Spatula 64

GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD OKTOBER 2014 | št. 64

IZ STROKE

Citrusi – Interakcije z zdravili POGLED NA TUJE

Erasmus – Helsinki, Finska

KINO SPATULA Dallas Buyers Club

1

oktober 2014

www.farma-drustvo.si/spatula

4

IZ STROKE

V farmaciji se pogosto srečujemo s problematiko interakcij med zdravili, poleg teh pa ne gre zanemariti interakcij zdravil s hrano in pijačo. Že nekaj časa je znano, da lahko nekateri agrumi, še posebej grenivka, ob souporabi z zdravili delujejo na spremembo biološke uporabnosti zdravilne učinkovine v organizmu.

Za dostavo zdravilnih učinkovin z mukoadhezivnimi farmacevtskimi oblikami je ključnega pomena dobra prekrvavljenost sluznice, saj ima preko kapilar in venskega prepleta učinkovina direkten dostop v sistemski krvni obtok.

Tehnologija superkritičnih fluidov ima velik potencial predvsem zaradi širokega razpona uporabe in majhnih vplivov na okolje.

Najpogosteje se uporablja za ekstrakcijo rastlinskih materialov in na tem področju postaja ena bolj priljubljenih zelenih tehnik.

14

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Če ste mislili, da na izmenjave v tujino hodijo le bodoči farmacevti, ste se pošteno zmotili.

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva Oktober 2014 št. 64 http://www.farma-drustvo.si/spatula Naklada: 1300 izvodov Glavni urednik: Enej Bole enej.bole@gmail.com Odgovorni urednik: Rok Milošič pr.dsfs@gmail.com Uredniški odbor: Enej Bole, Matic Dolinar, Jani Jamnik, Rok Milošič, Odineja Ratek, Luka Tehovnik, Neža Trpin, Anže Vasle.

2

oktober 2014

17

NOVIČKE

26

19

KOLUMNA

Tokrat se je z nami pogovarjala Mateja Lumpert, mlada raziskovalka na katedri za farmacevtsko biologijo.

Kljub kmalu zaključeni univerzitetni izobrazbi se ne počutim kompetentna za svetovanje o pravnih težavah, fizikalnih lastnostih ladijskega vijaka ali vplivu interneta na sociološko-psihološke odnose. Se pa za razliko od svojih kolegov z drugih fakultet počutim EDINA kompetentna na področju farmacije.

20

INTERVJU

Zase pravi, da je predavatelj in poslušalec, da sta to njegovi večni funkciji. Iz rodne Koroške ga je kot navdušenega naravoslovca pot pripeljala na Fakulteto za farmacijo, kjer nam danes podaja svoje znanje o farmacevtski tehnologiji, o materialih in njihovih interakcijah. Odprtost, radovednost in predanost so del profesorja dr. Stanka Srčiča, letošnjega prejemnika Minařikovega odličja.

24

DRUG DEALER SE PREDSTAVI

Ustvarjalci: Sequince N Baker, Enej Bole, Nika Bratović, Bernarda Bravc, Špela Černilogar, Matic Dolinar, Patricija Dolinar, Sandra Hočevar, Mitja Janžekovič, Nejc Klemenc, Vida Papler, Odineja Ratek, Katarina Rede, Jernej Repas, Emanuela Senjor, Petra Soršak, Maja Ana Strnad, Alenka Struna, Maja Šilc, Tatjana Šučur, Eliška Trojanová, Neža Trpin, Maja Valter, Anže Vasle, Katja Vendramin.

30

NA PEDAGOGIH FFA STOJI

DIPLOMA

»Kje si našel ravno Venezuelo?«

31

POGLED NA TUJE

To, da v tokratnem Kozmetološkem kotičku predstavljamo mednarodni dogodivščini dveh študentk kozmetologije, še ne pomeni, da so farmacevti ležali na domačem kavču. Tokratne destinacije: Helsinki, Cambridge, Bordeaux.

39

SEP SLOVENIA

41

DOGAJALO SE JE

50

KINO SPATULA

52

RAZVEDRILO

55

STRIP

Tisk: Camera d.o.o. info@camera.si ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459) Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva cesta 7 1000 Ljubljana

Recenzenti: prof. dr. Mirjana Gašperlin, doc. dr. Ilija Ilić, prof. dr. Samo Kreft.

Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh mateja@scribo.si Oblikovanje: Doris Kordić kordic.doris@gmail.com

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

S POLNIMI JADRI NAPREJ

le udeleževali, vendar svoje samoiniciativnosti nikakor ne krotite predolgo in se čim prej preizkusite tudi pri njihovi organizaciji ali pri kakšni drugi obliki sodelovanja. Vsak začetek je težak, a iz lastnih izkušenj lahko povem, da se bo študentska sobica iz prostora, kamor vstopate z določeno mero nelagodja, izjemno hitro spremenila v vaš drugi dom.

Oktober je tu, na nas čakajo novi izzivi. Ne pustimo jih čakati predolgo!

Uvodnik

Ne! Ni treba preskočiti uvodnika!

Tokrat ne bom jamral, obljubim!

Saj sploh nimam razloga, da bi.

Drugi letnik je za mano, tretji se je uradno sicer začel, vendar gre v bistvu za najboljši del študijskega leta. Študentje se z vseh koncev spet zgrnemo v običajno še nekoliko poletno obar vano Ljubljano, ponovno srečamo ljudi, ki jih nekaj mesecev nismo videli, veliko moramo nadoknaditi … Saj veste, o čem govorim. No, vsi razen brucev. Vas čaka nekaj drugega, še boljšega: spoznavanje kupa novih sošolk in sošolcev. (Strukture vaše generacije žal ne poznam, vendar sem prepričan, da sem sošolke upravičeno postavil pred sošolce.)

Prav tako se ne morem pritoževati nad obveznostmi urednika. Zadnja med njimi je bila namreč številka, ki jo zdaj držiš v rokah. Čeprav je naslovnica majske Spatule dokazala, da je morsko dno lahko zelo lep, barvit kraj, si noben kapitan ne želi, da bi njegova ladja potonila, in upam si trditi, da je »scenarij Titanik« uspelo preprečiti tudi meni. Naj se sliši še tako zlajnano, a nikoli si ne bi mislil, da bom zaradi ene same prave odločitve v manj kot letu dni v tolikšni meri razširil svoja obzorja, pridobil toliko poznanstev in sklenil celo nekaj prijateljstev. Najpomembnejše spoznanje, do katerega sem prišel, pa je to, da lahko upravičeno verjamem v svoje sposobnosti, kar vsekakor nameravam uporabiti tudi v prihodnje.

V tem duhu se vračam nazaj k vam, brucem. Dobrodošli na Fakulteti za farmacijo! Prav ste izbrali, to boste kmalu ugotovili tudi sami. Res je, da se bo od vas zahtevalo veliko znanja (učenja), pa vendar upam, da si bo večina izmed vas tekom študija vzela čas in izkusila najpomembnejšo prednost, ki našo fakulteto loči od večine ostalih. V mislih imam pester nabor obštudijskih dejavnosti in projektov, za katerega skrbi naš (popolnoma legalni) Drug Dealer.

Najprej se boste dogodkov verjetno

Enej Bole, glavni urednik oktober 2014

3

CITRUSI – INTERAKCIJE Z ZDRAVILI V poplavi nasvetov za zdravo življenje pogosto najdemo takšne, ki nas spodbujajo k uživanju citrusov ali agrumov, plodov dreves iz družine rutičevk (Rutaceae). Tovrstni sadeži se namreč ponašajo z osvežujočim okusom, poleg tega pa so bogat vir antioksidantov (vitamin C) in vlaknin. Posledično se v jesenskem času, ko se želimo obvarovati pred prvim sezonskim prehladom, pogosteje znajdejo na našem jedilniku. Ali ste vedeli, da je uživanje soka grenivke lahko tudi nevarno? Špela Černilogar

Iz stroke | Citrusi – interakcije z zdravili

V farmaciji se pogosto srečujemo s problematiko interakcij med zdravili, poleg teh pa ne gre zanemariti interakcij zdravil s hrano in pijačo.

Nekatere kombinacije so lahko zelo nevarne in zahtevajo dodatno mero previdnosti. Že nekaj časa je znano, da lahko nekateri agrumi, še posebej grenivka, ob souporabi z zdravili delujejo na spremembo biološke uporabnosti zdravilne učinkovine v organizmu. Ob rednem uživanju predpisanega odmerka zdravila se lahko zdravilna učinkovina pod vplivom aktivnih snovi v agrumih akumulira v telesu, kar pa lahko povzroči nepričakovano predoziranje ter s tem tudi neprijetne in potencialno nevarne učinke na zdravstveno stanje bolnika.

4

Interakcija Interakcija je vsakršna sprememba na ravni farmakokinetike (absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje) in/ ali farmakodinamike, ki jo povzročijo različne substance, druga zdravila, sestavine hrane ter tudi različne navade posameznika (kajenje, uživanje alkohola ipd.). Interakcija se lahko kaže kot spremenjen učinek zdravila. Grenivka, grenka pomaranča in pomelo vsebujejo substance, od katerih so z vidika interakcij najpomembnejše tiste, ki inhibirajo encime citokrome P450 3A v črevesju.

Citokromi P450 3A Citokromi P450 (CYP) so najpomembnejša družina encimov

Slika 1: Prikaz metabolizma zdravilnih učinkovin (CYP3A4 ter glikoprotein P)

oktober 2014

med oksigenazami in katalizirajo posebne metabolične reakcije, najpogosteje hidroksilacije. Poleg tega so med pomembnejšimi encimi prve faze biotransformacije zdravilnih učinkovin. Poddružina citokromov P450, CYP3A, je najštevilčnejša ter najvplivnejša pri razgradnji zdravilnih učinkovin v človeškem organizmu. Nahaja se v črevesnih enterocitih ter v jetrnih hepatocitih. Črevesni CYP3A se v največji meri nahajajo na mikrovilusih enterocitov, v zgornji in srednji tretjini tankega črevesja, zato so bolj izpostavljeni delovanju nekaterih inhibitorjev v soku agrumov. Inhibicija encimov CYP3A ima velik vpliv na nadaljnji metabolizem nekaterih zdravilnih učinkovin.

GRENIVKA Grenivka (Citrus x paradisi) je subtropski citrus kroglaste oblike.

Olupek je rumen do oranžen, notranjost, predeljena in bogata s sokom, pa je bele, rožnate ali rdeče barve. Razpon okusa obsega vse od sladkega, kislega, grenkega do trpkega.

Zaradi številnih interakcij je grenivka predmet mnogih raziskav. Leta 1998 so Bailey in sodelavci ugotovili, da sok grenivke inhibira predsistemski metabolizem zdravilnih učinkovin, katerega mediator je citokrom P450 3A4 (CYP3A4). Poročali so, da imajo osebe z boleznimi ledvic, na katere je že po naravi bolezni povečan

vpliv in toksičnost zdravil, tudi večje možnosti za interakcijo med zaužitim sokom grenivke in zdravili, saj imajo lahko ti bolniki povišano vrednost omenjenega citokroma. CYP3A4 namreč metabolizira več kot 60 % najpogosteje predpisanih zdravil. Sok grenivke deluje tudi na transportne proteine P-gp (glikoproteini P; transmembranske črpalke na apikalnem delu ščetkastega obrobka enterocitov) in organski kationski transporter (OCT).

Grenivka vsebuje različne bioaktivne

komponente. Flavonoidi, kot sta naringin in kvercetin, lahko interferirajo z glikoproteinom P, ne le na vezavnem mestu, temveč tudi z zaviranjem transportnih sistemov organskega kationskega t ra n s p o r te r j a i n o rg a n s k e g a anionskega transporterja (OAT ).

Glikoprotein P in OAT skupaj z drugimi transportnimi proteini predstavljajo transportni sistem črevesnega epitelija. Ko lipofilna zdravilna učinkovina preide membrano enterocita, jo lahko metabolizira CYP3A4 ali pa jo glikoprotein P prečrpa nazaj v lumen črevesja. Sok grenivke lahko z inhibicijo obeh povzroči spremembo v metabolizmu zdravila.

Druge substance, prisotne v soku grenivke, so še glikozidi, askorbinska kislina, karotenoidi, folna kislina, pektin, kalij ter ne nazadnje

furanokumarini. Izmed slednjih sta najbolj pomembna bergamotin ter 6',7'-dihidroksibergamotin, ki sta tudi odgovorna za spremembo metabolizma nekaterih zdravilnih učinkovin. Inaktivacija CYP3A4 je ireverzibilna, za kar pa je potrebno zaužiti vsaj 200–300 mL soka grenivke. Posledično se v času od 24 do 72 ur poveča plazemska koncentracija zdravilne učinkovine; toliko časa je namreč potrebnega, da se sintetizirajo novi encimi. Učinek inhibicije CYP3A4 nastopi po pol

ure in traja do tri dni, zato uživanje grenivke in zdravila v nekajurnem presledku ne varuje pred zapleti.

ZDRAVILA, KI INTERAGIRAJO Z GRENIVKO • ANTIHIPERTENZIVI Sok grenivke poveča plazemske koncentracije nekaterih zdravilnih učinkovin za zniževanje krvnega tlaka, kot so felodipin, nizoldipin, nifedipin, nimodipin, nitrendipin (zaviralci k alcijevih ionsk ih k analčkov).

Pojavili so se predlogi, da bi bilo potrebno o vplivu soka grenivke osveščati predvsem starostnike, saj so ti največji uporabniki zdravil, med katerimi se pogosto znajdejo tudi antihipertenzivi. Poleg večjih možnosti za interakcije med zdravili, ki jih jemljejo, so starostniki še bolj občutljivi na spremembe plazemskih koncentracij zaužitih zdravilnih

• STATINI (HMG-CoA reduktazni inhibitorji) Glavno tveganje zaradi povečane koncentracije statinov je rabdomioliza (razgradnja mišic), ki povzroči hude bolečine v mišicah ter lahko vodi tudi do odpovedi ledvic. Nevarnost interakcij se omenja predvsem pri lovastatinu, atorvastatinu in simvastatinu.

Pozor! Tableta lovastatina, zaužita s kozarcem grenivkinega soka, se zaradi efekta povečane plazemske koncentracije enači z 12–15 tabletami lovastatina, zaužitimi s kozarcem vode.

• ANKSIOLITIKI IN HIPNOTIKI Pri tej skupini zdravil se lahko pojavi povečanje sedacije (pomiritve), potencialno nevarni pa sta učinkovini diazepam in midazolam.

Iz stroke | Citrusi – interakcije z zdravili

Zanimivost: Inhibicija citokromov P450 je včasih zaželena; na ta način namreč delujejo azoli, skupina zdravilnih učinkovin za zdravljenj glivičnih okužb.

učinkovin, sok grenivke pa bi lahko zaradi svojega mehanizma delovanja dodatno ogrozil njihovo zdravje.

Zato naj bi bilo v primeru jemanja felodipina (zaviralec kalcijevih k analčkov druge generacije) priporočljivo, da bi se v času jemanja zdravila odpovedali grenivki in njenemu soku, ali pa vsaj ločili uživanje 2–3 dni od vnosa zdravila.

Nekatere kasnejše študije so vpliv delovanja soka grenivke označile za precenjen, kljub temu pa velja, da previdnost ni nikoli odveč.

Ob hkratnem zaužitju soka grenivke in blokatorjev kalcijevih kanalčkov se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so glavobol, znižan krvni tlak ter rdečina obraza. Nevarnost interakcij, poleg zgoraj omenjenih zdravilnih učinkovin, obstaja tudi pri nikardipinu, isradipinu ter verapamilu.

oktober 2014

5

• IMUNOSUPRESIVI Pri zaužitju grenivke in imunosupresivov se lahko pojavijo znaki toksičnosti. Omenjajo se hepatotoksičnost, poškodbe ledvic in povečana imunosupresija. Zdravilne učinkovine s tovrstnimi opozorili so: ciklosporin, takrolimus in sirolimus.

• ANTIDEPRESIVI Lahko se pojavijo povečani stranski učinki pri jemanju sertalina in klomipramina.

• KORTIKOSTEROIDI Pri jemanju z grenivkinim sokom se poveča tveganje za stranske učinke pri metilprednizolonu in budezonidu (pri zdravljenju hiperkorticizma oz.

Cushingovega sindroma).

Iz stroke | Citrusi – interakcije z zdravili

• INHIBITORJI PROTEAZE Kot pri omenjenih antidepresivih se lahko povečajo stranski učinki pri ritonaviru ter nelfinaviru.

6

pomaranče ali oranže (Citrus x sinensis). Olupek plodu grenke pomaranče je bolj obarvan in bolj hrapav od sladke različice, bistveno pa se od te razlikuje po sladkogrenkem okusu krhljev. Razširjena je uporaba olupljenih krhljev, predvsem za marmelade in kandirano sadje, olje, pridobljeno iz olupkov, pa je sestavina nekaterih likerjev in grenčic ter tudi nekaterih kozmetičnih izdelkov. V farmacevtski industriji se olupki uporabljajo za izdelavo digestivnih sredstev in pripravkov za lajšanje želodčnih motenj. Tako je lahko sadež tudi potencialni element nekaterih interakcij, predvsem zaradi vsebnosti flavonoida hesperidina.

Takšne interakcije lahko vplivajo na učinkovitost zdravil za zniževanje krvnega tlaka ter lahko povzročijo toksične efekte.

Primer tovrstne interakcije je efekt po zaužitju pomarančnega soka s celiprololom (znižuje krvni tlak pri hipertenzivnih bolnikih). Flavonoid hesperidin v soku grenke pomaranče zmanjša črevesno absorpcijo zdravilne učinkovine, posledično pa se zmanjša biološka uporabnost, po vsej verjetnosti v povezavi s spremembami pH in funkcijo transportnih proteinov v črevesju.

Tudi kolhicin (uporaba za zdravljenje protina) je substrat CYP3A, inhibicija encima pa lahko privede do sistemskih

okvar organizma. Ta interakcija nima bistvenega kliničnega pomena. Za kritičen odmerek (zmanjšanje AUC za 20 % in zakasnitev tmax za 1 uro) je namreč potrebno zaužitje 240 mL nerazredčenega pomarančnega soka dvakrat dnevno, štiri dni zaporedoma, pred zaužitjem kolhicina. To pa bi bila za uporabnika zelo grenka izkušnja, zato razen v študijske namene takšnih primerov ni pričakovati. V obliki marmelade naj bi bila grenka pomaranča varna za uživanje s souporabo zdravil.

Komponenta soka grenke pomaranče tako kot sok grenivke interagira s felodipinom, že omenjeno zdravilno učinkovino za zniževanje krvnega tlaka.

POMELO Pomelo (Citrus maxima) je prednik današnje grenivke, skupaj z mandarino in citrono pa tudi prednik ostalih agrumov, ki jih poznamo danes. Vsi so namreč križanci med temi tremi vrstami. Pomelo tako kot grenivka vsebuje furanokumarine in zaradi teh lahko spremeni metabolizem zdravila.

Nedavna raziskava je potrdila vpliv soka pomela na koncentracijo imunosupresanta tacrolimusa v krvi (tacrolimus je substrat citok roma P450). Posk us na podganah je pokazal odvisnost

Previdnost je potrebna tudi pri jemanju: • nekaterih analgetikov (metadon), • zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije (sildenafil), • nekaterih antikonvulzivov (karbamazepin), pri katerih moramo biti pozorni na znake toksičnosti, ki se kažejo kot omotičnost, ataksija (motena usklajenost mišičnih gibov), slabost in bruhanje, tremor ipd., • antiaritmikov (amiodaron).

GRENKA POMARANČA G re n k a p o m a ra n č a (Citrus x aurantium) je poleg bolj uporabljane sladke pomaranče podvrsta oktober 2014

Slika 2: Odvisnost koncentracije tacrolimusa v krvi od koncentracije soka pomela

plazemske koncentracije zdravila od koncentracije soka pomela. Razlika je bila očitna, predvsem med plazemsko koncentracijo po zaužitju zdravila skupaj s 100 % sokom pomela in zaužitjem zdravila z vodo. Manjša razlika se je pokazala pri uživanju 50 % soka z zdravilom. Podobno kot pri grenivki inhibicija encima izzveni po treh dneh od zaužitja.

Agrumi so dobrodošla popestritev naše prehrane. Znano je, da zaradi vsebnosti flavonoidov varujejo pred boleznimi srca in ožilja, domnevno pa tudi zmanjšujejo tveganje za nastanek raka. Kljub temu se je pred jemanjem določenih zdravil dobro pozanimati o morebitnih interakcijah s temi sadeži in na ta način zmanjšati tveganje za zaplete.

Juices, but Not Grapefruit Juice, on OATP2B1-Mediated

- Velnar M. Grenivka. Pomurske lekarne. http://www.

Drug Absorption. Drug Metab Dispos. Mar. 2013;41:615-

pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1621. Posodobljeno

621. http://dmd.aspetjournals.org/content/41/3/615.long.

mar. 2005. Dostopno 4. avg. 2014.

Dostopno 29. jul. 2014.

- Egashira K1, Ohtani H, Itoh S, Koyabu N, Tsujimoto M,

- Egashira K, Sasaki H, Higuchi S, Ieiri I. Food-drug

Murakami H, Sawada Y. Inhibitory effects of pomelo on the

Interaction of Tacrolimus with Pomelo, Ginger, and

metabolism of tacrolimus and the activities of CYP3A4 and

Turmeric Juice in Rats. Drug Metab. Pharmacokinet.

P-glycoprotein. Drug Metab Dispos. Avg. 2004;32(8):828-

2012;27(2):242-247. https://www.jstage.jst.go.jp/article/

33. http://dmd.aspetjournals.org/content/32/8/828.full.

dmpk/27/2/27_DMPK-11-RG-105/_article. Dostopno 4.

pdf+html. Dostopno 4. avg. 2014.

avg. 2014.

- Won CS, Oberlies NH, Paine MF. Mechanisms Underlying

- Hanley MJ, Cancalon P, Widmer WW, Greenblatt DJ. The

Food-Drug Interactions: Inhibition of Intestinal Metabolism

effect of grapefruit juice on drug disposition. Expert Opin

and Transport. Pharmacol Ther. Nov. 2012;136(2):186-201.

Drug Metab Toxicol, Mar. 2011;7(3):267-286. doi:10.1517/17

doi:10.1016/j.pharmthera.2012.08.001.

425255.2011.553189.

- Wikipedia. Furanocoumarins. http://en.wikipedia.org/wiki/

- Kiani J, Imam SZ. Medicinal importance of grapefruit juice

Furanocoumarin. Posodobljeno 8. avg. 2014. Dostopno 18.

and its interaction with various drugs. Nutrition Journal,

avg. 2014.

Okt. 2007;6:33. doi:10.1186/1475-2891-6-33.

- Wikipedia. Bergamotin. http://en.wikipedia.org/

- Stump AL, Mayo T, Blum A. Management of

wiki/6%27,7%27-dihydroxybergamottin. Posodobljeno 12.

Grapefruit-Drug Interactions. Am Fam Physician.

mar.2014. Dostopno 18. avg. 2014

Avg. 2006;15;74(4):605-608. http://www.aafp.org/

- Wikipedia. Pomelo. http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomelo.

afp/2006/0815/p605.html. Dostopno 4. avg. 2014.

Posodobljeno 7. feb. 2014. Dostopno 18. avg. 2014.

- Bailey DG, Malcolm O Arnold J, Spence JD. Grapefruit-drug

- Wiki fkkt UL. Citokrom. http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/ Citokrom_P450. Dostopno 18. avg. 2014.

www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1873672/pdf/

- http://abcnewsradioonline.com/storage/news-

- Jáuregui-Garrido B, Jáuregui-Lobera I. Interactions

bcp0046-0101.pdf. Dostopno 4. avg. 2014.

images/Getty_112612_GrapefruitWarningLabelMeds.

between antihypertensive drugs and food. Nutr Hosp.

- Trangsrud AJ. New Concerns About Citrus Fruits And

jpg?__SQUARESPACE_CACHEVERSION=1353960753377

2012;27:1866-1875. doi: 10.3305/nh.2012.27.6.6127.

Medicines. Consumer Health Information Corporation.

- http://www.cmaj.ca/content/170/10/1531/F1.large.jpg

- Bailey DG, Dresser G, Malcolm O Arnold J. Grapefruit–

http://www.consumer-health.com/services/cons_take14.

- http://pharmacyrepublic.com/blog/wp-content/

medication interactions: Forbidden fruit or avoidable

php. Posodobljeno 2008. Dostopno 4. avg. 2014.

uploads/2014/02/Grapfruit-juice-Pharmacyrepublic.jpg

consequences? CMAJ. 2013;185(4):309-316. doi: 10.1503/

- Connealy LE. Dangerous Drug Interactions. Newport

- http://www.photo-dictionary.com/photofiles/

cmaj.120951.

Natural Health. http://www.newportnaturalhealth.

list/2439/3183pomelo.jpg

- Shirasaka Y, Shichiri M, Murata Y, Mori T, Nakanishi T, Tamai

com/2012/09/dangerous-drug-interactions/. Posodobljeno

- http://www.punmiris.com/himg/o.13998.jpg

I. Long-Lasting Inhibitory Effect of Apple and Orange

10. sept. 2012. Dostopno 4. avg. 2014.

Iz stroke | Citrusi – interakcije z zdravili

interactions. Br J Clin Pharmacol. 1998;46:101-110. http:// Viri:

oktober 2014

7

MUKOADHEZIVNOST – NAVDIH ZA PRIHODNOST Farmacevtske oblike, ki se aplicirajo skozi usta, nas spremljajo vse življenje – kot otrokom nam ne uide žlica sirupa, kot odraslim nam nori vsakdanji tempo narekuje kar najhitreje pogoltniti tableto ali kapsulo, v jeseni življenja pa se zdi kozarec vode z raztopljeno »šumečko« skorajda nepogrešljiv. Peroralna aplikacija zdravil je očitno res nekaj, kar je skupno vsem generacijam, in ni čudno, da je zato daleč najpogostejša in hkrati tudi najbolj zaželena, tako s strani uporabnikov kot tudi strokovnih delavcev.

Iz stroke | Mukoadhezivnost – navdih za prihodnost

Neža Trpin

8

Pa vendar se kljub temu najde kakšna zdravilna učinkovina, za katero peroralni način aplikacije ni optimalen in moramo farmacevti zato najti drugo pot dostave, ki pa za uporabnike ni vedno najbolj sprejemljiva. Le kdo bi si rad predpisane odmerke dnevno vbrizgaval v veno oziroma si v rektum vtikal svečke? A bodite brez skrbi, konec koncev imamo še vedno na razpolago … Ja, prav ste uganili, usta!

aktivnih snovi skozi ustno sluznico za dosego sistemskega učinka.

