izved­ li pa smo tudi poizkus o učinkih kofeina. O uporabi stimulansov smo pripravili tudi javno kampanjo na Vrhniki in v Logatcu. Pod mentorstvom prof. Krefta smo seveda tudi letos pripravili tradicionalno grenčico, za katero smo sestavine nabrali sami na pobočjih Medvedjega Brda.

Strokovnemu delu tabora je sledil družabni program za sprostitev in uživanje počitnic. Za eno dopoldne smo se prelevili v rudarje idrijskega rudnika, nato pa dan nadaljevali na kopališču v Ajdovščini. Na taboru prav tako ni manjkalo športnih iger, udeleženci pa so se pomerili tudi v farmaolimpijskih igrah. Priredili smo družabne delavnice, kjer smo izdelovali piñade in hula nakit za summer party.

Udeleženci smo se izkazali za prave vodne navdušence, zato smo eno popoldne

preživeli še v oziroma ob zelooo mrzli Idrijski Beli.

Ker pa smo farmacevti ljudje, katerih načelo je study hard, party harder, smo seveda poskrbeli tudi za težji del. Vsak večer smo pričakali jutro na tematskih žurih, kot so bili gala ples v maskah, žur na Olimpu in summer party. V sklopu mednarodnega večera se nam je pridružilo še folklorno društvo in nam prikazalo tradicionalne slovenske plese in plesne igre. Ker se študenti farmacije zavedamo nevarnosti okužb, smo se za hazard party oblekli v prava zaščitna oblačila in spremenili mirno Medvedje Brdo v nekaj povsem drugega.

Ja, super smo se imeli in »po-taborna depresija« je še vedno zasidrana nekje v našem srcu. Nihče več ne spi na blazinah namesto v postelji, nihče ne budi z megafonom, nihče več ne odkriva novih modric, ne pleza na streho, ne lovi pava, se pogovarja o solati, ne išče cevi ali zajemalke, preczgindola je že zdavnaj zmanjkalo … Se vidimo naslednje leto! ■ Nina Franko september 2012 | 35

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti organizirano zabavo, po navadi nekje znotraj hotelskega kompleksa, v katerem smo bivali. Enkrat smo imeli žur na plaži, drugič na bazenu, spoznali smo egipčanski tradicionalni ples v dolgih galabejah in ker smo hoteli kar najbolje spoznati kulturo dežele, smo z veseljem sprejeli povabilo na šišo v lokalnem barčku.

Egipčanska delegacija se je zelo potrudila z organizacijo ekskurzije v puščavo.

Z džipi smo se odpeljali 50 kilometrov v notranjost in prišli do prave skalnate puščave. Izlet je bil posebno doživetje, še posebej za vse,

Na obali Rdečega morja

ki smo bili prvič v puščavi in prvič videli fatamorgano ali jahali kamele.

Na koncu lahko rečem, da je kongres popolnoma dosegel svoj namen. Spoznali smo ogromno intelektualnih študentov in diplomantov, si razširili krog prijateljstev, delili informacije o poklicu farmacevta po svetu, se imeli zelo lepo in domov odšli polni entuziazma in spominov, ki jih bomo še dolgo obujali. Se vidimo naslednje leto na Nizozemskem! ■ Maja Benčina

58. svetovni IPSF kongres v Egiptu 58. SVETOVNI IPSF KONGRES se je letos odvijal na prav posebnem koncu sveta. V Egiptu, natančneje v Hurgadi. In prepričana sem, da je marsikomu prav to dejstvo olajšalo odločitev o prisostvovanju. Tako se je ob obali Rdečega morja zbralo več kot 500 študentov farmacije z vsega sveta, med katerimi nas je bilo kar 23 iz Slovenije.

Program na kongresu je bil zelo raznolik. Prvi dan, kot običajno, velika otvoritvena slovesnost in spoznavni večer, drugi dan pa smo začeli zares. Čez dan so potekale delavnice na različne teme in nam dale možnost, da smo razmišljali o vlogi farmacevta v zdravstvenem sistemu, o možnostih dodatnega izobraževanja, o trenutnem stanju ter o prihodnosti. Študentje smo bili z veseljem prisotni, saj so bile delavnice zelo poučne in hkrati aktivne. Po uvodnem predavanju smo se razdelili v skupine, razglabljali o tematiki ter na koncu poročali o naših idejah. Nismo se mogli udeležiti vseh delav36 | september 2012

nic, saj so potekale vzpored­ no, smo pa imeli tako več izbire. Najbolj obiskane so bile različne kampanje o ponarejenih zdravilih, ki se množično širijo po vsem svetu, o tuberkulozi, tobaku, zanimiva pa so bila tudi predavanja o komunikaciji farmacevta na delovnem mestu in možnostih, ki jih študentom ponuja IPSF. Čez vikend se je odvijal izobraževalni simpozij, na katerega so bili povabljeni svetovno znani profesorji.

