Spatula 61

GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

POLJUDNOZNANSTVENO

Pogled v svet atomov in molekul s pomočjo računalnika – molekulsko modeliranje

MEDNARODNA SCENA

Clinical Depression and Pharmacologic Treatment

ŠTUDENTSKI PRIROČNIK Vse, kar moraš vedeti kot bruc

OKTOBER 2013

www.farma-drustvo.si/spatula

št. 61

7 POLJUDNOZNANSTVENO Z zaključkom projekta Človeški genom se je povečal izbor proteinov, ki bi jih lahko uporabili kot terapevtske tarče pri načrtovanju novih zdravilnih učinkovin. Razvoj modernih eksperimentalnih metod, rentgenske proteinske kristalografije in proteinske NMR (jedrska magnetna resonanca) spektroskopije je pomembno prispeval k boljšemu strukturnemu vpogledu v svet proteinov, interakcij med njimi in medmolekulskega prepoznavanja z organskimi molekulami.

Preberite si tudi o hipotirozi, ki je resna kronična bolezen, nezdravljena pa lahko na bolniku pusti hude posledice.

15 LBM KOTIČEK Kronična mieloična levkemija (KML) je redka pridobljena bolezen, katere prognoza se je bistveno izboljšala z razvojem tehnik in metod molekularne biologije ter načrtovanjem tarčnih zdravil – s to kombinacijo je 5-letno preživetje bolnikov danes 89-odstotno.

17 KOZMETOLOŠKI KOTIČEK Psoriaza je zelo pogosta kožna bolezen, ki prizadene 1–5 % ljudi v zahodnem svetu. Je avtoimunska dedna bolezen, za katero pa še do danes ne poznamo učinkovitega zdravljenja.

Pogosti sprožilni dejavniki za izbruh psoriaze pri posameznikih z gensko predispozicijo so infekcije, kajenje, alkoholizem, endokrine motnje, preobremenitve, izčrpanost organizma in hud stres. Koža je največkrat prizadeta na komolcih, kolenih, lasišču in področju križa, pogosto pa so prizadeti tudi nohti. Pri luskavici gre za pretirano delovanje imunskega sistema na lokalni ravni. Kakršno

Kazalo

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva Oktober 2013 št. 61 http://www.farma-drustvo.si/ spatula Naklada: 1300 izvodov

22

koli vnetje v telesu poslabša psoriazo.

19

NOVIČKE Novice iz sveta farmacije in širše znanosti.

21

INTERVJU Tokratno sogovornico večina študentov spozna v 5. letniku študija farmacije, ko nam asist. mag. Andreja Čufar, mag. farm. spec., predava pri uvodnem modulu Zakonodaja in varstvo pri delu. Njeno poklicno udejstvovanje pa obsega še veliko več kot le zakonodajo na področju lekarniške dejavnosti. O delčku njene poklicne zgodbe lahko preberete v intervjuju.

24

MEDNARODNA SCENA We have all, at some point or another, felt a little depressed. When we feel depressed we are feeling an emotion. Our body usually has a way of adapting to this emotion and compensates. Usually, the emotion will pass within a few hours and we will then be experiencing another emotion.

Clinical depression, however, is when our neurotransmitters (the message-carrying chemicals in your brain) become low for some particular reason. When this happens, our body may receive mixed signals about emotion, behavior, body temperature, and many other functions we take for granted.

This process of decreased and mixed signals about how we feel may sometimes be diagnosed as depression.

28

ERASMUS Španija je priljubljena destinacija študentov, ki želijo en semester preživeti na tujem. Če

Matic Dolinar, Patricija Dolinar

Glavni urednik: Luka Tehovnik tehovnik.luka@gmail.com Odgovorni urednik: Jani Jamnik pr.dsfs@gmail.com

Ustvarjalci: Ana Oreški, Andrea Grof, Andrej Perdih, Anej Strlič, Barbara Munda, Damijana Gregorič, Enej Bole, Irenej Jerič, Iva Colja, Jani Jamnik, Jasna Štupar, Jernej Repas, Jure Levstik, Luka Kosec, Luka Tehovnik, Marko Vidak, Matjaž Hladnik, Nina Franko, Patricija Dolinar, Petra Soršak, Steve Leuck, Špela Perčič, Tamara Knific, Tatjana Šučur, Tjaša Lapajne, Urša Jarc, Urša Nagode, Urška Čotar, Urška Kramberger

Uredniški odbor: Danaja Rode, Jani Jamnik, Luka Tehovnik, Maja Šerčić,

Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh mateja@scribo.si

oktober oktober2013 2013

vas zanimajo razlike v študiju, občutki in dogodivščine naših študentov in če tudi sami razmišljate, da bi se poslužili Erasmus programa, potem je ta prispevek kot nalašč za vas.

30 SEP Student Exchange Program oziroma program študentskih izmenjav. Preberite o izkušnjah naših kolegov, ki so poletje preživeli v nam že dobro znani Turčiji. Upamo, da bo ta prispevek motiviral katerega izmed vas, dragi bralci, da se udeleži omenjenega programa in morebiti spiše kaj o svoji izkušnji v kateri izmed prihodnjih številk Spatule.

32 FARMACEVT NA DIPLOMI IN FARMAPRAKSA Predstavitev, izkušnja in doživetje študentke s prakse na tujem.

33 DOGAJALO SE JE Farmacevti nismo aktivni le na fakulteti, pač pa tudi pri različnih obštudijskih dejavnostih.

Preberite, pri katerih.

44

HECKOTIČEK "Smej se, kadar je le mogoče, smeh je poceni zdravilo." -Orison Swett Marden

46

FFARMASKOP Kljub nedosegljivosti vseh ostalih ostalih sodelujočih astrologov, nas Nostrafarmus ni pustil na cedilu. Menite, da ste kos dešifriranju njegovih prerokb? Pa srečno!

48 NAGRADNA KRIŽANKA

Oblikovanje: Doris Kordić kordic.doris@gmail.com Tisk: Tiskarna PRESENT d.o.o. info@tisk-present.si ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459) Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

NO, PA SMO SPET NA ZAČETKU

sem se prav odločil? Slišal sem, da je študij farmacije izredno težak ...« Dragi bruc, vsi smo bili na začetku malce zmedeni, prestrašeni in v dvomih. Naj ti zatrdim, da si se prav odločil! Želel si študirati farmacijo, zato ti čestitam, da si dosegel enega izmed ciljev v svojem življenju! Kar pa se tiče težavnosti – v kolikor boš namenil nekaj svojega prostega časa študiju, težav zagotovo ne bo. Seveda pa smo tu tudi starejši kolegi, ki smo vedno pripravljeni pomagati.

Uvodnik bi rad izkoristil še za

povabilo vsem, ki vas zanima sodelovanje pri prihodnjih številkah Spatule. Če ste eden izmed takih, lahko z nami stopite v stik preko elektronske pošte ali pa nas, še bolje, obiščete v študentski sobici. Naj zaključim uvodno besedilo s to mislijo: bruci in ostali študentje, želim vam obilo uspehov in dosežkov pri študiju.

Luka Tehovnik, glavni urednik oktober 2013

Uvodnik

Saj je kar težko sprejeti dejstvo, da se je poletje izteklo, skupaj z njim pa vse dogodivščine, ki smo jih bili v tem času deležni, kajne? Prišla je jesen, pričelo se je novo študijsko leto.

Spatula, ki jo sedaj prebirate, je zadnja, ki je izšla pod mojim okriljem v vlogi glavnega urednika.

Novo študijsko leto je na našo Fakulteto za farmacijo prineslo tudi čisto nove obraze. Prepričan sem, da se marsikateremu brucu oziroma študentu prvega letnika v glavi poraja tisoč vprašanj v smislu: »Ali

3

ŠTUDENTSKI PRIROČNIK Fakulteta za farmacijo Fakulteta za farmacijo (FFA) je članica Univerze v Ljubljani (UL), matična za področje farmacevtskih znanosti, laboratorijske biomedicine in kozmetologije. Na leto vpiše približno 1500 študentov v 5 razpisanih programov.

FFA ima šest kateder: • Katedra za farmacevtsko kemijo; predstojnik: prof. dr. Stanislav Gobec, • Katedra za farmacevtsko tehnologijo; predstojnik: prof. dr. Stane Srčič, • Katedra za farmacevtsko biologijo; predstojnik: prof. dr. Samo Kreft, • Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko; predstojnik: prof. dr. Albin Kristl, • Katedra za klinično biokemijo; predstojnik: prof. dr. Janja Marc, • Katedra za socialno farmacijo; predstojnik: doc. dr. Mitja Kos. Vodstvo fakultete Vodstvo fakultete sestavljajo: • Dekan: prof. dr. Borut Božič.

• Prodekan za znanstveno-raziskovalno področje: prof. dr. Irena Mlinarič Raščan.

• Prodekan za študijsko področje: izr. prof. dr. Aleš Obreza.

Skupaj s predstavniki letnikov skrbi za skladnost izvajanja študijskih programov in rešuje probleme, povezane z izpiti, prehajanjem letnikov itd.

• Prodekan za mednarodno sodelovanje: izr. prof. dr. Saša Baumgartner.

Koordinira prijave na Erasmus, Ceepus, Socrates in Iaeste izmenjave. Več o mednarodni mobilnosti boste izvedeli na Mobility Day v decembru. Študentski svet Študentski svet (ŠS FFA) je organ upravljanja fakultete in predstavlja povezavo med študenti in fakulteto. Sestavljajo ga predstavniki vseh letnikov vseh smeri na FFA. ŠS FFA imenuje predstavnike študentov v organe FFA, se dogovarja o spremembah vpisnih pogojev, o prenovi študija, podaja mnenje o pedagoških delavcih, sodeluje pri nadziranju kakovosti na FFA in sodeluje tudi v okviru Študentskega sveta UL. Predstavnik letnika Predstavnika letnika izvolijo študenti v posameznem letniku v začetku oktobra. Njegova naloga je, da skladno z željami letnika komunicira s pedagoškimi delavci in prodekanom za študijsko področje, razporeja izpitne roke in izdela razporede vaj. Poleg tega pa zagovarja mnenje letnika v okviru ŠS FFA. Referat za študijske zadeve Na referat se obrnete, kadar imate kakršne koli težave, povezane s študijem (prijava na izpit, odjava, vpis ocene). Tu lahko dvignete potrdila (o vpisu, izpis ocen), ki jih predhodno naročite preko sistema VIS. Uradne ure referata so vsak dan, razen petkov, od 8:00 do 10:00.

Senat Senat je najvišji strokovno-pedagoški organ FFA. Sestavljajo ga visokošolski učitelji predstavniki kateder, ki jih izvoli akademski zbor, in 3 predstavniki študentov, ki jih imenuje ŠS FFA. Senat sprejema Pravila o organiziranju in delovanju FFA ter Pravilnik o študijskem redu, imenuje komisije, drugostopenjsko odloča o pritožbah študentov, voli kandidate v pedagoške nazive, odobrava prošnje za status študenta s posebnimi potrebami, odobrava naslove in imenuje komisije za zagovor diplomskih nalog.

4

oktober 2013

Komisija za študijsko področje Komisija za študijsko področje (KŠP) sodi v okvir senata FFA in razrešuje naslednje vloge: • za izjemni vpis, • za podaljšanje absolventskega staža, • za šesto opravljanje izpita, • za vzporedni vpis, • za dodatno študijsko leto v primeru rojstva otroka, • za priznavanje izpitov iz drugih programov, • za nadaljevanje študija po daljši prekinitvi, • za ponovno opravljanje izpita z namenom višanja ocene.

Visokošolski informacijski sistem Visokošolski informacijski sistem (VIS) je spletni informacijski sistem, ki omogoča pregled nad razpisanimi izpitnimi roki, prijavljanje in odjavljanje z izpitov, pregled nad stanjem prijavnice, stalen pregled nad ocenami opravljenih predmetov in pridobljenimi ECTS ter naročanje potrdila o vpisu in izpisa ocen.

V sistem lahko vstopate preko strani https://vis.ffa.uni-lj.si/ z uporabniškim imenom in geslom, ki ju prejmete ob vpisu.

Pri prijavljanju in odjavljanju od izpitov bodite pozorni na roke, ki pri tem veljajo: Izpit v ...

Zadnji rok za prijavo

Zadnji rok za odjavo

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek

Sreda do 24ih Četrtek do 24ih Petek do 24ih Ponedeljek do 24ih Torek do 24ih

Sreda do 24ih Četrtek do 24ih Petek do 24ih Ponedeljek do 24ih Torek do 24ih

V primeru, da se ne odjavite pravočasno, vam propade izpitni rok, tudi če izpita fizično niste opravljali.

Pravilnik o študijskem redu Pravilnik o študijskem redu na osnovi pravic, zapisanih v Statutu UL, Zakonu o visokem šolstvu in Pravilih o organizaciji in delovanju FFA ureja opravljanje študijskih obveznosti na FFA. Vpis v višji letnik Za vpis v višji letnik potrebujete: • opravljene vse študijske obveznosti, predpisane z učnim načrtom za posamezno leto, • vpisane vse ocene v elektronski indeks, • vpisane vse ocene, inskripcije in frekvence v papirnati indeks, • izpolnjene ankete o pedagoških delavcih, • izpolnjen vpisni list VIS. Izpolnjen papirnati indeks za naslednje študijsko leto, izpolnjen in podpisan vpisni list, študentsko izkaznico in potrdilo za medmestni ali mestni promet (po potrebi) pošljete na FFA. Izjemni vpis Enkrat v okviru študija je omogočen vpis z 12 ECTS manj, kot jih določa učni načrt, iz opravičljivih in izkazanih razlogov.

Za opravičljive razloge štejejo: bolezen, smrt v družini, intenzivno športno ali kulturno udejstvovanje, obštudijske dejavnosti ipd.

V izrednih okoliščinah je mogoč tudi drugi izjemni vpis, če študent trpi zaradi hudih in resnih motenj, ki so časovno in vsebinsko v neposredni povezavi s sposobnostjo opravljanja študija: hude kronične bolezni, daljše hospitalizacije, smrt v ožjem družinskem krogu, intenzivno športno ali kulturno udejstvovanje, izjemno težke socialne razmere.

5

oktober 2013

Ponavljanje letnika Ponavljanje letnika je mogoče enkrat v okviru študija, če študent v študijskem letu opravi vsaj 30 ECTS. Študent se v letnik ponovno vpiše in zato se mu izpitni roki štejejo znova.

Za drugo ponavljanje letnika veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis.

Opravljanje študijskih obveznosti brez statusa Če študent v študijskem letu ne opravi vsaj 30 ECTS ali ima zavrnjeno prošnjo za drugi izjemni ali ponovni vpis, v naslednjem študijskem letu nima statusa na FFA. Preostale obveznosti iz študijskega programa lahko opravlja proti plačilu še 2 leti od zadnjega dne, ko je bil vpisan. Ko opravi vse obveznosti, se lahko ponovno vpiše v naslednji letnik.

Izpitni roki se pri študentu brez statusa ne štejejo znova.

Absolventski staž Če študent v predvidenem trajanju študija ne uspe opraviti vseh obveznosti, lahko vpiše absolventski staž. Na 3+2 smereh študentu na vsaki stopnji pripada ali ponovni vpis ali absolventski staž, na 5+0 smereh pa oboje.

Absolventski staž traja eno leto od prenehanja trajanja predvidenih študijskih obveznosti. Za podaljšanje absolventskega staža veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis.

Ponavljanje izpita Če študent izpita ne opravi, ima pravico do ponovnega opravljanja še 5-krat. Pri tem so prva tri opravljanja brezplačna, vsa nadaljnja pa plačljiva po ceniku UL in komisijska, za šesto opravljanje izpita pa študent potrebuje še posebno odobritev KŠP. Pri ponovnem vpisu v letnik se šteje, da študent posamezni izpit opravlja prvič.

Popravljanje ocene Če študent ni zadovoljen s pridobljeno oceno, lahko izpit ponovno opravlja. To pravico ima enkrat pri vsakem predmetu, če nosilca o tem obvesti v največ 3 dneh od pridobitve ocene.

V okviru študija lahko študent za pretekla študijska leta razveljavi do 2 oceni, če mu to odobri KŠP. Pritožba na oceno Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen, lahko prvi naslednji delovni dan po možnosti vpogleda v izpit vloži pri dekanu pisno pritožbo zoper pridobljeno oceno.

6

oktober 2013

POGLED V SVET ATOMOV IN MOLEKUL S POMOČJO RAČUNALNIKA – MOLEKULSKO MODELIRANJE Molekulsko modeliranje – njegovo mesto v farmacevtskih raziskavah Z zaključkom projekta Človeški genom se je povečal izbor proteinov, ki bi jih lahko uporabili kot terapevtske tarče pri načrtovanju novih zdravilnih u č i n k ov i n . R a z vo j m o d e r n i h eksperimentalnih metod, rentgenske p ro te i n s k e k r i s t a l o gra f i j e i n proteinske NMR (jedrska magnetna resonanca) spektroskopije je pomembno prispeval k boljšemu strukturnemu vpogledu v svet proteinov, interakcij med njimi in medmolekulskega prepoznavanja z organskimi molekulami. Hkrati sta se razvijali tudi teoretična kemija ter vedno zmogljivejša računalniška tehnologija, ki omogočata praktično uporabo fizik alnih metod in algoritmov za podrobno raziskovanje sveta atomov in molekul.

Zadnjih 30 let pri načrtovanju zdravilnih učinkovin uspešno uporabljajo kombinacijo eksperimentalnih in teoretičnih metod. Mnoge zdravilne učinkovine, ki so prišle na trg v zadnjem desetletju ali dveh, so načrtovali, odkrili in optimizirali s tem sinergističnim pristopom. Naj omenimo nekatera zdravila, ki so sedaj na voljo pacientom po svetu kot rezultat tega pristopa: zdravila iz skupine zaviralcev HIV proteaze (npr. nelfinavir, amprenavir in lopinavir), ki se uporabljajo pri zdravljenju okužb z virusom HIV, zaviralci virusne nevraminidaze (zanamivir in oseltamivir), ki so poznani pri zdravljenju okužb z virusom gripe, zaviralci encima trombina

(ksimelagatran in dabigatran), ki se uporabljajo pri kardiovaskularnih obolenjih ter ne nazadnje tudi zdravilna učinkovina za zdravljenje r a k ave g a o b o l e n j a k ro n i č n e mieloidne levkemije, imatinib.

Predstavili bomo teoretične pristope za obravnavo atomov in molekul, ki jih skupno imenujemo molekulsko modeliranje. Njihova uporaba v farmacevtskih raziskavah je največkrat povezana s področjem odkrivanja in načrtovanja novih zdravilnih učinkovin. Molekulsko modeliranje takoj povežemo tudi z uporabo računalnika in tudi termin in silico označuje, da eksperimente opravljamo s pomočjo računalnika. Čeprav se bomo večino časa zadržali p r i p re j o m e n j e n i a p l i k a c i j i molekulskega modeliranja, pa naj tudi zapišemo, da so te metode uporabne tudi na drugih področjih farmacevtskih znanosti, od farmacevtske tehnologije pa do farmacevtske biologije.

Pogled v zgodovino molekulskega modeliranja – od včeraj do danes Organska kemija, kot jo poznamo danes, je razcvet doživela v 19. stoletju. Archibald Scott Couper, Friedrich August Kekulé von Stradonitz in Aleksander Mihajlovič Butlerov so neodvisno postavili pravila valenčnih elektronov in zgradili temelje za razumevanje strukture molekul, Johann Josef Loschmidt je odkril strukturo benzena in uveljavila se je vsem poznana barvna shema za prikazovanje atomov molekul, ki jo je predstavil

August Wilhelm von Hofmann leta 1865. Še istega leta je bil uporabljen model prikazovanja molekul s kroglicami in paličicami, ki je še danes najpogostejši grafični prikaz modelov atomov in molekul; atomi so predstavljeni s kroglicami, kemijske vezi pa s paličicami, ki jih povezujejo.

Zaradi preglednosti lahko atome predstavimo tudi kot točke in dobimo enostavne žičnate ali paličaste modele.

S prikazom (vizualizacijo) modelov atomov ali molekul se ukvarja molekulska grafika. Njen cilj je pregledna in informativna vizualna predstavitev molekulskega sveta in njegovih lastnosti ter vizualizacija tistih strukturnih elementov, ki so pomembni za razumevanje atomske strukture in interakcij med proteini (najpogostejšimi tarčami zdravilnih učinkovin) in njihovimi ligandi. Na sliki 1 so prikazane nekatere možnosti vizualizacije tako za posamezne molekule kot za komplekse med organskimi molekulami in biološkimi makromolekulami. Poleg modelov kroglic in paličic, žičnatih in paličastih modelov so na voljo še CPK-modeli (zajemajo volumen molekule, ki je določen z van der Waalsovim radijem posameznih atomov), molekule pa lahko prikažemo tudi s površinami (npr. površina, dostopna topilu, m o l e k u l s k a a l i Co n n o l l y j e va površina).

Do konca stoletja so bile raziskane še energijske bariere vrtenja (rotacije) okrog sigma vezi ogljik-ogljik in pojavila se je ideja o preferenčni konformaciji (tridimenzionalni oktober 2013

Poljudnoznanstveno | Pogled v svet atomov in molekul s pomočjo računalnika – molekulsko modeliranje

Barbara Munda in doc. dr. Andrej Perdih, mag. farm.

7

Poljudnoznanstveno | Pogled v svet atomov in molekul s pomočjo računalnika – molekulsko modeliranje

Slika 1. Grafični prikaz zdravilne učinkovine za zdravljenje gripe oseltamivirja z molekulsko površino (levo) in vizualizacija interakcij med to zdravilno učinkovino in proteinom (makromolekulo) virusno nevraminidazo (desno).

8

razporeditvi atomov v prostoru) molekule, ki jo danes razumemo kot energijsko najbolj stabilno konformacijo. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je sledil razvoj pomembne fizikalne teorije – kvantne mehanike. Takrat so Max Planck, E r w i n S c h r ö d i n g e r, R o b e r t Oppenheimer (znan tudi kot eden izmed »očetov pr ve atomske bombe«) in mnogi drugi postavili temelje tej fizikalni teoriji, ki je korenito spremenila naše razumevanje narave in sveta.