Oromukozne farmacevtske oblike, ki z uspešno dostavo zdravilnih učinkovin preko ustne sluznice zagotovijo (podaljšan) sistemski učinek, dandanes v farmacevtskih razvojnih laboratorijih in industriji predstavljajo nenehen izziv, pa tudi odlično priložnost. Največji porast zanimanja, še posebej v zadnjih letih, beležijo bioadhezivne formulacije.

OTDD (ang. oral transmucosal drug delivery) oziroma oralni transmukozni dostavni sistemi so opredeljeni kot dostavni sistemi farmakološko

BIOADHEZIVNOST Princip delovanja bioadhezivnih sistemov v ustni votlini temelji na mukoadheziji, tj. pritrjanju oblike na

Struktura ustne sluznice

oktober 2014

ustno sluznico, kar zagotavlja tesen in podaljšan stik zdravilne učinkovine z absorpcijskimi mesti na sluznici.

Ustna sluznica (mukoza) je vrhnja plast ustne votline in sestoji iz epitelija in vezivne lamine proprie.

Večinski sestavni del predstavlja voda (95–99 %), glavni glikoproteini pa so mucini (1–5 %). To so velike molekule z molekulskimi masami od 0,5 do 20 MDa, med katerimi zaradi njihove posebne sestave prihaja do številnih interakcij (glikozidne vezi, disulfidni mostovi, predvsem pa nekovalentne povezave), ki omogočajo nastanek močno kohezivnega gela. Ta se namesti na celično površino kot želatinska plast, ki celice zavaruje in jim kot drsilo hkrati omogoči premikanje ter pripomore k njihovi medsebojni adheziji. Posebna lastnost mucinov je tudi N-glikozilacija – nastala sialna kislina skupaj s sulfatnimi preostanki daje 3D mreži negativni naboj, kar mucinom omogoči tvorbo še dodatnih elektrostatskih povezav.

Visoka sposobnost interagiranja mucinov s sosednjimi molekulami je ključna pri mukoadheziji dostavnih sistemov, saj povezave med mukozno membrano in farmacevtsko obliko signifikantno povečajo retencijski čas na mestu adhezije.

Glavno povezovalno vlogo med adherirano farmacevtsko obliko in sluznico igra slina; kompleksen hidrogel, ki vsebuje glikoproteine,

TEORIJE PREHODA Mehanizem prehajanja zdravilne učinkovine v ustno sluznico še ni povsem razjasnjen, vendar znanstveniki sklepajo, da je tesno povezan z načinom in stopnjo adhezije farmacevtske oblike na mukozno membrano. Ker odločilna vloga pr i tem najverjetneje pripada mucinom in njihovemu širokemu spektru povezovanja, se je izoblikovalo več teorij. Skupni temelj je faza stika in faza utrditve. V prvi fazi bioadhezivna farmacevtska

TEŽAVE Žal pa ravno ustna sluznica, ki s svojimi lastnostmi daje številne prednosti oralnim oblikam pred peroralnimi, hkrati predstavlja tudi največjo pomanjkljivost. Ena glavnih nalog sline je čiščenje ustne sluznice – konstantno proizvajanje sline, požiranje in premikanje čeljusti ter jezika pospešujejo odstranjevanje

oblike z mesta absorpcije, kar zmanjšuje dostavo učinkovine v sistemski obtok (t. i. saliva washout koncept). Velika slabost takšne aplikacije je tudi majhnost površine, poleg tega pa prehod otežuje nizka permeabilnost. Slednja je posledica debeline epitelija, se pa glede na sestavo nekoliko razlikuje od enega do drugega področja ustne sluznice.

Sluznica na nebu, bukalno in pod jezikom ni keratinizirana in nima prisotnih ceramidov in acilceramidov, ki v največji meri delujejo kot bariera, saj so kot nevtralni lipidi neprepustni za vodo. Namesto tega je prisotnih nekaj nevtralnih polarnih lipidov, npr. holesterol sulfat in glukozilcerebrozidi, ki omogočajo boljšo permeabilnost za vodo in hidrofilne snovi. Absorpcijo zdravilnih učinkovin določa tudi faktor hidrofilnosti in lipofilnosti – učinkovine morajo biti dovolj topne v telesnih tekočinah na mestu absorpcije, kot tudi imeti dovolj lipofilne lastnosti, da prehajajo skozi biološke membrane.

POTOVANJE V OBTOK Preko epitelijske membrane se molekule prenesejo s pasivno difuzijo, aktivnimi prenašalci ali specializiranimi mehanizmi.

Prehajajo lahko paracelularno ali transcelularno – paracelularno področje in citoplazma sta hidrofilna, zato po tej poti prehajajo predvsem hidrofilne substance, medtem ko je transcelularni prehod bolj značilen za lipofilne spojine, ki s prečkanjem membran številnih celic pridejo v krvni obtok. Molekule sicer največkrat potujejo po obeh poteh hkrati, vendar je ena izmed njih glede na njihove lastnosti vedno prednostna.

Zadržanje zdravilne učinkovine na mestu absorpcije lahko dosežemo z njeno pravilno vključitvijo v farmacevtsko obliko. Mukoadhezivne o bl ik e na o s nov i p o l i m e rov omogočajo princip t. i. zadržane difuzije in/ali t. i. interakcijskega filtriranja. Glavni faktor, ki vpliva na hitrost prehajanja učinkovine v sluznico, je namreč njen difuzijski koeficient, ki ga določajo relativna vel ik o s t m o l ek u l e, e fe k t i vn e oktober 2014

Iz stroke | Mukoadhezivnost – navdih za prihodnost

lipide, soli, nukleinske kisline, encime in celične ostanke. S prekrivanjem epitelija v ustni votlini omogoča tudi njeno vlaženje in močenje, lajša in pospešuje požiranje. Izloča se iz treh glavnih žlez slinavk in manjših (bukalnih) žlez, ki so nameščene v oziroma tik pod ustno sluznico.

Za dostavo zdravilnih učinkovin z mukoadhezivnimi farmacevtskimi oblikami je ključnega pomena tudi dobra prekrvavljenost sluznice, saj ima preko kapilar in venskega prepleta učinkovina direkten dostop v sistemski krvni obtok. Pri tem se izogne jetrnemu metabolizmu, kar še dodatno pripomore k hitremu nastopu terapevtskega učinka in večji biološki uporabnosti učinkovine.

Za aplikacijo zdravila sta še posebej primerna bukalni in sublingvalni predel ustne sluznice, saj podjezična žleza slinavka za razliko od obušesne in podčeljustne izloča bolj viskozno tekočino z omejeno encimsko aktivnostjo. Ta lastnost predstavlja možnost aplikacije širokega spektra zdravilnih učinkovin, še posebej proteinov in peptidov kot enih izmed na encime najbolj občutljivih.

oblika s sluznico oblikuje neposreden stik, bodisi zaradi zunanje sile ali notranjega stimulusa. V drugi fazi se stik samodejno poveča in okrepi, pojavijo se fizikalne in kemijske interakcije, kar vodi v čvrsto adhezijo.

Vse teorije sledijo zakonom površinske energije, termodinamike in difuzije: • DIFUZIJSKA teorija temelji na difuziji polimernih verig v plast glikoproteinov (fizikalno mreženje).

Odvisna je od koncentracijskega gradienta in difuzijskih koeficientov polimernih in glikoproteinskih verig.

• Teorija MOČENJA je opisana kot porazdeljevanje materiala, predvsem mukoadhezivnih tekočin ali nizkoviskoznih formulacij po biološkem tkivu – stopnjo porazdeljenosti podaja osnovna Youngova enačba.

• ELEKTRONSKA teorija temelji na prenosu elektronov med adhezivnim polimerom in sluznico zaradi razlike v elektronskem naboju. Na medfazi se zaradi razlik med elektronskimi strukturami oblikuje dvojna plast elektronskih nabojev – neto rezultat prenosa elektronov je nastanek privlačnih sil znotraj te dvojne plasti.

• ADSORPCIJSKA teorija opisuje adhezijo oblike na sluznico kot posledico primarnih (ionske, kovalentne in kovinske) in sekundarnih (van der Waalsove, vodikove vezi, hidrofobne interakcije) povezav.

• LOČITVENI mehanizem je povezan z močjo vezi med mukoadhezivno obliko in sluznico ter silo, ki je potrebna, da se te vezi prekinejo.

Silo podaja Youngov elastični modul – daljše kot je nitje polimernih verig in manjša kot je njihova zamreženost, manjša sila je potrebna za prekinitev vezi.

9

Iz stroke | Mukoadhezivnost – navdih za prihodnost

velikosti por oziroma zamreženost gela ter interakcije z mukoznimi vlakni (povezovanja s hidrofobnimi i n te ra k c i j a m i , vo d i k ov i m i i n elektrostatskimi vezmi, ločbe, reakcije itd.). Takšno prepletanje polimernih verig in mukoznih vlaken zagotavlja trdnejšo adhezijo farmacevtske oblike na ustno sluznico. Z izkoriščanjem »nepopolnosti« sluznice, tj. por in vrzeli, ki omogočajo b o l j š o p e n e t ra c i j o zd rav i l n e učinkovine v tkivo, in pravilno izbiro polimera, lahko hkrati dosežemo tudi nadzorovano podaljšano sproščanje zdravilne učinkovine.

10

PRAVI MATERIAL – POLIMERI Polimeri, primerni za oblikovanje mukoadhezivnih farmacevtskih oblik, so lahko (pol)sintezni (celulozni derivati, PVP (polivinilpirolidon), PVA (polivinilacetat), polihidroksietil metakrilacetat itd.) ali naravni (natrijev alginat, guar gumi, želatina, hitosan). Razvrstimo jih lahko glede na mehanizem adhezije – nekateri gelirajo ob stiku z vodo, drugi se adherirajo na sluznico z nespecifičnimi, nekovalentnimi povezavami ali pa se povežejo s sp ec i fi č ni m i recepto rji n a mukozni površini. Zaradi visoke funkcionalnosti in nizke toksičnosti so boljša izbira anionski polimeri, kot sta PAA (poliakrilna kislina) in NaCMC (natrijeva karboksimetilceluloza), ki z mukozno plastjo tvorita vodikove vezi. Med kationskimi je najpogosteje uporabljen hitosan, z deacetiliranjem hitina pridobljen polisaharid, ki je biokompatibilen, biorazgradljiv in ima dobre toksikološke lastnosti, s sluznico pa se poveže preko ionskih interakcij z negativno nabito sialno kislino in sulfatnimi komponentami. Vrednost uporabe mu zvišuje tudi to, da se lahko nanj uvaja številne funkcionalne skupine, njegove modifikacije pa lahko tako prilagajamo zahtevam specifične farmacevtske oblike. Če polimeri, primerni za vgradnjo določene učinkovine, nimajo bioadhezivnih lastnosti, jih lahko obdamo s posnemovalci adhezivnih interakcij (na primer PEG-i) oziroma jih kombiniramo s polimeri, ki te oktober 2014

lastnosti imajo.

MUKOADHEZIVNE FARMACEVTSKE OBLIKE DANES Ideja o enoodmernih mukoadhezivnih bukalnih/podjezičnih farmacevtskih oblikah je stara že več kot 40 let. V tem času je bilo predlaganih več vrst takšnih oblik, npr. filmski trak s pasovi različnih učinkovin oziroma trakovi, impregnirani ali obdani z učinkovinami, pri čemer dolžina traku določa odmerek, in farmacevtske oblike s perforacijo, ki omogočajo individualno prilagoditev odmerka.

Pri razvoju novih mukoadhezivnih dostavnih sistemov je danes največ pozornosti posvečene oblikovanju poltrdnih farmacevtskih oblik, izdelanih iz polimerov. V njihov prid poleg že opisanih lastnosti, ki omogočajo trdno adhezijo oblike na sluznico in uspešno dostavo zdravilne učinkovine v sistemski obtok, prispeva tudi njihova mehka konsistenca, ki je v primerjavi s trdno (filmski trak) bolj sprejemljiva za paciente.

Porast zanimanja se kaže predvsem pri hidrogelih, ki prehajajo iz sol stanja v gel stanje glede na spremembo temperature.

ne).

Pridobitev standardizirane testne metode je nujna in mora zajemati naslednje elemente: • oprema mora omogočati analizo širokega spektra farmacevtskih oblik in polimerov; • nujna je izdelava in uporaba umetnega materiala, ki bi po lastnostih učinkovito nadomestil človeško oziroma živalsko sluznico; • potrebna so navodila za izvedbo testa in umerjanje naprav (protokoli); • za čim boljše posnemanje fizioloških pogojev bi se morale meritve izvajati s človeško slino ali njenim umetnim nadomestkom pri temperaturi 37 °C; • potrebni so parametri, s katerimi bi opisovali lastnosti mukoadhezivnih oblik, in kriteriji vrednotenja teh parametrov.

Viri: - Madsen KD, Sander C, Baldursdottir S, Pedersen AM, Jacobsen J. Development of an ex vivo retention model simulating bioadhesion in the oral cavity using human saliva and physiologically relevant irrigation media. Int J Pharm. 2013;448:373-381. doi: 10.1016/j. ijpharm.2013.03.031.

- Perioli L, Pagano C, Mazzitelli S, Rossi C, Nastruzzi C. Rheological and functional characterization of new

TESTIRANJA Pri določanju obnašanja b i o a d h e z i v n i h fo r m u l a c i j z a oromukozne dostavne sisteme so dobro opredeljene in podkrepljene in vivo ter in vitro metode glavnega pomena. Zaradi variabilnosti bioadhezivnih farmacevtskih oblik za zdaj še ni standardiziranih metod za njihovo sistematično vrednotenje in oceno. Pojavljajo se posamezne študije, ki predlagajo postopke ovrednotenja in parametre, s katerimi bi opredelili lastnosti bioadhezivnih materialov, tj. njihovo zadrževanje na mestu aplikacije, sproščanje zdravilne učinkovine itd. Splošno definicijo je za zdaj težko postaviti prav zaradi različnih mehanizmov, ki so pogojeni z izbiro farmacevtske oblike. Določenih parametrov pri nekaterih oblikah sploh ne moremo preverjati (npr. pri primerjavi filmskega traku in gela lahko reološke lastnosti določimo le gelu, traku pa

antiinflammatory delivery systems designed for buccal administration. Int J Pharm. 2008;356:19-28. doi: 10.1016/j. ijpharm.2007.12.027.

- Zeng N, Dumortier G, Maury M, Mignet N, Boudy V. Influence of additives on a thermosensitive hydrogel for buccal delivery of salbutamol: Relation between micellization, gelation, mechanic and release properties. Int J Pharm. 2014;467:70-83. doi: 10.1016/j. ijpharm.2014.03.055.

- Sigurdsson HH, Kirch J, Lehr CM. Mucus as a barrier to lipophilic drugs. Int J Pharm. 2013;453:56-64. doi: 10.1016/j. ijpharm.2013.05.040.

- Patel VF, Liu F, Brown MB. Advances in oral transmucosal drug delivery. J Control Release. 2011;153:106-116. doi: 10.1016/j.jconrel.2011.01.027.

- Wening K, Breitkreutz J. Oral drug delivery in personalized medicine: Unmet needs and novel approaches. Int J Pharm.

2011;404:1-9. doi: 10.1016/j.ijpharm.2010.11.001.

- Sattar M, Sayed OM, Lane ME. Oral transmucosal drug delivery – Current status and future prospects. Int J Pharm.

2014;471:498-506. doi: 10.1016/j.ijpharm.2014.05.043.

- Woertz C, Preis M, Breitkreutz J, Kleinebudde P. Assessment of test methods evaluating mucoadhesive polymers and dosage forms: An overview. Eur J Pharm Biopharm. 2013;85:843-853. doi: 10.1016/j.ejpb.2013.06.023.

EKSTRAKCIJA S SUPERKRITIČNIMI FLUIDI Tehnologija superkritičnih fluidov je danes že dobro uveljavljena tehnika, ki je v farmacevtski in drugih industrijah v uporabi že 30 let. Velik potencial ima predvsem zaradi širokega razpona uporabe in majhnih vplivov na okolje. Najpogosteje se uporablja za ekstrakcijo rastlinskih materialov in na tem področju postaja ena bolj priljubljenih zelenih tehnik.

Slika 1: Fazna diagrama vode in ogljikovega dioksida

SUPERKRITIČNI FLUIDI Superkritični fluidi oziroma tekočine so vse snovi pri pogojih nad kritično točko. Na faznem diagramu je to točka, ki zabriše meje med tekočino in plinom. Dobimo novo agregatno stanje, ki pa ga v naši okolici ne moremo opaziti. Obstaja pri visokih tlakih in temperaturah. Superkritično vodo dobimo pri tlaku nad 218 atm in temperaturi nad 374 °C. V naravi lahko takšne pogoje srečamo samo pri izbruhih podvodnih vulkanov globoko pod morsko gladino, kjer tlak in temperatura narasteta nad kritično vrednost. Poleg tega zaradi visokih temperatur in ozračja, sestavljenega pretežno iz ogljikovega dioksida, predvidevajo, da je atmosfera Venere superkritični ogljikov dioksid.

Lastnosti superkritičnih tekočin so kombinacija značilnosti plinov in tekočin. Gostoto imajo primerljivo s tekočinami, transportne lastnosti pa s plini. Imajo nizko viskoznost, so

brez površinske napetosti in hitro difundirajo. Za razliko od plinov lahko raztapljajo trdne snovi. Vse to so lastnosti dobrega topila za ekstrakcijo.

EKSTRAKCIJA Superkritični fluidi so bili odkriti že leta 1822, v komercialne namene pa so se uveljavili v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so se začeli uporabljati za pripravo brezkofeinske kave. Danes so v rabi kot topila za ekstrakcijo iz rastlinskega materiala v farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji.

Vztrajno izpodrivajo organska topila, saj pri njih ni nevarnosti zaostajanja topil.

Najpogosteje se uporablja superk ritični ogljikov dioksid (scCO 2). Je netoksičen, nevnetljiv, lahko dostopen, poceni in varen.

Kritično točko ima pri tlaku 73 atm in temperaturi 31 °C. Zaradi relativno nizke temperature je uporaben tudi

za ekstrakcijo termolabilnih snovi, kot so eterična olja. Majhna nepolarna molekula enostavno difundira v drogo. Pri sobnih pogojih je v plinastem stanju in se tako enostavno odstrani iz ekstrakta. Za povečanje topnosti substanc, ki jih želijo izlužiti, mu pogosto dodajajo polarna oz. nepolarna sotopila (modifikatorje) v majhnih koncentracijah. Ta reagirajo z ekstrahiranimi snovmi in signifikantno povečajo njihovo topnost v scCO 2. Polarna sotopila (npr. etanol, metanol, voda) izboljšajo izkoristek predvsem na račun povečanja polarnosti topila, kar je pomembno pri izluževanju bolj polarnih substanc. S tem povečamo obseg snovi, ki jih lahko ekstrahiramo, še vedno pa je tehnika s scCO2 učinkovita predvsem za snovi nepolarne narave.

Ko imamo izbrano ustrezno topilo, je izkoristek ekstrakcije mogoče močno povečati s povečanjem gostote topila.

To naredimo s povečanjem tlaka.

Pri višji temperaturi je gostota sicer manjša, vendar pa je povišan parni tlak, ki prav tako povečuje topnost. Z večanjem tlaka in temperature torej izboljšujemo izkoristek ekstrakcije.

Blizu kritične točke že majhne spremembe parametrov povzročijo večje spremembe v moči topila, kar omogoča selektivnost.

V primerjavi s klasičnimi metodami ekstrakcije (destilacija, ekstrakcija z organskimi topili) ima ekstrakcija s superkritičnimi fluidi mnogo prednosti. Gre za zeleno tehnologijo, oktober 2014

Iz stroke | Ekstrakcija s superkritičnimi fluidi

Katarina Rede

11

Slika 2: Shema aparature za superkritično ekstrakcijo

Iz stroke | Ekstrakcija s superkritičnimi fluidi

kar dobiva vedno večjo veljavo.

Ni nevarnosti zaostajanja topil in teh ni potrebno odpariti, zato se porabi manj energije. Poleg tega je kontinuirana, veliko hitrejša (kar se je z organskimi topili ekstrahiralo v nekaj urah, se s superkritičnim CO2 v eni uri ali še manj), dosega visoke izkoristke in daje konstanten spekter. To pomeni, da ima ekstrakt v prvih minutah postopka enako sestavo kot proti koncu. V farmaciji je konstantnost poleg selektivnosti ključnega pomena. Z izbiro raznih sotopil v različnih deležih in uravnavanjem parametrov lahko izbiramo substance oz. kombinacije snovi, ki jih želimo izlužiti. Postopek se izvaja v odsotnosti kisika, kar poveča obstojnost ekstrakta (pomembno zlasti kadar gre za vitamin E). V prehrambeni industriji pa je ključnega pomena to, da ne prihaja do izgube arom, saj te dajejo mamljiv vonj in okus visoko procesiranim izdelkom.

Tako brezkofeinske kave praktično ne ločimo od navadne.

12

Tehnologija s superkritičnimi fluidi omogoča pridobivanje ekstraktov visoke kakovosti, ima pa tudi nekaj omejitev. Gre za kompleksen proces, ki zahteva stroge varnostne ukrepe in redno vzdrževanje opreme. Nevarni so zlasti visoki tlaki. Velik investicijski vložek pa so predvsem naprave za superkritično ekstrakcijo. Če želimo

Slika 3: Aparatura za superkritično ekstrakcijo

oktober 2014

selektivno ekstrakcijo, je za vsako substanco oziroma kombinacijo potrebno optimizirati postopek – uravnati tlak, temperaturo, izbrati sotopilo – da dobimo dober izkoristek in visoko kakovost ekstrakta. Kot topilo se uporablja večinoma scCO2, ki pa ni primeren za polarne snovi.

Redko je v uporabi superkritična voda, kjer so parametri za ekstrakcijo še zahtevnejši.

POSTOPEK EKSTRAKCIJE S scCO2 Ogljikov dioksid se shranjuje utekočinjen v jeklenkah. S pomočjo črpalk ga prenesejo v celico z rastlinsk im materialom. Pred črpanjem je tekoči CO2 ohlajen, kar je potrebno zaradi delovanja črpalk, potem pa je segret do kritične temperature in v ekstrahirno celico vstopi kot scCO 2. Tam difundira v material v trdnem stanju in raztopi posamezne komponente. Pridobljen ekstrakt je prenesen v zbirno celico, ki je pod nižjim tlakom. Ogljikov dioksid po končanem postopku ohladijo do plinastega stanja in ga spustijo v atmosfero ali pa ga reciklirajo (ohladijo in zopet stisnejo v tekočino).

Sistem črpalk ves čas ekstrakcije vzdržuje tlak nad kritično vrednostjo.

Pri določenih postopkih je potreben pritisk nad 300 atm in so zato črpalke ključni del aparature. Seveda morajo tudi uporabljeni materiali zdržati tako velik pritisk, kar je razlog za visoko ceno teh naprav.

Ogljikov dioksid črpajo v tekočem stanju, ker je takrat najmanj stisljiv.

Pri plinih in superkritičnih fluidih se velika večina tlaka porabi za kompresijo in zelo malo za želeno črpanje. Zato topilo segrevajo šele, ko je že prečrpano. Shranjevanje superkritičnega ogljikovega dioksida bi bilo neučinkovito in potratno.

POTENCIAL SUPERKRITIČNIH FLUIDOV Na industrijski ravni z ekstrakcijo s superkritičnimi fluidi pripravljajo brezkofeinsko kavo in čaj, uporabljajo jo v pivovarstvu, za odstranjevanje holesterola, za pripravo ekstraktov iz začimb (črni poper, vanilija, ingver … ) itn. V farmaciji je metoda v uporabi predvsem za pridobivanje naravnega vitamina E in eteričnih olj, v prehrambeni industriji pa superkritični fluidi omogočajo pripravo prigrizkov z manj maščobami in olji, ki so velik prodajni hit. Čedalje večji pomen (sploh v farmaciji) pa imajo novejši načini uporabe superkritičnih fluidov. Z njimi čistijo implantate in medicinske pripomočke, rekristalizirajo zdravilne učinkovine, čistijo površinsko aktivne snovi, pripravljajo mikro- in nanodelce, v analitiki se uporabljajo za kromatografijo in še mnogo drugega. Odkriva se vedno širši spekter uporabe superkritičnih fluidov in zagotovo je to ena izmed tehnik, s katerimi se bomo še srečali.

Viri: - Sapkale GN, Patil SM, Surwase US, Bhatbhage PK. Supercritical fluid extraction – a review. International Journal of Chemical Sciences. 2010;8(2):729-743.

- Moura PM, Prado GHC, Meireles MAA, Pereira CG. Supercritical fluid extraction from guava (Psidium guajava) leaves: Global yield, composition and kinetic data. The Journal of Supercritical Fluids. 2012;62:116-122.

- Marr R, Gamse T. Use of supercritical fluids for different processes including new developments – a review.

Chemical Engineering and Processing: Process Intensification.

2000;39(1):19-28.

- Wikipedia. http://en.wikipedia.org/wiki/Supercritical_fluid.

Posodobljeno 30. jul. 2014. Dostopno 12. avg. 2014.

- Wikipedia. http://en.wikipedia.org/wiki/Supercritical_fluid_ extraction. Posodobljeno 24. jul. 2014. Dostopno 12. avg.

2014.

- Chemwiki. http://chemwiki.ucdavis.edu/Physical_ Chemistry/Physical_Properties_of_Matter/Phases_of_Matter/ Supercritical_Fluids. Dostopno 12. avg. 2014.

- Applied Separations. http://www.appliedseparations.com/ supercritical-fluids. Dostopno 14. avg. 2014.

- Chemeng. http://chemeng.iisc.ernet.in/giridhar/rect.html.

Dostopno 14. avg. 2014.

- Phasex corporation. http://www.phasex4scf.com/ supercritical-fluids-applications/. Dostopno 14. avg. 2014.

oktober 2014

13

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK IZMENJAVA V ZAGREBU Alenka Struna kmalu razumela vse, kak teden kasneje pa sem že jaz kaj povedala. In če me danes kdo vpraša, »znam pričat hrvatski« in že vem, da vatra ni voda, ružno ne pomeni lepo in da se celice imenujejo stanice.

Kozmetološki kotiček

Iz študentske sobe v Ljubljani sem s stene vzela še lovilca sanj in tisti stari kaktus, ki potrebuje tako malo vode, da je tudi pri meni preživel nekaj let, ter odšla na pot. V drugo državo se selim, sem se malo pohvalila naokoli, pa čeprav skočim samo do sosednjega Zagreba in bi le malo manjkalo, pa bi bila bližje svoji domači vasi kakor med študijem v Sloveniji. Nič ne de. Izkoristiti je treba, kar ti je ponujeno, in ena izmed takih ponudb med študijem, ki jih ne gre spregledati, je Erasmus delovna praksa.