Predavanja so posegala na različna področja, profesorica iz Aleksandrije, Amira M. Senbel, je govorila o raziskovanju v farmaciji, kako se ga lotiti in kako izpeljati raziskovalno delo. Profesor Shaker A. Mousa je imel izredno zanimivo predavanje o vlogi nanotehnologije pri različnih boleznih, dotaknil pa se je tudi farmakogenomike, biotehnologije ter farmakologije. Tudi ostali profesorji so se izjemno dobro pripravili, tako da smo študentje od predavanj veliko odnesli.

Seveda pa na kongresu ni manjkal družabni del programa. Vsak večer smo imeli

Zabave v hotelskih sobah

Pojedina

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti

Delegacija

Vara nu dorm!

(Poletje ne spi!)

TAKO KOT SE ZAČNE VSAKA PRAVA POT, se je začela tudi naša. Na glavni postaji v Ljubljani, kjer nas je pobral preveč romunski šofer, nas naložil v svoj kombi in namerno spregledal, da je v kombiju en sedež premalo oziroma da je nas preveč. »Bomo že nekako,« so bile njegove zadnje besede v slovenščini, pot pa je minila v duhu hardcore metala, preglasnega, da bi sploh še kaj slišala. Z izjemo besed, s katerimi je našega angleško-poljskega sopotnika napotil peš preko madžarskoromunske meje.

Prispeli smo hitro in se v hotelski avli srečali z večino EPSA prijateljev, ki smo jih spoznali že na preteklih dogodkih. Obetal se je fantastičen teden! Nastanjeni smo bili v centru mesta Brasov, ki je še najbolj spominjal na staro mestno jedro Ljubljane.

Strokovni del je slonel predvsem na treningih mehkih veščin. Na voljo je bila široka paleta in izbirali smo lahko med različnimi treningi, ki so se izvajali istočasno. Večinski izvajalci so bili EPSA trenerji, ki so nas tokrat vodili skozi različne teme: optimizem, kritično mišljenje, mreženje, svetovanje bolnikom, skupinska dinamika, predstavitvene spretnosti ter dajanje

Brasov

in sprejemanje povratnih informacij. Na dveh treningih o komunikaciji pa smo imeli priložnost sodelovati tudi s profesionalnimi trenerji podjetja Huston, ki so svoje teme razdelili na splošno komunikacijo ter komunikacijo v medicini.

Poleg treningov je strokovni program vključeval tudi predstavitev podjetja GSK in njegovih programov za diplomante ter ogled proizvodnje.

Nestrokovni program ni zaostajal za strokovnim.

Ogledali smo si gradova Bran in Peles. V prvem nas je sprejel vodič, za katerega smo se vsi strinjali, da ne pozna popolnoma razlike med turističnim vodenjem in stand-up komedijo. Tako mu je uspelo, da so vse morbidne zgodbe o Drakuli zvenele zabavno in da smo grad zapustili z nasmeški na obrazih.

V programu je bil tudi obisk adrenalinskega parka, kjer smo lahko preverili uspešnost preteklih treningov premagovanja meja, kritičnega razmišljanja in optimizma. Na koncu smo bili vsi zmagovalci!

Večerni program se je nekako navezoval na dnevne aktivnosti. Spoznavni večer s predstavitvijo organizatorjev, blood party, na katerem smo postali vampirji za eno noč (in ne za neskončno živ­ ljenje) ter mednarodni ve-

International night

čer, na katerem so nas naši gostitelji presenetili tudi s folklornim programom, so le nekateri izmed dogodkov, ki nas niso pustili ravnodušnih.

Med udeleženci so se

spletle nove vezi in komaj čakamo, da se spet srečamo na enem izmed nasled­ njih dogodkov.

Vara nu dorm! ■ Sara Zavec

september 2012 | 37

ffarmaskop | farmacevtski horoskop in sudoku

FFARMASKOP Alojz Finžgar starejši

P

oletje! Čas sonca in morja, sladoleda, limonade, sončarice, komarjev, metinih listov, vročine, znoja, hujšanja, trpljenja, izpitov in učenja. Vrstni red naštetega je drugačen od osebe do osebe, pa vendar so v samem bistvu elementi poletja pri vseh študentih enaki. Črno-beli sivino tvoreči konstrukti življenja so se tekom spremembe letnih časov prelevili v črnobarvne odtenke. Akoravno barva vašega počutja sega v področja rumene, niste sposobni prezreti črnine, ki se potika v ozadju spektra, prešibka da bi signifikantno vplivala na pogled veselja, a dovolj očitna, da pokvari občutek brezskrbnosti. »Boli te, sej smo na morju.« Morda, morda, pa vendar – če se nisi učil, se je tvoja bol hitro spremenila v glavobol, kot si ugotovil sam, ko bereš te besede. Moli, kot da o usodi tvojega življenja odloča Alojz Finžgar st. Ukrepaj, kot da sam odločaš o svoji usodi.

Modre besede modrega moža v vijoličnem puloverju.

Zemeljska znamenja: kozorog, bik, devica

Saturn vam narekuje tempo življenja.