Omogočila je natančno matematično obravnavo obnašanja snovi na atomskem nivoju. Taki računski obravnavi pravimo tudi ab initio računi (lat. iz prvih principov), pri katerih ne potrebujemo nobenih eksperimentalnih podatkov ali empiričnih parametrov. Znati moramo le rešiti kompleksne fizikalne enačbe za dano tridimenzionalno razporeditev atomov.

S stališča fizike je bil sedaj atomski svet popolnoma obvladljiv, toda kmalu sta se pojavili dve veliki težavi.

Prva je bila, da so bile postavljene enačbe matematično natančno rešljive le za zelo enostavne kemijske sisteme (atom vodika), pri ostalih pa so navk ljub odk ritju mnogih poenostavitev lahko v smiselno dolgih računskih časih (npr. nekaj tednov ali mesecev neprestanega računanja) obravnavali le zelo majhne sisteme. To v zadnjih letih vedno bolje rešujejo zmogljivi super računalniki oz. računalniške gruče oktober 2013

(ang. clusters), do analitično eksaktnih matematičnih rešitev, ki bi omogočale reševanje molekulskih sistemov, pa trenutno znanost še ni prišla. Prav tako s kvantno mehaniko danes še ne moremo obravnavati tako velikih sistemov, kot so proteini in kompleksi zdravilnih učinkovin z njimi.

Skoraj sočasno s fizikalnim opisom atomske strukture se je začel razvijati tudi bolj empirični pogled na njo, ki je izhajal iz predpostavke, da lahko atome opišemo kot nabite kroglice na vzmeteh, za katere velja znani Hookov zakon (F = - k • x) iz klasične fizike. Ta empirični pristop pri obravnavi atomske strukture imenujemo molekulska mehanika.

Njen razvoj se je začel že pred drugo svetovno vojno s prvimi računi nihanj kovalentnih vezi in valenčnih kotov.

Za ustrezen opis teh procesov na nivoju atomov potrebujemo mnogo eksperimentalnih podatkov, npr. kako močna je vzmet, ki predstavlja vez, kakšna je pričakovana razdalja med atomoma itd. Kasneje se je to področje hitro razvijalo in zaradi hitrosti računanja in enostavnosti danes predstavlja zelo pogost pristop k opisu atomske strukture.

Sočasno je potekal tudi močan razvoj računalniške tehnologije. Leta 1961 je James Hendrickson uporabil računalnik (IBM 709) pri računanju konformacijskih energij cikloheptanov. Pet let kasneje je Cyrus Levinthal razširil idejo in uporabil računalniško simulacijo za preučevanje struktur proteinov in

nukleinskih kislin. V zadnjih letih se močno razvija paralelno računanje, kjer na računalnišk ih gručah razdelimo račun med mnogo računalniških procesorjev, ki vsak p o s e b e j o b rav n ava j o l e d e l kompleksnega računa in tako zelo pospešijo potek računov. Največji računalniški supercentri, ki se nahajajo po celem svetu, omogočajo računanje na več tisoč procesorjih in s tem atomistično obravnavo tudi tako kompleksnih molekularnih dogodkov, kot je zvitje proteinov in prenos genetske informacije.

Uporaba molekulskega modeliranja pri odkrivanju in načr tovanju novih biološko aktivnih spojin – potencialnih zdravilnih učinkovin Molekulsko modeliranje se začne z definiranjem ustreznega tridimenzionalnega modela molekularnega sistema, ki ga v nadaljevanju obravnavamo in preiskujemo z različnimi računskimi tehnikami; z molekulami lahko računamo, preučujemo (rešetamo) virtualne knjižnice ali postavljamo matematične modele, ki obravnavajo odnos med strukturo in biološko aktivnostjo. Za izgradnjo modela uporabimo gradnike (atome), ki jih z računalniškim programom povežemo med seboj ter natančno opredelimo tako stereokemijo kot povezanost atomov. Alternativna možnost pridobitve 3D modela je uporaba eksper imentalnih struktur nih podatkov.

Preiskovanje površine potencialne energije – računanje z molekulami Površina potencialne energije (angl. potential energy surface – PES) je večdimenzionalna kompleksna površina, ki ponazarja energijo molekule kot funkcijo vseh možnih razporeditev (koordinat njenih atomov – konformacij molekule).

Možnih je veliko konformacijskih stanj, ki ponazarjajo različna energijska stanja molekule. Na površini potencialne energije želimo poiskati predvsem stacionarne točke, tako minimume kot tudi sedla. V

minimumih je molekula v ugodnih energijskih legah. V teh stanjih se molekula najpogosteje nahaja in zato so ta stanja tudi tista, ki definirajo končne lastnosti molekule.

Geometrijska optimizacija (energijska minimizacija) je računska operacija iskanja konformacij molekul v energijskih minimumih (ali sedlih) na površini potencialne energije (slika 2), pri čemer uporabimo optimizacijski algoritem, ki nam kot rezultat poda konformacijo molekule, ki ima v lokalni okolici najnižjo vrednost potencialne energije (lok alni minimum). Kadar imamo opravka z eksperimentalno pridobljenimi podatki o strukturi tarče, navadno privzamemo, da je struktura že v bližini energijsko najugodnejše in najbolj reprezentativne konformacije.

Medtem ko geometrijska optimizacija prikaže statično idealizirano sliko molekularnega sistema v eni od energijsko najugodnejših konformacij, nam molekulske simulacije omogočajo dinamični pogled na sistem. Simulacije

omogočajo generiranje verjetnih konformacij molekul (molekulski ansambel – slika 2) in premikanje po tistem delu površine potencialne energije molekule, ki je dostopen sistemu. Tako lahko izračunamo količine, ki jih lahko tudi izmerimo in primerjamo rezultate simulacij z dobljenimi eksperimentalnimi podatki. Najpogosteje uporabljeni metodi molekulskih simulacij sta molekulska dinamika (MD) in metoda Monte Carlo (MC).

Virtualno rešetanje – iskanje biološko aktivnih spojin za izbrano tarčo Virtualno rešetanje je skupni izraz za tehnike, ki jih uporabljamo kot pomoč pri načrtovanju in iskanju novih biološko aktivnih molekul.

Splošna shema je predstavljena na sliki 3. Gre za preiskovanje velikih knjižnic virtualnih molekul z uporabo računalniške tehnologije. Pri tem postopku najprej določimo robne pogoje (specifične strukturne zahteve), ki iz knjižnic molekul izločijo

Virtualno rešetanje na podlagi strukture tarče – SBDD (structurebased drug design) Kadar je struktura makromolekulske tarče znana, največkrat uporabimo S B DD m eto de. N aj p o g o s te j e uporabljamo metodo molekulskega s i d r a n j a , k i d o l o č i ve z av n o konformacijo molekule v aktivnem oktober 2013

Poljudnoznanstveno | Pogled v svet atomov in molekul s pomočjo računalnika – molekulsko modeliranje

Slika 2. Računanje z molekulami lahko ponazorimo s premikanjem po ploskvi potencialne energije preiskovane molekule. Pomembni metodi sta geometrijska optimizacija in molekulska dinamika.

vse molekule, ki ne ustrezajo izbranim parametrom. Metoda virtualnega rešetanja je virtualna različica znane eksperimentalne metode rešetanja visoke zmogljivosti (HTS – highthroughput screening). Optimalnejša je tako z ekonomskega kot tudi z racionalnega vidika, saj ne iščemo aktivnih spojin popolnoma na slepo.

Metodi lahko uporabljamo tudi kombinirano.

Pred izvedbo virtualnega rešetanja moramo pripraviti virtualno knjižnico.

To je zbirka spojin, ki lahko vsebuje od nekaj deset pa tudi do nekaj milijonov različnih spojin in je prilagojena glede na namen rešetanja (identifikacija novih zadetkov ali optimizacija že najdenih spojin).

Poznamo tudi knjižnice fragmentov – spojin z manjšo molekulsko maso (do 200 Da), ki se uporabljajo pri načrtovanju na osnovi fragmentov (fragment-based lead discovery – FBLD). V knjižnici je vsaka molekula opisana z ustrezno konformacijo (včasih celo z nizom več reprezentativnih konformacij).

Metode virtualnega rešetanja v grobem delimo na dve veliki skupini metod. Kadar so poznane strukturne lastnosti biološko aktivnih ligandov in je struktura tarče neznana ali delno znana, uporabimo metode, ki temeljijo na strukturi znanih aktivnih ligandov (ligand-based (LB) metode).

Kadar je struktura tarče znana, pa uporabimo metode, ki upoštevajo strukturne lastnosti tarče (structurebased SB metode). V zadnjih letih se je uveljavilo še načrtovanje na osnovi fragmentov, kjer ne identificiramo celotne molekule v enem koraku, ampak najprej identificiramo ločeno dva ali več fragmentov s šibko aktivnostjo, ki ju nato povežemo v aktivno končno molekulo.

9

z znano biološko aktivnostjo, za katere predpostavljamo, da se vežejo na podoben način. Z uporabo različnih metod prileganja nato preiskujemo ujemanje molekul iz k njižnic vir tualnih molekul s postavljenim farmakoforom.

Poljudnoznanstveno | Pogled v svet atomov in molekul s pomočjo računalnika – molekulsko modeliranje

Slika 3. Splošna shema virtualnega rešetanja – računalniško podprtega načina načrtovanja in iskanja zdravilnih učinkovin.

10

mestu tarče (slika 4). Podatke o strukturi tarče lahko dobimo eksper imentalno, s pomočjo proteinske rentgenske (X-ray) k ristalografije ali s pomočjo proteinske jedrske magnetne resonance (NMR). Če struktura tarče ni znana, protein pa je soroden drugemu proteinu z znano 3D strukturo, lahko strukturo delno napovemo z uporabo homolognega modeliranja.

Pri sidranju so uporabljeni različni iskalni algoritmi, vsem pa je skupno, da poskušajo umestiti ligand v aktivno mesto in najti njegovo najugodnejšo vezavno konformacijo.

Večina programov za molekulsko sidranje obravnava konformacijo liganda fleksibilno in spreminja njegovo konformacijo, medtem ko je makromolekula statična. To lahko vodi do napak pri določevanju vezavnih geometrij, zato je potrebno program pred virtualnim rešetanjem validirati in glede na eksperimentalne podatke določiti, pri katerih pogojih

Slika 4. Sidranje molekule ATP v vezavno mesto proteina, ki je prikazan z molekulsko površino.

oktober 2013

bo vezava uspešnejša. S cenilnimi funkcijami ocenimo moč interakcij med biološko makromolekulo in izračunano konformacijo liganda.

Virtualno rešetanje na podlagi strukture ligandov – LBDD (ligandbased drug design) Kadar so znane le strukturne lastnosti b i o l o š k o a k t i v n i h l i g a n d o v, uporabljamo LBDD metode. Tu najpogosteje uporabljamo farmakoforne modele. Farmakofor opisuje splošne lastnosti molekul, potrebne za zagotovitev optimalnih m e d m o l e k u l s k i h i nte ra k c i j s specifično biološko tarčo. Lastnosti, pomembne za interakcijo, predstavimo s farmakofornimi elementi, ki odražajo nekatere splošne lastnosti molekul (npr. sposobnost tvorbe vodikove vezi, prisotnost ionskega centra, hidrofobno področje). Pomembno je vedeti, da farmakofor ni zbirka funkcionalnih skupin, ki molekulo sestavljajo. Nekateri najpogosteje uporabljeni farmakoforni elementi so zbrani v tabeli 1, zraven pa je prikazana tudi molekula, predstavljena s farmakofornimi elementi.

Poznamo dva temeljna pristopa gradnje farmakofornega modela.

Kadar so na voljo podatki o 3D strukturi kompleksa makromolekule in liganda, lahko farmakofor zgradimo na podlagi 3D strukture tega kompleksa. Druga možnost je, da farmakofor zgradimo iz niza ligandov

QSAR – Modeliranje odnosa med strukturo molekul in njihovim delovanjem Kratica QSAR je okrajšava za kvantitativni odnos med strukturo in delovanjem (angl. quantitative structure-activity relationship). Glavna dejavnost je določiti zvezo med kemijsko strukturo in biološkim učinkom (aktivnostjo). Da lahko uporabimo QSAR metodo, morajo preiskovane molekule v QSAR modelu delovati na isto biološko tarčo in imeti isti mehanizem delovanja. Tako lahko s QSAR metodami primerjamo strukturne analoge inhibitorjev nekega encima, ne moremo pa primerjati molekul, ki delujejo na različne biološke tarče in imajo različne mehanizme delovanja, čeprav povzročijo enak končni farmakološki učinek v organizmu (npr. znižanje krvnega tlaka).

QSAR modele pogosto uporabljamo tudi za napovedovanje aktivnosti novih analogov znotraj posameznega strukturnega razreda v procesu optimizacije začetnih zadetkov.

Strukturo molekule v QSAR opišemo z m o l e k u l s k i m i d e s k r i p to r j i .

Molekulski deskriptor pretvori kemično informacijo, zapisano v simbolni kemični formuli, v številčno vrednost. Lahko so zelo enostavni (npr. molekulska masa, število atomov) ali zelo kompleksni (npr. elektrostatski potencial). Z uporabo statističnih metod nato poskušamo ugotoviti, kateri deskriptorji najbolje opišejo preiskovan niz molekul.

Grafično QSAR modele ponazorimo z grafom, kjer na eno izmed osi nanesemo izračunane, na drugo pa eksperimentalne vrednosti biološke aktivnosti (npr. vrednosti IC50) različnih nizov molekul: tistih, ki smo jih uporabili za gradnjo QSAR modela, in tistih, s katerimi testiramo napovedno moč modela. (slika 5).

Tabela 1. Pregled nekaterih farmakofornih elementov in molekula, predstavljena z nekaterimi farmakofornimi elementi.

Zaključki V procesu iskanja novih biološko aktivnih spojin in načrtovanja zdravilnih učinkovin je molekulsko modeliranje že nekaj časa močno u ve l j a v l j e n o t e r p re d s t a v l j a pomembno podporo eksperimentalnim metodam. Da so metode učinkovite, potrjujejo mnogi uspešni primeri zdravil, uvedenih v klinično prakso, ter tudi dejstvo, da ima praktično vsako farmacevtsko

podjetje, ki se ukvarja z razvojem zdravilnih učinkovin, skupino s t ro k ov n j a k ov z z n a n j e m i z molekulskega modeliranja. Trenutno je najprimernejši in najuspešnejši pristop odkrivanja novih spojin vodnic sočasna uporaba eksperimentalnih teoretičnih metod in metod, ki v vse večji meri vključujejo tudi napovedovanje toksičnosti in metabolizma. Tudi v prihodnosti bodo metode molekulskega modeliranja olajšale pot razvoja novih in učinkovitih zdravil za zdravljenje najrazličnejših bolezenskih stanj.

Viri: - Perdih, A. et al., Uporaba računalniške kemije pri načrtovanju in iskanju novih spojin vodnic. Farmacevtski vestnik 2010; 61, 64.

- Young D. (2009), Computational drug design. New Jersey: John Wiley & Sons, Inc., Hoboken.

- Schlecht, MF. (1998), Molecular Modeling on the PC. WileyVCH, New York.

- Anderluh, M. et al., (2010), Farmacevtska kemija III, Vaje in seminarji. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

- Klebe, G. (2009), Wirkstoffdesign, Entwurf und Wirkung von Arzneistoffen, 2. Auflage. Heidelberg: Spektrum Akademischer Verlag.

Slika 5. Graf QSAR korelacije in primer matematičnega zapisa QSAR enačbe z molekulskimi deskriptorji.

oktober 2013

Poljudnoznanstveno | Pogled v svet atomov in molekul s pomočjo računalnika – molekulsko modeliranje

Pogosto matematično zapišemo biološko aktivnost kot linearno vsoto več molekulskih deskriptorjev z optimiziranimi koeficienti (slika 5).

Vsak QSAR model moramo tudi validirati. To storimo tako, da izberemo niz molekul in jih ne uporabimo za gradnjo QSAR modela, kasneje pa pogledamo, kako dobro jih dobljeni QSAR model napove.

11

HIPOTIROZA – RESNA KRONIČNA BOLEZEN, OBVLADLJIVA Z ENOSTAVNO IN UČINKOVITO FARMAKOTERAPIJO

Poljudnoznanstveno | Hipotiroza – resna kronična bolezen, obvladljiva z enostavno in učinkovito farmakoterapijo

Marko Vidak

12

Hipotiroza je bolezen ščitnice Ščitnica je endokrina žleza, ki se nahaja na sprednji strani človeškega vratu. Njena najpomembnejša vloga je sinteza hormonov tiroksina (tetrajodotironin, T4) in trijodotironina (T3), ki uravnavata intenzivnost celotnega metabolizma.

Pod njunim vplivom se hitrost bazalnega metabolizma poveča in organizem proizvede več toplote.

Povzročata tudi povečano izražanje adrenergičnih receptorjev, zato se okrepi učinek kateholaminov. V času embrionalnega razvoja in otroštva sta nujno potrebna za normalni razvoj možganov.

Patološko znižanje plazemskih koncentracij T4 in T3 se imenuje hipotiroza ali hipotiroidizem.

Prirojena hipotiroza pri novorojenčkih je relativno pogosta (1 primer na 4000 otrok), zato novorojenčkom takoj po porodu izmerijo koncentracijo T4 v krvi, da pravočasno diagnosticirajo morebitno pomanjkanje. Otroška hipotiroza je zelo nevarna, saj lahko povzroči duševno in telesno zaostalost, ki se imenuje kretenizem.

Zaradi dolgotrajne nezdravljene hipotiroze lahko nastanejo takšni edemi

oktober 2013

Beseda izvira iz francoskih Alp, kjer je bilo to stanje zaradi neustrezne prehrane včasih pogosto. Prizadetim osebam so nadeli žaljivo oznako crétin oziroma po naše kreten. Pri odraslih je hipotiroza desetkrat bolj razširjena med ženskami (obolelih je približno 2 % odraslih žensk) kot pri moških (0,2 % obolelih). S starostjo frekvenca obolelih narašča, tako da je delovanje ščitnice zmanjšano pri skoraj 20 % žensk in 2 % moških, starejših od 60 let, vendar se pri vseh primerih zmanjšanega delovanja ščitnice ne pojavijo klinični simptomi hipotiroze.

Zaradi pomembnosti T4 in T3 za delovanje organizma lahko patološke spremembe njunih plazemskih koncentracij povzročijo resne zdravstvene težave. Znaki hipotiroze so kronična utrujenost, zaspanost in brezvoljnost. Bolniki pridobivajo telesno težo kljub manjši želji po hrani in težje prenašajo mraz. Ščitnični hormoni regulirajo sintezo proteinov medceličnine, zato se pri dolgotrajni hipotirozi pojavijo edemi zaradi povečane prepustnosti podkožne medceličnine. Nezdravljena hipotiroza lahko vodi v komo in smrt.

Vzroki za pojav hipotiroze Hipotiroza lahko nastopi iz različnih vzrokov. V preteklosti je bilo v celinskih krajih pogost vzrok hudo kronično pomanjkanje joda, saj si ljudje niso mogli privoščiti rednega uživanja z jodom bogatih hranil (morska sol, morski sadeži in ribe …). Pri pomanjkanju joda se ščitnični folikli, ki sintetizirajo hormona T4

Kretenizem je še vedno pogost v nerazvitih delih sveta

in T3, povečajo in razrastejo, kar opazimo kot golšo na vratu. To začasno kompenzira pomanjkanje T4 in T3, vendar v primeru dolgotrajnega hudega pomanjkanja joda ščitnica kljub povečanju ne more več proizvesti ustreznih količin hormonov, zato nastopi hipotiroza (ki pri novorojenčkih in otrocih povzroči kretenizem). Zaradi uporabe jodirane soli in raznovrstnejše prehrane je hipotiroza zaradi pomanjkanja joda danes v razvitem svetu izjemno redka, še vedno pa je prisotna v tretjem svetu. Približno 2 milijardi ljudi oziroma 30 % svetovnega prebivalstva s hrano ne prejme dovolj joda za vzdrževanje normalnega delovanja ščitnice.

V današnjem času so v razvitem svetu

najpogostejši vzrok za hipotirozo različne avtoimunske motnje, pri katerih nastajajo protitelesa, ki napadejo lastno ščitnično tkivo.

Vzrok hipotiroze so lahko tudi motnje v delovanju hipotalamusa in hipofize, saj ti žlezi izločata v krvni obtok hormone, ki regulirajo sintezo endogenih ščitničnih hormonov. Za konec omenimo še hipotirozo zaradi kirurške odstranitve ščitničnega tkiva, kar je pogost način zdravljenja ščitničnega raka in hipertiroze (patološkega povišanja sinteze endogenih ščitničnih hormonov).

v razponu 100–200 µg.

Interakcije levotiroksina s hrano, zdravili in kovinskimi ioni Pacienti s hipotirozo pogosto uživajo LT hkrati z drugimi zdravili in prehranskimi dopolnili, zato se lahko pojavijo interakcije. Ob sočasnem zaužitju železovih ionov in LT lahko železovi ioni v prebavilih kompleksirajo LT in zmanjšajo njegovo absorpcijo. Zato se prehransko dopolnilo z vitamini in minerali za nosečnice Elevit Pronatal® (vsaka tableta vsebuje 400 mg železa) odsvetuje nosečnicam, ki redno uživajo LT. Hipotiroza pri nosečnicah bi lahko povzročila hude okvare ploda, saj je LT nujno potreben za normalen embrionalni razvoj.

Absorpcijo LT iz prebavil ovirajo tudi učinkovine, ki v prebavilih tvorijo komplekse z lipidi. V to kategorijo sodijo antacidi (npr. aluminijev hidroksid) in adsorbenti žolčnih kislin (holestiramin, holestipol), ki se uporabljajo pri terapiji dislipidemije.