14

Prednost, a obenem tudi slabost programa IMP je v tem, da si institucijo načeloma iščeš sam. To pomeni, da imaš na voljo vse države tega sveta, ki so vključene v program. Sliši se kul, ampak ali poznaš situacijo, ko vstopiš v prazno gostilno in je dosti težje izbrati mizo kakor takrat, ko sta na voljo dve? No, nekaj takega. Veliko ljudi me vpraša, kako sem izmed vseh držav izbrala ravno Hrvaško. Ne da se mi izmišljati razlogov v smislu »zaradi jezika«, ker sem iskreno povedano hrvaško pred pol leta govorila ravno toliko kakor madžarsko. Nič.

Bližina tudi ni dejavnik, o katerem bi preveč razmišljala, ne morem niti reči, da bi sosednji narod na moji lestvici priljubljenih narodov zmagoval. Takole je bilo: dokumente za izmenjavo je potrebno oddati že kako leto prej, ob tem pa je treba izpolniti tudi destinacijo. Važno je, da nekaj napišeš, pa tudi če potem to spremeniš, in ker sem nekaj dni pred oktober 2014

oddajo dokumentov bila na izletu v Zagrebu in sem slišala, da se lahko gre tudi na Hrvaško, sem na prazno črto brez razmišljanja napisala »Zagreb«.

Na izmenjavo sem nameravala oditi šele v drugem semestru naslednjega leta, zato sem vse skupaj za nekaj časa postavila na stran. In ko sem se decembra spomnila, da je skrajni čas, da se malo organiziram, sem imela v mislih Zagreb, a le zato, ker sem po naključju na dokument to napisala.

No, ni bilo ravno premišljeno, a z malo pomoči smo se hitro dogovorili, da se lahko v sredini marca odpravim na Farmacevtsko -biokemijsko fakulteto v Zagrebu, na katedro za mikrobiologijo.

Kje se nahaja Farmacevtsko biokemijska fakulteta v Zagrebu?

Povsod! Zaradi prostorske stiske v centru (ulica Ante Kovačiča), kjer je sedež fakultete, imajo še tri prostore po mestu in moja lokacija je bil Zavod za mikrobiologijo, ki se nahaja v severnem delu mesta, od sedeža fakultete kar 25 minut vožnje s tramvajem. Spokojno ga obdaja farmacevtski botanični vrt Fran Kušan, ki je letos dopolnil 68 let.

Seveda pa idilično okolje ne bi imelo pomena brez odlične družbe. Zavod je majhen, to pa pomeni, da lahko z vsemi 5 zaposlenimi in približno 4 prehodnimi diplomanti navežeš pristne stike. Vsak delovni dan se je začel s turško kavico na balkonu in aktualnimi novicami. Na začetku sem komaj ulovila kontekst pogovora, a zahvaljujoč prijaznim sosedom

MIKOTOKSINI Ko kofein sproži svoj pravi plus placebo učinek, se začne resno delo.

Vsi smo se porazgubili po svojih laboratorijih in zdravili, zastrupljali ali pa samo presajali naše nič hudega sluteče mikroorganizme. Moje delovno mesto je bil mikotoksikološki laboratorij, kjer sem na HacaT kožni celični liniji raziskovala negativne učinke pogostih mikotoksinov in njihovih kombinacij.

Mikotoksini so sekundarni produkti plesni, ki lahko kontaminirajo surovine, kot so žita, olja, rastlinske droge. Kontaminacija se lahko pojavi med rastjo ali pa med shranjevanjem surovin v neprimernih pogojih.

Strukturno so si mikotoksini raznoliki, a vsi imajo nizko molekulsko maso, večinoma so stabilne molekule, imajo lipofilne lastnosti in so toksični že v pikomolarnih koncentracijah.

Mikotoksinom smo izpostavljeni respiratorno, lahko jih zaužijemo s hrano, prav tako pa lahko vstopijo tudi skozi kožo. Izpostavljenost lahko vodi do poslabšane imunske odpornosti, genetskih poškodb celic in posledično kancerogenega delovanja, učinek pa je odvisen od časa izpostavljenosti, koncentracije mikotoksina, prisotnosti drugih toksinov in posameznika. Glede na to, da je koža največji človeški organ in da so molekule mikotoksinov razmeroma majhne in imajo lipofilne lastnosti, ki jim omogočajo prehod skozi kožo, je smotrno preveriti, kakšne vplive imajo ti toksini na kožne celice. Za mikotoksinom dermalno najbolj izpostavljene skupine veljajo delavci v predelavi surovin, prebivalci

Slika 1: Pretvorba MTT reagenta v vijolično obarvan formazan

na območjih z veliko vlage, prav tako pa bi lahko prišli v stik z njimi preko kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo sestavine, kot so koruzni škrob, rastlinske droge, mandljevo in olivno olje, saj so to pogosto kontaminirane surovine, zaradi stabilnosti pa se prisotni mikotoksini med procesiranjem ne uničijo.

Glede na to, da je lahko na materialu naenkrat prisotnih več mikotoksinov hkrati, je potrebno pri določanju nevarnosti predpostaviti tudi njihove interakcije. Najbolj pogosti in za dermalno izpostavljenost najbolj zanimivi mikotoksini so aflatoksin B1 (AFB1), okratoksin (OTA) in sterigmatocistin (STC). Aflatoksin B1 je eden najnevarnejših mikotoksinov (IUPAC ga klasificira v skupino 1 po kancerogenosti), okratoksin ima veliko sposobnost prehajanja skozi kožo, sterigmatocistin pa je strukturno podoben aflatoksinu, zato se predpostavlja, da ima podobne učinke, ki so do sedaj najmanj raziskani. Da bi določili

citotoksične učinke, smo preverjali zmanjšanje preživetja celic po 24 h izpostavljenosti posameznim toksinom in njihovim kombinacijam.

Pri vrednotenju preživetja je hiter in enostaven test tako imenovani MTT test. Test temelji na redukciji rumenega tetrazolijevega bromida v vijoličen formazan, kar se dogaja pod vplivom metabolično aktivnih celic (slika 1). Test traja 3 ure, absorbanca formazana pa se meri pri valovni dolžini 570 nm.

Največje in vitro citotoksično delovanje na kožne celice pri posamičnih toksinih je bilo opaženo pri STC, malo manjši vpliv je imel OTA, medtem ko ima AFB1 najšibkejše citotoksično delovanje. Kombinacije po dveh toksinov (kombinacije 1 in 10 μM koncentracij) so imele večk rat popolnoma drugačen citotoksični potencial, kakor bi ga dobili, če bi le sešteli potenciale posamičnih toksinov. Pri najmanjših koncentracijah je najpogosteje prišlo do proliferacije celic, medtem ko so

ostale kombinacije večinoma imele sinergistično citotoksično delovanje.

Potrebno je poudariti, da kljub temu da citotoksični potencial na kožne celice pri malih koncentracijah mikotoksinov ni velik, se to ob stiku z več toksini hkrati lahko spremeni.

Prav tako za določitev varnosti dermalne izpostavljenosti ni dovolj le citotoksični aspekt, saj je mehanizem mnogih toksinov posredna ali neposredna poškodba genetskega materiala, ki ni vedno dovolj velika, da bi povzročila celično smrt, lahko pa vodi do kancerogenih stanj.

Viri: - Šegvić Klarić M. Adverse effects of combined mycotoxins.

Arh Hig Rada Toxicol. 2012;63:519-530.

- Bennet JW, Klich M. Mycotoxins. Clinical Microbiology Reviews. Jul. 2003:497-516.

- Boonen J, Malysheva SV, Taevernier L, Di Mavungu JD, De Saeger S, De Spiegeleer B. Human skin penetration of selected model mycotoxins. Toxicology.

2012;301(1-3):21-32.

- Moodley S, Koorbanally NA, Moodley T, Ramjugernath D, Pillay M. The 3-(4,5-dimethylthiazol-2-yl)-2,5-diphenyl tetrazolium bromide (MTT) assay is a rapid, cheap, screening test for the in vitro anti-tuberculous activity of chalcones. Journal of Microbiological Methods.

2014;104:72-78.

- Slika 1: Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/MTT_assay, dostopno 10. avg. 2014.

KOZMETOLOŠKO POPOTOVANJE Iti na prakso ter nabirati mednarodne izkušnje s področja kozmetologije?

Odgovor je bil jasen! Prva država, ki mi je padla na pamet, je bila Francija, saj od tam prihajajo vsa večja kozmetološka podjetja, kot so L’Oreal, Vichy, L´Occitane in druga. Misel, da bi se lahko povezala s kakšnim podjetjem, pa sem opustila že na začetku, saj priti na prakso v tako veliko podjetje zahteva ogromno znanja, izkušenj in poznanstev. Osredotočila sem se na fakultete, ki ponujajo program cosmetic science/chemistry, kar je pri njih nadgradnja oziroma specializacija

po petih letih magistrskega študija farmacije, in teh je bilo nemalo.

Kljub pisanju neštetih elektronskih sporočil sem v roku treh mesecev dobila dva odgovora v francoščini o prezasedenosti programa. Nad prvo željo sem kmalu obupala, želja po mednarodni izkušnji pa je bila še vedno velika.

Elektronsko pošto sem naslovila na sosednjo Italijo in kmalu dobila prakso na Fakulteti za farmacijo v Padovi na oddelku za farmacevtsko tehnologijo.

Tako se je začelo moje popotovanje v

svet izdelave formulacij, sodelovanje z drugimi laboratoriji in obisk večjega kozmetičnega podjetja Unifarco.

Konec februarja sem tako natovorjena s kovčki za tri mesece pripotovala v Padovo, v najem pa dobila stanovanje v centru mesta s tremi cimri Italijani. Drugi dan po prihodu sem opravila informativni razgovor na fakulteti z mentorico glede mojega projekta. Raziskovalno delo za diplomsko nalogo je obsegalo razvoj in vrednotenje emulzij z vgradnjo pigmentov proti nepravilnostim na koži. Preostanek oktober 2014

Kozmetološki kotiček

Maja Šilc

15

Kozmetološki kotiček

16

dneva sem nato preživela v družbi bodočih sodelavcev – študentov, ki so mi razkazali fakulteto, mi pokazali moj delovni prostor, aparature ter ostale laboratorije. Prvi delovni dan pa se ni pričel na faksu, temveč sem se na povabilo profesorice skupaj z mednarodnimi študenti MBM programa iz menedžmenta v kozmetologiji udeležila predavanja in vodenega ogleda muzeja parfumov in dišav v Benetkah. Poslušali smo strokovnjake s tega področja, se sprehodili skozi zgodovino muzeja ter vonjali dišave s celega sveta. Po štirih urah omamljanja z orientalskimi in aromatičnimi vonji smo nadaljevali na zaključku pustnega karnevala, ki je potekal v času našega obiska, ter tako združili prijetno s koristnim.

Naslednji dan se je pričelo zares. Na faks sem prihajala vsak delovni dan od pol desetih zjutraj do pol šestih zvečer, zadnjo uro pa smo namenili analizi dela skupaj s profesorico.

Izdelovala sem emulzije z različno sestavo lipofilne faze, opravljala teste stabilnosti, reološke meritve ter preverjala prisotnost možnih agregatov, homogenosti in notranje strukture emulzij z optičnim mikroskopom. Na koncu sem izbrala ustrezne formulacije, ki so poleg naštetim meritvam ustrezale tudi senzoričnim lastnostim na koži, ter vanje vgradila pigmente z različnimi specialnimi efekti (npr. anti-redness effect). Izdelava formulacij oziroma vrednotenje izdelkov ni potekalo samo na fakulteti, temveč smo razne meritve na koži, kot so hidratiranost kože, TEWL in pH, delali v sodelovanju z laboratorijem UNIR&D, katerega strokovni vodja je prav mentorica, prof. Alessandra Semenzato, in spada pod okrilje fakultete. Laboratorij se ukvarja z usposabljanjem, svetovanjem in reševanjem problemov v razvoju izdelkov za osebno nego in zdravje. Trenutno je v razvoju kozmetičnih izdelkov zaposlena mlada farmacevtka, ki poleg tega skrbi tudi za formuliranje receptur, nabavo surovin in materiala, testira aktivne sestavine ter se udeležuje mednarodnih sejmov in kongresov o kozmetiki. Vsekakor sanjsko delo za kozmetologe! oktober 2014

V laboratoriju

V treh mesecih sem se poleg dela v laboratoriju udeležila tudi nekaj seminarjev z gostujočimi tujimi profesorji ter poglobila znanje z različnih področij. Za piko na i sem imela proti koncu izmenjave priložnost obiskati tudi eno izmed največjih kozmetičnih podjetij Unifarco na severu države v mestu Belluno. Ogledala sem si razvojni laboratorij, logistični center ter spoznala ekipo iz marketinga, namen obiska pa je bil tudi preizkusiti kromameter, s katerim smo v izdelanih formulacijah s pigmenti določili barvne vrednosti (L*a*b*) ter barvne razlike (HunterLab).

Tako sem poleg zanimive izkušnje pridobila še zelo potrebne rezultate za dokončanje projektne naloge.

Za konec bi omenila, da so bili trije meseci kakovostno izkoriščeni

Muzej parfumov in dišav

in vsekakor dobra popotnica za prihodnost. Nivo znanja, ki sem ga pridobila na naši fakulteti, je primerljiv s tujimi študenti, s katerimi sem sodelovala v laboratoriju, prav tako se način dela bistveno ne razlikuje od našega, nadgradiš pa predvsem praktični del. Dobila sem občutek, da je delo kozmetologa bistveno bolj cenjeno v tujini, saj je to pri njih že ustaljena praksa, medtem ko se z našim novim programom šele prebijamo v ospredje. Takšno izkušnjo bi vsekakor toplo priporočala vsem sedanjim ter bodočim kolegom iz tega programa.

Za dodatne informacije, ki jih morda nisi uspel izvedeti iz članka, mi lahko kadar koli pišeš na naslov maja.silc@gmail.com ali me najdeš na Facebooku.

NOVIČKE Tatjana Šučur OB TEKMI PAŠE AKRILAMID Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je potrdila sume, da akrilamid v hrani povečuje tveganje za razvoj raka. Potrdili so, da so tveganju podvržene vse starostne skupine, najbolj otroci. Gre za spojino, ki se nahaja v kavi, čipsu, prepečencu, pomfritu, krekerjih in drugih slanih prigrizkih. Akrilamid, ki ga zaužijemo peroralno, se absorbira iz prebavnega trakta in difundira do vseh organov ter se obsežno metabolizira. Glicidamid je eden izmed glavnih metabolitov in je najverjetneje vzrok mutacije tumorskega gena, ki so ga opazili pri poskusih na živalih. V EFSA predlagajo, da bi bilo potrebno vzpostaviti novo zakonodajo, ki bi pripomogla k zmanjšanju akrilamida v hrani, ki je na policah v živilskih prodajalnah in v restavracijah. Poudarjajo pa tudi, da so nujno potrebne nadaljnje raziskave delovanja akrilamida na ljudi, tako v hrani iz restavracij in trgovin, kot v hrani, ki jo pripravljamo doma.

kot rutinski diagnostični postopek za to neozdravljivo bolezen možganov.

Trenutno potrditev diagnoze namreč temelji na patognomoničnih spremembah, imenovanih amiloidni plaki in nevrofibrilarne pentlje, ki jih je leta 1907 med opazovanjem možganov 51-letne bolnice, ki je trpela za dolgoletno napredujočo demenco, odkril Alois Alzheimer. Te spremembe lahko odkrijemo šele, ko je bolezen že imela priložnost močno vplivati na možgane. Bolj zgodnja diagnoza bi omogočila hitrejši začetek zdravljenja, ki bi bilo posledično bolj uspešno. Prav tako bi taki testi lahko omogočili izbor pacientov za klinična testiranja potencialnih zdravil za Alzheimerjevo bolezen, ki danes prav zaradi stopnje napredovanja bolezni vse prepogosto propadejo.

NA VRTU RAJE PARADIŽNIK KOT KONOPLJA »V Sloveniji smo legalizirali konopljo!

Bob Marley bi se kar preselil k nam!« No, ni vse tako, kot pišejo mediji in govorijo branjevke na tržnici.

Vlada RS je 19. junija 2014 potrdila uredbo, s k atero v Sloveniji omogoča uporabo zdravil na osnovi kanabinoidov, med katerimi

je najbolj znan THC ali delta-9tetrahidrokanabinol. Kanabinoidi so snovi, ki se v večjih količinah nahajajo v konoplji, lahko pa jih naredimo tudi umetno v laboratoriju. Kanabinoidi, ki so registrirani kot zdravilo, se uporabljajo v medicini pri lajšanju bolečin in blaženju drugih posledic različnih bolezni. Tisti kanabinoidi, ki niso registrirani kot zdravila, pa se večinoma nahajajo na listi prepovedanih drog. Njihova sinteza, prodaja in omogočanje uporabe je kaznivo dejanje. Konoplja, razen industrijske konoplje, torej ostaja prepovedana droga, registrirana zdravila na osnovi kanabinoidov pa lahko po novem zdravniki predpišejo bolnikom na recept za zdravljenje tistih bolezni, pri katerih so ta zdravila

Novičke

10 PROTEINOV ALZHEIMERJEVE STRAŽE Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence. Za to boleznijo trpi kar 44 milijonov ljudi, razširjena pa je tudi pri nas (po nekaterih ocenah naj bi za Alzheimerjevo boleznijo v Sloveniji obolevalo okrog 45000 ljudi).

Britanski znanstveniki so v začetku julija objavili svoja najnovejša dognanja v zvezi s to boleznijo. V krvi naj bi odkrili 10 proteinov, ki bi lahko napovedovali pojav Alzheimerjeve bolezni. To bi lahko bil pomemben korak v smeri razvoja testa, ki bi služil oktober 2014

17

dokazano učinkovita.

Ključno je, da ljudje razumejo, da pripravki iz konoplje niso zdravila za vse bolezni. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prav tako poudarjajo, da je nedopustno opuščanje zdravniško predpisanega zdravljenja zaradi neustreznih informacij glede zdravilnih učinkov konoplje, saj se lahko s tem celo zmanjšajo možnosti za ozdravitev ali preživetje. Prav tako se na NIJZ zavedajo, da bo potrebnega veliko osveščanja ljudi o tej tematiki, saj je trženje konoplje kot prepovedane droge zelo pogosto, zlasti med mladimi. Na spletni strani NIJZ (www. nijz.si) so na voljo vse kredibilne informacije o tej tematiki. Na vrtu naj torej vseeno ostanejo le paradižniki.

Novičke

UŽITEK NI POCENI V sodobnem svetu se vse več govori o načinih izboljšanja spolnega življenja. Tako so znanstveniki pred kratkim predstavili rožnate tabletke, katerih delovanje naj bi znatno povečalo seksualne užitke v ženskem telesu. Glavna sestavina roza tabletk je piknogenol (specifičen standardiziran izvleček procianidinov), ki ga pridobivamo iz lubja francoskega obmorskega bora, katerega delovanje poveča pretok krvi po telesu, kar bi naj bilo povezano s povečanjem želje po spolnosti. Edina uradna raziskava o delovanju roza tabletk, ki so jo izvedli v Italiji, je pokazala izrazitejšo željo po spolnosti pri vseh prostovoljkah, ki so uživale tabletke. Na police je tabletka v sredini februarja 2014 prispela zgolj v Veliki Britaniji, kjer je možno kupiti 60 tabletk za 45 €, kar pa zadostuje zgolj za en mesec uporabe. Čeprav bi naj po enem mesecu bil optimalni učinek že viden, je cena po mnenju

18

oktober 2014

V bolj razvitih predelih sveta, kjer HIV pozitivne nosečnice običajno jemljejo ustrezna zdravila, se okužba na otroka prenese v manj kot 2 % primerov.

ob rojstvu. S tem so zavrnili možnost, da bi se bila okužila vnovič.

Deklici so njenih prvih 18 mesecev življenja dajali protivirusna zdravila, nato pa se je njena družina odločila prekiniti zdravljenje. Čez 10 mesecev so dekličino kri ponovno testirali in virusa niso več zaznali. Virus HIV velikokrat sicer potihne, ampak predvsem ob jemanju zdravil. Ker deklica zdravil več ni prejemala, so začeli verjeti v uspehe zdravljenja.

Vse do zdaj, ko se je virus ponovno pojavil.

Znanstveniki se zdaj sprašujejo, kaj se je sploh zgodilo. Kaj je virus zaviralo ves ta čas? Kam se je skril? Čeprav je razočaranje veliko, se je s tem pojavilo novo področje raziskav virusa HIV.

Viri:

uporabnic in strokovnjakov še vedno previsoka.

- Uporaba konoplje v medicini. Nacionalni inštitut za javno zdravje. http://www.ivz.si/aktualno?pi=21&_21_ view=item&_21_newsid=2553&pl=76-21.0. Objavljeno 19. jun. 2014. Dostopno 26. jul. 2014.

VIRUS HIV ŠE NI POMAHAL Z BELO ZASTAVO V prejšnji številki smo poročali o domnevni ozdravitvi dveh novorojenk, okuženih z virusom HIV. Čas in raziskave so pokazale, da je štiriletna deklica iz Misisipija (ki je veljala za enega izmed primerov ozdravitve virusa HIV) v resnici še vedno okužena z virusom HIV. V mililitru krvi so odkrili 16.750 kopij virusa, znižano je imela število celic CD4+, hkrati pa so v njenem telesu odkrili prisotna protitelesa proti virusu HIV. Ker je tudi ponovno testiranje pok azalo podobne rezultate, so nemudoma pričeli s protiretrovirusno terapijo. Hkrati so izvedli še genetsko sekvenciranje prisotnega virusa, s čimer so potrdili, da gre za sev, ki ga je imela deklica že

- Acrylamide in food – EFSA to publicly consult on draft opinion in 2014. European Food Safety Authority. http:// www.efsa.europa.eu/en/press/news/130715.htm.

Objavljeno 15. jul. 2014. Dostopno 26. jul. 2014.

- Firger J. Blood test could help with early Alzheimer’s diagnosis. CBS News. http://www.cbsnews.com/news/ blood-test-could-help-with-early-alzheimers-diagnosis/.

Objavljeno 8. jul. 2014. Dostopno 26. jul. 2014.

- Lady Prelox comes to UK women in world-first product launch. Pharma Nord. http://www.pharmanord.co.uk/news/ lady-prelox-comes-to-uk-women-in-world-first-productlaunch. Objavljeno feb. 2014. Dostopno 18. apr. 2014.

- Fine Maron D. HIV Detected in “Cured” Mississippi Baby, Creating Huge AIDS Therapy Setback. Scientific American. http://www.scientificamerican.com/article/ hiv-detected-in-cured-mississippi-baby-creating-hugeaids-therapy-setback/. Objavljeno 10. jul. 2014. Dostopno 26. avg. 2014.

KOLUMNA

Pred kratkim sem med brskanjem po Farmacevtskih vestnikih prebrala uvodnik prof. Štruklja v zadnji številki lanskega leta, v katerem kot odgovorni urednik razmišlja o stanju farmacije v Sloveniji v bližnji preteklosti. Poleg tega pa sem sodelovala v izjemno burni debati na Facebooku. Tam vedno najdeš čuda ljudi in prav vsak od njih ima svoje mnenje. In prav je tako! Pa vendar je tako, kot je v debati na Facebooku Prešerna citiral kolega farmacevt: »Le čevlje sodi naj kopitar.« Zakaj je torej farmacija tista, kjer so prav vsi ljudje »strokovnjaki«? Jaz se kljub kmalu zaključeni univerzitetni izobrazbi ne počutim kompetentna za svetovanje o pravnih težavah, fizik alnih lastnostih ladijskega vijaka ali vplivu interneta na sociološko-psihološke odnose. Se pa za razliko od svojih kolegov z drugih fakultet počutim EDINA kompetentna na področju farmacije. Kljub temu se naše debate zelo pogosto zaključijo z: »Ah, ta farmacija, banda pokvarjena, samo za denar jim gre.« Komentar je vedno enak, ne glede na temo pogovora, pa naj bodo to cepiva, antibiotiki,

zdravila za zniževanje krvnega tlaka … Zanimivo se mi zdi, da je podobnih komentarjev pri debatah o prehranskih dopolnilih precej manj. Ne vem, ali na to vpliva to, da je prehransko dopolnilo potrebno plačati, zdravilo pa je predpisano na recept, ali je vzrok morda kaj drugega.

Zakaj smo v javnosti farmacevti videni kot jama brez dna? Kot trgovci, ki bi naredili vse, da bi prodali škatlico Aspirina, kremo za obraz ali tablete za zmanjšanje telesne mase? Smo res tako požrešni? In zakaj ljudje ne razumejo, da jim želimo pomagati?

Hkrati pa me zelo žulijo komentarji ljudi, ki prisegajo, da ne bodo nikoli jemali zdravil, ker so zdravila strup.

Ko zbolijo, pa pokupijo pol lekarne in se jezijo, ker jim zdravnik ni predpisal antibiotika, ker jih malce žgečka v grlu.

Vsakič znova se odločim, da ne bom več sodelovala v neumnih debatah na spletnih straneh, pa vsakič znova prelomim to obljubo. Velikokrat se sprašujem, zakaj? Zato, ker čutim odgovornost. Ker sem z leti na fakulteti začela razumeti, da tista majhna tabletka ni bonbonček,

ampak ima točno določen namen, mehanizem delovanja, definirano obliko, način sproščanja … vse z namenom izboljšanja zdravstvenega stanja Posameznika (ne, nisem tako slaba v maternem jeziku, ampak sem zelo jasno želela poudariti, da je namenjena točno določenemu človeku). To, kar se naučimo, je potrebno deliti z drugimi. Naše poslanstvo je skrb za sočloveka.

In zato še vedno sodelujem v teh debatah, ker se mi zdi, da me bo morda kdo vseeno poslušal, da bom vsaj pri enem udeležencu dosegla to, da bo vsaj razmislil o tem, kako jemlje zdravila on sam, njegova mama ali babica. Razjezijo me ljudje, ki v splošnem niso bolni, ampak mlatijo prazno slamo. Večinoma je laična razlaga o smiselnosti pravilne in varne rabe antibiotikov ali o uporabi cepiv neuspešna. Zakaj? Nas ljudje res vidijo samo kot prodajalce v belih plaščih? Zakaj dopuščamo, da nas lahko potlači vsak, ki ima pet minut časa in dostop do interneta? In ne, ni me strah konstruktivnih debat o zdravilih, želim pa si, da so kvalitetne, podkrepljene z dokazi in izpeljane na kulturnem nivoju dialoga.