Odgovornost, metodičnost, trdo delo: lastnosti, s katerimi se ponašate, ki vas definirajo, ki vas postavljajo nad ostale, ki vas omejujejo. Vsako jutro

SUDOKU

namreč porabite vsaj dve minuti za obuvanje čevljev. Najprej si jih postavite pred stopala. Z mikroskopsko natančnostjo jih skrtačite, poravnate vezalke, da ne pride do nepotrebnega prekrivanja in iregularnih vzorcev vrvic brez pravega algoritma, nakar jih nataknete na stopala. Prva pride na vrsto desna noga, nato leva noga, nakar se ponovno lotite vezalk, iz katerih naredite dvojni vozel. Po končanem obredu se zadovoljno pogledate v ogledalo, občudujoč svojo stvaritev.

Kaj točno počnete s svojim življenjem?!

Bolezen tega obdobja: hemoroidi.

Vodna znamenja: rak, škorpijon, ribi

Hitro Google iskanje o vas, misterioznih vodnih znamenjih, katerih razumevanje je prezahtevno za moje transcendentalne veščine, je prineslo naslednji rezultat: »They are able to ac­ complish anything they put their mind to and they won't give up. They are perfectly suited to being on their own,« kar nas pripelje do zanimive logične zagonetke – če si samski oziroma samska in si prizadevaš dobiti partnerja, mar ni to kontraproduktivno početje?

Na kratko: vesolje vas je obsodilo na samski stan. Škorpijoni boste izvajali bolj malo pikanja za časa vašega živ­ ljenja.

Bolezen tega obdobja: varice.

8

5 2 4

7 3 9

9 1 2

Težak

8 9

3 2 3

1 2 6 8 3 7

38 | september 2012

1 6 5

Kot že mnogokrat doslej, boste tudi v tem obdobju zažareli v lastnem znamenju. V ospredje bo stopila vaša tekmovalnost. Jesen vam bo pisana na kožo, saj boste ponovno prestopili prag naše male fakultete. Medsebojno akademsko spotikanje s sošolci, občutek brezmejnega zadovoljstva ob slabših rezultatih kolegov, čista zloba.

Primerjali se boste z vsemi, tudi prijatelji in bližnjimi, saj boste čutili močno slo po vzpostavitvi (lažne) intelektualne superiornosti.

Na internetu bi vas zaznamovali s Scumbag Steve memetom.

Bolezen tega obdobja: ICD-10 F22.0.

Edina stvar, ki vas še veže na faks, so študentski boni ter indeks. Vaša aroganca bo v all-time-high območju, nekje na enaki ravni kot jo imajo akredi-

7 3 4

8 3 5

Ognjena znamenja: oven, lev, strelec

Zračna znamenja: dvojčka, teht­nica, vodnar

Lahek

6

tirani, redni profesorji. Za to je gotovo kriv Jupiter v Vodnarju. Največji planet, sinonim za vaš ego, bo v jesenskem času, času smrti, najmočnejše sile na svetu, v položaju Plejad. Kaj kmalu vas bo k pameti spravila vest o najnovejših zahtevah za napredovanje v višji letnik v študijskem letu 2013/2014.

Fakultetna, »odrasla«, ne več najstniška romanca bo prav tako na majavih tleh. Vaša boljša polovica bo namreč začela pogledovati za študenti manj resnih smeri. Priporočeno je izogibanje okolice FDV, FOV, FŠP ter PF. Bolezen tega obdobja: gonoreja.

8 1

Reši

7

2

8 3 4 1 8 5 2 8 7 9 5 3 7 1 4 9 3 4 6 8 2 4 9 2

NAGRADNO KRIŽANKO in se pote-

guj za eno izmed 5 nagrad: - 1x subvencija v vrednosti 50 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku, - 4x Drug Dealer promocijska nagrada Reši nagradno križanko in obišči spletno stran Farma Društva. Na zavihku Spatula izberi razdelek Nagradna križanka ter vpiši prvo besedo številčnega gesla križanke, ki ti bo omogočilo ogled vsebine. S svojimi podatki izpolni spletni obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju, ki bo 12. novembra 2012.

nagradna križanka

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo pet (5) srečnežev, od katerih bodo štirje (4) prejeli Drug Dealer promocijsko nagrado, in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: 50 € subvencije pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku.

2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat.

3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izka-

že, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi.

4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 11. novembra 2012 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križan­ ke, prejeta do 11. novembra 2012, do 23:59). Nagradno žreb­ anje bo potekalo 12. novembra 2012.

5. Nagrajenci bodo objavljeni naj-

kasneje 13. novembra 2012 na spletni strani Farma društva in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte.

6. Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v tekočem študijskem letu 2012/2013.

7. Nagrajenci, ki prejmejo Drug Dealer promocijske nagrade, morajo le-te prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 13. decembra 2012).

8. Nagrade niso prenosljive.

september 2012 | 39

ffarmaskop | dogodki ĹĄtudentov

40 | september 2012