Prihaja tudi do interakcij med LT in sestavinami hrane. Prehranske vlaknine znižujejo absorpcijo LT iz prebavil po podobnem mehanizmu kot kovinski ioni in antacidi (tvorba netopnih kompleksov). Zato se pri vseh pripravkih z LT v navodilih za uporabo izrecno zahteva uživanje na tešče. Do interakcij lahko pride tudi

Nezdravljena hipotiroza pri nosečnici povzroči hude razvojne motnje pri otroku

oktober 2013

Poljudnoznanstveno | Hipotiroza – resna kronična bolezen, obvladljiva z enostavno in učinkovito farmakoterapijo

Golša je lahko estetsko zelo neprijetna

Nadomestna hormonska terapija z učinkovino levotiroksin Edina možnost zdravljenja hipotiroze je dosmrtna nadomestna hormonska terapija, običajno s sintetično eksogeno obliko T4, ki se imenuje levotiroksin (LT). LT je uvrščen na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in sodi med najpogosteje predpisovane učinkovine v Sloveniji zaradi visoke pojavnosti hipotiroze pri nas. V Sloveniji sta registrirana dva pripravka s to učinkovino: Euthyrox® in Eltroxin®.

LT ima številne lastnosti, ki otežujejo njegovo terapevtsko uporabnost, saj je zelo težko topljiv v vodnih medijih in ima variabilno biološko uporabnost (50–80 %). Prav tako ima ozko terapevtsko širino, saj nizki odmerki pogosto ne zadostujejo za nadomeščanje pomanjkanja endogenih ščitničnih hormonov, visoki odmerki pa so kardiotoksični in lahko povzročijo tirotoksično krizo (nemir, potenje, tresenje, razbijanje v prsih, naglo hujšanje).

Pri posameznem pacientu je zato potrebno preizkušati različne jakosti odmerkov za postavitev primerne terapevtske sheme. Pri obeh v Sloveniji dostopnih pripravkih z LT je predpisano uživanje na tešče, 1 tableta na dan, odmerki pri odraslih pacientih s hipotirozo pa se nahajajo

13

Poljudnoznanstveno | Hipotiroza – resna kronična bolezen, obvladljiva z enostavno in učinkovito farmakoterapijo

Izvleček iz listov zelenega čaja vsebuje več kot 70 % flavonoidov, ki lahko vstopajo v številne interakcije z levotiroksinom in endogenimi ščitničnimi hormoni

14

v primeru, če pacient sicer zaužije pripravek z LT na tešče, vendar hkrati zaužije še kakšno prehransko dopolnilo s snovmi, ki vplivajo na absorpcijo in metabolizem LT. Tudi pri prehranskih dopolnilih se namreč pogosto priporoča uživanje na tešče, pacienti pa zaradi priročnosti običajno hkrati zaužijejo vsa zdravila in prehranska dopolnila s podobnimi navodili za uporabo.

Interakcije med levotiroksinom in izvlečki iz zdravilnih rastlin Interakcij ne povzročajo le prehranska dopolnila v ožjem pomenu besede, ampak tudi razni izvlečki iz zdravilnih rastlin, ki se po trenutni zakonodaji lahko tržijo kot prehranska dopolnila, čeprav zdravilne rastline niso del vsakodnevne prehrane, kot so to npr. vitamini in minerali. Možnost interakcij z LT in endogenimi ščitničnimi hormoni je največja pri rastlinah in izvlečkih, ki vsebujejo flavonoide.

Flavonoidi so zaradi svojega antioksidativnega delovanja pogosta sestavina prehranskih dopolnil, saj naj bi pomagali preprečevati nastanek raka in drugih degenerativnih obolenj. Najdemo jih v izvlečkih številnih zdravilnih rastlin (šentjanževka, ginko, zeleni čaj, piknogenol, pegasti badelj), na tržišču prehranskih dopolnil pa so dostopni tudi sintezni flavonoidi v oktober 2013

čisti obliki (npr. kvercetin). Flavonoidi zavirajo sintezo endogenih ščitničnih hormonov, poleg tega pa vplivajo na absorpcijo LT iz prebavil, izpodrivajo LT in endogene hormone s plazemskih proteinov ter inhibirajo večino encimov, ki metabolizirajo LT. Zaradi nizke biološke uporabnosti flavonoidov je verjetnost klinično pomembnih interakcij z LT sicer majhna, kljub temu pa flavonoidi po zaužitju antioksidativnih prehranskih dopolnil v prebavilih dosežejo visoke lokalne koncentracije, ki lahko vplivajo na absorpcijo LT. Zato je priporočljivo, da pacienti s hipotirozo svojega dnevnega odmerka LT ne zaužijejo hkrati z drugimi zdravili ali prehranskimi dopolnili.

Hipotiroza je resna kronična bolezen, ki lahko povzroči hude zaplete, če je ne začnemo zdraviti pravočasno. Po drugi strani je dovolj le ena tableta s 100 mikrogrami LT na dan, da lahko pacienti živijo povsem normalno in kakovostno življenje brez neprijetnih bolezenskih simptomov ali stranskih učinkov terapije. Seveda pa morajo pacienti dosledno upoštevati navodila za uživanje in biti pozorni na možnost interakcij.

- Green Tea Extract 400 mg - 100 Caps. http://www.nowfoods.com/ Products/M003173.htm, dostopano 5. 5. 2013.

- Hamann I, Seidlova-Wuttke D, Wuttke W, Köhrle J. Effects of isoflavonoids and other plant-derived compounds on the hypothalamus–pituitary–thyroid hormone axis. Maturitas – The European Menopause Journal. 2006; 55S: S14–S25.

- Henderson JD, Esham RH. Generic Substitution: Issues for Problematic Drugs. Current Concepts. 2001; 94(1): 16–21.

- Iodine deficiency – way to go yet. The Lancet, 12. 7. 2008; 372(9633): 88.

- Kasim NA, Whitehouse M, Ramachandran C, Bermejo M, Lennernäs H, Hussain AS, Junginger HE, Stavchansky SA, Midha KK, Shah VP, Amidon GL. Molecular Properties of WHO Essential Drugs and Provisional Biopharmaceutical Classification. Molecular Pharmaceutics. 2004; 1(1): 85–96.

- Manach C, Williamson G, Morand C, Scalbet A, Rémésy C. Bioavailability and bioefficacy of polyphenols in humans. I. Review of 97 bioavailability studies. The American Journal of Clinical Nutrition. 2005; 81(suppl): 230S–242S. - Mandery K, Bujok K, Schmidt I, Keiser M, Siegmund W, Balk B, König J, Fromm MF, Glaeser H. Influence of the flavonoids apigenin, kaempferol, and quercetin on the fuction of organic anion transporting polypeptides 1A2 and 2B1. Biochemical Pharmacology. 2010; 80: 1746–53.

- Moon YJ, Wang XD, Morris ME. Dietary flavonoids: Effects on xenobiotic and carcinogen metabolism. Toxicology in Vitro. 2006; 20: 187–210.

- Pirnat E. Zdravljenje z radiojodom. Farmacevtski vestnik 2007; 58(3): 100–2.

- Povzetek glavnih značilnosti zdravila - Eltroxin 50 mcg tablete.

ASPEN EUROPE GmbH, Bad Oldesloe, 2010.

- Povzetek glavnih značilnosti zdravila - Euthyrox tablete 25 mcg, 50 mcg, 100 mg, 150 mcg. Merck, d.o.o., Ljubljana, 2009.

- Pravilnik o prehranskih dopolnilih (neuradno prečiščeno

Viri:

besedilo). http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/

- Bailey DG. Fruit juice inhibition of uptake transport: a new

mz_dokumenti/zakonodaja/varnost_hrane/precis._preh._

type of food-drug interactions. British Journal of Clinical

dopolnila.pdf, dostopano 5. 5. 2013.

Pharmacology. 2010; 70(5): 645–55.

- Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin. 2008; Uradni list Republike

- Bevko Vitamins: Supplements for Health, Vitality, &

Slovenije, 103/2008: 13637.

Wellness. http://bevkovitamins.com/, dostopano 5. 5. 2013.

- Rang HP, Dale MM, Ritter JM, Flower RJ: Rang and Dale’s

- Brockett LP. Cretins And Idiots. The Atlantic Monthly,

Pharmacology, sixth edition. Elsevier, London, 2007.

februar 1858. http://www.disabilitymuseum.org/dhm/lib/

- Sočan A, Gmeiner Stopar T, Hojker S. Farmakoterapija bolezni

detail.html?id=1385, dostopano 8. 5. 2013.

ščitnice. Farmacevtski vestnik 2007; 58(3): 103–5.

- Campbell NRC, Hasinoff BB, Stalts H, Rao B, Wong NCW.

- Trontelj J. Interakcije zdravil za bolezni ščitnice z drugimi zdravili.

Ferrous Sulfate Reduces Thyroxine Efficacy in Patients with

Farmacevtski vestnik 2007; 58(3): 106–12.

Hypothyroidism. Annals of Internal Medicine. 1992; 117(12):

- Umek A. Farmakognozija. 2008; http://farma-drustvo.si/

1010–13.

studentska-scena/studijsko-gradivo-2/, dostopano 5. 5. 2013.

- Chandra AK, De N. Goitrogenic/antithyroidal potential of

- Venkataramanan R, Komoroski B, Strom S. In vivo and in vitro

green tea extract in relation to catechin in rats. Food and

assessment of herb drug interactions. Life Sciences. 2005; 78:

Chemical Toxicology. 2010; 48(8-9): 2304–11.

2105–15.

- Elevit Pronatal - Povzetek glavnih značilnosti zdravila.

- Wang LQ, James MO. Inhibition of Sulfotransferases by

http://www.bayer.si/html/images/upload/smpc/SmPC_

Xenobiotics. Current Drug Metabolism. 2006; 7: 83–104.

Elevit_Pronata.pdf, dostopano 8. 5. 2013.

- Williamson G, Manach C. Bioavailability and bioefficacy of

- Friedli GL. Flavonoids. http://www.friedli.com/herbs/

polyphenols in humans. II. Review of 93 intervention studies. The

phytochem/flavonoids.html#intro, dostopano 5. 5. 2013.

American Journal of Clinical Nutrition. 2005; 81(suppl): 243S–255S.

- Gaberšček S, Zaletel K. Kako prepoznati ščitnično bolezen?

- Živin M, Ribarič S (ur.) Temelji patološke fiziologije. Medicinska

Farmacevtski vestnik 2007; 58(3): 97–9.

fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2009: 253–61.

MUTACIJSKA ANALIZA PRI KRONIČNI MIELOIČNI LEVKEMIJI Kronična mieloična levkemija (KML) je redka pridobljena bolezen, katere prognoza se je bistveno izboljšala z razvojem tehnik in metod molekularne biologije ter načrtovanjem tarčnih zdravil – s to kombinacijo je 5-letno preživetje bolnikov danes 89-odstotno.

KML predstavlja 15–20 % levkemij pri odraslih. Je mieloproliferativna klonska bolezen, katere incidenca je 1–1,5/100.000 prebivalcev letno.

Najpogosteje zbolijo osebe v starostni skupini 30–60 let, povprečna starost ob ugotovitvi bolezni pa je 50–60 let.

Otroci za to obliko levkemije zbolijo redko.

Po priporočilih Evropske mreže za levkemije bolezen delimo v tri obdobja: 1) kronično, v katerem odkrijemo 85 % bolnikov, 2) pospešeno in 3) obdobje blastne preobrazbe – stanje, enako akutni levkemiji.

Naravni potek bolezni traja 3–5 let.

40–50 % bolnikov je brez težav, pri ostalih so simptomi običajno sistemski – splošna utrujenost, izguba teka, hujšanje, znojenje. Možen je tudi pojav občutka tiščanja v trebuhu zaradi povečanih organov, redkeje tudi krvavitev (zaradi motene funkcije trombocitov). Na bolezen posumimo ob slučajnem pregledu krvne slike, v

Slika 1. Kromosom Philadelphia

kateri se močno razraščajo levkociti in občasno trombociti. Pri kliničnem pregledu zatipamo močno povečano vranico, redkeje jetra.

KML je prva bolezen, pri kateri so kot vzrok opisali genetsko nepravilnost, in sicer že leta 1960. Gre za Philadephia (Ph) kromosom, ki je posledica recipročne translokacije med kromosomoma 9 in 22. Nastane tudi zliti gen BCR-Abl1 med Abl1 genom na kromosomu 9 (regija q34) in BCR (breakpoint cluster region) na kromosomu 22 (regija q11).

Philadelphia kromosom je značilen za KML, ni pa zanjo tudi specifičen – najdemo ga tudi pri akutni limfoblastni levkemiji (pri 25–30 % odraslih in 2–10 % otrok) in včasih pri akutni mieloblastni levkemiji.

Odkritje zlitega gena in njegovega produkta je bilo ključnega pomena za razvoj novih zdravil, tirozin kinaznih inhibitorjev (TKI), zaradi katerih se je izboljšala kakovost življenja kot tudi preživetje bolnikov. Na tržišču je TKI 1. generacije – imatinib in dva TKI 2. generacije – dasatinib in nilotinib.

Imatinib tirozin kinaznemu encimu preprečuje, da bi fosforiliral določene proteine in sprožil signalno kaskado, ki je potrebna za razvoj raka. S tem preprečuje rast rakavim celicam in jih vodi do apoptoze. Zdravilo deluje kot tarčno, saj BCR-Abl1 tirozin kinazni encimi zaradi zlitega gena in proteina obstajajo le v rakavih celicah.

Diagnoza KML 1) Celotna krvna slika, 2) punkcija in biopsija kostnega mozga (citološke in histološke preiskave), 3) dokaz Ph kromosoma in/ali njegovega produkta – zlitega gena BCR-Abl1; Ph kromosom dokažemo s kariotipizacijo vzorca kostnega mozga, zliti gen pa z

RT-PCR (določamo prepis mRNA) in fluorescenčno in situ hibridizacijo (FISH) v vzorcu periferne krvi ali kostnega mozga, 4) pri bolnikih, mlajših od 65 let, in njihovih svojcih se opravi še HLA tipizacija. Število levkocitov v periferni krvi je po navadi 50–200x109/L, lahko pa tudi več. Prevladujejo zreli nevtrofilci, najdemo vse stopnje dozorevanja do mieloblasta. V k roničnem obdobju število mieloblastov in promielocitov v periferni krvi ni večje od 20 %. Bazofilcev in eozinofilcev je le nekaj več. Celice so morfološko lahko povsem normalne.

V obdobju blastne preobrazbe KML se v periferni krvi zveča delež mieloblastov in promielocitov, včasih število bazofilcev. Anemija, ki je na začetku ni ali je blaga, se stopnjuje z napredovanjem bolezni.

Je normokromna, normocitna.

Nastane predvsem zaradi zmanjšane eritropoeze, pri zelo veliki vranici pa je skrajšano tudi preživetje eritrocitov.

Okoli 50 % bolnikov ima zvečano število trombocitov. Trombociti so morfološko normalni, pogosto pa ni normalna njihova funkcija. V kroničnem obdobju je pri več kot 90 % bolnikov v nevtrofilcih zmanjšana ali odsotna aktivnost encima alkalne fosfataze. V kostnem mozgu je gostota celic velika, maščobnih celic sploh ni. Razraščajo se celice granulocitne vrste, predvsem mielociti in metamielociti, številnejši so tudi eozinofilci in bazofilci; eritroblasti so maloštevilni, megakariociti so lahko številnejši. V nevtrofilni vrsti so prisotni znaki motenega dozorevanja jedra, citoplazme in tudi granulacij. V obdobju metamorfoze je v kostnem mozgu več retikulinskih vlaken, tako da je punkcija kostnega mozga lahko suha. V obdobju blastne oktober 2013

LBM kotiček | Mutacijska analiza pri kronični mieloični levkemiji

Andrea Grof

15

potrebno sekvenirati.

Mutacijska analiza pri KML ni priporočljiva za paciente, ki jih odkrijemo v kroničnem obdobju bolezni. Izjemoma se mutacije analizira pri bolnikih v pospešenem obdobju oz. blastni krizi. Pomembno je omeniti, da mutacije kinazne domene niso inducirane. Pojavijo se neodvisno od terapije, lahko tudi preden z njo začnemo.

Viri: - Hartmann JT, Haap M, Kopp HG, Lipp HP. Tyrosine kinase inhibitors - a review on pharmacology, metabolism and side effects. Curr Drug Metab. 2009 Jun;10(5): 470–81.

- Bokal U, Južnič Šetina T. Kronična mieloična levkemija.

Slika 2. Zliti gen BCR-Abl1

Onkologija/pregledi. Leto XVI, št. 1, junij 2012.

- Leukemia Survivor (CML); I Am Dancing My Way Through.

LBM kotiček | Mutacijska analiza pri kronični mieloični levkemiji

preobrazbe je v kostnem mozgu in pogosto tudi v krvi več kot 20 % levkemičnih blastnih celic – v 20–30 % imajo morfološke, citokemične in imunološke značilnosti limfoblastov.

16

Mutacijska analiza Včasih se zgodi, da se nekateri bolniki na zdravljenje z imatinibom ne odzivajo. V tem primeru imamo več možnosti: povečanje odmerka imatiniba, menjavo imatiniba za drugo obliko TKI, presaditev krvotvornih matičnih celic ali vključitev bolnika v drugo raziskovalno zdravljenje.

Vzrokov za pojav odpornosti je več, najpomembnejša sta klonska evolucija in pojav točkovnih mutacij, ki sta med seboj povezana.

Pri bolnikih s KML, ki so odporni na zdravljenje z imatinibom, so ugotovili več kot 90 točkovnih mutacij – te so odgovorne za spremembe aminokislin na 57 mestih v genu Abl1.

Ena izmed teh mutacij, T315I, močno vpliva na odzivnost na zdravljenje s TKI; povzroči namreč pojav klona, ki je odporen na učinek imatiniba, nilotiniba in dasatiniba. Zato je v primerih neučinkovitega zdravljenja s TKI priporočljiva mutacijska analiza.

Odziv na zdravljenje ocenjujemo s kontrolo krvne slike (hematološki odgovor), določanjem preostalih pozitivnih metafaz Philadelphia (citogenetski odgovor) ter stopnjo oktober 2013

prepisa BCR-Abl1 s kvantitativnim RT-PCR (molekularni odgovor) v vzorcu krvi ali kostnega mozga.

Redno tekom terapije mutacijske analize ni priporočljivo izvajati, saj je to nesmiselno (glede na podatke, da je število sprememb, ki se zgodijo med terapijo z imatinibom, majhno).

Analizo je priporočljivo opraviti ob neuspešnosti zdravljenja in/ali zmanjšanju možnosti optimalnega izida zdravljenja, pa tudi v primeru, ko povečanje transkripta BCRAbl1 povzroči izgubo glavnega molekularnega odgovora. Poleg mutacije T315I so znane tudi mutacije, ki so manj občutljive na dasatinib (V299L, T315A, F317L/V/I/C) ali nilotinib (E255K/V, Y253H, F359V/ C/I). V teh primerih se mutacijska analiza priporoča, če po 3 mesecih ni citogenetskega odgovora, če je po 6 mesecih citogenetski odgovor minimalen ali če je po 12 mesecih delen. Če se je v tem času pojavila kakšna nova mutacija, je pomembno, da jo identificiramo, saj na tem temelji odločitev o menjavi TKI ali alogenični presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC).

Priporočena metoda za mutacijsko analizo je direktno sekveniranje, ki pa mu lahko pridružimo še D-HPLC tehniko, ki jo uporabimo kot presejalno metodo in s tem zmanjšamo število vzorcev, ki jih je

Dostopno na: http://www.leukemiasurvivor.co/2013/01/ what-is-philadelphia-chromosome.html (zadnjič dostopano 8. 8. 2013) - Nature Reviews|Cancer. Dostopno na: http://zhaoyihenglk. dxyer.cn/wp-content/blogs.dxy/ed/05/22734/ files/2012/09/05.jpg (zadnjič dostopano 8. 8. 2013) - Preložnik Zupan I, Pajič T. Smernice za odkrivanje in zdravljenje kronične mieloične levkemije. Zrav Vestn 2008, 77: I-5–10.

- Soverini S et al. Bcr-Abl kinase domain mutation analysis in chronic myeloid leukemia patients treated with tyrosine kinase inhibitors: recommendations from an expert panel on behalf of European LeukemiaNet. Blood First Edition Paper, prepublished online May 19, 2011; DOI 10.1180/ blood-2010-12-326405.

- Pajič T, Lamovšek N, Fink M, Zupan Preložnik I, Černelč P. Analiza mutacij v kinazni domeni proteina BCR-ABL1 pri bolnikih s kronično mieloično levkemijo in z nezadostnim odgovorom na zdravljenje z zaviralcem tirozinske kinaze.

Zdrav Vestn 2012; 81 supl 2: II-174–9.

- Ernst T et al. ABL single nucleotide polymorphisms may masquerade as BCR-ABL mutations associated with resistance to tyrosine kinase inhibitors in patients with chronic myeloid leukemia. haematologica, 2008; 93.

- INTERNA MEDICINA / [glavna urednika] A. Kocijančič, F. Mrevlje; Ljubljana: EWO: DZS, 1998.

PSORIAZA Urška Kramberger analog vitamina D3, ki ugodno vpliva na diferenciacijo in proliferacijo keratinocitov ter deluje protivnetno.

Sistemsko zdravljenje Sistemsko zdravimo z retinoidi, ki zavirajo pospešeno proliferacijo in delujejo protivnetno. Ker so retinoidi teratogeni, je nujno, da ženske bolnice v času zdravljenja uporabljajo dvojno kontracepcijo.

Sistemsko dajemo tudi citostatike, vendar se takšno zdravljenje opušča zaradi prehudih stranskih učinkov.