In zakaj sploh pišem ta članek? Ker smo mi, dragi kolegi, tisti, ki nas čaka: »strašni boj, ne boj, mesarsko klanje« (F. Prešeren: Krst pri Savici), če želimo v prihodnosti kaj spremeniti. Recepta za spremembe žal nimam. Pa vendar sem prepričana, da smo sposobni marsikaj spremeniti. Najprej pa mora začeti vsak pri sebi. »Ah, bo že, jaz se ne bom sekiral/a zaradi ugleda svojega poklica,« vsekakor ni pravilen odgovor. Zagotovo se moramo še bolj povezovati, se pogovarjati o aktualnih problemih in iskati rešitve.

Ne sme nas biti strah povedati svojega mnenja, zastopati ga moramo po svojih najboljših močeh. Strokovno! Še naprej se moramo izobraževati, nadgrajevati svoje znanje in ga ustrezno podajati. oktober 2014

Kolumna

Petra Soršak

19

PROF. DR. STANKO SRČIČ, MAG. FARM. Prava umetnost je podajati znanje in ga hkrati znati sprejemati. Moj sogovorec zase pravi, da je predavatelj in poslušalec, da sta to njegovi večni funkciji. Iz rodne Koroške ga je kot navdušenega naravoslovca pot pripeljala na Fakulteto za farmacijo, kjer nam danes podaja svoje znanje o farmacevtski tehnologiji, o materialih in njihovih interakcijah. Odprtost, radovednost in predanost so del profesorja dr. Stanka Srčiča, letošnjega prejemnika Minařikovega odličja.

Odineja Ratek

Intervju | Prof. dr. Stanko Srčič, mag. farm.

pričakovan ali pa popolnoma nepričakovan rezultat. Prvi potrjuje pravilnost razmišljanja in načrtovanja, drugi pa pomeni nov izziv!

Motivacijo mi dajejo tudi trenutki, ko študentu na zaključnem diplomskem izpitu sporočim, da je uspešno končal študij na Fakulteti za farmacijo ljubljanske univerze in da je pred njim obdobje, ko bo moral tudi on začeti skrbeti za uspešnost in ugled slovenske farmacije. Takrat občutim tudi tisto globoko in posebno starševsko veselje in olajšanje, da smo nekoga spravili do kruha in da je zato ena skrb manj.

20

Študenti vas poznamo kot profesorja Fizikalne farmacije in Industrijske farmacije, pa vendar vaše delo ni zgolj delo profesorja, ampak ste tudi raziskovalec s področja farmacevtske tehnologije. Kaj je za vas najbolj pomemben element vašega dela, ki vam daje motivacijo in največje veselje?

Moram vas dopolniti: našli/slišali me boste še kot predavatelja pri izbirnem predmetu Kakovost zdravil, pri Farmacevtski tehnologiji na magistrskem programu Industrijska oktober oktober2014 2014

farmacija, pa tudi na programu Kozmetologija sem pri Embalaži in stabilnosti! Priznam, da ta »mavričnost« ni enostavna. In to študenti gotovo občutite.

Vesel sem, če kdo pride k meni, po predavanjih ali kdaj kasneje, in me kaj vpraša. To občutim kot interes in radovednost. To je tudi motivacija zame in je največ, kar lahko kot učitelj dajem.

Priznam, da vsega ne znam, vem pa za mnoge poti, kjer se na vprašanja da najti odgovore ali se odgovorom vsaj približati.

Raziskovalna motivacija pa je

Vsak študent, ki je obiskoval vaša predavanja, zna povedati, da ste velik ljubitelj naravoslovnih znanosti. Svoja predavanja dopolnjujete s številnimi zgledi, ki niso samo s področja farmacije.

Kdaj se je rodila vaša ljubezen do naravoslovja in kako ste se na koncu odločili, da želite postati raziskovalec s področja farmacije?

Mislim, da je k posebnemu odnosu do narave veliko prispeval moj profesor biologije na gimnaziji na Ravnah.

Profesor Golčer, ki se je ravno takrat, ko sem začel s srednjo šolo, vrnil iz Amerike kot Fulbrightov štipendist.

Prinesel je veliko izjemno slikovitih knjig, ki so me obsedle. Svoje je dodal

Pomemben mejnik v vaši karieri je bil zagotovo doktorat. Na kaj ste se osredotočili v svojem doktorskem delu?

Pri magistrskem študiju (to smo takrat imenovali 3. stopnja) sem občudoval gele, uporabljal sem termoanalizne in reološke raziskovalne pristope.

Doktorat sem nadaljeval na istem področju, sem ga pa razširil z aplikacijo jedrske magnetne resonance in elektronske mikroskopije. Bilo je super delati s fiziki, ki so mi razširili in poglobili pogled v svet gelov, hidro- in oleogelov.

povpraša, kako mi gre.

Navdušujejo me materiali, za katere študentom vselej govorim, da se obnašajo kot bog Janus. In to je tisto, kar daje materialom izjemen mik. Ob tem vselej še omenjam, da so pri materialih dodatno in zelo pomembne lastnosti na njihovih površinah, ker materiali le preko njih vstopajo v interakcije.

Podobno kot to velja tudi pri ljudeh, ki pa seveda dodatno posedujemo še druge načine komunikacije. Na katedri imam mlajše kolege, ki so izjemni tehnologi v smislu razumevanja in načrtovanja procesov. In ti so mi odprli nova obzorja ter znanja, brez katerih tehnologije ni. In potem smo s procesi takoj povezani s strojniki, kar na katedri tudi zelo gojimo. Ta povezava se je pokazala kot obojestransko zelo koristna in uspešna.

Po duši in srcu ste torej tehnolog, kaj pa vas pri tehnologiji najbolj pritegne, da se raziskovalno ukvarjate prav z njo? Katero področje bi označili za svoje najljubše?

Kot študentu farmacije so mi bila zanimiva vsa področja tehnologije, malo bolj pa vendar farmacevtska kemija in tehnologija. Odločilno pa je bilo povabilo profesorice Jelke Šmid Korbar za demonstraturo na njenih tehnoloških vajah. Ona je potem postala moja mentorica pri magisteriju in doktoratu. Raziskovalno sva sodelovala do njenega odhoda v pokoj. Se pa kdaj še vrne in me prijazno

Po doktoratu ste se izpopolnjevali v Nemčiji. Veliko potujete, ste član številnih mednarodnih farmacevtskih organizacij. Kako bi opisali prispevek tujine k vašemu znanju v teh letih?

Postdoktorski študij sem opravil ob podpori prestižne nemške Humboldtove fundacije na Univerzi v Regensburgu pri znanem tehnologu, profesorju Herbertu Rupprechtu.

Izjemen raziskovalec in človek.

Kot predstavniki stroke malega naroda moramo biti, kolikor je mogoče, prisotni in vidni v širšem mednarodnem prostoru. Gibljem se predvsem na tehnološkem področju,

in to v okviru evropskih združenj APV ( The International Society for Pharmaceutical Technology, Nemčija) in APGI (International Society of Drug Delivery Sciences and Technology, Francija), prisoten sem tudi v ameriškem AAPS (American Association of Pharmaceutical Scientists) in spremljam svetovni ISPE (International Society of P h a r m a ce u t i ca l E n g i n e e r i n g ) .

Mislim, da so to najpomembnejša mednarodna znanstveno-strokovna telesa na področju farmacevtske tehnologije. Osebno sem že več kot 20 let prisoten še na regulatornem področju, s fokusom na zdravilih za uporabo v veterinarski medicini.

Skoraj desetletje sem član Odbora za ta zdravila (CVMP) v Evropski agenciji za zdravila (EMA) v Londonu. V tem času sem dodobra spoznal, kako deluje EU na tem področju. Kot predstavnik Slovenije se zavedam, da ne morem biti enakovreden tistim iz velikih držav EU, si pa zelo prizadevam biti enakopraven.

In morda v tem tudi uspevam. Gotovo vsi ti predstavniki v EMA danes vedo, kje je Slovenija in kaj lahko prispeva k skupnim ciljem. Naši voditelji bi morali sprejeti, da so nam lahko vzor predvsem države, kot so Irska, Danska, Norveška ali Švedska. Te so po številu prebivalcev še primerljive s Slovenijo in so izjemno dobro organizirane ter povsod aktivno prisotne. Zato so pomembne »opinion makers«.

Za vsakega od nas je pomembno, da razmišlja in, če je le mogoče, tudi oktober 2014

Intervju | Prof. dr. Stanko Srčič, mag. farm.

še profesor kemije, profesor Stanko Lodrant. Ta ni bil samo kemik, bil je vsestranski ljubitelj umetnosti, slikar, kipar in muzikus. Ob koncu šolskega leta nam je zmeraj pripravil še koncert na citre! V pisarni hranim njegovo grafiko (Pri Bukovniku pod Raduho), ki mi jo je poklonila študentka, sicer pa dijakinja iste gimnazije in istega profesorja kemije. Če vas bo kdaj zaneslo na Uršljo goro, potem boste na poti na vrh srečevali njegove rezbarije kot opomnike. Izjemna dela!

Odločitev za farmacijo sem sprejel ob koncu 3. letnika gimnazije, ko sem na oglasni deski pred zbornico prebral tekst Zavoda za farmacijo in preizkušanje zdravil, ki je vabil na študij farmacije. Takrat sem si mislil: pa saj to je to, kar si želim! Podpisan je bil profesor Dušan Karba, katerega doprsni kip najdete v avli Fakultete.

On je postavil slovensko farmacevtsko šolo.

21

deluje globalno, mora pa to prenašati še nazaj domov, na lokalno raven.

In tukaj imate mlade generacije ne le izzive, temveč tudi zelo močno dolžnost in odgovornost, sicer bomo (za)ostali v dolini Šentflorjanski.

Samo poglejte, kaj se dogaja po volitvah! Pa kakšen cirkus zganjajo pri evropskem komisarju. Kot otroški vrtec.

Odgovornosti in nacionalnega ponosa pa nikjer. Duhovno uboštvo.

Intervju | Prof. dr. Stanko Srčič, mag. farm.

Kljub temu da ste imeli in imate stike s tujino, ste ostali v Sloveniji.

Kaj je bil za vas kot za mladega raziskovalca pomemben dejavnik, da niste »pobegnili« v tujino?

Saj poznate tisto: človek gre zdoma, ker nekaj išče, in se vrne domov, kjer to najde!

Pa kaj vem, mislim, da sem nekako občutil obvezo in seveda tudi veliko željo, da bi bila domača tehnologija dobra, koristna in prepoznavna, tudi mednarodno. Verjamem, da je bilo to pomembno pri glušenju »sirenskega muziciranja« privlačnega Zahoda.

22

Kako vi gledate na trenutno situacijo »bega možganov«?

Morda drugače od mnogih: le pojdite in prebegnite, vendar le za nekaj časa.

In potem poskrbite, da vsaj del tistega, kar pridobite zunaj, prinesete domov in tu s tem nadaljujete. Jaz sem zelo močno za mobilnost možganov. In tega mnogi v tej državi ne razumejo in se zapirajo v inštitucijske, cehovske in še nacionalne okvire. Pojdite pogledat, kdo so profesorji in raziskovalci na univerzah v ZDA in v Zahodni Evropi!

Pri nas je še preveč prisotna provincialnost in strah pred tujci. In tudi strah, da bo znanje odtekalo od nas! Pa saj zato smo na Univerzi, da znanje odteka od nje. Res pa je, da je pridobljeno novo znanje pametno ščititi. In natančno se tudi ve, kako to lahko storimo. Jaz prisegam na sodelovanje in povezovanje različnih strok!

Velik problem v Sloveniji je ekonomska kriza in varčevanje na vseh nivojih, tudi v znanosti. Kako to vpliva na vaše raziskovalno delo?

Parafraziram znani rek: Sine Cerere oktober oktober2014 2014

et Baccho friget Scientia (originalno Venus).

Nas je seveda prizadela, precej, pa vendar se borimo dalje: vse več in intenzivneje iščemo možnosti za sodelovanje v mednarodnih projektih, pa tudi industrija je zlata vredna podpornica. Res je, da ima praviloma ozke in ostre zahteve, ki pa so tudi razumljive in še sprejemljive. Se pa tudi mi ob tem veliko naučimo.

Morda še to, kako se odzivajo na krize kje drugje: dosedanjega turškega premiera in zdajšnjega predsednika Turčije nimam za dosežek demokracije, je pa vendar naredil nekaj, kar me je fasciniralo: vojski je proračun zmanjšal za polovico in presežek dal izobraževanju in znanosti. Turčija tudi zato pospešeno postaja pomembna ne le kot regionalna igralka, na področju farmacije so povsod! Gotovo boste v prihodnje lahko hodili na turške univerze.

Katero področje farmacije je po vašem mnenju kriza najbolj prizadela?

Verjetno ni večjih razlik.

Kakšen bi moral biti po vašem m n e n j u d o p r i n o s š t u d e nt a farmacije k reševanju krize?

Vzemite študij še bolj resno in zavzeto kot doslej!

S katerim projektom se trenutno ukvarjate s svojo raziskovalno skupino?

Kot sem že prej povedal: materiali in procesi. Pri procesih omenjam pred mesecem podeljeni ameriški patent za rešitev oblaganja pelet v Wursterjevi komori. Moji mlajši kolegi, z docentom Rokom Dreuom kot vodilnim, so našli posebno vrsto vrtenja pelet in zato možnosti za njihovo mnogo bolj enakomerno oblaganje. Tukaj smo sodelovali s skupino profesorja Žuna s Fakultete za strojništvo in zelo inovativnim domačim podjetjem Brinox iz Medvod. Takšnih podjetij bi morali imeti v Sloveniji mnogo mnogo več in vsem nam bi bilo bolje.

Patentne prijave za to rešitev smo vložili še na evropski patent, v Rusiji in v Indiji. Gojimo prepričanje, da bodo potrjeni povsod. To je izjemno

priznanje za vse nas. Želimo si, da bi kot skupina in fakulteta od tega imeli še kaj več kot le avtorske pravice. In delamo tudi na tem.

Drugo področje so materiali, kjer smo med vodilnimi pri študijah njihovih mehanskih lastnosti z nanoindentacijo in mikroskopom na atomsko silo (AFM).

Tukaj moram kot prvo raziskovalko omeniti kolegico docentko Biljano Janković, ki je v zadnjem letu uspela svoje rezultate objaviti v najboljših evropskih in ameriških revijah s področja farmacevtske tehnologije.

Moj zadnji doktorand asist. dr. Zoran Lavrič intenzivno sodeluje s fiziki pri aplikaciji jedrske kvadrupolne resonance. Mislim, da smo s to metodo med prvimi in vodilnimi na področju študij polimorfizma učinkovin. Izjemno sem ponosen, ker so nam ravno zdaj, v septembrski številki ameriške revije Journal of Pharmaceutical Sciences, objavili članek o študiju polimorfizma famotidina. Posebnost te objave je v tem, ker je celotna številka posebej izbranih prispevkov posvečena 90. obletnici izjemnega ameriškega profesorja G eorga Zo gra ffija, tehnologa, ki je proučeval različne vidike trdnih snovi. Enkrat mi je poslal celo enega od svojih člankov, ker je videl, da smo objavili nekaj podobnega v našem Farmacevtskem vestniku. To sem občutil kot priznanje.

V teh dneh se naša skupina intenzivno ukvarja z organizacijo letnega srečanja Evropskega združenja za trdne farmacevtske materiale, Pharmaceutical Solid State Research Cluster (PSSRC). To srečanje bo na Fakulteti za farmacijo, kar je veliko priznanje tako za skupino kot za fakulteto in za slovensko farmacevtsko tehnologijo prav tako.

Kateri projekt oz. raziskava pa vam je v vaši karieri najbolj ostala v spominu?

Kot Humb oldtov štip endist v Regensburgu sem imel srečo, da sem imel dostop do laboratorijev na fizikalni kemiji. In tam sem, natančno se spomnim sobotnega dopoldneva, na zelo enostavnem in kar tam v laboratoriju izdelanem predhodniku AFM, prvič videl na zaslonu pike, ki naj bi predstavljale atome ogljika! Si lahko

Kaj se je v farmaciji v vaših letih delovanja najbolj spremenilo? Kaj je po vašem mnenju ključna razlika med farmacijo nekoč in danes?

Spremenilo se je veliko: pristopi, tehnologije, zahteve in tudi ljudje, ki pri tem sodelujejo. Vse teče mnogo hitreje kot včasih in to me včasih tudi bega. Velika razlika med farmacijo v preteklosti in danes je tudi ta, da smo prej bili veliko bolj enotni. Danes zelo občutim heterogenost farmacevtske stroke, kar se mi ne zdi dobro. Stroka

zato izgublja svoj potrebni družbeni položaj ter ugled. Pogrešam ustanovo ali osebo/osebe, ki bi lahko in morale o tem kaj več razmišljati in narediti.

Ste aktiven član SFD-ja. Priznanju iz leta 1994 ste letos dodali še Minařikovo odličje. Kaj vam to odličje po letih vztrajnega in aktivnega dela pomeni?

Priznanja sem bil vesel, ker mi pritrjuje, da delam prave stvari.

Od vsakega študenta 2. letnika želite ob pristopu k izpitu ogljični odtis. Kaj želite s tem sporočiti študentom?

To je simbolno in sublimirano sporočilo.

Vsa univerzitetna izobraževanja, tudi naše, morajo izoblikovati kompetentne strokovnjake, ki pa naj bi bili hkrati tudi aktivni, kritični in misleči. Le takšni lahko zagotovijo pozitivne družbene spremembe in gradijo pravičnejšo družbo, tudi z upoštevanjem Narave.

vpliv na okolje. Ali po vašem mnenju farmacija dovolj prilagaja svojo tehnologijo v tej smeri, da ima ta na okolje manjši vpliv?

Farmacija, predvsem tukaj mislim na industrijo, je med najbolj reguliranimi dejavnostmi in njen negativni vpliv na okolje je omejen in pod kontrolo. Ni pa tega mogoče trditi za druge industrije. Če bi bili znova na začetku kariere v farmaciji, bi mogoče ubrali kakšno drugo pot?

Verjetno bi izbral isto ali pa zelo podobno področje.

Kaj bi torej sporočili študentom farmacije?

Pravšnja ambicija in trdo delo.

Dodajte še atribute, ki naj veljajo v človeški družbi: poštenost, srčnost in predanost.

In še to, da posameznik ne pomeni veliko.

Tehnologija ima torej ogromen

Intervju | Prof. dr. Stanko Srčič, mag. farm.

predstavljate, kakšno občutje je to bilo: videti atome! Dobil sem atomska očala, o katerih je toliko sanjaril moj gimnazijski profesor kemije.

Vi študenti me velikokrat presenetite: v dobrem in manj dobrem. Včasih se lepo nasmejem in razvedrim ob kakšnih vaših originalnih iznajdbah in izjavah.

Kako inovativno mi kdaj nekateri razložite kapilarno kondenzacijo! Da bi Bog ne mogel razumeti. Sem pa kdaj tudi hud in jezen. In to ste nekateri tudi občutili.

oktober maj 2014

23

DRUG DEALER SE PREDSTAVI – DRUGIČ V prejšnji številki Spatule se je v rubriki Drug Dealer se predstavi razkrilo prvih nekaj posameznikov, ki kot koordinatorji ali vodje izbranih področij v Drug Dealerju delujejo v študijskem letu 2013/2014. Ker je študentov, ki se ponašajo s takšnim nazivom, res veliko, smo se v uredništvu odločili, da vam jih predstavimo v dveh delih. Rubrika je tako tokrat namenjena tistim študentom, ki jim je žreb preprečil pojavitev v Spatuli št. 63.

A preden jih dodobra spoznate, vam v premislek ponujam samo še tole – ali se vam res zdi, da je paleta interesov in sposobnosti farmacevtov lahko omejena le na študij in učenje?

Neža Trpin

Tjaša Šega, vodja Humanitarne skupine

Letnik in smer študija: 4. letnik, EMŠ Farmacija.

Drug Dealer se predstavi

Prihajam iz: Hošnice.

24

oktober 2014

Funkcija, ki jo opravljam, pomeni in prinaša naslednje zadolžitve: Moja naloga je vodenje celotne skupine ter projektov, ki smo si jih zastavili na začetku leta, pomagam pa tudi pri organizaciji projektov. Samega dela ni veliko, saj si ga lepo razdelimo, ker je v skupini veliko pridnih in aktivnih članic, brez katerih projekti ne bi uspeli tako dobro. Ostale naloge so komunikacija z izvršnim odborom društva ter pisanje poročil. Skupina je organizirana v komunikacijo preko elektronske pošte, vsak ima možnost povedati svoje mnenje in predlagati nov projekt. Odprti smo za novosti in poskušamo čim bolje slediti aktualnim dogodkom.

Najljubši študijski predmet: Najraje sem se učila organsko kemijo, mi je pa tehnologija vedno ljubša. Čez 10 let se poklicno vidim: Nekje v razvoju.

Naziv na mojem Drug Dealer oblačilu: ∞ (znak za neskončno).

Največ študentskih bonov porabim v: Skoraj ne jem na bone, ko pa že, pa nekaj na hitro v bližini faksa, največkrat Indeks.

Dejstvo o meni, ki je še vsakega presenetilo: Moja direktnost.

Stefan Lukić

Funkcija: Podpredsednik Študentskega sveta Fakultete za farmacijo (ŠS FFA) in senator.

Letnik in smer študija: 4. letnik, EMŠ Farmacija.

Prihajam iz: Grosuplja (zadnjih nekaj let), po duši in srcu Ljubljančan.

Funkcija, ki jo opravljam, pomeni in prinaša naslednje zadolžitve: Če povzamem, je to komunikacija med študenti in pedagogi oziroma vodstvom fakultete. Funkcionalno pa je to udeležba na sejah ŠS FFA, Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in Senata FFA. Na sejah se predstavlja aktualno problematiko na nivoju fakultete in univerze in poskuša najti rešitve. Na Senatu lahko študentje predstavimo svoj pogled in opozorimo na morebitne probleme samega študija, na sejah ŠS FFA pa študentje uskladimo mnenja in stališča. Še ena zadolžitev je pisanje mnenj o pedagoških delavcih.

Najljubši študijski predmet: Farmacevtsko trženje in upravljanje.

Čez 10 let se poklicno vidim: Na borzi dela ... hec ... Vse bolj se mi zdi, da sploh ne bom opravljal poklica, za katerega se šolam, priložnosti za mlade je ogromno. Če pa bom delal v farmaciji, bo to verjetno v industriji (kaj tehničnega) ali trženju.

Naziv na mojem Drug Dealer oblačilu: Ne vem še ... sem pa prepričan, da bo nekaj neumnega.

Največ študentskih bonov porabim v: Borštniku in HolyFoodu.

Dejstvo o meni, ki je še vsakega presenetilo: Na olimpijskih igrah sem do sedaj osvojil enako število medalj kot celotna Bosna in Hercegovina.

Neža Vrečar, koordinatorica javnih kampanj

Funkcije, ki jih opravljam, pomenijo in prinašajo naslednje zadolžitve:

Najljubši študijski predmeti: Farmakognozija 1.

Letnik in smer študija: 4. letnik, EMŠ Farmacija.

Čez 10 let se poklicno vidim: Kot farmacevtka v lekarni, specializirana s področja svetovanja o uporabi zdravilnih rastlin ter klinične farmacije.

Naziv na mojem Drug Dealer oblačilu: Strup je v majhnih flaškah.

Največ študentskih bonov porabim v: Mirju.

Dejstvo o meni, ki je še vsakega presenetilo: Hm ... jih je več! Vsekakor pa so to moje posebne prehranjevalne navade (jem kot dojenček na 2 uri, ne maram sladkarij, najobilnejši obrok dneva je zajtrk, za katerega vsako jutro porabim vsaj 30 minut – običajno si skuham ovsene kosmiče, ajdovo kašo, polento, piro ... poleg pa velika skleda sveže narezanega sadja, na dan spijem približno 4 litre vode). Morda ljudi preseneti tudi dejstvo, da se v prostem času ukvarjam z gorskim tekom.

oktober 2014

Drug Dealer se predstavi

Prihajam iz: Ljubljane, pod Šmarno goro.

Pri delu, ki ga opravljam, človek potrebuje nekaj domišljije, predvsem pa ideje in dobro zastavljen cilj. Cilj javnih kampanj je ljudem čim bolj približati določeno problematiko s področja farmacije na laičen način. Pri tem se vedno usmerimo na določeno populacijo, za katero menimo, da je določeno področje najbolj zanimivo in aktualno. Na primer letošnja kampanja o zdravilnih čajih je potekala po domovih za ostarele, saj se veliko starejših ljudi poskuša zdraviti z domačimi pripravki, poleg tega so jim rastline oziroma posušene droge precej domače.

Pri svojem delu moraš biti prepričljiv, predvsem pa zanimiv, da pritegneš pozornost, zato veliko časa posvečamo tudi izdelavi letakov in plakatov, na prizorišče dogajanja pa prinesemo razne farmacevtke izdelke, kot so posušene droge, kapsule, tablete, terilnice ...

25

MATEJA LUMPERT, mag. farm., univ. dipl. mikrobiol.

Odločitev o študiju je ena najpomembnejših, za marsikoga pa tudi ena težjih v življenju. Tudi moja sogovornica Mateja Lumpert, mlada raziskovalka na katedri za farmacevtsko biologijo, je dolgo izbirala, kateri študij bo pravi zanjo.

Na pedagogih FFA stoji | Mateja Lumpert, mag. farm., univ. dipl. mikrobiol.

Nika Bratović

26

Po končani Gimnaziji v Novem mestu se je vpisala na mikrobiologijo. Med študijem na Biotehniški fakulteti je ugotovila, da ne bo dobila odgovorov na vsa vprašanja, ki si jih je začela zastavljati, zato se je odločila za vzporedni študij. V tretjem letniku mikrobiologije je začela vzporedno študirati še farmacijo. Dve zahtevni področji sta ji vzeli ogromno časa, a je zaradi velike motivacije za učenje leta 2010 najprej diplomirala na mikrobiologiji, leta 2012 pa še na farmaciji. Kot sama pravi, ji je bilo na farmaciji od prvega dneva lepo, zato je zelo vesela, da lahko delo mlade raziskovalke opravlja prav na Fakulteti za farmacijo.

Poleg tega, da ste farmacevtka, ste tudi univerzitetna diplomirana oktober 2014

mikrobiologinja. Kaj je bilo odločilno, da ste najprej izbrali študij mikrobiologije?

V gimnaziji me je zanimalo mnogo področij, zato sem tehtala med naravoslovjem in družboslovjem. Vse se mi je zdelo zanimivo in nisem se mogla odločiti, kam naprej, zato sem šla na informativne dneve. Obiskala sem nekaj družboslovnih smeri, ki me niso navdušile, in mikrobiologijo, kjer so imeli zelo prepričljivo predstavitev.

To je bil nov, zanimiv študij o bakterijah, virusih in drugih mikroorganizmih in fascinantno mi je bilo spoznanje, kako zanimiv neviden svet je okoli nas. Tako sem ugotovila, da me bolj zanima naravoslovje in da bi v bistvu rada študirala in delala na področju mikrobiologije. Odmislila sem druge stvari in se vpisala na mikrobiologijo.

Kdaj ste ugotovili, da vas zanima tudi farmacija?

Ko sem se odločala o študiju, nisem razmišljala o farmaciji. Med študijem mikrobiologije pa sem ugotovila, da mi nekaj manjka. Začele so me zanimati tudi druge stvari, npr. človek, bolezni, zdravila, kako delujejo ... Na mikrobiologiji spoznaš mikroorganizme kot povzročitelje bolezni, nekaj malega izveš tudi o antibiotikih, s katerimi lahko zdravimo okužbe, ne veš pa, na kakšen način lahko druge spojine vplivajo na naše telo in zdravijo bolezni. Ugotovila sem, da so to vsebine, ki jih obravnava farmacija. Izvedela sem za možnost vzporednega vpisa in zgrabila priložnost, kar se je izkazalo kot odlična zamisel, saj so me predavanja na farmaciji že od začetka pritegnila.

So vam na farmaciji priznali katerega od že opravljenih izpitov na mikrobiologiji?

Priznali so mi osnovne predmete, ki se pojavljajo pri vseh naravoslovnih študijih, npr. matematiko, anorgansko kemijo in biokemijo. Na mikrobiologiji smo imeli v 2. letniku biofiziko, ki je obsegala poglavja iz termodinamike, zato sem morala fiziko opraviti na farmaciji. Nekatere predmete so mi priznali le deloma. Pri fizikalni kemiji sem morala opraviti še eno vajo, zato da sem imela priznan predmet.

Biologijo celice sem v sklopu študija mikrobiologije opravila na Medicinski fakulteti, na farmaciji sem morala predelati še evolucijo in pisati izpit samo iz tega poglavja. Statistiko so mi delno priznali. Morala sem preštudirati

Kako ste časovno uspeli usklajevati vse obveznosti, ki jih nalagata ta dva zahtevna študija?

Naložila sem si res veliko dela, vendar sem imela teh nekaj olajšav. Nekatere predmete so mi priznali, imela sem veliko biološkega in biokemijskega predznanja, veliko sem vedela o encimih, aminokislinah, receptorjih, zato sem lažje razumela, kam zdravilne učinkovine ciljajo. Manjše težave sem imela pri obiskovanju vaj. Tako na mikrobiologiji kot na farmaciji jih je ogromno. Na farmaciji je veliko skupin in zagotovo najdeš termin, ki ti ustreza. Če ni drugega, pa v petek popoldne. Na mikrobiologiji je bilo to malo težje, saj smo imeli po navadi le dve skupini, v 4. letniku je bila le ena. Učila sem se med počitnicami.

Bi lahko primerjali študij na Biotehniški fakulteti in na Fakulteti za farmacijo (odnosi med študenti, organiziranost izvenštudijskih dejavnosti, možnost študija v tujini ...)?

Na mikrobiologiji smo bili majhen razred, saj nas je bilo vpisanih le 50, tako da sem lahko vse spoznala in skupaj smo se imeli lepo. Na farmaciji je veliko več ljudi in nimaš možnosti, da bi spoznal vse. Kljub temu smo se tudi s farmacevti dobro razumeli. Vedno sem imela zelo dobre sošolce, veliko so mi pomagali. Glede izvenštudijskih dejavnosti sem imela občutek, da jih je bilo na farmaciji veliko več možnih.

Na farmaciji je bilo vedno veliko plakatov, ves čas se je nekaj dogajalo.

Na mikrobiologiji oziroma nasploh na Biotehniški ni bilo veliko tega.

Tudi Erasmus izmenjava je bila bolje organizirana na farmaciji, kajti na Biotehniški fakulteti se je šele začela uveljavljati, zato so si morali študenti več stvari organizirati sami.

Trenutno je velik strah sprožilo razširjenje virusa ebola. Kot mikrobiologinja in farmacevtka nam boste najbolje svetovali, kako naj se obnašamo v primeru, da se virus razširi v Slovenijo?

Verjetnost, da pride bolnik z virusom ebole v Slovenijo, je majhna. Da bi se virus v Sloveniji razširil, je še manj mogoče, ker se virus ne širi kapljično z aerosolom, ampak moraš biti v tesnem stiku s telesno tekočino obolelega.

V takšnem stiku je le osebje, ki dela z okuženimi in hkrati najbolj pozna standardne postopke pri obravnavi bolnikov. Virus je problem v državah, kjer zdravstvo ni na tako visokem nivoju in je hkrati prisoten živalski vir, ki ohranja virus pri obstoju med izbruhi.

Vsekakor pa je zaželeno, da se čim prej prepozna in hospitalizira okuženega človeka.

Na spletni strani Fakultete za farmacijo o vas ne piše veliko. Bi nam zaupali, pri katerih predmetih sodelujete?

Vaje pri Farmakognoziji 1 in 2.

Vas veseli delo s študenti ali bi raje ves svoj čas namenili raziskovanju v laboratoriju?

Zelo. To ima poseben čar. Zelo sem vesela, da lahko na Fakulteti za farmacijo delam doktorat in imam tudi to izkušnjo, da se srečujem s študenti.

Uživam v poučevanju in širjenju znanja.

Tudi ko sem bila še osnovnošolka in dijakinja, sem velikokrat inštruirala sošolce. Me pa vsekakor zanima tudi raziskovalno delo.

Glavna naloga mladega raziskovalca je pisanje doktorata.

Kdo je vaš mentor in o čem pišete?

Kdaj vam bomo lahko čestitali za nov naziv?

Moj mentor je prof. dr. Samo Kreft, somentorica pa doc. dr. Nina Kočevar Glavač. Doktorirati bi morala čez slabi dve leti. Ukvarjam se s tradicionalno uporabo zdravilnih rastlin v Sloveniji.

To je terensko delo. Pogovarjam se z ljudmi na Krasu in na Dolenjskem o tem, katere zdravilne rastline nabirajo, kako jih pripravljajo, za katere bolezni jih uporabljajo in kje so se tega naučili.

V laboratoriju pa ugotavljam vsebnost ibotenske kisline in muscimola v tradicionalnih pripravkih rdeče mušnice.

Se tudi čez 10, 15 let vidite na Fakuteti za farmacijo ali se boste

vrnili nazaj v mikrobiološki svet?

Ta trenutek težko razmišljam o prihodnosti. Vse, kar lahko rečem, je to, da se želim še naprej ukvarjati z zdravilnimi rastlinami. Ali bo to na fakulteti, na inštitutu ali v industriji, je težko napovedati. Tudi kot mikrobiolog si lahko najdeš zanimivo službo, vendar sem se sedaj usmerila že na druge stvari in težko se bom popolnoma posvetila mikrobiologiji. Mi bo pa znanje, ki sem ga pridobila na Biotehniški fakulteti, vsekakor koristilo tudi v bodoče.

Verjetno je ena od prednosti današnjega študija ta, da imamo študenti veliko možnosti za študij v tujini. Imate mogoče tudi vi izkušnje s študijem v tujini?

Celo študijsko leto 2010/2011 sem preživela na severu Nemčije v manjšem mestu Braunschweig. Tam sem obiskovala predavanja in naredila tudi raziskovalno delo za diplomsko nalogo, ki sem jo potem napisala v Sloveniji. Ogromno sem se naučila, dobila nešteto pozitivnih izkušenj in v študij vložila veliko časa. Največ je bilo samostojnega dela, saj večina vaj ni bila vodenih. Vaje so potekale tako, da smo dobili nalogo, laboratorij, farmakopeje, kemijalije in določen čas, v katerem smo morali nalogo opraviti.

Sami smo morali pripraviti reagente, iskati navodila za teste v farmakopeji in jih potem izvesti ter razložiti rezultate. Na primer, za enega izmed izbranih predmetov sem v laboratoriju preživela 5 tednov povprečno 6 ur na dan. Bilo je tudi veliko novih stvari, ki sem se jih morala naučiti in jih usvojiti v nemščini, a predavatelji so bili prijazni in vedno pripravljeni pomagati tujim študentom.

Bi za konec radi kaj sporočili študentom Fakultete za farmacijo?

Pred vami je novo študijsko leto.

Izkoristite vse možnosti, ki vam jih študij ponuja, in se vključite v čim več obštudijskih dejavnosti. Pomembno je, da obdobje študija izkoristite za to, da se čim več naučite. Nikakor pa ne smete pozabiti na prosti čas. Če ne prej, se vidimo aprila na brucovanju.

Najlepša hvala za pogovor. oktober 2014

Na pedagogih FFA stoji | Mateja Lumpert, mag. farm., univ. dipl. mikrobiol.

še nekaj poglavij iz učbenika in Zakon o zdravilih. Verjetno vas zanima, če so mi priznali mikrobiologijo? Odgovor je ne.

27

28

oktober 2014

oktober 2014

29

»KJE SI NAŠEL RAVNO VENEZUELO?« Da bom delal magistrsko nalogo na Katedri za socialno farmacijo sem nekako vedel že od 3. letnika naprej.

Odločitev je bila dokaj preprosta: ob pogledu na HPLC ali tabletirko mi serumska koncentracija endorfinov ni pretirano narasla, poleg tega pa rad kombiniram naravoslovne vede z družboslovjem.

Mitja Janžekovič, mag. farm.

Diploma | »Kje si našel ravno Venezuelo?«

Pokojni venezuelski predsednik Hugo Chavez

30

OPRAVLJANJE MAGISTRSKE NALOGE NA KATEDRI ZA SOCIALNO FARMACIJO Tako sem pod mentorstvom izr. prof. dr. Mitje Kosa, mag. farm., izdelal nalogo z naslovom Tržna raziskava poslovnega okolja farmacevtske industrije ob vstopu na venezuelski trg zdravil. Gre za trženjsko obarvano nalogo, ki po svoji vsebini najbolj spada pod izbirni predmet Farmacevtsko trženje in upravljanje.

V nalogi sem s sistematičnim pregledom različnih sekundarnih virov raziskal politično-pravno, ekonomsko, socialno in tehnološko o k o l j e Ve n e z u e l e . Po s e b e n poudarek pa sem namenil raziskavi venezuelskega zdravst venega sistema in farmacevtskega trga v tej državi. Venezuele nisem izbral zato, ker bi se moj prst naključno ustavil na oktober 2014

vrtečem se globusu. Država namreč z eno od največjih svetovnih zalog nafte in korenitimi socialnimi reformami na področju zdravstva izkazuje velik potencial, da v naslednjem desetletju postane nezanemarljiv trg za celotno svetovno farmacevtsko industrijo. Prav tako me je zanimalo, kako »socializem 21. stoletja« (katerega je Venezueli predstavil pokojni predsednik Hugo Chavez) vpliva na vsakodnevno poslovanje farmacevtskih podjetij v Venezueli.

Po začetnem sestanku z mentorjem, na katerem sva definirala iskane parametre raziskave ter vzpostavila metodologijo, sem se vrgel v iskanje podatkov. Kaj kmalu sem ugotovil, da so vsi najpomembnejši podatki o Venezueli izključno v španskem jeziku, kar je bilo zame, zapriseženega anglista in germanista, nekaj tujega.

Tako sem začel z intenzivnim prevajanjem zakonov, predpisov, poročil in strokovnih člankov v slovenščino, pri tem pa vse bolj usvajal špansko besedišče in slovnico. Danes lahko zatrdim, da španščina zame ni več španska vas. Ker se je vsebina magistrske naloge spogledovala tudi z ekonomijo, predvsem z makroekonomskimi zakonitostmi, sem moral predelati tudi precejšnji zalogaj zapiskov s predavanj mojih prijateljev ekonomistov. Kljub vsem začetnim oviram sem uspešno prijadral do konca. Ob tem sem hvaležen svojemu mentorju za vse nasvete in pomoč ter sami Fakulteti za farmacijo, da mi je omogočila izdelavo magistrske naloge, ki je na prvi pogled za nas farmacevte dokaj eksotična. Ravno v svoji nalogi vidim eno od načel bolonjske prenove študijskih programov: povezovanje in sodelovanje različnih strok.

Kot novopečeni magister farmacije lahko rečem, da bom pogrešal svoja študijska leta: vse nore farmacevtske žure in posledično dremanje med predavanji naslednji dan, izlete in motivacijske vikende, skupinsko švicanje v CTK-ju in NUK-u med izpitnimi obdobji, občutke nepremagljivosti ob opravljenem izpitu iz PAFI-ja, »henganje« v študentski sobici po obilnem kosilu in še bi lahko našteval. Vendar pa z zaposlitvijo prihajajo tudi novi izzivi in nove priložnosti. In še cuker za na konec: verjamem, da najboljše šele prihaja.

DEŽELA, KJER SONCE SIJE TUDI PONOČI IN KJER NOČ PRETI TUDI PODNEVI Matic Dolinar VTISI O ŠTUDIJSKI IZMENJAVI V HELSINKIH, PRESTOLNICI FINSKE

so značilni čudovita aurora borealis – severni sij ter polarna noč in dan.

Finci neskončno ljubijo hokej ter obožujejo nordijsko smučanje in ribarjenje. Finska je država, v kateri je poleg finščine in švedščine tretji uradni jezik predvsem pivo, in hkrati država, kjer je mraz dobil državljanstvo. In končno, Finska je država, ki je nekoč kraljevala na trgu svetovne mobilne telefonije z Nokio, in je država, kjer domuje Patria – podjetje, ki je slovenski vladi prodalo osemkolesne oklepne transporterje, kasneje poimenovane Svarun, ter s tem kataliziralo največjo korupcijsko afero v slovenski moderni zgodovini.

V njeni prestolnici, Helsinkih, sem preživel nepozabnih deset mesecev študijske izmenjave Erasmus v preteklem študijskem letu.

Helsinki v božičnem vzdušju

Helsinki so najsevernejša evropska prestolnica, pod katero sodi tudi več kot 300 otokov Študijsko leto se na Finskem prične s prvim septembrom, medtem ko se orientacijski teden prične še teden prej, zaradi česar se je izmenjava zame pričela že zadnji teden avgusta (in posledično končala v začetku junija).

PRIMERI NEKATERIH CEN Najemnina za apartma v študentskem domu (mesečno) 390–550 € Kosilo v študentski menzi UniCafe 2,5 € Kartica za javni prevoz (mesečno) 23,30 € Kartica UniSport za športne dejavnosti 12 mesecev: 98 € 6 mesecev: 65 €

3 meseci: 45 € Kinovstopnica

10,80 € Povratna vožnja z ladjo v Talin (najmanj) 19 € Tridnevno križarjenje v Stockholm (najmanj) 60 €

oktober 2014

Pogled na tuje | Helsinki

Finska je po površini osma največja država v Evropi. Vanjo bi lahko stlačili kar šestnajst Slovenij, pa bi v njej vseeno ostalo še nekaj prostora. V tej nordijski državi, ki ima približno pet in pol milijonov prebivalcev, naj bi bilo več kot dva milijona savn, kar v povprečju pomeni eno na gospodinjstvo. Finska velja za eno najnaprednejših držav sveta, ki se ponaša z izjemnim izobraževalnim sistemom, visoko ravnijo gospodarske konkurenčnosti, kakovosti življenja in državljanskih svoboščin ter visoko razvitostjo družbe, zaradi česar jo je priznana ameriška revija Newsweek leta 2010 razglasila za najboljšo državo na svetu. To je dežela, kjer sonce sije tudi ponoči in kjer noč preti tudi podnevi. To je dežela domovanja Božička in severnih jelenov. Zanjo

Ko sem bil kot mednarodni študent sprejet na Univerzo v Helsinkih, sem se takoj prijavil na organizacijo Hoas, ki skrbi za zagotovitev prebivališč tujim študentom. Sredi julija sem dobil elektronsko pošto, v kateri so me obvestili, da so mi dodelili apartma v študentskem domu v okrožju Helsinkov, poimenovanem Töölö. Kasneje se je izkazalo, da gre za najboljšo lokacijo, ki se je nahajala v samem središču mesta: 5 minut stran od postaje podzemne železnice in glavne avtobusne postaje (ki je mimogrede tudi podzemna, da pozimi ne zebe, ko čakaš na avtobus), 10 minut stran od najbolj znane in popularne peščene plaže Hietaniemi, 2 minuti stran od špor tnega centra UniSport, s trgovino čez cesto, majhno knjižnico v sosednji stavbi, pa še bi lahko našteval. Študentski dom je sestavljen in dveh medsebojno povezanih stavb, v katerih je skupaj prebivalo več kot dvesto mednarodnih študentov. Z drugimi besedami: nikakor nam ni moglo biti dolgčas. Spoznal sem ljudi z vseh koncev sveta, vsakega s svojo zgodbo, interesi, načeli in pogledi na svet. Medkulturno povezovanje in

31

je pokrito z brezžičnim internetnim dostopom, ki je vsem brezplačno na voljo za uporabo. Mesto je izredno multinacionalno z veliko tujci, med katerimi je precej Rusov, ki jih Finci pregovorno nimajo ravno v čislih zaradi pretekle zgodovinske podjarmljenosti sovjetski Rusiji. Tu so tudi Estonci, Somalci, Angleži in Arabci.

Pozimi se temperature gibljejo precej pod ničlo, medtem ko zna biti poleti prijetno toplo.

Pogled na tuje | Helsinki

spoznavanje je bilo zame ena izmed najbolj zanimivih stvari, ki sem jih doživel na izmenjavi.

Helsinki, ki so veliki za tri Ljubljane in imajo šeststo tisoč prebivalcev, so se mi takoj priljubili. Mesto premore eno linijo podzemne železnice, ki se na vzhodu razdeli na dve krili in ni nikoli nabito polna ljudi, ponaša pa se tudi s podzemnim mobilnim omrežjem in brezžičnim internetom. Tu so še tramvaji in avtobusi (mimogrede, za vstop na slednje je potrebno dvigniti roko – tako namreč vozniku damo vedeti, da želimo vstopiti) ter ladje, ki skrbijo za povezave z otoki. S kartico za javni prevoz, katere cena mesečno znaša 23,30 evra za študente, je moč koristiti vsa omenjena prevozna sredstva, pa tudi vlak. Zanimivo je, da ima celotna glavna ulica talno gretje, ki še kako prav pride pozimi. Čeprav se

32

Glavna univerzitetna knjižnica Kaisa-talo

oktober 2014

mesto nahaja na jugu Finske, točneje na obali Finskega zaliva, ki se ponaša z razdrobljeno obalo in številnimi otočki, obdanimi z Baltikom, vonja morja v samem središču ni čutiti.

Namesto golobov povsod plahutajo galebi, ki le nekako dajo vedeti, da gre vendarle za obmorsko mesto.

Strateško so Helsinki na točki, ki omogoča številna potovanja, npr. v Talin (dve uri in pol s trajektom) in od tam v Rigo, v Stockholm (šestnajsturna vožnja s trajektom), St. Petersburg, na Laponsko (sever Finske, kjer se nahaja Božičkova vas, farma haskijev in severnih jelenov, nebo pa ponoči osvetljuje skrivnostni severni sij), ki je le korak oddaljena od najbolj severne točke evropske celine, Nordkapa. Vsekakor so možnosti za potovanja izredno raznovrstne. Celotno mestno središče

Izobraževalni sistem, ki je zgled mnogim Finska se lahko pohvali z desetimi univerzami, ki imajo dve fakulteti za farmacijo, vsako pod ločeno univerzo. Sam sem študiral na Fakulteti za farmacijo, ki spada pod Univerzo v Helsinkih. Univerzo v Helsinkih sestavljajo štirje kampusi, ki združujejo več tematsko povezanih fakultet. Z avtobusom pol ure oddaljeni Viikki kampus, ki sem ga obiskoval, se nahaja deset kilometrov severozahodno od mestnega središča in združuje fakultete za farmacijo, veterino, bioznanosti, biotehnologijo ter agrikulturo in gozdarstvo (ena fakulteta za oboje skupaj). Tam je še infocenter s knjižnico in majhnim tropskim vrtom, ki se kiti s palmami, peskom ter stoječo vodo in je namenjen sproščanju, kar deluje že kar malce kičasto, ko v zimskih mesecih zunaj vladajo mraz, sneg in poltema. Čeprav na Finskem o kakšni resni gospodarski krizi ne moremo govoriti in je denarja, namenjenega visokemu šolstvu, popolnoma dovolj, je Fakulteta za farmacijo z letošnjim študijskim letom zaradi potreb po racionalizaciji stroškov poslovanja izvedla reorganizacijo kateder, ki je vključevala njihovo združevanje. Tako ima fakulteta po novem le tri katedre: Katedro za farmacevtske bioznanosti, Katedro za farmacevtsko tehnologijo in kemijo ter Katedro za farmakologijo in farmakoterapijo. Omenjene katedre ponujajo mednarodnim študentom 43 predmetov, ki se večinoma izvajajo v angleščini, v nekaterih primerih pa je le literatura v angleščini, nato pa sledi t. i. book exam (od trinajstih predmetov, ki sem jih opravil, sem imel tako tri book exame, kjer nisem imel stika s

Prostor s tropskim rastlinjem je vsekakor nespregledano razkošje.

receptov, kar je predstavljalo deset odstotkov vseh obdelanih receptov na Finskem, in imeli 263,5 milijona evrov prihodka od prodaje. Vzpostavljeno imajo tudi spletno trgovino z več kot 4000 produkti. Študentje lahko med drugim v omenjenih lekarnah opravljajo obvezno študijsko prakso.

Klasičnih semestrov in izpitnih obdobij Finci nimajo. Vsi predmeti se ne pričnejo v istem tednu, temveč z različnimi zamiki. Ko se predavanja zaključijo, sledi v roku enega do dveh tednov prvi izpitni rok, ki se ga udeleži večina študentov.

Posledično se študira »po malem« skozi celotno leto, da se redno opravi vse obveznosti, in zato ni nikoli pet ali več izpitov skoncentriranih v enem mesecu kot pri nas v Sloveniji. Pisni izpiti so včasih celo trojezični (dva uradna jezika ter angleščina). Raven zahtevnosti je enaka kot v Sloveniji,

velikokrat pa so vprašanja malce širše zastavljena in obravnavajo določeno tematiko, v povezavi s katero je potrebno pokazati pridobljeno znanje. V zadnjih letih se vse bolj osredotočajo na praktično znanje, ker so prišli do spoznanja, da vzgajajo sicer s teorijo dobro podprte mlade strokovnjake, ki pa v praksi ne izpadejo najbolj kompetentni. Vedno se v isti predavalnici piše več različnih izpitov z različnih fakultet hkrati, in to tudi več kot dvesto ljudi, zaradi česar zna včasih biti prava gneča. V kolikor ste se pozabili prijaviti na izpit, pošljete elektronsko pošto profesorju in zadeva je urejena. Kar še posebej navdušuje, je vsa logistika, ki je izjemno urejena.

Ob vpisu je vsakemu študentu dodeljeno lastno uporabniško ime (in geslo). S tem enotnim uporabniškim imenom se lahko študentje v okviru

Pogled na tuje | Helsinki

profesorji, pri ostalih predmetih pa je vse potekalo v angleščini).

O finskem šolskem sistemu ter študiju farmacije bi lahko napisal vsaj še en obširen članek. Naj samo omenim, da je odnos profesor–študent na popolnoma drugačni ravni.

Profesorje se tika in naziva po imenih, nasploh je odnos zelo sproščen in prijateljski, a vseeno spoštljiv. Zna se zgoditi, da te nekateri v družbi ostalih mednarodnih študentov povabijo k sebi domov na kosilo, medtem ko se drugi s tabo takoj povežejo po socialnih omrežjih ali ti zaupajo številko svojega mobilnega telefona. Nasploh so predavanja za tuje študente zaradi majhnosti s k u p i n i z re d n o i nte ra k t i v n a , profesorji si vzamejo veliko časa, da prisluhnejo študentom, so ustrežljivi, sprašujejo po mnenjih, polemizirajo, diskutirajo in so predvsem vedno pripravljeni pomagati. Pri predmetih se dobiva tedenske domače naloge, ki spodbujajo sprotno delo in učenje.

Tuji študenti nimajo kolokvijev iz vaj, ampak morajo napisati poglobljena poročila, ki so po navadi vsaj dvakrat zavrnjena (kar je popolnoma normalno), preden so z njimi zadovoljni. Glavni laboratorij za vaje je naravnost gromozanski in po moji oceni večji od naše predavalnice P1.

Katedre imajo svoje laboratorije, ki so namenjeni izključno njihovi raziskovalni dejavnosti (tam sem tudi sam opravljal svoje vaje v sodelovanju z doktorskimi študenti, ki so bili moji mentorji). Vsi so izjemno dobro opremljeni, raznih reagentov in drugih snovi pa je več kot preveč!

V laboratorijih in večinoma tudi po celi fakulteti se v glavnem uporablja angleščina, ker je tam zaposlenih toliko mednarodnih ljudi, finščina in švedščina pa sta potisnjeni v ozadje.

Univerza v Helsinkih je že leta 1755 ustanovila Yliopiston Apteekki, univerzitetne lekarne, ki so še danes v njeni lasti (17 jih je na Finskem, 14 v Rusiji in 15 v Estoniji) ter uživajo visoko zaupanje in priljubljenost s strani strank. Pri tem gre za največjega delodajalca v farmaciji na Finskem, ki zaposluje 940 ljudi in skrbi za več kot 800 tisoč strank. Po podatkih iz leta 2011 so tako obdelali 4,5 milijona

Igranje flunkyballa ob deveti uri zvečer

oktober 2014

33

Slovita katedrala v Helsinkih

Pogled na tuje | Helsinki

Univerze v Helsinkih kjer koli povežejo na brezžično internetno omrežje, z njim dostopajo do svoje elektronske pošte (dobijo svoj elektronski naslov), se prijavijo na računalnike v kateri koli knjižnici, dostopajo do WebOodi-ja (finski VIS, kjer se objavljajo rezultati prav vseh izpitov brez izjeme in kjer se prijavlja na predmete in izpite ter ureja druge logistične zadeve), dostopajo do spletne učilnice (namenjena je predvsem študijskemu gradivu, tam se objavljajo obvestila, povezana s potekom predmetov, služi tudi oddaji domačih nalog) ali povežejo na VPN strežnik (kar še posebej pride prav v primeru, če nisi na omrežju Univerze v Helsinkih in želiš dostopati do zaklenjenih strokovnih člankov od doma). Super je, ker vse tako učinkovito deluje, in to brez najmanjših zapletov. Morda še velja omeniti, da se da v knjižnici

34

sposojeno knjigo vrniti nazaj v kateri koli drugi knjižnici, pa bo potem prestavljena nazaj v matično knjižnico.