Psoriaza je zelo pogosta kožna bolezen, ki prizadene 1–5 % ljudi v zahodnem svetu. Je avtoimunska dedna bolezen, za katero pa še do danes ne poznamo učinkovitega zdravljenja. Pogosti sprožilni dejavnik i za izbruh psoriaze pri posameznikih z gensko predispozicijo so infekcije, kajenje, alkoholizem, endokrine motnje, preobremenitve, izčrpanost organizma in hud stres. Pri bolnikih s psoriazo je pospešen prehod celic iz bazalne v roženo plast. Keratinizacija pri bolnikih s psoriazo se skrajša na 4–7 dni (namesto 28 dni), kar ima za posledico nepopolno poroženelost in se kaže kot koža z luskami. Luske se lahko združujejo v večje rdeče plošče – plake. Koža je največkrat prizadeta na komolcih, kolenih, lasišču in področju križa, pogosto pa so prizadeti tudi nohti. Pri luskavici gre za pretirano delovanje imunskega sistema na lokalni ravni. Kakršno koli vnetje v telesu poslabša psoriazo.

Najpogostejše oblike psoriaze so eksantemska (obsežna, spremembe p o c e l e m t e l e s u ) , k ro n i č n a

(najpogostejša) in eksudativna (vlažna psoriaza, živo rdeča žarišča).

Med hujše oblike pa prištevamo eritrodermično (vsa koža se lušči, srbi, povečane bezgavke), pustulozno (hude vnetne spremembe, prisotne pustule) in artropatsko (spremembe tudi na sklepih).

Bolniki so kronično prizadeti, običajno pa se stanje izboljša v poletnih mesecih, ko je koža bolj izpostavljena soncu. Luskavica je vseživljenjska bolezen in močno vpliva tudi na psihološko stanje bolnikov, ki imajo lahko nizko samopodobo, se zapirajo vase in se izogibajo stikov z ljudmi.

Lokalno zdravljenje Za lokalno zdravljenje luskavice lahko uporabljamo salicilno kislino, ki deluje kot keratolitik in olajša odstranjevanje lusk, obenem pa poveča prodiranje aktivnih sestavin v kožo. Zdravljenju s kortikosteroidi se navadno izogibamo in z njimi ne zdravimo dolgo, saj tanjšajo kožo in povečajo poraščenost. Lokalno lahko uporabljamo tudi kalcipotriol,

Kozmetološki kotiček | Psoriaza

Histološki prerez kože pri psoriazi

Ostale terapije Vidno izboljšanje luskavice se pojavi, ko so bolniki na morju, saj sonce, morska voda in odsotnost stresa ugodno vplivajo na bolezen. Učinkovita je tudi PUVA (psoralen + UVA) terapija. Najprej kožo namažemo s psoralenom (največkrat 8-metoksipsoralen), ki je fotosenzibilator. Nato obsevamo z UV svetlobo valovne dolžine 365 nm, tako se izognemo sevanju, ki je najbolj potencialno kancerogeno

PUVA terapija

oktober 2013

17

odstranjevanje lusk), izboljša luščeča žarišča, ta pa ob redni negi tudi manj srbijo. Prizadeto kožo izboljšajo tudi nekatere sestavine naravnega izvora.

Na luskavico ugodno vplivajo olje dvoletnega svetlina, borečevo olje, izvleček rdeče mangrove, izvleček navadne mahonije. Pozitivne učinke ima tudi kobalamin (vitamin B12), ki je pomemben koencim.

Na splošno kožo izboljša nega z izdelki, ki vsebujejo veliko lipidnih sestavin, razna olja rahlo omehčajo luske in pomagajo koži pri obnovi.

Pomembno pa je tudi, da bolniki opustijo kajenje, pitje alkohola, se izogibajo stresu in se zdravo ter raznoliko prehranjujejo. (pod 325 nm). Vendar pa psoralen ostane v koži še nekaj časa po terapiji, zato se mora bolnik primerno zaščiti oziroma se izogibati sončni svetlobi. Življenje s psoriazo Psoriaza je zelo neprijetna bolezen, saj žarišča močno srbijo, obenem pa so estetski problem, kar je lahko vzrok za psihosocialne motnje.

Vendar pa lahko z nekaterimi aktivnimi sestavinami vsaj lajšamo simptome bolezni, predvsem luščenje in srbenje.

Pri uporabi kozmetike, ki temelji na molekularno aktiviranem cinkovem piritionu se pri večini bolnikov pojavi bistveno izboljšanje, pri nekaterih pa žarišča v celoti izginejo.

Molekularno aktiviran cinkov pirition vsebuje presežek elektronov na zunanji orbitali, ta pa se uporabi za nevtralizacijo radikalov in tako molekula ohrani večji antioksidativni potencial. Ima tudi citotoksično delovanje, zavira pospešeno proliferacijo keratinocitov in deluje protivnetno. Zmanjša izločanje citokinov, ker sproži apoptozo, torej deluje imunosupresivno, vendar mehanizem še ni pojasnjen. Ima tudi močno protibakterijsko in protiglivično delovanje, nima pa nobenih neželenih učinkov.

Na luskavico ugodno vpliva tudi urea (sečnina), ki je naravno prisoten vlažilec v potu. V koncentraciji 10 % deluje kot keratolitik (olajša

Viri: - Kansky A. in sodelavci. Kožne in spolne bolezni.

Ljubljana: Združenje dermatovenerologov, 2002.

- Doc. dr. Damjan Janeš, mag. farm. Kozmetične sestavine naravnega izvora – izročki predavanj.

- http://www.luskavica.com/, dostopano 28. 6. 13.

- https://haluzan.com/biz/app/mikona/pdf/studijaizdelkov-BLUE-CAP.pdf, dostopano 24. 6. 13.

- http://www.eucerin.si/dry_skin/dry_skin.asp, dostopano 28. 6. 13.

- http://krupamediscan.com/admin/images/Gallary/ WHOLE%20BODY%20PUVA%20CHAMBER%20%28%20 UV%20A%20AND%20NB%20UVB%20%292.jpg - http://1ms.net/fruits-for-a-healthy-life-217509.html - http://www.dermpedia.org/files/images/psoriasis_4.jpg

Kozmetološki kotiček | Psoriaza

Popravek

18

V majski izdaji Spatule je v članku z naslovom »Veronika Klinar: slovenska inovacija, ki navdušuje svet« prišlo do objave napačnih in nepreverjenih informacij. V odstavku z naslovom »Efektivni mikroorganizmi (EM) v kozmetiki« na strani 17 je avtor napačno interpretiral nekatere informacije, prav tako so navedena dejstva z vprašljivim izvorom.

V kolikor se še vedno želite podrobneje seznaniti z efektivnimi mikroorganizmi, lahko več informacij najdete na naslednji povezavi: http://www.emturkey.com.tr/TR/dosya/1-171/h/em-xconferenceresearch. pdf.

Za napako se opravičujemo in verjamemo, da boste razumeli spodrsljaj ter z veseljem brali Spatulo tudi v prihodnje.

Uredništvo

oktober 2013

NOVIČKE Enej Bole in Tatjana Šučur

Ta podgana ni dobila rapamicina

Bi uganili, kateri prihaja iz laboratorija?

tako so bili učinki dokaj specifični, saj snov ni vplivala na uživanje ostalih podganjih priboljškov. Kljub tem spodbudnim rezultatom pa raziskovalna skupina svojih raziskav ne namerava razširiti na ljudi, čeprav ne zanika dejstva, da bi se v prihodnosti rapamicin (ali podobna substanca) res lahko uporabljal za zdravljenje alkoholizma.

E.B. Mesni užitki iz laboratorija Znanstvenikom je uspelo ustvariti najdražji hamburger, vreden kar četrt milijona evrov. Vse se je začelo, ko so dvema kravama, vzgojenima na naraven način, odvzeli matične celice.

Nizozemski profesor dr. Mark Post je skupaj s skupino znanstvenikov na univerzi v Maastrichtu uporabil te matične celice in jih vzgojil v mišično tkivo, ki je nato preraslo v mesna vlakna. Za proizvodnjo 140 g mesa je bilo potrebnih 20.000 takih vlaken, ki so jim nato dodali še jajca v prahu, krušne drobtine in sol, kot barvilo pa so uporabili sok rdeče pese in žafran.

Meso je pri izdelavi hamburgerja uporabil priznani kuhar iz Cornwalla,

Richard McGowan, čast degustacije pa je pripadla dvema evropskima kulinaričnima kritikoma, ki sta v okusu mesa pogrešala zlasti več začimb in maščob. Prav pomanjkanje maščob je ena izmed glavnih slabosti tako narejenega laboratorijskega mesa.

Dr. Post in njegovi pomočniki upajo, da bo tako meso pripeljalo do prehranske revolucije. V svojem odkritju vidijo potencial, da bi lahko nahranili milijarde ljudi in celo nadomestili običajno meso.

Predvidevajo celo, da bi se tako meso lahko pojavilo na policah trgovin v manj kot 20 letih. Samo naraščanje prebivalstva in posledično naraščanje povpraševanja po mesu po mnenju mnogih predstavlja nevzdržen pritisk za naš planet z dveh vidikov: tako z vidika zadovoljevanja potreb živali po hrani, kot tudi zaradi plina metana, ki ga proizvajajo živali in prispeva h globalnemu segrevanju ozračja. Dr. Post zato upa, da bo v laboratoriju vzgojena govedina prinesla odgovore na pomembne svetovne izzive.

T.Š. oktober 2013

Novičke

Alkohol? Pozabi!

Pri vseh vrstah odvisnosti lahko potrebo po »spornem dejanju« vzbudi spomin na to početje v preteklosti. Če bi torej zdravljeni alkoholiki lahko iz svojih možganov izbrisali spomine, povezane z alkoholom, bi lahko precej zmanjšali verjetnost vrnitve na stara pota. Znanstveniki so v podganjih možganih našli molekularno tarčo mTORC1, ki bi lahko delovala na tak način, saj kontrolira sintezo več proteinov, vključenih v procese učenja in pomnjenja.

Podgane so najprej navadili piti alkohol, jim ga nato za deset dni odvzeli in jim po tem času dali le kapljico alkohola, da so v njih vzbudili spomin na pitje alkohola.

Nekaterim podganam so takoj zatem dali rapamicin, ki blokira mTORC1.

Spomin je namreč najbolj ranljiv, ko mislimo nanj. Če hkrati blokiramo ustrezno signalno pot v možganih, je njegova ohranitev ogrožena. Testna skupina podgan je potem res kazala manjšo nagnjenost k pitju alkohola, čeprav so ga vse podgane spet imele na voljo.

Rapamicin naj ne bi vplival na tvorbo novih spominov, ampak naj bi le zmotil ponovno ohranitev spomina, ko je bil ta enkrat reaktiviran. Prav

19

Novičke

Polna luna

20

Polna luna!

V časopisu Current Biology so švicarski znanstveniki z Univerze v Baslu razkrili izsledke svoje nedavne raziskave, ki je pokazala, da polna luna vpliva na kvaliteto spanja. Tako so predvidevanja marsikaterega prebivalca našega planeta dobila strokovno ozadje.

Spanec 33 prostovoljcev, starih od 20 do 74 let, je potekal v popolnoma zatemnjenem prostoru pod stalnim nadzorom znanstvenikov.

V laboratorijskih okoliščinah so pri uravnavani temperaturi in vlažnosti bivali 3 dni in pol. Prostovoljci se niso zavedali namena študije in prav tako niso videli oblike lune preden so zaspali.

Raziskava je pri večini ljudi pokazala, da v nočeh ob polni luni potrebujejo več časa (v povprečju 5 minut), da zaspijo. Prav tako je bil njihov spanec ob polni luni krajši (zbujali so se v povprečju 20 minut prej), večkrat prekinjen in le redko je prišlo do faze globokega spanca. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je bila v času polne lune pri testirancih zmanjšana raven melatonina, človeku lastnega hormona, ki med drugim vpliva tudi na cirkadiani ritem, cikel aktivnosti in počitka ter budnosti in spanja, ki se pojavlja v 24 urah in se je razvil ob prilagoditvi na cikel svetlobe in teme.

Telo v temi proizvaja več melatonina kot pri svetlobi. Če smo torej zvečer oktober 2013

izpostavljeni večji svetlobi ali pa nam je čez dan primanjkuje, potem lahko pride do motenj spanja. Švicarski znanstveniki so s spoznanji iz svoje študije odprli nova področja za raziskovanje v tej smeri in tako potrdili besede marsikatere sosede, ki se ob dnevih po polni luni pritožuje, da je slabo spala.

T.Š.

Rasizem na urgenci?

V Združenih državah Amerike imajo beli, premožnejši in bolj izobraženi obiskovalci urgenc večjo možnost, da jim zdravnik predpiše opioidne analgetike. Rezultati študije, izvedene na University of Rochester Medical Center, kažejo na potrebo po večji osveščenosti in nepristranskemu zdravljenju in predpisovanju.

Pri analizi podatkov so se raziskovalci

za določanje družbenega statusa pacientov zanašali na poštne številke prebivališč in na tak način potrdili, da so pacientom afroameriškega ali latinskoameriškega izvora ta močna protibolečinska zdravila predpisana m a n j p o g o s to. Pr i s t ra n s k o s t predpisovanja opioidov glede na raso, tudi v primerih zlomov kosti, so sicer potrdile že predhodne študije, ta pa je poleg tega dokazala tudi vpliv materialnega stanja in stopnje izobrazbe bolnika. Pri zmernih do močnih bolečinah tako recept dobi vsak drugi prebivalec bogatejših sosesk, medtem ko je delež pri pacientih iz revnejših področij nekoliko nižji (39 %). Razlike se pojavljajo tudi med različnimi stopnjami revščine. Študija žal ni bila zasnovana tako, da bi ugotovila tudi vzroke takih razlik, ki so po mnenju avtorjev kompleksne narave in bi jim morali v prihodnje vsekakor nameniti več pozornosti.

E.B.

Viri: - http://www.nature.com/news/ blocking-boozy-memories-reduces-risk-of-relapse-1.13252 - http://katiephd.com/wp-content/uploads/2011/07/ Drunk_mouse__by_crimewave21.jpg - http://www.theguardian.com/science/2013/aug/05/ first-hamburger-lab-grown-meat-press-conference - http://www.bbc.co.uk/news/health-23405941 - http://www.medicalnewstoday.com/releases/262577.php - http://idiopathicmedicine.files.wordpress.com/2011/01/ emergency-room-sign.jpg

ASIST. MAG. ANDREJA ČUFAR, MAG. FARM., SPEC. Tokratno sogovornico večina študentov spozna v 5. letniku študija farmacije, ko nam asist. mag. Andreja Čufar, mag. farm., spec., predava pri uvodnem modulu Zakonodaja in varstvo pri delu. Njeno poklicno udejstvovanje pa obsega še veliko več kot le zakonodajo na področju lekarniške dejavnosti. Delček svoje poklicne zgodbe nam je zaupala v spodnjem intervjuju.

Zakaj ste se odločili za študij farmacije? Kaj vas je navdušilo?

Vedno me je zanimalo naravoslovje in farmacija pokriva široko področje naravoslovja. Malo sem kolebala med medicino in farmacijo in se nazadnje odločila za farmacijo, ker ni bilo sprejemnih izpitov kot na medicini.

Tako se mi je zdelo, da sem »na varni strani«, ničesar nisem tvegala. V tistem času namreč še ni bilo točk, prvih in drugih izbir kakor sedaj.

Iz vaših nazivov vidimo, da vam želja po nenehnem izobraževanju ni tuja.

Zakaj ste se odločili za specializacijo? Če sem prav seznanjena, tudi doktorat znanosti ni več daleč?

Prepričanje, da se mora človek nenehno izobraževati, je res zakoreninjeno globoko v meni. Pa ne le prepričanje, da nekaj moraš, ampak predvsem veselje do izobraževanja.

Tudi v šoli in na fakulteti sem se preprosto rada učila. Uživam v tem, da se naučim kaj novega, da širim svoje znanje in svoja obzorja. Ta želja me nikoli ni zapustila in pri nas doma so vedno knjige, revije, zdaj pa bolj računalniki. Specializacijo sem vpisala, ker sem jo potrebovala za delovno mesto Vodja galenskega laboratorija. Takrat sem bila zaposlena v Gorenjskih lekarnah in v skladu s pravilniki je moral vodja galenskega laboratorija imeti opravljeno specializacijo iz oblikovanja zdravil.

Doktorat pa moram narediti zaradi svojega pedagoškega udejstvovanja na Fakulteti za farmacijo. Ampak, kot rečeno, mi je bil študij vedno v veselje in potem tudi vedno najdem kak upravičljiv razlog, zakaj moram.

Od leta 2010 ste vodja Lekarne UKC Ljubljana. Vodenje tako velike

lekarne je vsekakor velik izziv in se verjetno precej razlikuje od vašega prejšnjega delovnega mesta v JZZ Gorenjske lekarne? Kaj ste si zadali kot glavni cilj ob prevzemu mesta vodje lekarne?

Vodenje lekarne kliničnega centra je strokovno in organizacijsko velik izziv. Seveda mi vse izkušnje, znanje in poznanstva s prejšnjih delovnih mest zelo pomagajo tudi na tem delovnem mestu. Glavni cilj, ko sem prevzela vodenje te lekarne, mi je bil vzpostaviti dejavnosti klinične farmacije v naši največji bolnišnici in uvesti znanstvenoraziskovalno delo tudi v lekarni UKC. Ob prevzemu delovnega mesta je tudi kazalo, da bo lekarna prav kmalu dobila nove prostore v okviru nove urgence. To mi je bil seveda tudi velik izziv in takoj sem se počutila »kot doma«.

Izkušnje pri načrtovanju in izgradnji novih prostorov sem namreč imela že iz Gorenjskih lekarn, kjer sem kot vodja zelo aktivno sodelovala pri izgradnji galenskega laboratorija, zato mi je bilo to delo blizu. Žal pa je finančna kriza prekrižala te načrte in sedaj se bojim, da bo Lekarna UKC še dolgo morala delovati v obstoječih prostorih, ki pa jih bo prav zato zagotovo treba temeljito obnoviti. To je ob stalnem pomanjkanju sredstev izjemno težavno in počasno, vendar verjamem, da se tudi z majhnimi koraki lahko daleč pride.

oktober 2013

Intervju | Asist. mag. Andreja Čufar, mag. farm., spec.

Petra Soršak

21

Intervju | Asist. mag. Andreja Čufar, mag. farm., spec.

Vaši delovni dnevi so verjetno precej raznoliki? Kaj vse spada med delovne naloge vodje bolnišnične lekarne? S kom sodelujete? Kakšne so posebnosti v primerjavi z delom lekarniškega farmacevta v zunanji lekarni?

Delo farmacevta v bolnišnici se res zelo razlikuje od dela farmacevta v javni lekarni. Po eni strani je neposrednega stika s pacienti manj, veliko je dela v interdisciplinarnem timu, sodelovanja z zdravniki pri izbiri, načrtovanju, zagotavljanju zdravil. Veliko je tudi sodelovanja z medicinskimi sestrami v zvezi z zagotavljanjem zdravil, z naročanjem, evidentiranjem, s pripravo za aplikacijo in včasih tudi glede same aplikacije. V bolnišnici se pogosto uvajajo nova zdravila, na primer taka, ki v Sloveniji nimajo dovoljenja za promet. Pri teh je pogosto treba strokovna navodila za medicinske sestre in za paciente pripraviti, prevesti iz tuje literature. Sama imam razen z zdravniki in medicinskimi sestrami tudi zelo veliko stikov z drugimi službami v ustanovi, kot na primer s sodelavci iz komercialnega sektorja glede nabave, ne le zdravil, pač pa tudi opreme in drugih materialov ter izdelkov za nemoteno delo lekarne, potem s sodelavci z oddelka za investicije, iz tehnično vzdrževalnih služb, kadrovske službe in seveda z vodstvom bolnišnice.

Zelo veliko je tudi stikov s proizvajalci in dobavitelji zdravil. Lekarna se s svojimi dejavnostmi vpleta v delovanje celotne bolnišnice. Ne gre le za dobavo zdravil. Zdravniki se obrnejo na lekarno tudi takrat, kadar na primer za svoje raziskovalno delo potrebujejo kak poseben pripravek, k adar za k aterega od svojih pacientov potrebujejo pripravek, za katerega so izvedeli na kongresu ali v strokovni literaturi, pa tudi takrat, ko jim računalnik pokaže preveliko porabo sredstev za zdravila. Lekarna tudi sodeluje pri pripravi strokovnih kriterijev za nabavo medicinskih pripomočkov, kemikalij, ovojnine, medicinsk ih plinov, pa tudi hladilnikov za zagotavljanje hladne verige v celotnem UKC. S sodelavci

22 22 oktober oktober2013 2013

pripravljamo izobraževanja za medicinske sestre glede rokovanja z zdravili in ne nazadnje skrbimo tudi za pravilno in varno odstranjevanje zapadlih in odpadnih zdravil. Že nekaj časa so načrtovani novi prostori za Lekarno UKC Ljubljana, ki naj bi odpravili del prostorske stiske lekarne. Kako širitev poteka?

Kot sem že omenila, poteka izgradnja nove urgence v UKC Ljubljana izjemno počasi, saj ni denarja.

Načrtovano je bilo, da se prenova lekarne izvede v zadnji fazi, saj je treba najprej vzpostaviti delovanje prezračevalnih sistemov, sistema za preskrbo s farmacevtskimi vodami, druge instalacije, dvigala … Ne upam si napovedati, kdaj bo res prišla na vrsto lekarna. Zato bomo skušali s postopnimi manjšimi adaptacijami zagotoviti kolikor toliko ustrezne pogoje predvsem za izdelovanje zdravil. Zelo si tudi prizadevamo za nabavo kakega robota, ki bi nam močno olajšal in tudi racionaliziral delo, predvsem pa zagotovil večjo kakovost za paciente.

UKC Ljubljana je pred kratkim dobil Oddelek za klinično farmacijo.

Kakšno pot ste začrtali? Kdaj lahko pričakujemo, da bo klinični farmacevt prisoten na vsakem oddelku? Se lahko pričakujejo tudi nove zaposlitve za bodoče diplomante?

Model izvajanja klinične farmacije v UKC Ljubljana predvideva, da vsak farmacevt del delovnega časa preživi v lekarni, del pa na oddelku.