V centru mesta se nahaja čudovita glavna univerzitetna knjižnica Kaisatalo. Ta modernistična arhitekturna posebnost redno zbuja radovednost turistov. Njeno poslopje na vsaki izmed dveh vzporednih stranic, obrnjenih proti ulici, krasi velikansko trikotniku podobno okno, ki se razteza čez več nadstropij. Belo notranjost s stotinami knjižnih polic lepo dopolnjujejo udobni raznobarvni kavči na sivih preprogah in mize z lučmi ter stoli. Nadstropja poleg dvigal, ki vodijo naravnost do podzemne železnice, povezujejo široke spiralne stopnice, ki se elegantno vijejo v višino. Skozi veliko strešno lino lije svetloba in se siplje skozi elipsoidne svetlobne portale

Ribiška barkača, ki se trudi prebiti poledenelo morsko skorjo

oktober 2014

nadstropij do pritličnega dela stavbe.

V knjižnici so številni računalniki s fotokopirnimi stroji in tiskalniki, naprave za samostojno izposojo in vračilo gradiva, majhni prostori za nemoteno telefoniranje. Na voljo je več prostorov, ki vsebujejo ploske televizorje in avdio sisteme z mešalnimi mizami, ki se jih da rezervirati za skupno učenje oz. drugo udejstvovanje. Najvišje nadstropje je prekrito z vinsko rdečim tapisomom, ki popolnoma zaduši zvoke in se proti koncu končuje z veliko stekleno površino, ki vodi na teraso, od koder se odpira čudovit pogled na finski senat, belo katedralo v osrčju Helsinkov, ki je ena izmed najbolj priljubljenih znamenitosti Helsinkov in celotne Finske. Kaisa-talo je knjižnica, ki se mi je močno priljubila in v kateri sem preživel večino časa med študiranjem. Če boste kdaj šli v Helsinke, si jo nujno pojdite pogledat. Če pri −10 °C zagledaš nekoga, ki v kratkih hlačah brezskrbno teče zunaj, si verjetno na Finskem Gojenje športa ima na Finskem poseben status. Vsako minuto lahko vidiš koga, kako se rekreira. Ljudi z močnejšimi postavami v Helsinkih praktično ni videti, kar je kar malo neverjetno, ko se tega zaveš. Študentom je na voljo šest UniSport športnih centrov z izjemno nizkimi cenami (12 mesecev: 98 €, 6 mesecev: 65 €, 3 meseci: 45 €), ki so neprestano polni. V vsakem je na voljo fitnes z obvezno savno ter različne dvorane, namenjene vodenim vadbam, športom z žogo, plesu, borilnim veščinam idr. Med drugim je v okviru UniSporta organizirano tudi plavanje.

Da mednarodnim študentom ni dolgčas, redno skrbi Erasmus Student Network – organizacija, ki organizira številne družabne dogodke, kot so orientacijski ogledi mesta in njegovih znamenitosti, skupinske savna seanse, posebne sitsit večerje, zabave, športne aktivnosti, potovanja v tujino in po notranjosti države, križarjenja in ostalo. Ni bilo tedna brez vsaj dveh ali treh dogodkov. Finci so se trudili čez vse meje, za kar so bili vsakič bogato poplačani z visoko udeležbo. Njihova zagnanost, delavnost in odprtost

Zanimivosti o Finski - Finska ima 87.888 jezer, večjih kot 500 m2, in 179.584 otokov – od tod ime dežela tisočerih jezer.

- Na Finskem ni javnih telefonskih govorilnic.

- Na Finskem se cene zaokrožujejo na 5 centov, zaradi česar trgovci ne sprejemajo kovancev za 1 in 2 centa.

- Na Finskem kazni za prometne prekrške temeljijo na resnosti prekrška ter voznikovem osebnem dohodku. Najvišjo kazen si je po poročanjih privozil Jussi Salonoja leta 2003 v Helsinkih.

Plačati je moral 170.000 € za prekoračitev hitrosti. Vozil naj bi 80 km/h v območju z omejitvijo 40 km/h.

- Finska ima 37 narodnih parkov.

- Večina Fincev zaradi nižjih cen nakupuje alkoholne pijače v Estoniji oz. na Švedskem.

- Na Finskem je 2,2 milijona savn oz. v povprečju ena na gospodinjstvo.

- Na skrajnem severu Finske v sredini poletja sonce popolnoma ne zaide 73 zaporednih dni.

času pisanja članka (konec avgusta), ko se mi pritožujemo nad vremenom, Skandinavci že mesec in pol uživajo v za te dele sveta nepričakovanih temperaturah. Nekje sem prebral, da je bilo norveškim severnim jelenom prevroče, zaradi česar so se pred soncem zatekli v avtocestni predor.

Ker nič ni pomagalo, so bili pristojni primorani cesto zapreti za ves promet.

Morda se zdi deset mesecev dolga doba, a je vse skupaj minilo vse prej kot počasi. Ko si v družbi zanimivih ljudi z vseh koncev sveta, imaš vseskozi kup študijskih obveznosti, odkrivaš skrivnosti tebi nepoznane in tuje kulture in se okoli tebe neprestano nekaj dogaja, počasi izgubiš občutek za čas. Šele ko je vsega konec, spoznaš, kako neverjetno obdobje je

za tabo. Zaveš se, da je to, da si odšel študirat v tujino, ena izmed najboljših odločitev, kar si jih sprejel v življenju.

Izkušnja, polna presežkov, ki te je spremenila in ti razširila obzorja čez vse prej predstavljive meje.

Izmenjava na Finskem je za tiste drzne. Tiste, ki si upajo. Tiste, ki jih malce mraza ne zmoti. Tiste, ki jih nenavadno dolga dolžina dneva ali noči ne vrže iz tira. Tiste, ki si ne želijo na »klasično« Erasmus destinacijo.

Tiste, ki jim ugajajo nordijske države.

Tiste, ki v siju avrore slišijo melodijo severa. Tiste nekonvencionalne, z željo po drugačnosti, ki jo Finska premore in da. Navsezadnje, enkrat je pa le potrebno preveriti, če vsem stereotipom res velja verjeti.

Pogled na tuje | Helsinki

so me popolnoma presenetili.

Večina dogodkov je bila fantastično organiziranih!

Vreme tod zahteva nekaj privajanja.

V sredini zimskih mesecev se dolžina dneva občutno skrajša, tako da je svetlobe od štiri do pet ur na dan. Veliko ljudi prav zaradi tega jemlje vitamin D. Polarna noč mi ni predstavljala nikakršne težave, ker sem imel vedno kaj početi. Večino zime smo imeli podnevi čudovito sončno vreme in – malce ironično – praktično nič snega. S prijatelji smo sem pa tja radi zavili v Kallio, sosesko, znano po številnih barčkih, kjer prodajajo pivo po vsaj nam tujcem bolj sprejemljivih cenah (te se gibljejo med tremi in štirimi evri, kar je za Finsko relativno poceni glede na enega izmed najvišjih davkov na alkoholne pijače na svetu). Šele v januarju je stisnil pravi polarni mraz, kar je v praksi pomenilo, da so se temperature spustile do minus dvajset stopinj Celzija in tam vztrajale dober mesec in pol. V takih razmerah Baltik popolnoma zmrzne, zato se po njem ljudje brezskrbno sprehajajo. Priznati moram, da je občutek fenomenalen! Nekateri Finci zadevo povzdignejo še na višjo raven, ko se z avtomobili ali celo avtobusi odpeljejo do otokov. Drugih ne more ustaviti niti mraz, da ne bi ribarili ali pa celo wake boardali, in to kar po zamrznjenem morju. Priljubljena sta tudi tek na smučeh ter drsanje po poledenelem morju.

V sredini maja, ko je Slovenijo zajelo izredno slabo vreme z nizkimi temperaturami, se je vreme na Finskem korenito spremenilo: temperature so se povzpele čez petindvajset stopinj Celzija in tam obstale za več kot dva tedna (v takih primerih v lokalnih novicah poročajo o vročinskem valu). Hietaniemi plaža je kar pokala po šivih (glejte sliko)!

Takrat sem dobil občutek, da so Finci res začeli uživati življenje. Dolžina dneva je takrat postala obratno sorazmerna s tisto pozimi. V takih razmerah sem z veseljem ugotovil, da je še lažje študirati ponoči, ko sonce zahaja ob enajstih zvečer in ponovno vzhaja ob štirih zjutraj. Ko je dan tudi ponoči, je občutek res poseben. V

Hietaniemi plaža v majski vročini

Vsi, ki se zanimate za morebitno izmenjavo v Helsinkih, me lahko kontaktirate na matic.dolinar@gmail.com. Z veseljem bom postregel z dodatnimi informacijami.

oktober 2014

35

SUMMER SCIENCE SCHOOL – UNIVERSITY OF CAMBRIDGE

Pogled na tuje | Cambridge

Emanuela Senjor

36

Po končanih izpitih sem v začetku julija odšla na »oddih« od obveznosti SEP koordinatorke in se udeležila Mednarodne poletne šole na Univerzi v Cambridgeu.

Univerza v Cambridgeu je bila ustanovljena okoli leta 1209. Velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu, takoj za Univerzo v Oxfordu. Cambridge je zgodovinsko mesto, kjer pravzaprav ne vidiš modernih stavb. Univerza v Cambridgeu ima 31 kolidžev, ki so kot mešanica med cerkvijo in gradom.

Kolidži so ustanove, povezane z univerzo, in so dom študentom, ki se lahko pohvalijo, da študirajo na eni izmed najboljših univerz na svetu.

Tam stanujejo, se učijo in preživljajo prosti čas. Nekateri so zelo prestižni in zahtevajo kar globok žep za udobno namestitev (King's College, Trinity College …).

Cambridge je dom številnim Nobelovim nagrajencem, tu sta Watson in Crick odkrila skrivnost življenja in to odkritje proslavila v pubu The Eagle, ki se nahaja za vogalom laboratorija Cavendish. V univerzitetnem botaničnem vrtu imajo potomko Newtonove jablane.

V Cambridgeu dobiš občutek, da oktober 2014

bi brez univerze same in njenih raziskovalcev še vedno mislili, da je Zemlja ravna. Čeprav v Cambridgeu ne ponujajo študija farmacije, pa imajo tam kar nekaj zelo uspešnih raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo z iskanjem novih spojin, primernih za terapijo.

Tu je tudi sedež Cambridge Biomedical Campusa, ene največjih biomedicinskih raziskovalnih skupin na svetu. V okviru Mednarodne poletne šole so ponudili tudi program Early stage drug discovery, ki sem se ga udeležila.

Tako sem za en teden postala študentka Univerze v Cambridgeu, živela v St Catharine's collegeu in hodila na predavanja. Moram povedati, da se tamk ajšnjim študentom prav nič slabo ne godi, sobe so zelo prostorne, imajo pa tudi sobarico (pravijo ji bedder), ki jim vsak dan postelje posteljo in uredi sobo.

Vsak dan smo imeli skupno večerjo, kjer je bila postrežba in hrana na nivoju zelo ugledne restavracije, tako da je bilo nam, »obiskovalcem«, prve dni kar malo nerodno (ampak dobrega se hitro navadiš). Kar se tiče predavalnic, pa lahko pohvalim našo fakulteto, da je precej bolj sodobna,

in tudi če se kdaj pritožujemo nad NP-jem, vam lahko povem, da je super. Tudi online sistema še niso usposobili, tako da se rezultati izpitov še vedno, tako kot od začetka ustanovitve univerze, nahajajo na oglasni deski pred Senatom univerze.

Seveda pa je zgodba popolnoma drugačna, kar se tiče laboratorijev ...

S približno 20 študenti iz Madžarske, Kitajske, Malezije, Indije, Avstralije, Amerike in Avstrije sem poslušala predavanja predavateljev oddelka za kemijo dr. Johna Skidmorea in dr. Chris Abella. Oba sta izkušena raziskovalca, Skidmore z izkušnjami v industriji, in sicer v R&D oddelku podjetja GSK, Abell pa je med drugim soustanovil podjetje Astex Pharmaceuticals.

Trenutno sta oba zaposlena na Univerzi v Cambridgeu in se ukvarjata predvsem s fragmentnim načrtovanjem spojin za inhibicijo encimov. V okviru predavanj sta nam prikazala proces nastanka zdravila od ideje do končne škatlice v lekarni in vse podkrepila z aktualnimi primeri iz njune prakse.

Celotna izkušnja je bila zelo zanimiva, poleg predavanj o načrtovanju spojin smo se pogovarjali tudi o sekvenciranju genoma ter fiziologiji človeka v ekstremnih pogojih.

Pozdravili smo kolesarje Tour de France, ki so prečkali Cambridge, ter se smejali turistom, ki so se skoraj prevrnili v reko, ko so se preizkusili v puntingu. (Punt je nekakšen čolniček, na katerem se ne vesla, ampak odriva od dna reke z drogom.) Čas tam je (pre)hitro minil, zato upam, da se bom imela priložnost še kdaj vrniti.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila še Danaji, Patriciji, Katarini, Neži, Katji, Jerci in Miji, da so poskrbele za sprejem SEP študenta v času moje odsotnosti.

SEP – FRANCIJA, BORDEAUX Bernarda Bravc

Bordeaux

in pošljejo naslednji dan v lekarno (to sicer ni pravilo; ali bo zdravila izdelovala sama ali ne, je odločitev vsake posamezne lekarne). Recepti za zdravila so zelo raznoliki, saj ni enotnega obrazca kot v Sloveniji, temveč so različnih formatov in oblik. Zdravila na recept so večinoma francoskega porekla, velika večina je generikov podjetij Zydus France in Arrow Génériques. Zaradi nižjih cen zelo vzpodbujajo ljudi, da sprejmejo generike in ne zahtevajo originalnih zdravil. Konkurenca med lekarnami je velika, saj je lekarn res dosti, vse pa so v privatni lasti – ni javnega zavoda, v sklopu katerega je več enot lekarn, kot to priznamo pri nas. Zato je borba za stranke zelo prisotna.

Tudi delovni čas je daljši kot pri nas – lekarna, kjer sem delala, je odprta od devetih zjutraj do osmih zvečer, vmes je enourni premor, v soboto pa je odprta šest ur. To pomeni, da je v mojem primeru to bil tedenski delovnik mojega farmacevta, kar je zelo naporno. Moj delovni dan je sicer trajal od dveh do osmih, sobote pa smo imeli proste, da smo imeli dovolj prostega časa za izlete z drugimi tujimi študenti.

Na SEP v Bordeaux nas je bilo sprejetih pet, poleg mene še študentki iz Španije in Madžarske,

Slovakinja, ki študira v Pragi, ter študent iz Tunizije, po narodnosti pol Mehičan in pol Tunizijec. Bili smo kar pisana družba, smo se pa zelo hitro spoprijateljili in skupaj preživeli vsak prosti trenutek. Obiskali smo okoliške kraje, še posebej nam je bilo všeč slikovito mestece Arcachon ob zalivu Bassin d'Arcachon, kamor smo šli dvakrat. V bližini se nahaja velika peščena sipina Dune du Pilat, ki je res nekaj posebnega – med oceanom in največjim francoskim gozdom se razprostira gora iz samega peska, na katero lahko splezaš in se nato z vso

Pogled na tuje | Bordeaux

Ko se prijavljaš na SEP (Student Exchange Program), se ti vse zdi še tako zelo oddaljeno in nejasno – v katero izmed treh držav bom sprejeta, v katero mesto, kakšno bo moje delo?

Francija je bila moja prva želja, saj sem po maturi iz francoščine jezik kar dobro obvladala, vendar je v štirih letih študija zanj vedno zmanjkalo časa in se mi je zdelo, da ga počasi pozabljam. Francijo sem že nekajkrat obiskala in všeč sta mi francoska kultura in kuhinja. Zato sem bila zelo vesela, ko sem dobila potrjeno mesto v Franciji – še bolj pa, ko sem izvedela, da mi je ponujeno mesto v Bordeauxu, mestu na jugozahodu države, kjer še nisem bila. Bordeaux najprej povežemo z rdečim vinom in Atlantskim oceanom, kar pomeni dobro vino ter kopanje in sončenje čez vikende, kar je zelo dobrodošlo, če veš, da boš tam preživel polovico poletja. Prav tako je mesto zaščiteno kot UNESCO kulturna dediščina, kar se tudi sliši obetavno.

Tako sem po nek aj mesecih načrtovanja zadnji dan junija predčasno prekinila izpitno obdobje in poletela proti Bordeauxu, kjer sta me sprejeli dve francoski študentki (ki nista znali angleško popolnoma nič) in me pospremili do stanovanja. SEP se je tudi uradno začel.

Moje delo je potekalo v lekarni, ki je v lasti mladega farmacevta, ki je tudi edini zaposleni tam. Lekarna je zelo velika in nova, saj se nahaja v novem predelu Bordeauxa po imenu Ginko, ki je bil zgrajen le dve leti nazaj in se še gradi. Razlike med francoskimi in slovenskimi lekarnami so precejšnje – na splošno bi lahko rekla, da so bližje navadnim trgovinam. V lekarni, kjer sem delala, nisva nosila belega plašča, tudi klasičnega lekarniškega pulta ni bilo, OTC zdravila pa so lahko bila na policah v lekarni v neposrednem dosegu strank. Tudi magistralnih pripravkov se ne izdeluje tam, temveč se recept poskenira in pošlje laboratoriju, kjer zdravila izdelajo

Čudoviti Arcachon

oktober 2014

37

SEP vikend v Parizu

Pogled na tuje | Bordeaux

močjo poženeš navzdol po klancu, res nepozabno doživetje. Obiskali smo še Lacanau Océan, ki je priljubljen kraj za surfanje, saj se dolge peščene plaže odpirajo na ocean in so valovi kar precejšnji. Ker pa celotno področje slovi po vrhunskem rdečem vinu, smo se seveda odpravili tudi v notranjost dežele, v Saint Emilion, kjer se pogled izgubi v širnih vinogradih, med katerimi so posejani dvorci, chateauji, kjer pridelujejo lokalna vina. Vinske kleti izvirajo iz časov, ko so gradili Bordeaux in posledično izkopali veliko kamna iz tal, kar je za sabo pustilo ogromen labirint hladnih kleti. Vino je res dobro in v primerjavi z ostalimi stvarmi so cene

38

Vseh pet SEP-ovcev

oktober 2014

kar dostopne. Smo pa mi bolj vzljubili rosé kot pa rdeče vino.

Slovakinja in jaz sva se udeležili tudi SEP vikenda, ki je tri dni potekal v Parizu. Tam smo se srečali s številnimi drugimi študenti, ki so opravljali SEP prakso v Grenoblu, Toursu, Dijonu in v drugih francoskih mestih; srečali smo številne LEO-te (Local Exchange Officer) francoskih mest in Jeanne, francosko SEO (Student Exchange Officer). Ogledali smo si tipične značilnosti Pariza, se veliko pogovarjali in si ogledali finalno tekmo svetovnega prvenstva v nogometu. Zadnji dan je bil hkrati tudi francoski nacionalni praznik, kar je pomenilo zelo veliko francoskih

zastav in še nekoliko večjo gnečo na relaciji Champs Elysées – Eifflov stolp kot običajno. Za konec smo se odpravili še na vrh stolpnice trgovskega centra, kjer je bil čudovit razgled na vse strani Pariza. Zvečer pa nazaj na hitri vlak TGV in po treh urah in pol sva se spet znašli v Bordeauxu.

Glede jezika sem ugotovila, da je moje razumevanje francoščine precej dobro, je pa govor malce zaspal in z drugimi tujimi študenti smo se tako pogovarjali v angleščini, saj smo jo večinoma vsi obvladali bolje. Če pa se je naši družbi pridružil kakšen Francoz, smo se vedno poskušali pogovarjati samo francosko, kar je bilo za nas zelo zabavno. Tako je bila za nekaj ur smeha potrebna samo preprosta odločitev, da se ne smemo sporazumevati z angleščino.

Veliko smo se naučili tudi o državah, kulturah, jezikih in študiju farmacije vsakega od nas. SEP je veliko več kot samo spoznavanje tiste države, v kateri si – podrobno spoznaš tudi države vseh ostalih študentov, ki so tam s tabo. Cel mesec neprestanega druženja in dogodivščin pusti za sabo dobre prijatelje, zato je bilo slovo kar težko in zadnje dni smo veliko načrtovali naša prihodnja skupna srečanja. Vsekakor se vrneš domov z lepimi spomini, nepozabnimi izkušnjami, novimi prijatelji in razširjenimi obzorji. Dobro preživeto poletje!

SEP SLOVENIA Serendipity in Slovenia Sequince N Baker

During my time in Ljubljana, Slovenia, I worked half a day in a research lab with PhD students on their respective thesis research projects and the remaining half of the day in a community pharmacy setting in the city. I found the research component to be much more interesting than I expected. The student that I worked with was named Špela and she was spinning nanofibers for medication delivery. The pharmacy that I worked in, Lekarna Barsos, was a compounding pharmacy and connected to a medical centre. There I had the opportunity to compound various medications and learn about some of the cultural differences in the retail pharmacy setting.

This was my first experience with research pharmacy so I did not have much to compare it to, but in reference to the retail setting I noticed the lack of privacy that patients had when coming into the pharmacy to get their prescriptions. There was no sign letting other patients know to stand back and wait, nor were there barriers to keep patients from overhearing the patient at the next register. Although they were speaking in a language that I did not know, I knew that the pharmacist was discussing directions for taking the medication and what the medication was for. Time and time again I waited for just one patient to stop the pharmacist and ask for some type of privacy, but that never happened. It was all so very different than what I was accustomed to seeing in the community pharmacies in the US due to HIPAA laws that obviously do not exist in Slovenia.

One thing that I did appreciate about the community pharmacy setting in Slovenia was how efficiently the pharmacy was run by the pharmacy staff. I believe it is customary for retail pharmacies in the European Union (EU) as a whole to dispense medications in boxes versus counting tablets and dispensing medications in vials. It eliminated the chaos and disarray that I am so used to seeing in community pharmacies in the US.

Also, the technicians in Slovenia are certified to prepare ointments and compound certain medications, which isn’t common in the US. This affords the pharmacist more time to check prescriptions and to focus on treating the patients more closely.

On the weekends and days that I was not working, I spent most of my time exploring Ljubljana and travelling to surrounding countries.

One weekend I travelled to Croatia and another weekend I spent in Piran and Portorož. I visited at least three museums in Ljubljana and went to the international food market almost every Friday afternoon. I had the opportunity to meet and form lifelong friendships with students from all over the world and to learn about the Slovenian way of life with the local pharmacy students. It’s safe to say that I definitely fell in love with the city and cannot wait to visit again with friends and relatives in the future. I would recommend SEP in Slovenia to any pharmacy student interested in learning more about cultures other than their own in the world. Slovenia is an underrated gem that I hope more people uncover in time to come. Overall my experience in Slovenia was phenomenal and my trip abroad was one that I will never forget. From the great state of Alabama with love, Sequince!

Experiencing Slovenia My name is Eliška Trojanová and I come from the Czech Republic. In the last year of my studies at the pharmaceutical faculty I decided to apply for the Student Exchange Program (SEP) and was invited to

Slovenia.

Community pharmacy practice During my SEP I was working at the community pharmacy in Ljubljana.

When I compare the local community

pharmacies to Czech ones, I have to say that there are lots of similarities (probably because of belonging to the European Union). But there are also some differences, for example the forms and the kinds of oktober 2014

SEP Slovenia

Eliška Trojanová

39

prescriptions, an upcoming system of the electronic prescription, the control of the insurance cards …

The pharmacists behaved like real professionals and patiently answered all my questions.

My stay in Ljubljana I was accommodated in the student dorm and also spent some time at the homes of some Slovenian friends.

The thing I really appreciated about my stay was the small distances to almost all parts of Ljubljana. I loved to walk through this city exploring the culture, the festival events, the

museums, the galleries, the Tivoli Park, and of course the food. The idea of student meals in restaurants (which consist of soup, salad, main dish, and usually desert) for a low price is perfect and every country should have this. Of course, trying the meals on Friday markets was really interesting too.

Local people and language My experiences with Slovenian people were very positive. The mentality of Slovenians was close to mine, so thanks to that I felt really comfortable there. When I asked someone on the street where to go or when I needed more information, people were always open and kind.

I never had problems with talking to them in English. A big plus for me was that the Czech language is similar to the Slovenian one, so I was able to understand some words and parts of

conversations without translation.

Travelling Thanks to Slovenian friends, I also had the opportunity to travel through Slovenia and see the mountains, the lakes, the caves, the seaside, and the small towns. The nature of this country is brilliant and the fact that it takes you just a few hours to get to the mountains in the North and a few hours to the seaside in the South makes this country perfect.

My opinion Slovenia is a little country with beautiful nature, lovely cities, and kind people everywhere. It was a real pleasure to be invited to this country and discover its beauties. I’m sure it was not my last visit here and I can recommend this country for SEP practice.

NAJBOLJŠI TRIJE FARMACEVTI SVETOVALCI V prostorih družbe MSD (Merck Sharp & Dohme Limited) je 4. 6. 2014 potekala svečana podelitev nagrad za dosežena prva tri mesta na tekmovanju Svetovanje bolnikom. Vsi zbrani smo si najprej ogledali posnetek zmagovalnega svetovanja kolegice Petre Soršak. V nadaljevanju je direktor podjetja MSD Pierre Beart, kot predstavnik podjetja, ki je z denarnimi sredstvi omogočilo izvedbo dogodka, nagovoril vse zbrane. Dotaknil se je nekaterih aktualnih tem v farmaciji in ob zaključku izročil nagrade najboljši trojici ter jim čestital. Sledilo je slikanje ter klepet ob manjši pogostitvi.

Pogled na tuje | SEP Slovenia

NAGRAJENCI: 1. mesto: PETRA SORŠAK 2. mesto: MIHA BELAK 3. mesto: SANDRA HOČEVAR Maja Valter

40

oktober 2014

DOGAJALO SE JE Simpozij ob 39. skupščini SFD Patricija Dolinar

Kakor vsako leto poprej, se je tudi letos del Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva udeležil simpozija ob 39. skupščini SFD, ki je potekal od 15. do 17. maja v kongresnem centru Bernardin v Portorožu.