Tako je farmacevt, ko pride na oddelek, seznanjen z vso aktualno problematiko na področju zdravil.

Seveda pa bi bilo v tem primeru treba zagotoviti več farmacevtov. Žal je Zakon o javnih financah tako rekoč ustavil zaposlovanje in v tem trenutku seveda nimamo dovolj farmacevtov za vse klinične oddelke, kaj šele, da bi bila na vsakem oddelku po dva, ki bi se lahko nadomeščala, dopolnjevala in obenem delala tudi nujna dela v zvezi s preskrbo in izdelovanjem zdravil v lekarni. Po naših ocenah in tudi po izkušnjah iz tujine je za klinično farmacijo

treba načrtovati v povprečju enega kliničnega farmacevta na 20 postelj.

Seveda so razlike med oddelki, a okvir potreb je dokaj jasen, če vemo, da ima ljubljanski klinični center nekaj čez 2000 postelj. In seveda še vedno potrebujemo farmacevte tudi pri zagotavljanju preskrbe in pri izdelovanju zdravil. Za nadaljnjo širitev dejavnosti klinične farmacije bodo nujne dodatne zaposlitve, vendar se bojim, da dokler traja kriza, kljub velikim potrebam to ne bo mogoče.

Kako bi ocenili porabo zdravil znotraj UKC Ljubljana? Bi po vašem mnenju smotrnejša uporaba zdravil lahko prispevala k manjši izgubi UKC Ljubljana kot inštitucije?

Stroški UKC Ljubljana za zdravila padajo vsako leto, vsaj od leta 2010 dalje. Verjamem, da bi se na tem področju dalo še kaj narediti, vendar pa bi izgubo UKC težko pripisali prevelikim stroškom za zdravila.

Kot večkrat opozarja naše vodstvo, je ključni problem UKC Ljubljana v tem, da so storitve s strani plačnika bistveno preslabo ovrednotene, saj ne pokrivajo dejanskih stroškov.

Zavedati se je treba, da UKC Ljubljana še vedno dobiva najtežje bolnike, ki jih v drugih bolnišnicah zavrnejo ali pa samo posredujejo naprej v našo ustanovo. Številne posege izvajamo edini v državi. Takšni pacienti so praviloma najdražji, česar pa plačnik ne upošteva.

Kaj so po vašem mnenju glavne stvari, ki bi jih bilo potrebno še izboljšati z vidika farmacevta v UKC Ljubljana?

Priložnosti za izboljšanje imamo še zelo zelo veliko. Naj izpostavim samo nekatere, kot na primer nujno potrebno adaptacijo prostorov lekarne, širitev oz. pridobivanje novih prostorov zaradi širitve obsega dela, uvedbo centralizirane in avtomatizirane priprave zdravil za parenteralno aplikacijo, uvedbo enoodmernih pakiranj zdravil za paciente, uvajanje obstoječih dejavnosti klinične farmacije na druge oddelke in novih dejavnosti na vse oddelke. Vzporedno s temi

Kje še vidite možnosti za razvoj bolnišničnih lekarn v Sloveniji? Je klinična farmacija edina smer razvoja ali lahko po vašem mnenju farmacevt kot strokovnjak za zdravila ponudi še kaj?

Seveda. Iz vsega zgoraj navedenega lahko razberete, da je v bolnišnici zelo pomembno, da zna farmacevt zdravilo poiskati na trgu; če ga ni mogoče najti, pa ga je včasih treba znati tudi narediti. Poleg tega mora farmacevt znati poiskati pomembne informacije o zdravilih in tudi širše, podatke mora znati pravilno interpretirati, predlagati ukrepe, izboljšave ne le na nivoju posameznega pacienta, kar je predvsem dejavnost klinične farmacije, pač pa tudi na nivoju oddelka in na nivoju sistema celotne bolnišnice. Dela za farmacevte je v bolnišnicah ogromno, s svojimi znanji in pristopom pa smo zelo komplementarni zdravnikom. Naši zdravniki se tega zavedajo in zato so farmacevti na oddelkih zaželeni. Širši javnosti ste poznani tudi kot bivša predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, za čas enega mandata pa ste vodili tudi Slovensko farmacevtsko društvo. Se vam zdi, da je pomembno, da se farmacevti med seboj povezujemo, izmenjujemo izkušnje, delimo mnenja?

Povezovanje je izjemno pomembno.

Bistveno premalo delamo na tem.

Včasih že pasivna podpora pomeni veliko, pa niti tega ne zmoremo, ampak svojim kolegom večkrat nudimo »aktivno ne-podporo.« Farmacevti smo pripravljeni kritizirati svojega kolega, medtem ko sem pri drugih strokah opazila, da bolj gojijo medsebojno spoštovanje. Ne znamo se postaviti v bran svoji stroki. Mislim, da bi morali o tem več razmišljati, da potem lahko začnemo gojiti takšno kulturo. Zdravniki imajo v svojem

23

oktober 2013

Kodeksu zdravniške etike napisano ne le to, kakšen odnos mora imeti zdravnik do pacientov, pač pa tudi to, kako so se zdravniki dolžni obnašati do svojih kolegov, spoštovati učitelje, ki so jih izučili zdravniškega poklica … Menim, da bi bilo potrebno, da začnemo kaj podobnega upoštevati tudi farmacevti, morda bi lahko prisego izrekli ob podelitvi diplome.

Sodelujete tudi pri iz vajanju študijskega programa na FFA. So po vašem mnenju znanja, ki jih dobimo študentje na fakulteti, res tista, ki jih bodoči farmacevti potrebujemo na začetku svoje poklicne poti? Bi kaj spremenili?

Farmacevti imamo po zaključku šolanja zelo veliko zelo uporabnih znanj, ki se jih mogoče sploh ne zavedamo. Glede na to, da je poklic farmacevta zlasti v zdravstvu čedalje bolj usmerjen k pacientu, menim, da bi študenti na dodiplomskem nivoju morali osvojiti tudi nekaj znanja s področja psihologije in sociologije, pa tudi menedžmenta. Brez teh znanj smo vrhunski strokovnjaki, ki delamo zelo dobro za druge in se ob tem sploh ne zavedamo, da bi morali poskrbeti tudi zase, za svoje pravo mesto v družbi, v zdravstvenem sistemu, v instituciji. Nekateri drugi poklici so s temi znanji in načinom razmišljanja mnogo bolje oboroženi in se zato tudi bolje znajdejo, si znajo bolje izboriti pristojnosti in tudi vrednotenje svojega dela.

Strokovni izpit je v preteklem letu buril precej duhov. Se vam zdi, da je pridobitev strokovnega izpita ob diplomi ustrezna rešitev ali morda menite, da je bila prejšnja opcija s pripravništvom in opravljanjem dodatnih zagovorov boljša?

Strokovni izpit je neka prelomnica, ki te formalno in psihološko preklopi iz študenta v strokovnjaka. Vsaj sama sem ga tako doživljala in to se mi zdi dobro. Vendarle gre za svobodni regulirani poklic, ki je povezan z veliko osebno in družbeno odgovornostjo.

Zato je prav, da se to potrdi tudi z določenimi formalnimi postopki, ki imajo vpliv tako na odnos nas samih

do poklica, ki ga opravljamo, pa tudi na odnos družbe do nosilcev tega poklica.

Kot predavateljica sodelujete tudi pri modulu Zakonodaja in varstvo pri delu, ki ga FFA izvaja pred pričetkom PU za študente 5. letnika. Srečamo vas lahko tudi pri nekaterih izbirnih predmetih. Glede na to, da imate stik s študenti višjih letnikov, kaj pri nas pogrešate? Katere vrline nam manjkajo, katere nas odlikujejo?

Farmacevti ste odlični! Ste motivirani, razmišljate, sodelujete, znate biti kritični … Ne vem, kaj naj odgovorim na vprašanje o tem, kaj vam manjka.

Nič vam ne manjka! Vrhunski ste!

Imate le priložnosti za izboljšanje, ki jih lahko poiščete in izkoristite.

Ena od teh je, da se zavedajte svoje vrednosti. Ni treba, da ste naduti in oholi. Bodite pa pokončni, suvereni in odločni. Nihče ne zna vsega. Česar še ne znate, se lahko naučite. Tisto, kar znate, pa pokažite in uporabite za izpolnitev svojega poslanstva, ki je skrb za paciente.

Kakšno je po vašem mnenju stanje duha v slovenski farmaciji? Se vam zdi, da farmacevti v Sloveniji dandanes veljajo za zaupanja vredne osebe? Znamo svoje znanje izkoristiti v takšni meri, kot bi ga lahko?

Menim, da farmacevti še vedno veljamo za zaupanja vredne osebe.

Kar zadeva izkoriščanje znanja pa bi rekla, da se morda preveč obremenjujemo s tem, česar še ne znamo, in zato ne izkoristimo dovolj tega, kar znamo. Želite študentom kaj sporočiti?

Menim, da je naša država trenutno v precej slabi situaciji. Da bi jo spravili na noge, bomo potrebovali najboljše ljudi. Zato upam, da med mladimi farmacevti ne bo veliko takih, ki si bodo iskali delo izven meja naše domovine, pač pa bodo s svojim znanjem in s svojimi visokimi etičnimi normami pomagali vzpostaviti boljšo kulturo našega naroda in boljše pogoje za delo in življenje v Sloveniji v bodoče. oktober 2013

Intervju | Asist. mag. Andreja Čufar, mag. farm., spec.

dejavnostmi je nujno potrebna tudi prenova lekarniškega informacijskega sistema. Poleg tega bi želeli okrepiti znanstvenoraziskovalno delo, za kar pa je spet potrebnega veliko časa in tudi novega znanja, ki ga v lekarni ta trenutek še nimamo.

23

CLINICAL DEPRESSION AND PHARMACOLOGIC TREATMENT

Mednarodna scena | Clinical Depression and Pharmacologic Treatment

Steve Leuck, Pharm.D., Community & Hospital Pharmacist, Owner/President AudibleRx™

24

In Steve’s Pharmacy

We have all, at some point or another, felt a little depressed. When we feel depressed we are feeling an emotion. Our body usually has a way of adapting to this emotion and compensates. Usually, the emotion will pass within a few hours and we will then be experiencing another emotion.

Clinical depression, however, is when our neurotransmitters (the oktober 2013

message-carrying chemicals in your brain) become low for some particular reason. When this happens, our body may receive mixed signals about emotion, behavior, body temperature, and many other functions we take for granted. This process of decreased and mixed signals about how we feel may sometimes be diagnosed as depression.

These neurotransmitters may be

decreased for any number or reasons; however, most commonly it is from a prolonged stressful (emotional or physical) situation. Our body is made to handle short bouts of intense stress, but if someone needs to carry an emotionally or physically stressful situation for an extended period of time, the neurotransmitters will actually diminish and lead to a decreased ability to send and receive the important messages of daily function. I say short vs. long in relative terms. The time frame will be different for each individual.

Other common reasons for a decrease in neurotransmitter message-sending ability include aging, not sleeping well, hormonal imbalance, genetics and significantly limiting your food intake for an extended period of time. Based on all the reasons for neurotransmitter deficiency, it is quite likely that all of us will experience some amount of depression at some point in our life.

Many non-medication therapies have shown benefit in increasing neurotransmitter levels, including yoga, acupunc ture, massage, hypnosis and meditation. If we have the time and resources, taking ourselves out of the daily grind for six months and living in a warm cabin in a meadow, meditating for 8 hours a day, would most likely allow our body to recharge and rebalance our neurotransmitters. Unfortunately, we usually do not have the time to take ourselves out of the daily grind, and quite often we end up at our doctor’s office discussing the medical alternatives.

There are quite a few newer antidepressant medications that work to help increase our level of neurotransmitters. This increase in message-sending ability then helps

us process thoughts easier and gain a better outlook on life so that we may manage daily living a little easier.

This is an important topic for me at this point because over the last few months I have run into quite a few patients who have been prescribed an antidepressant medication and they have been taking it for years.

We have a short discussion about the medication, asking them how they think it is working, and more often than not they are not able to answer the question.

Antidepressant therapy should not be taken with a set-it-andforget-it mind set. This category of medication works best when the patient is an active participant in the therapy. When someone picks up an antidepressant medication for the first time at our pharmacy, I always spend some time with them describing how it works. We discuss the neurotransmitter function so the patient has a general understanding of what neurotransmitters are. We also discuss how the medication will help elevate and then balance the

level of neurotransmitters in their system.

The patient needs to understand that this is not an overnight success story. It may take 7-14 days for the neurotransmitters to become balanced, and a good five weeks before they see how well this particular dose is going to work for them. At that point, the patient will visit with the doctor and discuss if they have gotten to where they need to be or if the dose needs to be adjusted.

It is important to realize that psychotherapy goes hand in hand with antidepressant medication treatment. This is crucial for two reasons; first, your therapist will help you see and understand what it was that triggered the decrease in neurotransmitters and led to the depression, and second, it is a good idea to have a non-biased third party that you can discuss with how well the medication is working. They will help you define where you need to get to and help you know when you are there. If you don’t know where

you are going, how will you know when you get there?

Many people will take antidepressant medications for years. This is appropriate if they are under a doctor’s care and are regularly following up with their psychotherapist to make certain the medication is still helping them get to where they need to be. If you have made it there and are comfortable, it is reasonable to discuss the option with your doctor about tapering off of the medication.

While you or your loved one is taking one of these antidepressant medications, it is a wonderful idea to learn as much as you can about how the medication works and all of the other counseling information associated with your particular medication. As pharmacists, we appreciate the opportunity to discuss your medications with us, just ask!

oktober 2013

Mednarodna scena | Clinical Depression and Pharmacologic Treatment

Steve with his wife and visitors from Slovenia and Spain

25

DRUG DEALER

Tematski žu IPSF World congress

EPSA Annual congress

Sejem knjig

VIJOLIČNA LINIJA HUMANITARNI PROJEKTI

Farma Vešč(a)

EPSA Aut Assebm

Humanitarni žur Spatula Zbiranje igrač

INFO stojnica

Božični bazar

Zbiranje oblačil

Kino Svetovanje bolnikom

Brucovanje Gokart

Kapsula p Mala šola klinike

Poletni tabor Strokovni večeri

Paintball

RUMENA LINIJA STROKOVNI PROJEKTI

Zdravstveni tim Tween/Threen/Quatrino SEP ERASMUS

RDEČA LINIJA DRUŽABNI PROJEKTI 26

oktober 2013

CEEPUS

OPOMBE:

Vožnja je brezplačna za vse študente Fakultete za farmacijo!

Postani član Drug Dealerja in se zapelji tudi ti: farma-drustvo.si/drug-dealer/postani-clan/ Podrobnejši vozni red: - mesečna FFarmakopeja - facebook.com/groups/drugdealer.ffa - farma-drustvo.si

žuri

Smučanje

Ekskurzija WHSS

Leadership Summer School

EPSA Summer University

tumn mly

ORANŽNA LINIJA MEDNARODNA SCENA

Bowling

Drug Dealer večerja

Motivacijski vikend

ZELEN LINIJA ZA ŠTUDENTOV BLAGOR

priložnosti

Mobility day

Dan zdravja

DD kolekcija Študentski priročnik Informativni dnevi

IMP

Predstavitev pred bruci

Javnozdravstvene kampanje

RJAVA LINIJA ZA NARODOV BLAGOR

MODRA LINIJA IZMENJAVE oktober 2013

27

LETO POTOVANJ, ŠTUDIRANJA, ZABAVE Jure Levstik

Erasmus | Leto potovanj, študiranja, zabave

Alicante je mesto, ki ga zaznamuje peščena plaža, tipično staro špansko mestno jedro in arabski grad na griču nad mestom. Mesto se nahaja dve uri vožnje južno od Valencie. Z naše fakultete sva šla v Alicante jaz in Andreja J. Fakulteta za farmacijo je v 8 kilometrov oddaljeni vasi San Juan in spada pod okrilje univerze Universidad Miguel Hernandez

28

de Elche. Študentsko vzdušje je drugačno kot v Ljubljani, saj je skupaj s fakulteto za medicino, bolnišnico in laboratoriji ločeno od mesta in združeno v univerzitetni kampus.

Prvi kraj, ki ga moraš obiskati ob prihodu, je referat za študentske oktober 2013

zadeve na fakulteti za medicino. V Alicanteju, ne glede na to, kam prideš, naj bo to mesnica ali frizer, vzameš listek in se z njim postaviš v vrsto.

Tako je tudi na fakulteti. Ob prikazu tvoje številke stopiš v urad, upajoč, da nekdo govori angleško. Vendar temu ni tako. Pričakuje se znanje španščine.

Tudi vsa predavanja in izpiti so v španščini. Nekateri profesorji govorijo angleško, večina ne. Ob prihodu v Španijo nisem razumel niti stavka španščine, zato sem prvi dan na predavanjih razumel samo integral, zapisan na tablo. Študentom, ki se odpravljajo na izmenjavo v Španiji, močno priporočam vsaj osnoven nivo španščine. Ljudje so zelo prijazni in pripravljeni pomagati, vendar preprosto ne znajo angleško.

Druga stvar, ki lahko zelo pomaga, je ljubezen do kuhanja. Študentskih bonov ne poznajo in tudi znižane cene hrane za študente so neznanka.

Hrana posledično predstavlja velik strošek, zato je dobro poznati kakšne hitre in poceni recepte.

Javni prevoz je urejen podobno kot

v Ljubljani, tudi do univerze se pride direktno z avtobusom, ki pobira čez cel Alicante.

Najtežji je začetek, kajti urediti je treba ogromno formalnosti, med ostalim začasno državljanstvo in pridobitev španske številke. Pri tem zelo pomaga, če poznaš lokalnega študenta farmacije, ki ti je pripravljen pomagati – še posebej, če ne znaš jezika. Obstaja program Buddy, v okviru katerega ti fakulteta v Španiji dodeli študenta, ki naj bi ti bil pripravljen odgovarjati na vprašanja in ti tudi pomagati. Da dobiš nekoga, ki si bo zares vzel čas zate tudi na štiri oči in ne samo preko e-pošte, je potrebne malo sreče, ki sva jo z Andrejo imela.

Predavanja so kvalitetna, primerljiva z našimi. Seveda je odvisno od profesorja, kako podaja snov, vendar se načeloma trudijo in odgovarjajo na nejasnosti tudi izven predavanj.

Izpiti so mogoče nekoliko lažji kot naši, čeprav to ne drži v vseh primerih. Zato lahko pričakujete podobno količino časa, preživetega za knjigami, kot v Sloveniji. Izpiti so v španščini, a se lahko dogovoriš, da jih

Evrope je lahko, ker so, enako kot ti, postavljeni v novo okolico in si želijo navezati stike. Privlačna so tudi potovanja po ostalih predelih Španije, ker ponujajo ogromno doživetij.

Hostle lahko najdeš po celi Španije in tudi Couch Surfing funkcionira.

Zame osebno je bila to povsem nova življenjska izkušnja, saj sem bil postavljen v okolje, kjer nisem poznal nikogar in nisem govoril jezika. Soočen sem bil s samim seboj na način, kot še nikoli ... Ta izkušnja me je spremenila v marsikaterem

Viri: - http://myspanishadventure.com/wp-content/ uploads/2012/12/alicante-spain.jpg

Erasmus | Leto potovanj, študiranja, zabave

pišeš v angleščini.

V Alicanteju opravlja izmenjavo ogromno Erasmus študentov iz vse Evrope. Klima in plaža naredita mesto zelo privlačno, saj lahko na plaži posedaš praktično celo leto. Nočno življenje je bogato, skoraj vsak dan se nekaj dogaja: od koncertov različnih tipov španske glasbe do mnogih diskotek in brezplačnih učnih ur salse. Skupnost Erasmus študentov je močno povezana in žurke v stanovanjih se dogajajo praktično cel čas. Navezati stike s študenti iz

pogledu in me tudi okrepila glede iznajdljivosti v raznih situacijah. Če greš na Erasmus izmenjavo, se moraš biti pripravljen izpostaviti, ker je to edini način, da doživiš kaj zanimivega.

V Španiji je, na primer, zelo popularno, da ljudje igrajo kitaro in pojejo kar po ulicah in parkih in ko sem se jim s svojo sveže kupljeno špansko kitaro želel pridružiti, so me sprejeli odprtih rok in mi pokazali še kakšno špansko pesem. Španska kultura je malenkost drugačna kot naša. Imajo drugačen način komuniciranja in odnosov – so malo bolj »olé«. Če si oseba bolj sramežljive narave, te ta izkušnja zelo odpre. Španska ognjena energija je predvsem za nas, severnejše narode, zelo privlačna.

Glede opravljanja letnik a in pridobivanja znanja ni velike razlike, če to narediš v Ljubljani ali v Alicanteju, vendar je celotna izkušnja – drug jezik, spoznavanje ljudi, sprememba prostora, potovanje – nenadomestljiva in nekaj, kar lahko doživiš le, če greš na izmenjavo.

oktober 2013

29

SEP: TURČIJA

SEP | SEP: Turčija

Anej Strlič, Iva Colja, Urša Nagode, Urška Čotar, Jasna Štupar

30

Gotovo ste v svojem dnevnem izrazoslovju že uporabili katero od fraz: kadiš kot Turek, turška kava, sedeti po turško. Dežela sultanov, kebaba, trebušnega plesa in zibelka islama je v svoji bogati zgodovini osmanskega cesarstva oblegala ozemlje vse do Dunaja. Kulturni tokovi takratnega časa so delno postali del našega vsakdana. Naš namen ni spuščanje v antropološke analize niti ne poglabljanje v zgodovinska dejstva, pač pa opisati Turčijo na način, kot jo je videlo pet študentov četrtega letnika farmacije v okviru SEP izkušnje.

Pisal se je julij 2013, ko smo se Anej, Iva, Jasna, Urša in Urška odpravili na poletno prakso v Turčijo. Turčija je ogromna država z več kot 70 milijoni prebivalcev in – posledično – s številnimi fakultetami za farmacijo. Prijavljali smo se v okviru organizacije TPA-YC, ki združuje študente farmacije iz večjih mest – Istanbula, Izmirja in Ankare. Naša praksa je potekala v glavnem mestu Ankari. Anej, Jasna, Urša in Urška smo svojo prakso opravljali na Fakulteti za farmacijo na Univerzi Hacettepe.

Dogovorili smo se, da bomo svojo poletno prakso opravljali na Katedri za farmacevtsko tehnologijo. Ob oktober 2013

prihodu so nas nadvse lepo sprejeli.

Profesorice, naše mentorice, so nam predstavile ekipo asistentov, nam razložile, kako zelo pomembna so tovrstna sodelovanja in kako dobro sodelujejo z našimi profesorji. Večina jih je že obiskala Ljubljano in našo fakulteto in vsi so navdušeni nad našim malim, a za nas neprekosljivim glavnim mestom.

Naše delo naj bi bilo sodelovanje pri katerem izmed projektov, vendar smo kmalu ugotovili, da je mesec julij mesec, ko so izpitne obveznosti zaključene, raziskovalci na fakulteti zaključujejo svoje projekte ali pa

se pripravljajo na dopust oziroma počitnice. Temu primerno je bilo tudi naše delo bolj počitniško obarvano. Kratek delovni čas, prebiranje strokovnih člankov ter zelo skromno eksperimentalno delo.

Presenečeni smo bili tudi nad precej slabim znanjem angleškega jezika, zato smo se pri izmenjavi znanj in izkušenj osredotočili zgolj na tiste, ki jim govorjenje ni predstavljalo neprekosljive ovire. Velja omeniti, da so bili precej navdušeni nad našim znanjem, ki smo ga pridobili na faksu.

Ker je fakulteta za farmacijo del univerzitetnega središča, ki združuje študijske programe medicinskih ved (fakulteta za medicino, fakulteta za farmacijo) in osrednji bolnišnični center, smo imeli priložnost obiskati tudi bolnišnično lekarno. Eden bolj navdušujočih obiskov pa je bil zagotovo obisk doping centra.

Ivo je čakalo delo na Univerzi Gazi, kjer je večino časa preživela na Katedri za toksikologijo in Katedri za farmakologijo. Spoznala se je z osnovnimi laboratorijskimi tehnikami in dobila vpogled v aktualne raziskovalne projekte, ki se trenutno izvajajo na katedrah. S profesorji in asistenti je razvila sproščen prijateljski odnos tudi izven fakultetnih zidov, saj so Turki nasploh zelo odprte in

izjemno priljubljena turistična točka.

Naslednja skupna točka druženja je bil Ciper, in sicer Ciper v severnem oziroma turškem delu. Morje, vročina, stara antična mesta ter zabava – s temi besedami najbolje opišemo našo ciprsko izkušnjo.

Zadnja destinacija je bil Istanbul.

Mesto, ki je izjemno v mnogih pogledih. Je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah (Evropa, Azija).

Druga zanimiva informacija predvsem za vse nogometne navdušence – Istanbul se ponaša kot edino mesto, v katerem državni nogometni derbi poteka med kluboma, ki prihajata iz istega mesta. Za nas, Slovence, so možnosti transporta znotraj mesta nadvse osupljive. Da prispeš iz zahodnega v vzhodni del mesta, potrebuješ skoraj zagotovo vsaj dve od treh različnih možnosti: ladja, avtobus, tirni promet. Istanbul je

SEP | SEP: Turčija

nasmejane narave.

Zgodba o formalnem delu naše študijske izmenjave se na tej točki zaključuje. Sledi še tisti neformalni del, ki je bistven za širjenje socialne mreže in tudi eden k ljučnih razlogov, zakaj izbrati Turčijo kot SEP destinacijo. Že v samem mestu, kjer smo bili nastanjeni, je bilo istočasno kar nekaj študentov iz drugih delov sveta, s katerimi smo se srečevali ob večerih. Za nas so večinoma skrbeli turški predstavniki s posameznih fakultet, predvsem pri premagovanju jezikovnih preprek, formalnosti in pri organiziranju druženja.

Druge SEP študente in domače organizatorje smo srečali še na treh organiziranih izletih. Prvi je bil organiziran obisk Kapadokije. Gre za izredno zanimivo in značilno kamnito pokrajino vulkanskega izvora, ki je znana že iz antičnih časov in tudi

kulturno bogato in raznoliko mesto z bogatim izročilom in z ogromnim številom ljudi. Vsake toliko te spreleti občutek, da bo mesto slej kot prej počilo po vseh svojih šivih.

Zagotovo je naša SEP izkušnja dobila dodatne razsežnosti predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je politična kriza in številni protesti, ki se odvijajo že kar nekaj časa, milejše izvedbe protestov smo uspeli izkusiti tudi sami. Za razliko od protestov pri nas, tu predstavniki oblasti odgovarjajo s precej večjo agresijo. Protesti potekajo zvečer oziroma ponoči, večinoma ob koncih tedna, saj si nihče ne upa motiti običajnega delovnega ritma. Drugi razlog pa je, da je naša študijska izmenjava potekala v času ramadana. Za muslimane (za kar se večina Turkov tudi izreka, vendar se sami opisujejo kot bolj liberalne) je to čas, ko se od sončnega vzhoda do zahoda postijo hrane in pijače. Tako se v hipu, ko nastopi čas sončnega zahoda, napolnijo restavracije, ulice, odprejo se ulični bazarji in ljudje pokukajo na plano.

Po enomesečni turški avanturi lahko zaključimo, da je kebab v Sloveniji boljši kot v Turčiji, da je napovedovanje prihodnosti iz kavne usedline nadvse resna stvar in da je turška kava edina kava, ki jo je vredno piti v Turčiji. In da je Turčija država, ki obeta, in se vanjo zagotovo še vrnemo.

oktober 2013

31

ZGODBE IZ DEŽELE GRÜßGOTTOV

Farmacevt na diplomi in farmapraksa | Zgodbe iz dežele grüßgottov

Ana Oreški

32

Vs a k e t o l i k o k a k e g a i z m e d farmacevtov zanese v širni svet. Ali vsaj v širno Evropo. Ali v kak zelo oddaljen konec sosednje države.

Mene je odneslo v Beljak. V 11 km oddaljen konec sosednje države.

Na prakso v eno izmed tamkajšnjih lekarn. V team santé Obere Apotheke Dr. Klaus Schirmer, če smo natančni.

In kratki, kolikor se pač da.

V mestecu za Karavankami so me kmalu privadili na avstrijsko koroščino, frekvenco sedemindvajsetih Grüß Gottov na dan in pospravljanje škatlic v tistih ziljon predalov. Ne morem se odločiti, kdo je koga v začetku bolj prestrašeno gledal, jaz hecne Avstrijce ali hecni Avstrijci mene, zmedeno cvilečo Erasmovko.

Celodnevni delovnik so razpolavljale dvourne pavze, ki sem jih večinoma preživela na samoorganiziranih pohodih po mestu. Upoštevajoč, da sem bila v tamkajšnje hribovje navržena ob koncu februarja, kar je po novem očitno sredi zime, sem v zelo kratkem času izkusila lokalno gastronomsko klimo, doživela osem infarktov in šest možganskih kapi, ko mi je uspelo še šestič grandiozno preplačati kavo, in ugotovila, da je v lokalnem šoping centru precej lažje kupiti narodno nošo kot pleten šal. oktober 2013

Zima se je sčasoma prevesila v dobrih osem dni pomladi. Zasneženi parki so se odtalili in mesto je zaživelo. Zdi se mi, da je bilo v času volitev za nekega mestnega funkcionarja (glede na število čokoladnih rogljičkov, ki so mi bili v tistem tednu podarjeni), ko je kolega sodelavec prvič izustil nekaj pohvalnih v moji smeri. In najbrž je bilo nekaj dni kasneje, ko se je z njim strinjala še mentorica, ker mi je v trenutku panike uspelo najti izgubljeni sirup.

Tako so mi kmalu dovolili igrati se z unguatorjem, proizvajati kapsule in skorajda zaspati ob ožemanju baldrijanove tinkture. Lahko bi rekli, da sem zablestela v svoji najboljši luči. Pa ne bomo, ker je kmalu sledil incident z ekstraktom luštreka in … danemu trenutku bo zadoščeno, če o tem povemo zgolj to: »Naj pisker s črno ožganim dnom počiva v miru.

Kjer koli že je.« Izurjeno v manufakturi galenskih proizvodov in z doktoratom iz pospravljanja škatlic so me končno postavili za pult. Situacija je bila sprva precej travmatična. Srečala sem prijazne in potrpežljive stranke, nekaj rednih in radovednih, tu in tam koga iz domačih krajev in priložnostnega Tirolca ali dva, ki sta deževen dan

popestrila s, kot temu pravi kolega sodelavec, khjščino (govor z izrazitimi poudarki na trdem kh, op. a.). Še vedno sumimo, da je bil maj malenkost prehitro nagnan s koledarja. Junij je bil kičasto poleten, pa vendar z grenkim priokusom.

Podivjani dnevi v lekarni so minevali hitreje kot poprej, posvojila sem koroško poetičnost, količina tragičnih telefonskih klicev in zažganih piskrov se je drastično zmanjšala in ideja o odhodu domov je postala dokaj nadležna.

Poslednji teden junija je bil zato precej solzav. In poln poslovilnih kosil. In oranžnih plaht okrasnega papirja.

Poslednji delovni dan je bil tako zelo solzav, da je dvignil odstotek relativne vlažnosti v lekarni. V naročje mi je bil posajen kozarec šampanjca, v fantomsko roko na levi oranžen paketek s pentljo in pod desni komolec živobarvna lončnica. Sodelavci so mi namenili kup otožnih pogledov, podkrepljenih z najizvrstnejšimi željami za prihodnost, hkrati pa so mi poskusili v trenutku največje labilnosti v fantomsko roko na desni posaditi še paketek robčkov. Kolega sodelavec je uspešno ukrotil željo po tem, da bi me še poslednjič spravil ob živce z orjaškim kosom mehurčaste folije, in jo nadomestil z brutalnim objemom.

Poslednja noč v Beljaku je ostala neprespana. Čeravno se je jutro pričelo prezgodaj, mi je uspelo z milim pogledom prepričati gospoda hišnika, da se sumljivi madeži nad štedilnikom pač zgodijo. Po osmih avtogramih na vse možne obrazce so me starši pospravili v avto – z robčki, lončnico ter oranžnim paketkom v naročju – in pravljica o Beljaku se je vsaj za nekaj časa končala.

DOGAJALO SE JE Otroška farmacevtska delavnica ali »Naredi si sam« Tjaša Lapajne

V s o b o to, 1 8 . m a j a , j e o b Mednarodnem dnevu aktivnosti za zdravje žensk na Stritarjevi ulici v Ljubljani potekal preventivnoizobraževalni projekt Migamo.

Mimoidoči so se na ta dan sprehodili med stojnicami preventivnega kroga, se stehtali, izmerili so jim krvni tlak, nivo krvnega sladkorja, kostno gostoto in naredili EKG srca, posvetovali so se lahko s strokovnjaki

in predstavniki društev bolnikov, najmlajšim pa so bile namenjene otroške delavnice.

Eno izmed njih smo organizirali tudi študenti FFA. Tako smo se v soboto zjutraj zbrali najbolj zagnani, sicer z zaspančki v očeh, ampak polni zagona in dobre volje, da postavimo stojnico in preko delavnic pokažemo delo farmacevtov, zraven pa se še zabavamo. Oblekli smo se v bele halje

in pričakali prve radovedneže.

Otroci so tako z našo pomočjo celo dopoldne izdelovali mazila za ustnice, papirnate kapsule z bomboni, barvali pobarvanke tabletk in spoznavali droge rastlin, ki jih vsakodnevno pijemo v čajih. Seveda je bilo največ navdušenja nad mešanjem belega vazelina z jedilnimi barvami in aromami, izdelano mazilo pa so otroci potem lahko dali v škatlice in svoj izdelek ponosno nesli domov. Ure, namenjene druženju, so hitro minile in prej nam je začelo zmanjkovati sestavin za delavnico kot pa dobre volje.

Ob zaključku smo bili sicer izmučeni – kot bi ravnokar končali izjemno dolge in naporne vaje farmacevtske tehnologije I – ampak zelo zadovoljni z dejstvom, da je projekt uspel in da smo kar lepemu številu nadobudnih malčkov predstavili, kdo je oseba v beli halji za pultom v lekarni.

Na koncu velja nameniti še zahvalo študentom, ki so to sobotno dopoldne namenili otroški delavnici, ter vsem na fakulteti, ki so prispevali pripomočke ali material za delavnice.

tako da nihče od gostov ni ostal lačen ali žejen. Tudi za predstavnice nežnejšega spola (in vegije) se je našlo kaj za pod zob, saj so bile bučke prav tako na jedilniku.

Ko smo se okrepčali, je bil čas za športno udejstvovanje. Na vrsti je bil »beerpong«, za tiste malo bolj resne športnike pa se je našla tudi košarkarska žoga. Pod budnim očesom organizatorja tekmovanja in sodnika obenem so se zvrstili številni spektakularni dvoboji, zmagovalec

pa še danes ni znan. Govori se, da je zmagal Domen. Vzporedno je potekalo tudi tekmovanje v mešanju koktajlov oziroma slavnega »fuzla«.

Tudi tu zmagovalec ni znan.

Ko se je že delala tema, ko se je ura bližala polnoči, ko smo pojedli že več kot 37 kg mesa in ko je v hladilniku ostalo še samo 10 piv, je napočil čas za zaključek. Najbolj vztrajni so noč nadaljevali na Rožniku, nekatere izbrance pa je čakalo še pospravljanje ter zaslužen spanec.

Farmapiknik 14. maja smo se vsi druženja in čevapčičev željni farmacevti zbrali na že poznani lokaciji, pri Kajak kanu klubu Livada, da se poveselimo ter okrepčamo in pripravimo na skoraj dva meseca trajajoče izpitno obdobje.

Za razliko od lanskega leta nam je bilo vreme bolj naklonjeno, dežja ni bilo med gosti. Malo po 15. uri se je prizorišče začelo polniti. Čevapčiči in ražnjiči so bili pripravljeni, hladilnika sta od naloženosti pokala po šivih,

oktober 2013

Dogajalo se je

Jani Jamnik

33

Simpozij ob 38. skupščini Slovenskega farmacevtskega društva Špela Perčič

Dogajalo se je

Študentska sekcija na simpoziju

34

Od 16. do 18. maja se je v Portorožu odvijal tradicionalni simpozij ob letni skupščini Slovenskega farmacevtskega društva.

Poleg številnih lekarniških, kliničnih f a r m a c e v t o v, p r e d a v a t e l j e v, profesorjev in asistentov s FFa smo se simpozija udeležili tudi študentje v okviru ŠS SFD. Nekaj študentov je bilo polno zaposlenih z nudenjem pomoči organizatorjem, ostali pa smo brezskrbno pohajkovali po neštetih stojnicah raznovrstnih podjetij, ki so bile postavljene v preddverju h o te l a B e r n a rd i n , p re s k u š a l i različne prehranske dodatke, čaje, pili kavo, se sladkali in preizkušali brezplačne vzorce najrazličnejšega farmacevtskega gradiva. Študentje seveda nismo bili nastanjeni v Grand Hotelu Bernardin, kjer je v kongresnem centru vse tri dni potekal simpozij, pač pa smo prenočevali v malce bolj oddaljenem in skromnem Centru za korekcijo sluha in govora (smo pa zato lahko jutra izkoristili še za prijeten sončen sprehod ob morju).

Simpozij se je začel v četrtek, 16. maja 2013, s temo Sodobni vidiki uporabe zdravilnih rastlin. Ob tej priložnosti oktober 2013

je izšla nova strokovna publikacija Sodobna fitoterapija, ki pa je, naj omenim, super zadeva. Nad njo boste navdušeni predvsem slušatelji izbirnega predmeta Fitofarmaki in vsi ostali ljubitelji zdravilnih rastlin – pater Ašič je dobil strokovno konkurenco.

Predavanja so potekala vse popoldne, tematike pa so segale od regulative izdelkov iz zdravilnih rastlin v EU in kliničnih raziskav v fitoterapiji do pregleda sodobne uporabe zdravilnih rastlin v EU. Na koncu smo zaključili z zanimivim predavanjem, ki se je ukvarjalo s kritičnim pogledom na biološko uporabnost in delovanje glukozamina. Po vsakem predavanju je bil na vrsti čas za morebitna vprašanja udeležencev, ob zadnji temi pa se je debata kar precej razgrela.

Zvečer je sledila podelitev društvenih priznanj in pester kulturni program, ki se zaradi slabih vremenskih razmer ni odvijal na Križnem hodniku, temveč v Tartinijevem gledališču v Piranu. Po uradnem delu dogodka je sledila bogata pogostitev – pijače in jedače ni manjkalo – glasba v živo v sosednjem lokalu in druženje, ples

in petje pozno v noč. Vina kar ni in ni hotelo zmanjkati in Kemofarmacija se je kot glavni sponzor kar izkazala.

V petek se je program nadaljeval s temo Sodobna obravnava astme, dopoldan smo izvedeli veliko in še več o osnovnih značilnostih astme in temeljih zdravljenja (še sveže znanje PAFI in Farme), sodobnih sinteznih, bioloških in rastlinskih zdravilih za zdravljenje astme, o kliničnih primerih v bolnišnični in lekarniški praksi. Po krajšem premoru in seveda pogostitvi smo nadaljevali z zanimivim predavanjem o pogledu na astmo kot psihosomatsko bolezen, pregledom stroškovne učinkovitosti zdravil za zdravljenje astme in alergij, zaključil pa je prof. dr. Borut Štrukelj z malce kontroverznim predavanjem z naslovom Pljučne bolezni in cigarete: ali trošarina pokrije zdravljenje? Dan se je končal s podelitvijo priznanja Naj lekarna 2013 – zmagala je Lekarna pri šišenski knjižnici – in druženjem v hotelu Bernardin.

Na simpoziju je bil predstavljen tudi nov način izobraževanja lekarniških farmacevtov – spletna strokovna izobraževanja Farma Pro, ki poleg interaktivnih predavanj in gradiva o aktualnih temah nudijo tudi on-line preverjanja znanja in izdajanje potrdil o opravljenih izpitih. Registriramo se lahko tudi študenti in preverimo svoje znanje.

V soboto se je odvil glavni dogodek simpozija – skupščina SFD. Kot člani Študenstke sekcije Slovenskega farmacevtskega društva smo se aktivno udeležili glasovanja. Po skupščini je bila na vrsti okrogla miza z naslovom Farmacevtske kognitivne storitve pri zdravljenju z zdravili, ki je bila zelo zanimiva in interaktivna, kresala so se mnenja, podajale replike in stopnjevala napetost, končne rešitve za pereč problem lekarniške stroke pa še ni na vidiku.

Zato pa se drugo leto spet srečamo!

Kapsula zamujena ne vrne se nobena Enej Bole doktorskega študija … Najbolj se izplača biti mladi raziskovalec, vendar je naši fakulteti vsako leto dodeljenih le nekaj mest za mlade raziskovalce, zato to ni možnost, ki bi jo lahko izkoristil prav vsak. Poleg tega smo dobili občutek o razmerju med študijskimi obveznostmi in raziskovalnim delom. Za konec nam je profesor še zagotovil, da te raziskovalno delo, pri katerem gre v bistvu za odkrivanje neznanega, z lahkoto zasvoji in lahko to potem v službi, ki vključuje tudi mnogo drugih obveznosti, hitro začneš pogrešati.

Po premoru je govorniško mesto prevzela Tajda Miharija Gala, mag. farm., spec., ki je bila med drugim skoraj desetletje in pol vodja bolnišnične lekarne v UKC Ljubljana.

Zaradi njenih dolgoletnih izkušenj bi težko našli koga bolj primernega, da bi nas poučil o raznolikih zadolžitvah lekarniškega farmacevta pri nas, med katere spadajo priprava citostatikov, popolne parenteralne prehrane, shranjevanje zdravil, sodelovanje v raznih komisijah in še mnoge druge naloge. Nekaj besed je namenila razlikam med lekarniško farmacijo pri nas in v tujini, pa tudi prihodnosti in novostim na tem področju: robotizacija distribucije in priprave zdravil, računalniški sistemi, ki bodo sami opozarjali na nekompatibilne kombinacije zdravil in drugo.

Zadnja dva dogodka Kapsule priložnosti sta sledila v četrtek.

Najprej sta svoje zanimive izkušnje s prakse v tujini z nami delila Boštjan in Marko. Prvi je opravljal IMP prakso v podjetju GlaxoSmithKlein v Londonu, medtem ko se je Marko udeležil IAESTE prakse na Finskem. Izvedeli smo, da so IMP prakse bolj usmerjene v farmacevtska podjetja (marketing, regulativa itd.), IAESTE prakse pa so predvsem akademskega značaja, delo po navadi poteka v laboratoriju, pogosto v okviru kakšne fakultete.

Oba sta za svoje delo dobila tudi plačilo, ki pa je v prvi vrsti namenjeno

pokritju stroškov bivanja v tujini.

Dogajanje je nadaljevala Alenka Premuš Marušič, mag. farm., spec., s predstavitvijo klinične farmacije.

Ta pri nas še ni uveljavljena toliko, kot bi bilo potrebno. Nekateri zdravniki namreč zelo nepremišljeno predpisujejo zdravila. Predavateljica je povedala, da so njo in ostale klinične farmacevte začeli bolj upoštevati, ko so začeli svoje nasvete zapisovati, saj to posledično pomeni odgovornost zdravnika, če nasveta ne upošteva in gre zaradi tega kaj narobe. Seveda bi bilo bolje, če bi zdravniki farmacevte upoštevali zaradi spoštovanja in zavedanja, da je to bolje za bolnika, ne pa zaradi strahu pred odgovornostjo.