V treh dneh zborovanja so se zvrstila predavanja o treh za farmacevtsko stroko atraktivnih temah: Otroci, mladostniki in koža (moderatorka: prof. dr. Mirjana Gašperlin, mag. farm.), Antikoagulacijska in druga antitrombotična zdravila (moderator: doc. dr. Tomaž Vovk, mag. farm.) ter Delo farmacevta – izzivi prihodnosti (moderator: predsednik SFD, Matjaž Tuš, mag. farm.). V soboto je potekala

tudi generalna skupščina najvišjega slovenskega združenja farmacevtske stroke. Po sprejetju letnih poročil se je ustanovila Sekcija za zgodovino farmacije SFD, ki je pred tem v slovenskem prostoru še nismo imeli.

Poleg omenjenega celodnevnega strokovnega programa je v četrtek in petek sledil tudi malo bolj »nestrokoven« del. Prvi dan je v Gledališču Tartini v Piranu potekala podelitev društvenih priznanj. Od leta 1975 društvo najbolj zaslužnim slovenskim farmacevtom podeljuje Minařikova odličja, od leta 1990 pa tudi Minařikova priznanja. Priznanja se imenujejo po našem znanem zgodovinarju farmacije prof. Francu

Minařiku. Izmed dobitnikov sta bila dva neposredno povezana s fakulteto. V grobem: prof. dr. Samo Kreft si je priznanje zaslužil zaradi izjemnega uspeha knjige Sodobna fitoterapija, prof. dr. Stanislav Srčič pa je prejel odličje za življenjsko delo v farmacevtski stroki. Po besedah podeljevalke priznanj, prof. dr. Julijane Kristl, za vsakim uspehom stoji predvsem zvrhan koš zadovoljstva, veselje do dela in dober tim, česar pa naj nagrajencema ne bi primanjkovalo.

V petek, 16. maja, je ob afriških ritmih potekala podelitev priznanja Najbolj cenjena lekarna 2014. Bralci Revije za moje zdravje in obiskovalci lekarn so skupaj prispevali bojda kar 5200 glasovnic. Največ glasov so namenili Lekarni Ankaran, na drugo mesto se je uvrstila Lekarna Maximus, na tretje pa Lekarna Beltinci.

Prisostvovanje na dogodku in vsesplošni farmacevtski utrip sta najbrž večini študentov vlila še dodatno motivacijo pred poletnim izpitnim obdobjem in obudila željo slediti najboljšim v naši stroki.

EAFP Na Fakulteti za farmacijo je med 22. in 24. majem potekala konferenca Evropskega združenja fakultet za farmacijo (EAFP) – letos pod naslovom Science-based pharmacy education towards better medicines and patient care.

Kaj pravzaprav je EAFP? Je združenje

več kot 60 izobraževalnih ustanov s področja farmacije v Evropi in kot tako pomembno pripomore k i z p o p o l n j e va n j u k u r i k u l ov svojih članic. Več kot 130 dekanov in ostalih uglednih gostov je na Fakulteti za farmacijo tako izmenjevalo izobraževalne izkušnje

in predstavljalo svoje na novo implementirane študijske programe. Študentje smo sodelovali pri sami izvedbi dogodka, ki je našo fakulteto obiskovalcem nedvomno pustil v zelo lepem spominu. Za nas najbolj aktualna pa je bila sobota, katere dopoldne je bilo oktober 2014

Dogajalo se je

Anže Vasle

41

med drugim namenjeno bogatemu mednarodnemu študentskemu programu, ki smo ga v sodelovanju z Evropsko zvezo študentov farmacije (EPSA) pripravili študentje fakultete.

Prof. dr. Antonio Sánchez Pozo z Univerze v Grenadi in dekanja prof. dr.

Romána Zelkó z Univerze Semmelweis v Budimpešti sta predstavila svoj pogled na možnosti povezovanja fakultete in študentskih organizacij z namenom premoščanja razlik med akademskim raziskovalnim delom in dejanskim študijskim programom.

Sledila je predstavitev izobraževalnih projektov EPSA in Društva študentov

farmacije Slovenije ter komentar predsednika Študentskega sveta FFA. Študentje smo nato naslednji dve uri namenili burni in produktivni izmenjavi mnenj in izkušenj iz različnih držav, pri čemer smo zajeli nekaj najbolj perečih tematik na področju slovenske farmacije.

Res je škoda, da se nadvse zanimive in plodne razprave slovenskih, španskih, portugalskih in hrvaških študentov ni udeležil niti en sam visokošolski učitelj. Še prej omenjena profesorja sta predčasno odšla na paralelno predavanje. Dve uri takšne diskusije sta vredni več kot vse študijske

ankete in zagotovo bi se z bolj aktivnim in zavestnim poslušanjem mladih rešil marsikateri družbeni problem, tudi na področju šolstva. Ali predstavnike fakultet sploh zanima, kaj si o študijskih programih mislijo tisti, ki jim je izobrazba pravzaprav namenjena?

Vsem študentom, ki se konference niste udeležili, toplo priporočam, da naslednje leto niste tako inertni in doživite novo izkušnjo, ki vam bo omogočala, da svoj študij kritično ocenite in podate mnenje, ki se ga tako zelo izogibate v anketah na VIS-u.

Športne igre 2014 Petra Soršak

Tu d i l e to s s o p o d o k r i l j e m Ljubljanske podružnice Slovenskega farmacevtskega društva potekale zdaj že tradicionalne športne igre.

V Preddvoru nas je pri hotelu Bor

na vročo junijsko soboto pričakala glavna organizatorka in predsednica Ljubljanske podružnice Vladka Češek Bizjak, mag. farm., ki je skupaj s prof. Samom Kreftom in društvom

GiBit pričarala nepozabno soboto.

Po jutranjem krepčilu s kavico in rogljičkom smo se udeleženci razdelili v štiri skupine. Prvi so skupaj s prof. Kreftom odšli na pohod na bližnji hrib ter obenem ponavljali znanje, ki smo si ga pridobili pri predmetu Farmakognozija. Ostale skupine smo dopoldne preživljale ob kolesarstvu, teku in učenju nordijske hoje. »Izmučenim« udeležencem se je prileglo kosilo in malo poležavanja v senci, saj smo potrebovali energijo še za popoldanske aktivnosti. Najbolj pogumni so se preizkusili na supu, kasneje pa smo odigrali še turnir v odbojki in pikadu. Prijetno druženje smo zaključili v poznih večernih urah.

Festival zdravja Katja Vendramin

Dogajalo se je

V soboto, 14. 6. 2014, so Lekarne Ljubljana praznovale 65 let delovanja in v ta namen pripravile posebno rojstnodnevno zabavo – Festival zdravja. Križanke so zapolnile stojnice, med katerimi smo tudi DD-jevci dobili svojo na tematiko zdravilnih rastlin. Z veliko domišljije in iznajdljivosti smo pripravili zdravilne čaje za degustacijo in jih ponujali cel dan – urološki čaj, čaj poprove mete

42

oktober 2014

in mešanico z več imeni (mislili smo, da bomo od Lekarne Ljubljana, ki je prispevala čaje, dobili diaforetični oziroma osvežilni čaj, dobili pa smo zimski čaj – izkazalo se je, da je edina razlika v vsebnosti cimeta). Čaji so pritegnili veliko radovednežev, ki so nas mimogrede še kaj vprašali glede uporabe rastlinskih drog ali pa so v zbiralniku pustili zdravila s pretečenim rokom. Ampak Drug

Dealer se ni omejil le na stojnico.

Medtem ko so nekatere kolegice skupaj z velikim zelenim zmajčkom (res je bil tam, med stranskimi učinki našega čaja ni bilo halucinacij) delile letake po Ljubljani, so ostale ustvarjale v otroškem kotičku in najmlajše obiskovalce naučile izdelovati kreme in pripraviti čajne mešanice. Mogoče so navdušile še kakšnega malega bodočega farmacevta. Da pa je vse potekalo kot je treba, gre največ zaslug naši organizatorki javnih kampanj Neži Vrečar.

Mednarodni farmacevtski poletni tabor, osemnajstič

Mislim, da je bilo enkrat v Emonski kleti na še eni izmed Drug Dealerjevih zabav: »Nejc, kaj pa če bi bil zraven pri organizaciji IPSC-ja?« IPSC? Okej, Nejc, razmišljaj, IPSC je še ena kratica, ki je ne poznaš. DŠFS, ŠO FFA, ŠS FFA, ŠS SFD so tudi neke kratice, za katere približno veš, kaj pomenijo, ampak so ugledne na tem faksu. Zagotovo je IPSC tudi.

Pa glej, tako ali tako nimaš kaj dosti pametnega za delati za med letom. »Jap, seveda, bom, daj jutri me spomni, da sem rekel ja, pa mi povej še kaj več o tem.« No, tako, zdaj se pa lahko že jaz

delam pametnega – IPSC stoji za International Pharmaceutical Summer Camp in velja za enega glavnih projektov DŠFS-ja. Letos je bil organiziran že 18. po vrsti, torej smo končno polnoletni in odgovornost za nas je prevzela Leja (z J) Zadravec, kot vodja projekta. Poleg tega je ona skrbela za »Pharmaceutical« del, Eva kot odgovorna za tujce za »International«, Iva in Polona za družabni program – torej za »Summer«, logistiko oziroma »Camp« pa je prevzela Lea (brez J). Da so bile finance takšne, kot je treba, je pazila Danaja, po Facebooku in vsepovsod

drugje pa sva vas obveščala jaz in Črt.

Dejansko pa smo na taboru bili vsi za vse. Po 32,4 urah zaprtih pogajanj v študentski sobici (oz. za povečanje inspiracije kar v Semaforju) smo se odločili, da bo letošnja tema tabora koža, lokacija pa bo nekje, kjer je voda. Za kopanje, seveda. No, pa iz pipe je tudi fajn, da teče. Po tem, ko smo 41-krat vrgli kovanec, poklicali na Dannyjeve zvezde ter se poglobili v Numerologijo s Karin, smo ugotovili, da bo torej letos Kolpa tista, ki nas bo imela čast gostiti.

Z manjšim avtobusom, ker večji baje v velemestu Radenci ob Kolpi ne more obrniti, ter z nekaj avti, ki so vmes parkrat zakuhali, smo štartali izpred faksa in Mednarodni farmacevtski tabor 2014 se je lahko začel. Da smo zmedli udeležence (zato ker pač lahko – torej, zakaj ne bi) smo jim razdelili imena učinkovin, strukturne formule teh učinkovin pa so bile narisane na vratih sob, kjer bodo spali. Tam nekje do drugega dneva se mi je zdelo, da je večina že vedela, kje je njihova soba, ne vem pa, zakaj so do zadnjega že pozabili.

Ah, mlade ljubezni.

Ampak gremo k bistvu. Še preden smo prav razpakirali (okej, priznam, jaz do konca sploh nisem), smo začeli s plesno delavnico in se naučili koreografijo na slavni farmacevtski oktober 2014

Dogajalo se je

Nejc Klemenc

43

Dogajalo se je

Muevelo (ki si ga je vsak pel s svojim besedilom), Magnificov Hir aj kam hir aj go in pa ples letošnjega tabora na pesem Mambo No. 5. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da smo do konca tabora postali že pravi profesionalci in mislim, da smo pripravljeni, da vse skupaj odplešemo tudi na kakšnem EPSA ali IPSF kongresu (juhu, spet kratice). Pa še ostale delavnice?

Nabirali smo zelišča in iz njih naredili Radensko grenčico, ki smo jo v čast prof. dr. Samu Kreftu preimenovali v Kreftovec, merili smo si hidratiranost kože, se naučili masirati, izdelali repelent proti mrčesu in mleko za sončenje, se izurili v mehkih veščinah, si izdelali rojstnodnevne kapice, havajske »onezaokolivratu«, drese za nogometni turnir, ki ga ni

44

oktober 2014

bilo, predvsem pa smo se naučili pravilno ter strokovno redčiti in mešati disleksični »green beach« po revolucionarnih principih Dr. Hauschke. Da o vsem znanju, ki smo ga udeleženci pridobili skozi predavanja, sploh ne govorim. Poznamo vse plasti kože, prepoznamo lahko vsako kožno bolezen, nabrati znamo vsako rožo za kožo (ke pa tota rima, ha?), izdelati biotehnološka zdravila in še mnogo več. Za vse to se moramo zahvaliti doc. dr. Tomažu Maršu, prof. dr.

Samu Kreftu, prof. dr. Borutu Štruklju, katedri za farmacevtsko tehnologijo, kozmetiki Afrodita in pa Dr. Hauschki.

Kopanje v Kolpi? Uh, ja – med vsako uro odmora možno, čeprav si se od tega pol ure spravljal v vodo od kolen do popka, saj je bila temperatura vode le nekaj centimetrov. Vendar vse to je bilo vredno, ko si plaval preko struge Kolpe na Hrvaško in tam pustil delček sebe. Ponovno je bil organiziran photohunting in nekatere nastale slike so res neverjetne. Najdeš jih lahko nekje na naši Facebook strani, nikakor pa ne pozabi pogledati še napovednika za film Assesinada, ki je prav tako nastal med photohuntingom (pro tip: glej ga brez slike). Če boš že gledal slike, pa naj te opozorim še na moške v pajkicah, čipkastih majicah, natupiranih frizurah in s senčilom pobarvanimi očmi. Jap, to so bile posledice glam rock partya, na katerem smo lahko doživeli tudi

neponovljiv nastop skupine KISS z izvedbo I was made for lovin' you.

Naj omenim še praznovanje 18. rojstnega dneva tabora, beach party in Rubik's cube party, da bi izvedel kaj več, pa bi moral biti tam. Neuradno lahko izdam, da imamo z Radensko že sklenjen večmilijonski posel za zeleno Oro, kontaktirali pa smo že tudi lokalne pridelovalce grozdja.

Za zadnji večer je na sceno vskočil še Žar crew, čevapi in bučke pa so že dišali. Nato smo zakurili taborni ogenj in na njem začeli obračati odojka. No dobro, odojka ravno ne.

Smo pa sedeli okoli majhnega kresa, jedli in pili/peli ob zvokih kitare ter 60-glasnega fušanja vse tja do jutra, ko je okoli nas ostalo le še pogorišče in 300 plastičnih kozarčkov, nekje v glavi pa je obviselo žalostno dejstvo, da je to zadnja noč na taboru. Po igrah brez meja (ki so bile ironično le nekaj sto metrov od hrvaške meje) ter po majhni vojni z vodnimi baloni smo ponovno sedli na avtobus – tokrat z ogromno novega znanja, predvsem pa z mnogo več prijatelji, kot smo jih imeli ob prihodu. Pa tudi Mijin avto tokrat ni zakuhal.

V imenu RC-ja se zahvaljujem vsem udeležencem. Upamo, da ste se imeli vsaj tako fajn, kot smo se imeli mi, in da smo vsaj dosegli vaša pričakovanja. Se vidimo – če ne prej, spet drugo leto na taboru, zagotovo pa na kateri izmed Drug Dealerjevih zabav. In ne pozabi – če ti v Emonski kleti nekdo reče, če bi bil zraven pri organizaciji IPSC-ja, mu hitro daj za rundo in čim prej reci »JA!«

EPSA poletna univerza 2014, Ohrid, Makedonija

Slovenska delegacija na gala večerji (z leve): Jasna, Špela, Neža, Sandra, Tina, Jure, Manca

Evropska zveza študentov farmacije (EPSA) vsako leto v juliju organizira enotedenski dogodek – Poletno univerzo oziroma Summer University.

Tudi letošnje leto ni bilo izjema in tako se je 120 evropskih študentov farmacije zbralo v makedonskem mestu biserov ob znanem Ohridskem jezeru, seveda slovenska delegacija ni manjkala.

Poletna univerza slovi po zanimivem programu, saj so treningi mehkih veščin in delavnice v dobrem ravnovesju s turističnimi ogledi, prostočasnimi aktivnostmi in športnimi izzivi. Kot pa se za vsak študentski dogodek spodobi, so večeri namenjeni žurom do jutranjih ur.

Naj začnem svoje poročilo pri dopoldanskem, »resnem« delu poletnega dogodka, katerega glavna tema je nosila naslov Farmacevtske poslovne ideje – razmišljaj izven škatle, postani podjetnik. Program je bil sestavljen iz vzporednih delavnic, kar je pomenilo, da so bile skupine majhne, delavnice pa zelo interaktivne, poleg tega pa si je lahko vsak vedno izbral tisto, kar ga najbolj zanima. Program je bil razdeljen na dva dela, prvi del je vseboval delavnice, kjer smo udeleženci najprej poslušali govor, ki nam je dal strokovno podlago, potem pa

bili postavljeni pred izziv, ki smo ga razreševali v skupinah. V tem delu smo se pogovarjali o generiranju poslovnih idej, farmacevtskem marketingu, poslovnih idejah s študentskega vidika itd. Drugi del je bil sestavljen iz treningov mehkih veščin, kjer je bil naš glavni cilj izboljšati svoje veščine, kot so upravljanje s časom, komunikacija, strateško načrtovanje, veščine pogajanja, vodstvene sposobnosti, projektno vodenje in obvladovanje stresa. Z delom v skupini in parih, z diskusijo, z igro vlog, s preučevanjem primerov smo bili zelo uspešni pri uporabi teorije v praksi in se tako izpopolnili.

Poleg tega, da smo tekom dogodka veliko naredili zase, smo želeli nekaj narediti tudi za javnost. Ker smo bodoči farmacevti, je naša prioriteta osveščati javnost o javnozdravstvenih izzivih. Tokrat smo se odločili, da bomo naredili javno kampanjo na temo higiene. Najprej smo se vsi zbrali na pripravah, kjer smo v prvem delu spoznali zanimive podatke s tega področja in ponovili proces pravilnega umivanja rok ter v drugem delu simulirali, kako bomo te informacije najbolj učinkovito posredovali javnosti. Naslednji dan smo se odpravili na ulice, oboroženi z letaki z osnovnimi informacijami,

čistilnimi robčki in plišastimi podobami bakterij, s slednjimi smo pritegnili predvsem pozornost otrok, pri katerih je pravilno umivanje rok izrednega pomena. Makedonci in turisti so se zelo dobro odzvali na naša sporočila in so nam z veseljem prisluhnili, tako da smo dopoldne končali z nasmehom na obrazu.

Nasmeh nam je ostal na obrazu, ko smo dan nadaljevali z vožnjo s »party« ladjico do tradicionalnega mesta na vodi, kjer si je srečna udeleženka priigrala pravi ohridski biser, in starega samostana. Popoldne smo zaključili v makedonski restavraciji in si privoščili čevapčiče, pleskavice, šopsko solato in še kaj.

Med tednom smo si vzeli čas tudi za ogled prekrasnega mestnega jedra Ohrida, sončenje na plaži in kopanje v jezeru. Manjkale niso niti številne športne dejavnosti, nekatere prav zelo adrenalinske. Možnost smo namreč imeli, da smo občudovali lepote jezera z jadrnico, raziskovali morsko dno med potopom z bombo ali si ogledali mesto s ptičje perspektive med skokom s padalom.

Sama sem izbrala slednjo aktivnost, zato sem se stisnila v džip in se odpeljala na bližnji hrib. Ko sem bila varno privezana v objem postavnega Makedonca, sem se pognala v kratek tek in že sem bila v zraku. Nepozabni let se je končal prehitro, ampak bo še dolgo ostal v mojem spominu.

Tako, približujem se koncu članka in najbrž pričakujete, da bom nekaj besed napisala tudi o slavnih žurih, ampak saj veste, kaj pravijo: kar se je zgodilo tam, ostane tam. Lahko pa vam izdam, da smo tradicionalno začeli in končali v lepih oblekah, vmes spoznali nove pijače in dobrote na International Nightu in, kot se za poletje spodobi, plesali tako na plaži kot v klubih. Za več podrobnosti se nam naslednjič pridruži tudi ti in doživi nekaj, kar se imenuje EPSA Spirit. oktober 2014

Dogajalo se je

Sandra Hočevar, EPSA Vice President of Education 2014-15

45

60. Svetovni kongres IPSF v Portu Svetovna zveza študentov farmacije (International Pharmaceutical Students’ Federation, IPSF) vsako leto organizira kongres na svetovni ravni; letošnji gostitelji so bili študentje Fakultete za farmacijo Univerze v Portu. Slovenski študentje smo že znani po svoji množični udeležbi, zagnanosti ter vzornem vedenju in tudi na jubilejnem, 60. kongresu smo se izkazali. Tokratna delegacija je bila med največjimi, na Portugalsko se nas je odpravilo kar 25 nadobudnežev.

Vida Papler

Dogajalo se je | 60. Svetovni kongres IPSF v Portu

Približno polovica slovenske delegacije ob značilnem portugalskem petelinu

46

Že prvi dan, 31. 7., smo začeli spoznavati portugalsko kulturo.

Posvetili smo ga čakanju pri urejanju logističnih zadev, zaključili pa na otvoritveni slovesnosti ob okusni pogostitvi in koncertu portugalskih študentov farmacije, ki so nam pobliže predstavili fado, tradicionalno portugalsko glasbo.

Uradno ničtemu (in ne prvemu) dnevu je sledilo še deset dni raznolikega nabora delavnic, predavanj ter družabnih dogodkov. Na delavnicah smo predvsem pridobivali in obnavljali znanje mehkih veščin (vodenje, pogajalske sposobnosti, sposobnost reševanja konfliktov …), na predavanjih pa smo poslušali in se pogovarjali o najrazličnejših aktualnih tematikah, povezanih s farmacijo. V samem središču mesta smo izvedli tudi javno kampanjo in mimoidoče oktober 2014

poučili o kardiovaskularnih boleznih ter jim izmerili fiziološke parametre.

Vzporedno z delavnicami in predavanji (ki so prav tako potekala vzporedno med sabo; skupaj jih je bilo več kot sto) smo študentje lahko svoje znanje tudi primerjali na različnih tekmovanjih. Slovenska delegacija se je več kot dokazala – Enej Bole je v svoji konkurenci pri pripravi zdravila iz zdravilnih in pomožnih sestavin zmagal, Tamara Knific je pri svetovanju bolnikom z odličnim nastopom izboljšala svoj lanskoletni dosežek in prav tako dosegla prvo mesto v svoji kategoriji, Eva Knuplež pa si je v izbrani težavnostni stopnji pri tekmovanju v kliničnih veščinah izborila drugo mesto. Navijačem razlogov za veselje res ni zmanjkalo – kot tudi ne navijaške strasti in priložnosti za njeno izkazovanje. Dve

slovenski ekipi sta se udeležili tudi kviza Jeopardy; ob bučni podpori s tribun sta izjemno zastopali slovenske barve, ena je za skromnih deset točk zaostala za prvouvrščeno ekipo iz ZDA in zasedla drugo mesto.

V Palácio de Cristal je ves čas (razen ob simpoziju in dnevu za spoznavanje Porta) potekala generalna skupščina, na kateri uradni odposlanci prisotnih držav članic odločajo o delovanju IPSF. To vključuje tudi volitve, na katerih smo letos tudi mi imeli svojega kandidata.

Tako je bilo predzadnji dan kongresa zasedanje generalne skupščine za nas še posebej napeto, saj je Luka Kosec s še dvema protikandidatoma kandidiral za vodjo sektorja za notranje zadeve (Chairperson of Internal Relations) – in zmagal!

Vodja sektorja za notranje zadeve pri IPSF je zadolžen za vzdrževanje komunikacije med izvršnim odborom IPSF in kontaktnimi osebami (Contact Person, CP) v izvršnih odborih društev, članov IPSF. To počne neposredno preko CP-srečanj ali preko srečanj z re gi o n a l n i m i p re d s t av n i k i .

Namen teh srečanj je predvsem posredovanje informacij o delovanju zveze ter njenih projektov in skupno oblikovanje prihodnosti IPSF. V okvir sektorja za notranje zadeve spada tudi pridobivanje novih članov.

Dva dneva smo vsi udeleženci kongresa popolnoma posvetili izobraževalnemu simpoziju in znanstvenemu simpoziju, kjer so nam priznani in ugledni strokovnjaki s svojega stališča osvetlili pogled na temo Science into Practice, Practice

into Science. Že na samem dnevnem programu kongresa je vladalo zelo sproščeno vzdušje (op. a.: Razen na tekmovanjih.

Važno je sodelovati, zmagati pa še slajše. Tudi na generalni skupščini se je občasno zaiskrilo.), večeri pa so bili še posebej lahkotni. Poleg tematskih zabav (Pool Party, Flower Power Party, Chemistry Party) ter portugalskega večera organizatorji niso pozabili niti na dražbo in težko pričakovani* mednarodni večer (International Evening). Slovenska delegacija je vse ostale najprej očarala s polno mizo takšnih in drugačnih dobrot, na koncu pa še z dovršeno koreografijo na Hir aj kam hir aj go.

Program je bil zares zapolnjen, tako da za raziskovanje samega mesta časa ni bilo na pretek – smo mu pa proti koncu kongresa vendarle namenili cel dan, ko smo v skupinah odkrivali vpliv Porta na britansko pisateljico J. K. Rowling (ki je v Portu nekaj časa tudi živela) in nastanek

Avstralcem je naša himna tako všeč, da se jo nameravajo do naslednjega leta naučiti na pamet.

knjig o Harryju Potterju.

Kongres smo zaključili s slavnostnim gala večerom, kjer smo nazdravili vsem novim poznanstvom in

prijateljstvom ter zmagam, skoraj zmagam in drugim uspehom slovenske delegacije. Pa še na mnoge!

Clinical Skills Event po portugalsko – ali raje po slovensko?

Na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani skorajda ni študenta, ki mu izrazi, kot sta klinična farmacija in farmacevtska skrb, ne bi bili vsaj bežno poznani. Pa vendar, kako dobri smo v svetovnem merilu? Kako se na tem področju znanje študentov z naprednejšimi študijskimi programi razlikuje od našega?

Očitno ne prav dosti – vsaj če sodimo po rezultatih tekmovanja Clinical Skills Event, ki se vsako leto odvija na kongresu Svetovne zveze študentov farmacije (IPSF). Letos smo tekmovali v Portu na Portugalskem. Pa vendar, lepo počasi.

Letošnji dogodek je potekal v megleno-sončno-deževnem vzdušju prelepega obalnega mesteca ob Atlantskem oceanu (sam kongres je opevan v drugih člankih revije, ki jo držite v rokah). Tekmovanje poteka v treh kategorijah. Individualno tekmovanje je sestavljeno iz reševanja

vprašalnih pol iz splošnega znanja in konkretnih kliničnih primerov. Kviz Jeopardy je farmacevtska različica priljubljene ameriške televizijske igre, kjer ekipe izbirajo med vprašanji iz več področij in izberejo težavnost (število točk). Točke dobi ekipa, ki hitreje dvigne list z napisanim odgovorom (več o Jeopardy! najdete na Wikipediji). Skupinsko tekmovanje pa traja več dni in je sestavljeno iz pogovora s pacientom, zdravnikom in farmacevtom ter izpolnjevanja farmakoterapijskega pregleda.