Poleg tega je poudarila nesorazmerja v plačah, saj ima celo diplomirana medicinska sestra višjo plačo od kliničnega farmacevta, preden ta opravi specializacijo. Človeku mora biti pomoč bolniku torej v res veliko zadovoljstvo, da to odtehta ostale slabe strani poklica. Na srečo pa se najdejo tudi zdravniki, ki svoje bolnike, predvsem tiste z velikim številom zdravil, na lastno pest pošljejo v posebne ambulante, kjer jim klinični farmacevt izdela farmakoterapijsk i pregled. To predstavlja lepši del poklica, saj delaš nekaj, kar bo zdravnik po vsej verjetnosti upošteval, in veš, da tvoje delo ni zaman.

Teden Kapsule priložnosti je bil vsek akor navdihujoč. No, saj poslušanje ljudi, ki pripovedujejo o svojem poklicu, ki ga res opravljajo z veseljem, tudi ne more biti drugačno. Pogrešali smo le kakšnega predstavnika farmacevtske industrije, ti bi se na povabila lahko odzvali z malo večjim navdušenjem. Mogoče naslednje leto …

Dogajalo se je

Letos se je na Fakulteti za farmacijo prvič odvijal projekt, imenovan Kapsula priložnosti. Vsi študentje farmacije, ki že sedaj razmišljamo o svojem bodočem poklicu, smo se lahko udeležili delavnice in različnih predavanj, kjer so farmacevti z različnih področij predstavljali možnosti, ki nas čakajo v prihodnosti.

Vse skupaj se je začelo z delavnico, ki jo je organiziral Karierni center Univerze v Ljubljani. Udeleženci so se naučili, kako na jedrnat in sistematičen način sestaviti svoj CV oziroma življenjepis ter kako napisati udarno motivacijsko pismo, ki potencialnega delodajalca ne bo pustilo ravnodušnega.

V bolj popoldanskih urah se je začelo tudi pr vo predavanje Kapsule priložnosti, in sicer na temo farmacevtskega marketinga.

Mogoče beseda predavanje sploh ni tako primerna, saj je zelo sproščena dr. Martina Brank, mag. farm., iz podjetja Medis v veliki meri v pogovor vključila tudi poslušalce. Povedala je nekaj besed o marketingu na splošno, potem pa izpostavila določene specifičnosti farmacevtskega marketinga, zaradi katerih je znanje o zdravilih nepogrešljivo. Nekdo, ki prodaja računalniške igrice, mora namreč v nakup prepričati le končnega uporabnika, medtem ko zdravilo (na recept) bolniku predpiše zdravnik, plača pa ga zavarovalnica. Kdor dela v farmacevtskem marketingu, mora te mehanizme seveda dobro razumeti in izbrati pravo strategijo trženja, saj v nasprotnem primeru še tako učinkovito zdravilo ne pride do bolnikov.

Nadaljevanje je sledilo naslednji dan, ko nam je izr. prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm., skupaj z mlado raziskovalko predstavil doktorski študij in (zaradi trenutne krize nekoliko okrnjene) možnosti za zaposlitev na naši fakulteti. Izvedeli smo vse o vpisnih pogojih, številu mest, različnih programih in načinih

oktober 2013

35

Eduard Khil1 and co.: * Trololo * dance mix 2013 * vol.

17 * DJ IPSC

Dogajalo se je

Patricija Dolinar

36

Ahhhhhhhhh Ya ya yaaaah Ya ya yaaah Yaaah ya yah …

Par besed o 17. Mednarodnem farmacevtskem poletnem taboru, ki je potekal od 13. do 17. julija v Seči pri Portorožu. Domišljija v tem trenutku poležava na blazini na prepovedani strani boje, ustvarjalnost pa okreva po razburkani noči, zatorej naj se spodnji odstavek smatra za slabši uvod, nadalje pa se bo prispevek ravnal po pišu hrvaške burje. »17th IPSC« (International Pharmaceutical Summer Camp, za procent ljudi, ki nimate dostopa do medmrežja), je bilo pisano. Gre za največji projekt Društva študentov farmacije Slovenije. Priprave na ta dogodek so se v zakulisju začele odvijati že proti koncu jeseni, ko se je v študentski sobici zbralo šest deklet, ki so si razdelile naloge in se zavezale, da jih bodo ob vseh študijskih obveznostih opravljale po svojih najboljših močeh. Glavna poglavarka črede je bila Jasmina (Kokol), ki ji dela zares ni primanjkovalo. Največjo oktober 2013

duhovno podporo ji je (kot vsem ostalim) nudila vedno nasmejana Mija (Kavčič), ki je sicer skrbela, da obiskovalci ne bi bili lačni (novega) znanja, a žal si je večina profesorjev, sita študentov, tudi letos neznansko želela na dopust, tako da smo na tabor uspeli poleg prof. dr. Sama Krefta, ki je z nami že vrsto let, na sto in en način privabiti še izr. prof. dr. Matjaž Jerasa. Eva (the Knuplež) je skrbela za to, da kdo od tujih udeležencev ne bi po kakšnem nesrečnem naključju zajadral na Slovaško, Jasna (Turk)

pa za pester in nepozaben družabni program. Brez finančnih sredstev ne bi šlo – za to je skrbela »Polgorenjka«2 Anita (Kosmač), kar se pri dogodkih take vrste izkaže za odlično naložbo (Polgorenjka – polšparovna kri). Za onesnaževanje fakultetnih in fejzbuk zidov pa lahko jezo stresete na spodaj podpisano bitje.

Minili sta obe izpitni obdobji, dolga zima, piš pomladi, pomežik poletja, tadam, D-sobota je bila tu. Nekateri ste že ob jutranjem pogledu zapadli v hudo depresijo, saj ste bili prikrajšani za dan sajenja podtalnih plodov (krompir, korenje …), a najbrž ste to žalost, če ne s strokovnim uvodom v imunologijo s strani prof. Jerasa in prof. Krefta v novi predavalnici na dvorišču, udušili z okusnimi a–ž pinkipicami. (In hvala za bone, se vidimo še kdaj!) Po kosilcu smo jo popihali proti morju. Popoldne je minilo v znamenju delavnic, za večer pa so že tako utrujeni udeleženci zbrali še toliko moči, da so odlično izpeljali igro fotohuntinga po Seči in okolici. Fotke so naravnost super, presežke presežkov pa si lahko ogledate, le kje, na fejzbuku.

Kaj smo še počeli? No, zgoraj omenjeni predavanji seveda nista bili edini, ki ju je tabor nudil udeležencem.

Strokovno noto so dogodku dodali še drugi zunanji predavatelji (npr. GSK s

bolj konkretnega.

Tudi sestavljanka z robotki in neonkami prav živo utripa v osredju amigdale in kliče po tem, da jo umestim v pisarijo. Človek ne bi verjel, da lahko 20- do 30-letniki oživijo otroka v sebi in iz odpadnega materiala sestavijo tako zanimive robotke, hkrati pa še zberejo energijo za odličen ketvok. Vse pohvale.

Aja. Kot pravi gusarji smo odšli tudi na izlet z ladjico, zvečer pa nas je študentka Maja Črešnik presenetila s svojim poigravanjem z ognjem. Jedli smo odličen golaž na več načinov: golaž, golažšpagete, golažrižoto, golažkuskus. Pokali smo balone in se

1 Eduard Anatolyevich Khil je bil ruski baritonist. Khila je zahodna publika spoznala leta 2010, ko je njegov posnetek pesmi »I Am Glad, 'Cause I'm Finally Returning Back Home« v ne-govorjeni, vokalni izvedbi iz leta 1976 postal »internet meme«, znan kot Trololo. Pesem se sedaj uporablja v povezavi z »internet trollingom« in je bila neštetokrat zapeta in predvajana na letošnjem poletnem taboru.

2 SSKJ: polgorenjec polgorénjec -jca m (é) 1. polprebivalec zgornjega, gornjega konca vasi: polgorenjci in dolenjci so se večkrat sprli zaradi vode.

3 V duhu mednarodnosti si avtor članka dovoljuje nedosledno uporabljanje dvojine.

4 Vrstica, ki kriči sama po sebi in odmeva v glavah udeležencev in organizatorjev.

oktober 2013

Dogajalo se je

predavanjem o cepivih), delavnice pa je med drugimi pomagal voditi vsem že dobro znani Jernej Repas, študent FFA. Naučili smo se koreografijo Muevello (žal strokovnjaki menijo, da odstopa od ISO standardov in se z njo ne smemo preveč hvaliti), a vseeno je požela velik aplavz in ovacije na portoroški plaži, ko smo množice prisotnih presenetili s flešmobom in letaki ter nasveti za zdrav način življenja. Pod večer smo ustno votlino odžejali s pravimi koktajli, za žejna grla je poskrbela »želena prašiča«, za žejna grla neutrudnih trololojčkov in trololojčkic pa še kaj

z dobrimi dušicami vozičkali po izolski urgenci, namesto da bi poležavali na plaži.3 Namenoma izpuščam podrobno večerno dogajanje. Hja, dragi moji, »what happens in Seča, stays in Seča«. Če rumeni tisk poroča o razgretih srcih, pa je to zaradi peklenske vročine, ki nas je pestila vse tja do srede, pripeljali pa smo jo tudi s sabo v Ljubljano.

[Marija Srbić, Hrvaška]4 To je to, dovolj bodi. Članek naj bi bil objektivno subjektiven, a se vam želim kot del organizacijskega tima opravičiti za vse morebitne nevšečnosti, ki ste bi jih bili deležni.

Smo samo ljudje, za večino od nas je bil ta projekt prva ali druga večja stvar, tako da včasih tudi kaj spodleti. Če vam je bilo všeč, vas povabim, da se tabora udeležite še v prihodnjih letih. Hvala vsem, ki ste tudi tekom tabora priskočili na pomoč.

Uroš Mesec, najzvestejši obiskovalec tabora, zbogom, če se res ne vidimo več, boš pa za vedno ostal lep zgled prihodnjim generacijam.

Lolololololo Lololo Lololo Ohohohohooooooooo ooooooooooooooooo ooooooooooooooooo oooooooooooooooo!

37

15. Poletna univerza v Zadru ali »we sell pills to pay the bills«

Dogajalo se je

Nina Franko

38

Torej, začnimo. Tudi letos poleti je EPSA organizirala strokovnodružabni dogodek in v hrvaškem obmorskem mestecu za teden dni združila evropske študente farmacije na Poletni univerzi. Vročega avgustovskega dne se je tako v Zadar pripeljalo nekaj več kot sto bodočih farmacevtov in zabava se je pričela.

Ob kanapejih in vinu so nas prvi večer pozdravili organizatorji dogodka in predstavniki EPSE. Ti so kasneje izpeljali velik del strokovnega programa, ki je bil namenjen treningu mehkih veščin. Vsak dan smo imeli na izbiro več vrst delavnic, na katerih smo izoblikovali in nadgrajevali svoje sposobnosti javnega nastopanja, kreativnega mišljenja, navezovanja stikov in izražanja čustev. Meni najljubša delavnica je bila priprava na razgovor za službo, kjer smo od osebe, ki razgovore izvaja, dobili uporabne namige, ki jih bomo s pridom uporabili v bližnji prihodnosti. Organizatorji so se zelo potrudili in nam poleg treningov pripravili tudi predavanja v izvedbi izkušenih in uspešnih farmacevtov.

Z Mikeom Rouseom, rojenim v oktober 2013

Zimbabveju, sedaj pa enim od voditeljev APCE-ja v Chicagu, smo v treh predavanjih odkrivali, kje vse se skrivajo priložnosti za razvoj uspešne kariere v farmaciji. Na podlagi bogatih izkušenj pa nam je dr. Arijana Meštrović predavala o svetovanju bolnikom z astmo. Po uvodnem delu, v katerem smo izvedeli veliko o astmi in predvsem uporabi zdravil in pripomočkov za zdravljenje te bolezni, so se predavanja preusmerila na področje klinične farmacije. Na realnih primerih smo se naučili, kakšne napake se najpogosteje pripetijo bolnikom pri zdravljenju.

Ker pa smo farmacevti ljudje, katerih naloga je tudi to, da skrbimo za javno zdravje in preventivo, je v okviru strokovnega dela programa potekala tudi javna kampanja – na priljubljeni zadrski plaži smo ozaveščali kopalce o nevarnostih sonca in jih poučili o tem, kako se pred njim ustrezno zaščitimo. To je bila že moja tretja udeležba na Poletni univerzi in lahko rečem, da je bil strokovni program res dobro pripravljen, kar se je poznalo tudi v veliki udeležbi na predavanjih in treningih.

Seveda pa je bil velik del Poletne univerze namenjen zabavi. Vsak dan smo našli čas za kopanje – čudovito osvežitev, saj je bilo tisti teden res vroče (na delavnicah smo si večkrat zapeli »It's getting hot in here …«), vsak večer pa smo se vsi udeleženci zbrali v atriju hostla, se podružili, spoznali med seboj, se nasmejali in nato odpravili v klube, kjer se je zabava nadaljevala do jutra. Spoznavnemu večeru so tako sledili Sea Party, dva večera v enem izmed najbolj znanih zadrskih klubov ob morju, legendarni evropski in tradicionalni gala večer.

Na evropskem večeru smo Slovenci ponosno zastopali naše barve z Drug Dealer majicami, slovensko zastavo in borovničkami. Bili smo ena najštevilnejših delegacij in smo ostale udeležence navdušili s koreografijo Hir aj kam, hir aj go, manjkala ni niti

Ti, ti, moja rožica.

Videli smo, da je Zadar mesto, ki ponuja ogromno možnosti za večerne zabave, hkrati je čudovito mesto z bogato zgodovino, obenem pa leži še ob morju. To so s pridom izkoristili in ob morju postavili morske orgle – te so kot kamnite stopnice, ob katere butajo valovi morja in nato

oddajajo prav posebne zvoke. Orgle so res nekaj izvirnega in dajo mestu čudovit, sodoben pečat.

Kaj življenjsko pomembnega smo se naučili na Poletni univerzi?

- Vsaka ženska potrebuje kolekcijo pahljač. Pahljača mora biti usklajena z obleko, sploh pa ne moreš biti brez nje.

- Ko stojiš na odru, ne stopaj nazaj.

Oder se namreč lahko konča, s tem pa tudi tvoja prisotnost na odru.

- Rakija in ogenj sta nekompatibilna.

- Ob nobeni priložnosti se ne boj vprašati Angleža za vrečko čaja Earl Grey. Običajno jih kar nekaj nosijo s seboj.

EPSA Summer University 2013 »Hmm, kam naj grem v letošnjih poletnih počitnicah?« To je vprašanje, ki se mi poraja vsakič pred izpitnim obdobjem. Dilema je bila kmalu rešena, ko smo dobili obvestilo o Summer University. Tovrstnih EPSA dogodkov sem se že večkrat udeležila, zato nisem oklevala s prijavo, saj sem vedela, da me avgusta čaka nepozaben teden.

Letošnji, zdaj že 15. Summer University (SU) se je odvijal od 3. 8. do 9. 8. v Zadru. Kraj s čistim, toplim Jadranskim morjem in bogato zgodovino je takoj pritegnil mojo pozornost. Če pa mu dodaš še kolege farmacevte iz Evrope, interaktivna predavanja, nepozabne, preplesane noči, dobro hrano, dobiš

teden, za katerega si želiš, da se ne bi tako hitro končal, ob času slovesa pa se vprašaš, kje bo SU naslednje leto.

A, B, C o programu (Tema: Patient Counselling) Da se upraviči naziv »University«, med tednom potekajo predavanja, treningi in delavnice. Tu gre predvsem za pridobivanje veščin, ki jih bomo kot farmacevti potrebovali v našem poklicu. Tako smo se letos srečali s temami: Networking, Creativity, Decision making, Project Management, Personal Development in še mnogimi drugimi. Predavateljica dr. sc. Arijana Meštrović, MPharm , nam je v predavanju Communication

Skills for Pharmacists predstavila, kako pomembna je komunikacija in sočutje v pogovoru s pacientom v našem poklicu. V predavanju o astmi pa nas je seznanila s tegobami bolnikov z astmo in nas naučila pravilne rabe inhalatorja. Poleg nje nam je predaval tudi Mike Rouse BPharm, ki nam je skozi svoje življenjske izkušnje predstavil, katere lastnosti in kompetence so potrebne za razvoj kariere v farmaciji. Prepričana sem, da sta nas oba s svojimi predavanji navdušila in motivirala, da sami postanemo boljši farmacevti. Sledila so še predavanja o kožnem raku in kampanja po plažah Zadra, na kateri smo mimoidočim oktober 2013

Dogajalo se je

Damijana Gregorič

39

delili vzorce sončnih krem in jih ozaveščali o škodljivosti sončnih žarkov. Skratka, zanimiv in ne preveč zahteven program, ki bi si zaslužil kakšno vrstico več.

Dogajalo se je

Prosti čas Mogoče se sprašujete: »Kje ob vseh predavanjih ostane kaj časa za sprostitev in druženje?« Kolegi iz Hrvaške so poskrbeli tudi za to. Že drugi dan so nas popeljali na organiziran ogled Zadra, kjer smo videli glavne mestne znamenitosti, od Pozdrava soncu, cerkve sv. Donata, znamenite »široke ulice« Kalelarge do poslušanja igranja valov na Morske orgle. Med tednom nam je ostalo tudi dovolj časa, ki smo ga preživeli na plaži, ob neštetokrat preigrani Enki, v morju ali pa na samostojnih ogledih starega mestnega jedra.

Da smo malo zamenjali okus po slani morski vodi, smo odšli tudi na

40

oktober 2013

dnevni izlet v Nacionalni park Krka.

Ta slovi po svojih prelepih slapovih in možnosti kopanja. To smo z užitkom izkoristili in se ohladili v Krki, ki na naše presenečenje niti ni bila tako mrzla.

Dneve nas je večina zaključila z opazovanjem sončnega zahoda, ki ga spremlja ploskanje množice turistov, ki so si ga prišli ogledat predvsem zaradi besed znanega Alfreda Hitchocka: »Zadar has the most beautiful sunset in the world, more beautiful than the one in Key West, in Florida, applauded at every evening.« So wake me up when it's all over …

(Avicii) Verjetno še marsikomu v glavi doni ta napev in obudi spomine na zabave, ki so sledile vsak večer. Začne se z Opening Ceremony, kjer se počasi spoznamo in si poskušamo zapomniti nove obraze in imena. Pa seveda

navdušenje, ko spet vidiš kolege, ki si jih spoznal na prejšnjih dogodkih in si imaš toliko novega povedati!

Na kongresih ne manjka tudi kakšna tematska zabava – letos, kot se spodobi, je bil to Sea Party, kjer smo si dali duška z opravami mornarjev, gusarjev, rokavčki …

Pa težko pričakovan International Night, kjer se mize šibijo pod težo pijač in jedi, značilnih za posamezno državo. Da je slovenska miza med najbolj obleganimi, je že splošno znano. Zasluge za to gredo predvsem izvrstnim domačim sadnim maceratom, ki so med tujci že precej poznani. Že tradicionalno je na EPSA dogodkih en večer namenjen gala večerji. To je večer, ko imamo priložnost, da se malo lepše oblečemo, družimo ob dobri hrani in nadaljujemo z zabavo do zgodnjih jutranjih ur.

Slovo Komaj smo se dobro adaptirali na hiter ritem življenja, neprespane noči, morski zrak in 40 stopinj, že je teden prišel h koncu. Strinjali bi se, da je bilo to naše druženje prekratko, da bi spoznali vse udeležence.

Sledil je še zadnji stisk roke in objem v slovo. Še vsi navdušeni in polni vtisov smo si obljubili, da se bomo videli ob naslednjem EPSA dogodku, pa naj si bo to že oktobra v Valencii, na naslednjem Summer Universityu ali pa kje drugje.

Students today, pharmacists tomorrow IPSF world congress, 30. 7. – 9. 8. 2013, Utrecht, Nizozemska Urša Jarc Slovenci in Slovenke nismo od muh Slovenski študentje so izkoristili vse ponujene priložnosti in se na njih tudi odlično odrezali. Jasna Puh in Maja Šerčić (4. in 3. letnik) sta pripravili in izvedli trening Team Management, Anže Vasle (3. letnik) je osvojil 3. mesto na višjem nivoju tekmovanja v kliničnih veščinah, Tamara Knific (4. letnik) se je uvrstila med prve 3 začetnega nivoja tekmovanja v svetovanju bolnikom, Nina Landekar (3. letnik) pa na 5. mesto na začetnem nivoju tekmovanja v pripravi zdravil.

Slovenska delegacija na zaključnem Gala večeru

pa na Developing Pharmaceutical Care through Collaborative Practice. V dveh dneh smo tako poslušali predavanja o vlogi in možnostih personalizirane medicine pri zdravljenju različnih bolezni in pri metabolizmu zdravil in na koncu vse skupaj ovrednotili še s farmakoekonomskega vidika, o vlogi in nalogah farmacevta v zdravstvenem timu in celostni obravnavi pacienta ter še o mnogočem drugem.

Ostale dni so bile na programu

Vsem še enkrat iskrene čestitke! različne delavnice, treningi in seveda generalna skupščina IPSF. Generalna skupščina je vrhovni organ IPSF, kjer se voli in razrešuje izvršni odbor federacije, sprejemajo poročila, formirajo in potrjujejo uradna stališče federacije, spreminja statut IPSF in podobno. Na njej sodelujemo vse na kongresu prisotne države članice, ki jo zastopajo po največ trije uradni delegati. Polnopravni člani imamo glasovalno pravico, s katero

Slovenska delegacija za slovensko mizo na International večeru v tradicionalnih majicah in ob tradicionalnih dobrotah

oktober 2013

Dogajalo se je

Kot že neštetokrat prej, smo se tudi letos slovenski študentje farmacije odpravili na Svetovni kongres IPSF. V Utrecht, na eno izmed najboljših evropskih fakultet, ki jo je med drugim obiskoval tudi René Descartes, nas je romalo 15.

Našo dogodivščino smo v slovesnem tonu začeli 30. julija zvečer v Stolni cerkvi in v pripadajočem samostanu v centru mesta na Opening Ceremony, kjer je g. Radoslaw Mitura, predsednik IPSF 2012–2013 uradno odprl kongres. V naslednjih 10 dneh nas je čakal pester program delavnic, predavanj, skupščin in zabavnih dogodkov.

Najpomembnejši dogodek kongresa, poleg generalne skupščine, je seveda simpozij. Znanstveni in izobraževalni simpozij vsako leto gostita vrhunske svetovne strokovnjake z določenega področja, ki nam, nadobudnim študentom farmacije, skušajo osvetliti različne perspektive neke aktualne teme.

Krovna tema letošnjega kongresa se je glasila Global Healthcare for the Individual Patient. Znanstveni simpozij se je potem usmeril na Personalized Medicine, izobraževalni

41

prispevamo k odločitvam generalne skupščine, na kateri glasujemo v skladu z interesi slovenskih študentov farmacije, ki jih zastopa DŠFS. Kot rečeno, so poleg generalne skupščine potekale tudi delavnice in treningi. Udeleženci so imeli veliko možnost izbire, hkrati so po navadi potekali po dva ali trije različni dogodki, tako da se je našlo za vsakogar nekaj. Delavnice so se usmerile na temo farmakoekonomike, trženja Kdo ali kaj je IPSF? IPSF si ti in vsi mi. Kot študent Fakultete za farmacijo se imaš možnost pridružiti Društvu študentov farmacije Slovenije (DŠFS), ki je član International Pharmaceutical Students' Federation – IPSF. To mednarodno združenje študentov farmacije obstaja že od daljnega leta 1949 in zastopa interese več kot 270.000 študentov farmacije iz 67 različnih držav.

World Congress ( S v e t o v n i kongres) je najpomembnejši dogodek IPSF, kjer se zberejo predstavniki vseh držav članic, z namenom, da s svojimi prispevki in mnenji vplivajo na razvoj farmacije na globalni ravni.

Več informacij najdeš na www. ipsf.org!

farmacevtske znamke, intelektualne lastnine v medicini in farmaciji, vojaške farmacije, delovanja lekarne na glavnem nizozemskem letališču Schipol, interdisciplinarnega dela, vloge farmacevta v zdravstvenem timu in še in še. Na delavnicah so se predstavila tudi društva, kot so EPSA (European Pharmaceutical Students' Association), WHSA (World Healthcare Students' Association) in FIP (International Pharmaceutical Federation). Potekala so tekmovanja tako v svetovanju bolnikom kot v kliničnih veščinah ter v novi »disciplini«, sestavljanju oziroma pripravljanju zdravil iz zdravilnih in pomožnih sestavin.

Treningi, ki so jih po večini vodili za to usposobljeni študentje, so se ukvarjali z vodenjem ekipe ali projekta, učinkovito porabo časa, javnim nastopanjem in predstavitvenimi sposobnostmi ter team buildingom.

Ves strokovni program je seveda spremljal tudi bogat družabni program. Poleg uglajenih večernih dogodkov, kot sta bila Opening Ceremony in zaključni gala večer, smo imeli vsak dan tudi tematske zabave.

Iskali smo ribico Nemo na podvodni zabavi, se ovijali v rute na Arabskem večeru, poskušali zadeti kakšen žeton na ruleti v Casino Royale in čim bolj zasijati na neonskem Lab žuru.

Na zloglasnem International Night pa smo z borovničkami, pršutom

in Magnificovo Hir aj kom, hir aj go uspešno predstavili našo malo Slovenijo več kot 400 sodelujočim iz več kot 60 različnih držav.

Celoten dogodek je bil vrhunsko organiziran, tako z vidika programa kot z vidika same izvedbe. Nizozemski študentje so delali dan in noč, že pred pa tudi med samim kongresom, da bi nam pripravili nepozaben dogodek.

Na eni zadnjih generalnih skupščin smo bili priča tudi zgodovinskemu dogodku, ko se je v IPSF vrnil pomemben dokument, iz vod ustanovnega dokumenta IPSF iz leta 1949, z vsemi podpisi ustanovnih članic. V svojem zaprašenem arhivu ga je namreč našel član izvršnega odbora IPSF iz 60. let in se ga odločil predati v hrambo arhivu IPSF. Gospod se priložnosti zaradi zdravstvenih težav žal ni mogel osebno udeležiti, zato smo njemu in priložnosti na čast pripravili zdravico in posneli spominsko fotografijo.

Naslednje leto bo potekal jubilejni, 60. Svetovni kongres IPSF, ki ga bo organiziral AEFFUP, Društvo študentov Fakultete za farmacijo Univerze v Portu, na Portugalskem. Če želite biti tudi sami del tega nepozabnega dogodka, pozorno sledite obvestilom Drug Dealerja in ne zamudite odprtja prijav!

Za več informacij o čimer koli, povezanim z IPSF, pa pišite na info@ dsfs.si ali na cp.slovenia@dsfs.si.

edini stavek, ki sem si ga zapomnila še s tečaja flamščine v srednji šoli in sedaj sem bila mnenja, da bo potrebno to znanje vsekakor osvežiti in nadgraditi.

Tokratno zanimanje in število udeležencev na predavanju je bilo neverjetno in že takoj na začetku sem pomislila, da bo letos huda konkurenca. Na samo tekmovanje je potem prišlo precej manj ljudi, a kljub vsemu boj ni bil enostaven.

Najprej je bilo predtekmovanje, nato nestrpno čakanje na rezultate in veselje ob uvrstitvi v finale. Torej ena

stopnička bliže cilju, a tokrat še težja naloga, saj je bilo sedaj kar nekaj ljudi, ki so že imeli za seboj praktično usposabljanje. V zadnjem krogu smo imeli vsi udeleženci isti scenarij, kar vsekakor zagotavlja večjo pravičnost za vse tekmovalce. Tako kot lansko leto sem bila tudi letos mnenja, da bi bila lahko še boljša v svetovanju.

Vedno bi lahko še kaj dodala ali kako drugače povedala. Tokrat je bilo čakanje na rezultate še toliko bolj mučno kot lansko leto, ker sem si resnično želela zmage, na splošno pa sem imela veliko boljši občutek

Ik ben Tamara!

Dogajalo se je

Tamara Knific

42

Leto je minilo neverjetno hitro in zopet smo prejeli elektronsko sporočilo, da se začenja predavanje na temo kontracepcije, ki bo potem tudi osrednja tema obeh tekmovanj v svetovanju bolnikom. Glede na lanskoletno izkušnjo in simpatično strokovno tematiko sem se že takoj odločila, da se tudi letos ponovno preizkusim v tekmovanju. Prva nagrada, plačan IPSF kongres na Nizozemskem, je bila zame osebno še toliko večja spodbuda, saj sem si že kar nekaj časa želela ogledati deželo tulipanov. »Ik ben Tamara« je oktober 2013

Podelitev nagrad najboljšim v Tekmovanju v svetovanju bolnikom 2013 na sedežu podjetja MSD Slovenija

pričakovali še uradne rezultate.

Od predtekmovanja nisem imela velikih pričakovanj in se niti nisem obremenjevala z rezultati. Od vsega začetka sem vedela, da poteka finalno tekmovanje javno, torej potencialno pred čisto vsemi udeleženci kongresa, tako da me je bilo po eni strani strah, da bi se uvrstila dalje.

Na koncu se je zgodilo ravno to, moje ime v dnevnem letaku, kot ena izmed treh, ki smo se uvrstili v finale začetne ravni tekmovanja v svetovanju bolnikom. Najprej veselje, nato strah in na koncu zbranost in učenje. Pred samim finalnim tekmovanjem sem si sestavila namišljeni scenarij in se dejansko pripravila na vse trike in možna vprašanja. Kakšen je vrstni red tekmovanja, je odločala igrica »rock, paper, scissors« in jaz sem bila prva, ki je šla v veliko dvorano. Ko sem

bila enkrat tam in se vživela v vlogo farmacevta, ki svetuje pacientu, sem pozabila na vse ljudi okoli sebe in se skoncentrirala na dano nalogo. Po koncu svetovanja sem bila dejansko zadovoljna z opravljenim delom in prvič mnenja, da bolje skoraj ne bi moglo biti. Žal sem pri svetovanju pacientu pozabila postaviti eno ključno strokovno vprašanje, kar mi je v končni fazi tudi odneslo zmago.

Celotna izkušnja je bila neprecenljiva, zabavna in vsekakor zelo poučna.

V primeru, da se ne bi prijavila, pripravila in dala vsega od sebe, bi to vsekakor zelo obžalovala. Pravijo, da je važno sodelovati in ne zmagati.

Zmage se nikakor ne bi branila, a sem v končni fazi zadovoljna z rezultatom, ki sem ga dosegla in se že veselim naslednjega tekmovanja.

Dogajalo se je

kot lansko leto. Rezultat je bilo grenko-sladko drugo mesto. Kljub vsemu sem bila na koncu zadovoljna z rezultatom in zadala sem si cilj, da bom drugo leto še boljša. Čez nekaj dni pa sem prejela neverjetno sporočilo, da se zmagovalka ne more udeležiti kongresa in da po pravilniku nagrada pripada drugouvrščeni tekmovalki, torej meni!

Najprej sem potrebovala kar nekaj dni, da sem dojela, da dejansko odhajam na Nizozemsko, na svoj prvi IPSF kongres. Že takoj na začetku so mi sporočili, da se podobno tekmovanje v svetovanju bolnikov odvija tudi na tem kongresu in da se nekako pričakuje od mene, da se udeležim predtekmovanja. Sicer naj se pri tem nič ne obremenjujem, če mi ne uspe, saj naj bi vsako leto na takšnih tekmovanjih zmagali tekmovalci, ki jim je angleščina materni jezik.

Ker mi je celoten koncept takšnega tekmovanja resnično všeč, sem to sprejela kot še en izziv več in se z veseljem prijavila.

Predtekmovanje je potekalo za zaprtimi vrati, torej: jaz, pacient, komisija in nekdo, ki meri čas. Kakšen dan prej sem dobila primer, se nanj pripravila in potem ob predvideni uri prišla na svetovanje ter imela natanko sedem minut časa, da svetujem in odgovarjam na pacientova morebitna vprašanja in vse to seveda v angleščini. Na koncu mi je komisija takoj podala vsesplošno oceno, kaj je bilo pozitivno in kaj negativno, kako bi lahko določene stvari drugače povedala, čez kakšen dan pa smo

Opening Ceremony

oktober 2013

43

HECKOTIČEK Irenej Jerič Anekdota iz Dežele Svobode: Gospa pride v lekarno in se pritožuje, da ji kapsule prav nič ne pomagajo. »Aha,« reče farmacevt, »pa jih jemljete pravilno? Veste, popiti jih morate tako, da je zelena polovica obrnjena navzdol …« Čez en teden se je gospa oglasila in zadovoljno poročala, da zdravilo sedaj deluje …

V lekarno vstopi moški in kupi kondom. Na poti iz lekarne se reži kot pečen maček. Farmacevtu se to zdi nadvse nenavadno, ampak hej, nikjer ni predpisano, da čudaku ne smeš prodati kondomov!

Naslednji dan se zgodba ponovi: moški kupi kondom in divje smejoč se odide iz lekarne. Farmacevtu radovednost ne da miru, le kaj je lahko tako zabavnega pri kupovanju kondomov pri farmacevtu, ki je zavezan profesionalni drži in molku?!

Naposled najde rešitev!

K sebi pokliče študenta-praktikanta (ki se je s podpisom pogodbe zavezal, da bo izpolnil sleherno željo in ukaz svojega mentorja) in mu reče: »Poslušaj. Če bo tale veseljak še kdaj prišel, mu boš sledil in mi poročal, kam je šel.« Naslednji dan je moški spet tu, tokrat mu študent sledi. Vrne se čez eno uro. Magister ga urno zasliši: »Si mu sledil?

Kam je šel?« Študent: »K vam domov …« Upokojenemu (ZUJF) farmacevtu in njegovi soprogi začne pešati spomin.

Soglasno se odločita, da obiščeta odličnega zdravnika, ki je pomagal že mnogim. Po 6 tednih zdravljenja se v nakupovalnem centru srečata s starim znancem. Beseda da besedo, znanec jima potoži, da postaja dementen, onadva pa mu povesta, kako jima tretmaji pomagajo. Znanec nato vpraša: »Kako je ime zdravniku?« Farmacevt naguba čelo in začne govoriti sam s sabo: »Njegovo ime, njegovo ime … kako se imenuje majhna roža, ki jo najdeš na travniku, ima bele majhne lističe, je rumena na sredini, iz nje lahko spleteš venec ali pa se greš igro ‘ljubi me, ne ljubi me’ …« Znanec: »Misliš, marjetica?« Farmacevtu se zjasni obraz: »Ja, marjetica!« Se obrne k ženi: »Marjeta, povej kako je ime najinemu zdravniku.« Lekarnar: »Tole vzemite na prazen želodec.« Pacient: »Je napisano na etiketi?« Lekarnar: »Da, na nalepki, zraven slike želodca.« Pacient: »Fuj, nagravžno!« Lekarnar: »Morali bi videti svečke …« Pacient pride k zdravniku in potoži, da se ne počuti dobro. Po temeljitem pregledu zdravnik napiše nekaj na recept in ga pošlje k svojemu staremu znancu v lekarno. Lekarnar prebere recept, odide v skladišče in prinese velike 3 velike kozarce: v prvem so zelene, v drugem rumene, v tretjem pa rdeče kapsule. »Takole, gospod. Zeleno kapsulo boste spili zjutraj skupaj s kozarcem vode, opoldne rumeno z dvema kozarcema vode, zvečer pa rdečo z enim kozarcem vode. Vam zapišem?« Pacient prebledi in naposled zajeclja: »K… k… kaj pa je narobe z mano, da moram jemati vsa ta zdravila?« Farmacevt se zarotniško skloni k njemu in mu zašepeta: »Dragi moj, premalo pijete …«

Heckotiček

Farmacevt zaskrbljenemu pacientu z insomnio: »To je zelo pogosta težava v današnjih časih, zato si nikar ne kratite spanca z njo …«

44

Farmacevta kolesarita po Rožni.

Prvi: »Super kolo! Kje si ga dobil?« Drugi: »Včeraj sem hodil po mestu in se brigal sam zase, nato pa se pred mano na tem kolesu ustavi prečudovita ženska, odvrže vso obleko in reče, naj si vzamem, kar si želim.« Prvi (odobravajoče prikima): »Dobro si storil, njena obleka bi ti bila gotovo premajhna.« oktober 2013

oktober 2013

45

FFARMASKOP IN SUDOKU Nostrafarmus Poletje je čas počitnic in dopustov, čas za zaslužen oddih po napornem študijskem letu. Za razliko od večine pa smo v uredništvu Ffarmaskopa bili delovni tudi v teh vročih dneh, da bi našim bralcem ponovno omogočili, da poškilijo v prihodnost. Žal smo imeli s tem kar precej težav, saj so tudi vsi vidni astrologi, s katerimi običajno sodelujemo, v tem času odšli na dopust. Ko naša prizadevanja po celih petnajstih minutah niso obrodila nobenih sadov, nam ni preostalo drugega, kot da še sami spakiramo kovčke in s pošteno nakradenim denarjem (prvotno namenjenim za naslednje štiri številke) pobegnemo nekam v Južno Ameriko, kjer nas bes razočaranih bralcev ne bi dosegel. No, na srečo smo se na poti za krajši čas (dobra dva tedna) ustavili na hrvaški obali, kjer smo na samotnem jadranskem otočku našli starodavno glineno ploščo s skrivnostnim napisom. Strokovnjaki si niso edini glede njenega pomena, saj skupina arheologov z Oxforda meni, da imamo pred sabo tipičen primer starosumerskega farmacevtskega horoskopa za jesensko številko študentskega glasila, njihovi kolegi s Harwarda pa so mnenja, da je besedilo v resnici tradicionalen asirski recept za muffine z borovnicami in belo čokolado. Naj imajo prav eni ali drugi, spodaj objavljamo kopijo najdenega besedila, kot smo ga uspeli razbrati s plošče. Original hranijo v Louvru, kjer bo konec novembra prodan na dražbi. Izklicna cena: deset milijonov.

Poglej učene te besede, uglej skrivnosti stare vede; a če ne vidiš, ne zameri, morda ne gledaš v ivarp irems.

Anejngo ajnemanz Ačerog aničorv agentelop acnos es isačop akimu mišjendalh miksnesej movend, otaz es ob idut ešav ejnežolopzar okiloken olirimu. A zerb ibrks, idut v met usač odob ašav avtsuč tarkčev aletmalpzv, adrom eš jlob tok jerpop.

Ensačbo ekšiv ejigrene ni envoled emenv okhal etejukačirp idut an itetlukaf amorizo an menvoled utsem. An ujčordop ajvardz tarkneaz an ukidiv in hijčev bmemerps. Amod etizap, okhal es idogz, ad etsob ilemi odov v icinlapok.

Aksjlemez ajnemanz Nesej ej sač, ok ajlmez idorbo evodas, otaz idut az sav ot sač, ok is okhal etenhaddo ni adrom etejičopdo op eš hijndaz hitipzi. Ešav ejnežolopzar ob okat oničev asač an ikosiv invar, rak ob ondogu olavilpv an idujl iloko sav.

Onbodop ajlev idut az ončnanif ejčordop: eč ets v hijnšjerp hicesem ilavečrav, ej adrom leširp sač az ejnajlvarpaz, v mentorpsan uremirp ap omagalderp ejnavečrav, jas ej rebmeced el eš jaken vecesem narts. V inzebujl odob iravts oničev asač elatso, tok os, oneesv ap sav okhal akač onškak onvitizop ejnečeneserp.

Ffarmaskop in sudoku

Ančarz ajnemanz V ukarz os ebmemerps; levaz ob von retev ni v ešav ejnejlviž lesenirp jakisram agevon. Adrom etsob ilanzops ovon obeso, adrom ež onanz iladelgu v ivon ičul; jan ob olš az nezebujl ila jlogz ovtsjletajirp, v menebon uremirp mav v hijndelsan hicesem en ob sačglod. Ondalh oksnesej emerv mav okhal esenirp idut obmemerps ajvardz, otaz omejutevs tsondiverp ni onremirp alpot aličalbo, eč etilež itinarho ojovs ontelop tsonumi itorp minzar modalherp.

El v ibžuls amorizo iloš iravts ojajatso ončitkarp ekane; eš ondev s onlop orap jerpan.

46

Andov ajnemanz Op intelop išus odob alširp an derops aksnesej ajvežed, okat ad edov v met mentel usač en ob olakjnam. Onbodop estob idut iv v ovon oksjidutš otel ilakarokaz inlop ejigrene, en čodev, ejk esv ib oj ilibarop. Ašav tsonangaz mav engetu itirp olez varp, jas sav v hijndelsan hicesem akač olamen vovizzi. Itejerps etsob ilarom egonm evtičoldo ni eretaken demzi hijn en odob ekhal, otaz is etimezv sač az kelsimerp, varpeč sav ogloderp ejnašaldo okhal edevirp v evažet. Enariterp ibrks os oneesv čevdo, jas sav an itop od ahepsu atakač omas eš avd aknivo: ivel ni insed, bo itop ap jak okhal etedjan idut ovarp nezebujl, eč oj etsob el ilaksi. oktober 2013

Puzzle 1 (Medium, difficulty rating 0.49)

9

4

3

5

1

9

8

7

4

1

6

8

5

2

5 6 2 4 7 9 3

1 2 5 9 6 3 8

6 4 3 1 2 5 7

3 8 7 6 9 1 4

4 2

7

9

1

6

8

3

2

8

5

7

4

1

9

9 1 8 7 4 5 3 2 6

Puzzle 1 (Medium, difficulty rating 0.49)

4

5

6

3

2

3

6

1

1

5

9

2

7

9

8

8

1

7

4

4

1

8

9

1

9

2

7

7

3

6

5

3

2

6 8

7

9

8 8

7

1

3 8

6

5

9

Generated by http://www.opensky.ca/~jdhildeb/software/sudokugen/ on Tue May 7 12:22:49 2013 GMT. Enjoy!

Generated by http://www.opensky.ca/~jdhildeb/software/sudokugen/ on Tue May 7 12:22:30 2013 GMT. Enjoy!

Puzzle 1 (Very hard, difficulty rating 0.79)

6

2 9

7 2

8

1 6

9

9 1

3

9

5

8

4

2

5

5

4

1

2

7

9

4

7

9

8

3

6

7 6 3 8 2 5 1

2 6 8 9 4 3 7 5

5 7 3 2 6 1 8 4 9

4 8 9 7 5 3 6 1 2

7

2

9

5

1

4

3

9

4

8

2

6

5

1

6

3

8

7

6 3 8 1 7 5 9 2

6

1

1

9

4

8

8

9

2

4

6

6

8

5

Ffarmaskop in sudoku

1 1

4

7

3

2

5

4

Puzzle 1 (Very hard, difficulty rating 0.79)

Generated by http://www.opensky.ca/~jdhildeb/software/sudokugen/ on Tue May 7 12:22:49 2013 GMT. Enjoy!

oktober 2013

47

NAGRADNA KRIŽANKA Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 5 nagrad: - 1x subvencija v vrednosti 50 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku, - 4x Drug Dealer promocijska nagrada.

Reši nagradno križanko in obišči spletno stran Farma Društva. Na zavihku Spatula izberi razdelek »Nagradna križanka« ter vpiši prvo besedo številčnega gesla križanke, ki ti bo omogočilo ogled vsebine. S svojimi podatki izpolni spletni obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju, ki bo 22. oktobra 2013.

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo pet (5) srečnežev, od katerih bodo štirje (4) prejeli Drug Dealer promocijsko nagrado, in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: 50 € subvencije pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku.

2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat.

3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi.

4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 21. oktobra 2013 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 21. oktobra 2013, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 22. oktobra 2013.

5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 23. oktobra 2013 na spletni strani Farma društva in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte.

6. Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v roku enega (1) leta od prejema.

7. Nagrajenci, ki prejmejo Drug Dealer promocijske nagrade, morajo le-te prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 24. novembra 2013).

Nagradna križanka

8. Nagrade niso prenosljive.

48

oktober 2013

oktober 2013

49

Nagradna kriĹžanka

50

oktober 2013

oktober 2013

51