Slovenska delegacija se je seveda prijavila v vseh treh disciplinah. In rezultati?

Na individualnem delu je Eva Knuplež zasedla odlično drugo mesto. Tudi ostali Slovenci niso veliko zaostajali.

Tudi na kvizu Jeopardy je slovenska ekipa osvojila drugo mesto. Kljub zabavni analogiji so dominirala vprašanja iz farmakokinetike in

neželenih učinkov. Osvojili smo 7600 točk ter za Američankami, ki jih je rešila zgolj hitrost »native speakerjev«, zaostali za samo 10 točk. Daleč za sabo pa smo pustili Novo Zelandijo in Kanado. Slednjih ni rešilo niti nedovoljeno brskanje po LexiCompu.

Lovorik tako nismo osvojili zgolj na skupinskem tekmovanju, kjer je žal razglašen samo zmagovalec. Ker pa je bil naš primer zanimiv in smo vsaj dva večera namesto zabavi posvetili reševanju , vam ga predstavljamo v nadaljevanju.

Za skupinsko tek movanje je vsaka ekipa štirih tekmovalcev iz posamezne države dobila klinični primer, pri katerem je bilo potrebno prepoznati vse težave, povezane z zdravili (drug related problems, DRP), jih razvrstiti po pomembnosti ter nato za vsako posamezno predlagati rešitev, osnovano na kliničnih smernicah, hkrati pa svetovati tudi

*Dobesedno. Mednarodni večer je na vrsto prišel 5. avgusta, šest dni po prihodu večine udeležencev, in vsi smo se spraševali, ali bosta potici zdržali.** **Nista. No, ne obe.

oktober 2014

Dogajalo se je | 60. Svetovni kongres IPSF v Portu

Anže Vasle in Jernej Repas

47

Zvesti navijači so vsekakor pripomogli k uspehu Slovencev na kvizu Jeopardy.

Dogajalo se je | 60. Svetovni kongres IPSF v Portu

morebitno potrebno spremljanje pacienta. Primer je vseboval samo osnovne podatke, zato je vsaka ekipa imela na voljo še skupno 10 minut za pogovor s pacientom ter njegovim zdravnikom in farmacevtom, pred pogovorom pa seveda tudi dan časa za pripravo. Po pogovoru smo imeli še dva dni časa za dokončno pripravo rešitve, ki smo jo nato oddali v pisni obliki.

48

PRIMER: Našo pacientko, petinštiridesetletno gospo Jones, so pred kratkim sprejeli v bolnišnico zaradi kapi oziroma možganske krvavitve po tonično-kloničnem epileptičnem napadu. Pred hospitalizacijo se je zdravila še za arterijsko hipertenzijo, depresijo, ezofagealnim refluksom in dolgotrajno bolečino v spodnjem delu hrbta. Po podatkih je prejemala escitalopram v odmerku 20 mg dnevno, kandesartan 8 mg dnevno, paracetamol v obliki s podaljšanim sproščanjem 2 tableti po 665 mg trikrat na dan ter pantoprazol 20 mg dnevno. Pacientka je težka 50 kg in visoka 160 cm, ima pa znano alergijo na penicilin.

Primera smo se lotili tako, da smo najprej pripravili vprašanja, da bi pridobili kar največ manjkajočih podatkov, hkrati pa še enkrat preverili že znane. Pred pogovorom smo si oktober 2014

razdelili vloge; eden v skupini je spraševal pacienta, drugi zdravnika, tretji si je zapisoval odgovore, četrti pa je pazil na čas in skrbel, da ne bi česa izpustili.

Najprej smo se odločili za pogovor s pacientko, ki nam je povedala, da jemlje zgoraj našteta zdravila in poleg tega še pripravek z vitamini.

Ko smo jo vprašali, kako uporablja zdravila, je povedala, da vzame vsa zdravila zjutraj z zajtrkom, poleg tega pa vzame 2 tableti paracetamola še dvakrat na dan, kot ji je predpisal zdravnik. V zadnjem času je zelo žalostna, ker se je pred približno dvema mesecema ločila od moža. Zaradi tega jemlje poleg predpisanega jutranjega odmerka escitaloprama še 20 mg tega zdravila tudi zvečer – tako naj bi se dogovorila s svojim osebnim zdravnikom.

Zdravila sicer po svojih besedah jemlje redno. Njen krvni tlak naj bi bil urejen, čeprav ga sama že dolgo ni merila. Pri osebnem zdravniku so ji večkrat izmerili krvni tlak, ki je bil po navadi nekoliko povišan, ko pa se je pomirila, je bil pri ponovni meritvi po navadi normalen. O svoji bolečini v spodnjem delu hrbta je povedala, da ji je pred več leti zdrsnila vretenčna ploščica, zaradi česar od takrat naprej občuti bolečino. Na vizualnoanalogni lestvici od 1 do 10 je bolečino ocenila s 4–5, kljub uporabi

paracetamola. Povedala je tudi, da je pred časom obiskovala fizioterapijo, ki ji je po njenih besedah pomagala, a je v zadnjem času zdravnik ni več napotil tja. Pacientka znanih alergij ni navedla. Kadi ne, alkohol pa je po navadi uživala v zmernih količinah, a se je od ločitve naprej njen vnos alkohola bistveno povečal.

Pogovoru s pacientko je sledil pogovor z zdravnikom, ki nam je potrdil pacientkine diagnoze.

Na vprašanje, katera zdravila in v kakšnem odmerku pacientka trenutno jemlje, je povedal, da prejema escitalopram, kandesartan, paracetamol v obliki s podaljšanim sproščanjem, pantoprazol in tramadol v odmerku 200 mg na dan. Ker je pacientkina depresija od ločitve naprej slabo kontrolirana, ji je zdravnik dovolil, da lahko po potrebi kakšen dan vzame še dodatnih 20 mg escitaloprama zvečer. Odmerjanje ostalih zdravil se je skladalo s podatki iz kartoteke. O urejenosti ostalih bolezni je zdravnik povedal, da je s paracetamolom in tramadolom po več poskusih uspel uspešno olajšati bolečino, zato je s to kombinacijo zelo zadovoljen. Pacientkin krvni tlak je po njegovih besedah dobro urejen, a točnih vrednosti nismo dobili. O pacientkinih laboratorijskih izvidih smo izvedeli, da so vsi njeni izvidi normalni (vključno s funkcijo jeter in ledvic ter koncentracijami elektrolitov), z izjemo gama-glutamil transferaze, ki je bila povišana.

Na koncu pogovora smo dobili še priložnost za pogovor s farmacevtom iz lekarne, kjer pacientka dviguje zdravila. Farmacevt je povedal, da gospa pogosto zahaja v lekarno in deluje nekoliko neurejeno, saj vsakič dvigne samo eno izmed zdravil. O njeni sodelovalnosti je povedal, da zdravila sicer dviguje redno, tako da iz tega ne bi mogli sklepati, da katerega od zdravil ne jemlje redno, so pa tudi v lekarni opazili, da pacientka v zadnjem času pogosteje dviguje escitalopram.

Ko smo tako s pogovorom pridobili vse podatke, smo se lotili iskanja težav, povezanih z zdravili, ter najboljših rešitev zanje. Pri tem smo se oprli na podatke iz povzetkov

temeljnih značilnosti zdravil, smernic in priporočil (pri slednjih smo največ uporabljali spletno bazo Up To Date), pri iskanju interakcij smo si pomagali tudi s spletno bazo LexiComp.

Ne glede na vse dostopne vire informacij je na naše odločitve v veliki meri vplivalo tudi naše dosedanje znanje, pa tudi klinične

veščine in izkušnje, kolikor smo jih v dosedanjem študiju imeli priložnost pridobiti, saj smo se na koncu morali odločiti med več podobnimi, a vseeno različnimi možnimi rešitvami.

V realni klinični praksi stvari niso vedno črno-bele, zato tudi naša rešitev ni nujno najboljša možna in skoraj zagotovo ne edina pravilna.

Ob tej priložnosti vas vabimo, da se tudi sami preizkusite v vlogi kliničnega farmacevta in poskusite sami priti do boljše rešitve. Našo, skupaj z rešitvami organizatorja (ki jih do zaključka redakcije še nismo prejeli), bomo objavili na spletni strani društva.

Manj je več

Compounding Event, ki bi ga jaz po domače opisal kot tekmovanje iz izdelave magistralnih pripravkov, je letos na svetovnem kongresu IPSF potekal komaj drugič. Zaradi posledičnega pomanjkanja informacij o tem, kako zadeva sploh poteka, pa tudi zato, ker je istočasno potekala delavnica o HIV/AIDS problematiki, sem ob vprašanju, na katero od dveh opcij naj se prijavim, doživljal pravo malo krizo identitete. Prevladala je želja po »packanju« in vpogledu v to, kako to počnejo v portugalskih laboratorijih za farmacevtsko tehnologijo. Če sem svojo haljo že privlekel čez pol Evrope, naj to vsaj ne bo zaman.

Za začetek sta bili na sporedu pripravljalni predavanji. Najprej smo (v zelo solidni angleščini) izvedeli nekaj splošnega, pa tudi kaj bolj portugalsko naravnanega, o magistralnih pripravkih ter ponovili osnove o dermatikih, brez katerih bi mi v indeksu prav gotovo manjkalo

20 kreditnih točk. Nato je sledilo še predavanje o psoriazi (v na trenutke obupni angleščini) in predstavitev našega izziva: pripraviti dermalno farmacevtsko obliko s 5 % vsebnostjo salicilne kisline. Udeleženci advanced kategorije so morali poleg tega v enakem času pripraviti tudi pripravek (z enako vsebnostjo salicilne kisline), ki bi bil primeren za uporabo na lasišču.

Ker je bilo samo tekmovanje šele čez nekaj dni, smo imeli več kot dovolj časa, da smo s pomočjo seznama zagotovljenih pomožnih snovi in poljubnih virov sestavili recepturo.

Hiter obisk interneta je razkril, da je za raztapljanje salicilne kisline tekoči parafin bolj primeren od ricinusovega olja, kar so potrdili tudi bolj izkušeni kolegi. Armando in Primož sta v generalnem štabu (Sloveniji) le še prelistala praktikum za vaje pri Farmacevtski tehnologiji I in mi javila razmerje med tekočim parafinom in vazelinom v hidrofobnem mazilu, in

že sem bil pripravljen na boj.

V dveh urah, ki smo ju imeli na voljo, sem uspel pripraviti zahtevanih 100 g pripravka, odgovoriti na nekaj zastavljenih vprašanj, napisati improvizirano signaturo, ugotoviti, da portugalski študentje v laboratoriju, ki je bil sicer glede opreme precej podoben našemu, očitno ne uporabljajo plastičnih paten in kartic, ter prisluškovati razlagi komplicirane sestave dvofaznega sistema, ki ga je pripravljal Nizozemec pri nasprotnem pultu. No, očitno ga emulgator ni najbolj ubogal ali pa so bili sodniki le bolj naklonjeni preprostosti moje recepture, ki bolj preprosta skorajda ne bi mogla biti. Zadnji dan kongresa sem med kosilom namreč prejel Emanuelin SMS, v katerem je pisalo: »Zmagal si compounding :)«. Presenečenje je bilo res veliko, posledica česar je bil tudi moj kratek odgovor (»Lol xD«), vendar ga je kmalu nadomestilo zadovoljstvo nad tem, da sem lahko uspešno zastopal barve svoje delegacije in da bom zato prejel tudi unikaten spominek na svoj prvi kongres.

Compounding Event? Priporočam.

oktober 2014

Dogajalo se je | 60. Svetovni kongres IPSF v Portu

Enej Bole

49

NAJEMNINA ZA PREŽIVETJE Zaradi poplave serij, kot so Talenti v belem (Grey’s Anatomy), Zdravnikova vest (House M.D.), pa še kakšna bi se našla, se zdi, da se ob gledanju televizije skorajda ne moremo več izogniti pogledu na bele halje. Kakšna se tu pa tam pojavi tudi na filmskih platnih (oziroma na ekranu vašega osebnega računalnika, če ste del posadke internetnih piratov). Žal te halje skoraj brez izjeme polnijo zdravniki, medtem ko farmacevti za popkulturo očitno nismo dovolj zanimivi.

Enej Bole

Matthew McConaughey, ki je za vlogo shujšal približno 20 kilogramov, je na trenutke popolnoma neprepoznaven.

Kino Spatula

Najpogostejši način, na katerega se torej filmi približajo farmaciji, je s prikazom raznih škandalov velikih farmacevtskih korporacij ali pa domnev o njih. Ti se seveda, kot v vsaki panogi, kjer se obračajo tako velike vsote denarja, res dogajajo,

50

Preobraženi Jared Leto

oktober 2014

vendar bi si s precejšnjo gotovostjo upal trditi, da se med akterji običajno znajdejo predvsem zaposleni z bolj poslovnimi profili izobrazbe.

Ker pa smo dovolj razumni, se lahko od tega nekoliko oddaljimo in priznamo, da gre lahko, podpihovanju

stereotipa grabežljivih farmacevtov navkljub, tudi za dobre filme. Kot takega bi opisal tudi Klub zdravja Dallas (Dallas Buyers Club), film o homofobičnem teksaškem rodeo kavboju Ronu Woodroofu, ki mu zdravnik leta 1985 postavi diagnozo okužbe z virusom HIV, ter o njegovih poskusih preživetja, s katerimi si je, kljub napovedanim 30 dnem, izboril dodatnih sedem let življenja in hkrati pomagal tudi mnogim sotrpinom.

Igra glavnega igralca (Matthew McConaughey), ki smo ga sicer bolj vajeni iz romantičnih komedij, je prav gotovo ena boljših strani filma. Odlično se je odrezal tudi njegov soigralec Jared Leto v vlogi Rayon, Ronovega transseksualnega poslovnega partnerja in prijatelja.

Ker pa se nimam za filmskega kritika, naj pristavim le še to, da sta bila za svoj trud, ki je v imenu kredibilnosti vključeval tudi izgubo znatnega števila kilogramov, nagrajena vsak s svojim oskarjem. (Če vam to kaj pomeni.) Prav tako na podlagi lastnih izkušenj (na srečo) ne morem komentirati, do kakšne mere film prikazuje resničnost druge polovice 80. let – časa, ko je okužba še vedno pomenila smrtno obsodbo, čeprav so se na obzorju ravno takrat začela pojavljati prva zdravila.

Film se med drugim osredotoča prav na klinične študije in lansiranje prve odobrene zdravilne učinkovine, zidovudina, za katerega je v filmu uporabljeno ime AZT (okrajšava za azidotimidin). Učinkovina je bila s strani FDA (Food and Drug

ga v določenih primerih še danes, tudi zidovudin. To je na koncu filma s kratkim napisom tudi obeleženo, vendar se meni osebno s tem niso odkupili za to, da je AZT tekom celega filma dobesedno označen za strup, ki ga farmacevtska industrija brezbrižno prodaja ljudem, da lahko njeni predstavniki nosijo zlate ure.

Naj se zato Hollywoodu rahlo »maščujem« in tiste, ki sem vas s člankom pripravil do ogleda, opomnim, da je treba napis »based on a true story« kot običajno jemati z nekaj rezerve. Res je, da je tudi resnični Ron Woodroof z različnih koncev sveta v ZDA uvažal eksperimentalna, s strani FDA neodobrena zdravila in jih v zameno za mesečno plačilo posredoval svojim strankam. Kljub temu da je bil iz Teksasa, pa se ni ukvarjal z rodeom in ni bil tako konfliktnega značaja. Verjetno je za lase privlečen tudi prikaz njegovega homofobičnega vedenja, saj je bil po nekaterih pričevanjih tudi sam biseksualec, če ne celo gej. Očitno je bila »redneck to hero« pretvorba neizogibna začimba pri doseganju dramatičnosti zgodbe. Prav tako sta del fikcije, oziroma kvečjemu konglomerata značajskih lastnosti

Pravi Ron Woodroof (maj 1989)

več oseb iz Ronovega življenja, tudi lika Rayon in Ronove zdravnice.

Ogled filma pa vam bo definitivno dal misliti in ga zato, nepopolni zgodovinski točnosti navkljub, vseeno priporočam. Če koga na splošno zanima tematika HIV/AIDS, bi bila njegovega časa morda vredna tudi filma Philadelphia (1993) in The Normal Heart (2014).

Kipar Jakov Brdar je s postavitvijo nove bronaste skulpture – pitnika vode – zaokrožil plastiko Obrazi, ki jo družba Medis podarja mestu Ljubljana.

Novo podobo Ključavničarske ulice – 700 bronastih odlitkov različnih obrazov akademskega kiparja Jakova Brdarja – je Medis omogočil že leta 2009, ob svoji 20-letnici delovanja. Letos, ko družba praznuje 25. obletnico, pa se projekt simbolno zaokrožuje s pitnikom. Ta, tako kot tudi druge točke, ki jih najdemo na spletni aplikaciji Tap Water Ljubljana, mimoidočim omogoča osvežitev s prijetno hladno ljubljansko vodo in tako širi mestno ponudbo za vroče dni.

oktober 2014

Kino Spatula

Administration) za zdravljenje okužbe z virusom HIV odobrena marca 1987, le dve leti po tem, ko je bila njena učinkovitost dokazana v laboratoriju.

To se nam, kot študentom farmacije, ki smo postopek uvedbe novega zdravila na trg slišali že n-krat, zdi nepredstavljivo malo. Seveda pa hkrati ni težko razumeti, da sta v času, ko ljudje umirajo in družbo (ali le določene populacije) zaradi nenadnega pojava popolnoma nove smrtonosne bolezni prežema panika, tudi dve leti zelo dolg čas. Oboleli so bili iz obupa pripravljeni poskusiti marsikaj, med drugim raznovrstne neodobrene substance, kar je vodilo do nastanka različnih podzemnih združb, tudi precej večjih kot je ta, po kateri se sam film tudi imenuje.

Klub zdravja Dallas torej, kot že rečeno, farmacije ne prikazuje na preveč pozitiven način. Res je, da prvi koraki v terapiji okužb z virusom HIV niso bili najbolj uspešni, vendar so se ljudje na napakah učili in zdravljenje postopoma izpopolnjevali. Do drastičnega upada v številu smrti je naposled le prišlo, in sicer z uporabo kombinacij (običajno treh) zdravilnih učinkovin iz več različnih skupin, t. i. cocktail therapy, ki je vključevala, in

51

RAZVEDRILO SUDOKU

FILLOMINO

Puzzle 2 (Hard, difficulty rating 0.64)

4

1

6

2 5

6

3 4

4

6

9

2

2

8

9

7

1

6

7

9

6

7 3

4 1

5 4 2 3 3 5

4 5 4 5 3 5

2 8

3 2

5

3 5 4 2 4 4 3 1

3 2

2 7

8

1 2

4 5 2 4

2

Generated by http://www.opensky.ca/~jdhildeb/software/sudokugen/ on Tue Jul 22 22:31:01 2014 GMT. Enjoy!

GLAVNA NAGRADA KRIŽANKE

Rešen primer (za lažje razumevanje pravil):

Razvedrilo

PRAVILA Cilj igre je zapolniti vse prazne kvadratke s števili in poudariti določene črtkane črte na tak način, da dobimo polja, ki ustrezajo naslednjim zahtevam: • Vsako polje lahko vsebuje le enaka števila. Primer: Polje vsebuje samo petice.

• Števila, ki jih polje vsebuje, pomenijo število kvadratkov, ki sestavlja posamezno polje. Primer: Polje, ki vsebuje petice, je sestavljeno iz petih kvadratkov.

Dve polji z enakimi števili se lahko dotikata le preko oglišč, ne smeta pa imeti skupnih stranic. Primer: Če bi se stikali dve polji s peticami, bi to v bistvu bilo eno polje z desetimi peticami, kar je v nasprotju z drugo zahtevo.

NAMIG: Ni nujno, se število polj ujema s številom števil, ki so na začetku podana.

52

oktober 2014

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo tri (3) srečneže, od katerih bosta dva (2) prejela subvencijo v vrednosti 10 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku, in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: knjigo Sodobna fitoterapija.

2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat.

3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi.

4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 20. oktobra 2014 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 20. oktobra 2014, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 21. oktobra 2014.

5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 22. oktobra 2014 v Facebook skupini Drug Dealer in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte.

6. Glavni nagrajenec mora nagrado prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 22. novembra 2014).

7. Prejemnika subvencije sta svojo nagrado dolžna uveljaviti v roku enega (1) leta od prejema.

8. Nagrade niso prenosljive.

1

2

3

4

5

6

7

2

3

1

6

2

8

1

2

3

10

6

2

9

11

5

6

12

3

12

13

1

14

6

15

oktober 2014

Razvedrilo

Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 3 nagrad: - 1x knjiga Sodobna fitoterapija - 2x subvencija v vrednosti 10 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku.

Reši nagradno križanko in obišči spletno stran DŠFS. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom.

53

ESN, ŠTUDIRN, ŠLAFN, ESN, ŠTUDIRN, ŠLAFN, ŠLAFN, ESN, ESN, ESN, ESN …

Pred vami je spisana refleksija o študijskem obdobju povprečno obremenjenega študenta.

1. Jesti (se).

2. Učiti se.

3. Spati (se).

Pod 1: Kdor ne dela, naj ne je. Aja?! Psihološki stresni vzorci kažejo odmik od te starodavne resnice. Dandanes študenti, ki so povsem predani svojemu delu, le redkokdaj uspejo pojesti kaj drugega kot kak sendvič iz avtomata, tako da bi jih konec obdobja lahko uporabili za vetrobransko steklo. Spet drugi si pisalne mize oblagajo s hrano, da osmislijo neproduktivne momente. In recimo, da je ta »fasader« endomorfni tip dekline? Seveda ji višek sezone na adipocitnih poljanah ne uide. Zato po kakšnem tednu škatle piškotov nadomesti guglanje za dietami, kruljenje in slaba volja ob opuščenih rekreacijskih 40’ na dan. Po treh letih počasi uvidiš, da negovanje svojega »wanpeka« (kratkoročno) bolje služi mentalnemu zdravju. Tudi knjižnice z opozorilnimi znaki s prečrtanimi hranili so dobra samoobramba.

DEFINICIJA (po SSKJ): jesti /…/ 1. dajati hrano, jed v usta in požirati /../; od skrbi ne je, ne more jesti; /…/ ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom;/…/ drugega ne dela, kot je in spi; /…/ pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel ♦ /…/ jesti doma, v menzi /…/ 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed/…/ jedo premalo sadja in zelenjave / …/ 3. z grizenjem uničevati: /…/ ekspr., redko porabljati, zmanjševati/…/; neprestana skrb mu je moči / .../4. redko povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo // ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira; /…/; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv;/…/; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je jedóč -a -e redko: bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal.

Pod 2: Kot po vsem ostalem, se ljudje razlikujemo tudi po kognitivnih načinih in zmožnostih. Eni si lepijo jumbo plakate s »sponzorskimi logotipi« QSARov različnih skupin spojin po celem stanovanju, spet drugim uspe celotno snov FK3 skrčiti na 20 listov (font Cordia New 6). Eni sedijo v CTK od 8:00 do 24:00, drugi doma za mizo po 90 minutah redno jemljejo »čik pavze«.

Po 8. izpitnem obdobju v svoji študijski zgodovini ugotavljam, da FFA izstopa tudi po postavitvi izpitnih rokov. Ko medicinci že objavljajo slike svojih belih nog na socialnih omrežjih, se naša belina šele dobro poglablja. Ten doseže svoj višek z rdečim odtenkom – če ne gre za vazodilatacijo med izpiti, jo spodbudi žgoča debata s prijateljem, ki se je ravno vrnil z Erasmus izmenjave in ti »vzpodbudno« sporoča, da je slovenski način poučevanja na faksu »zastarel in dolgočasen in nima prihodnosti«. Kot pravi Slovencelj si tako primoran v življenje vnesti še nekaj »modrine«: vračajoč s kave (iz zavisti) potočiš par modrih solz in potem modro, brez vdaje, študiraš dalje. (In se do zadnjega izpita izogibaš erazmuskavam.) Če povzamemo, vrlini, ki pri učenju ne smeta manjkati, sta zagotovo vztrajnost in motiviranost. Kdor ima tega na pretek, ta zagotovo ne bo klonil pred ovirami, temveč jih bo zmlel, kakor je nemški stroj zmlel jokave Brazilce na letošnjem SP. Ko smo že pri tem – tudi 30’ podaljški (s prostimi streli) so v drugi polovici poletnega semestra marsikoga pripravili do tega, da je svoje oči na izpitu postavil v ofsajd (hvala sodnikom, ki za to niso delili rdečih kartonov). Ker je na obzorju že drug, še bolj vroč naval na mundial, sama iščem motivacijo v tem, da letošnji letnik zaključim brez četrtih rokov, da se lahko potem v miru posvetim (patofiziologiji) tekem našega Dragona in ostalih junakov.

DEFINICIJA (po SSKJ): 1. učiti se s sprejemanjem znanja se usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti; /…/ s spoznavanjem, ponavljanjem si pridobivati znanje, spretnost/…/ prizadevati si znati, zapomniti kaj /…/

Pod 3: Vsi so spali, le on je bedel. Bedel zaradi dela ali zaradi skrbi? Ne bi mogla reči, da je ena neprespanost boljša od druge, saj vse vodi v kronično utrujenost, hormonske motnje … Ko si skuriš varovalko in sam sebe postaviš v nezavidljiv položaj z motnjami v serotoninergičnem sistemu, si, preverjeno, pretiraval. Spanje je pomembnejše od hrane, v kombinaciji z učenjem pa ga lahko primerjamo kot z avtom in gorivom. Če ste bencinar in ste si poskusili natočiti dizel, preverjeno, niste osamljen primer z zamašenim filtrom in, bog ne daj, pokvarjenim motorjem. In ker tako razmišljanje, preverjeno, vnaša v članek realistični negativizem, bi raje namenila še par besed slovarskemu »spati se«. Spati se zaradi dolgočasnega gradiva. Ali vremena. Ali postprandialne hipotenzije.

(Ali slabokrvnosti. Ali lenobe.) Kot rešitev se ponujajo kava, ki kratkotrajno dvigne krvni tlak za 40–60 mmHg, sprehod v naravi, če vas oblaki ne zadušijo pod svojo težo, ali zmanjšan vnos ogljikovih hidratov. Ali pa posteljne aktivnosti, npr. 15-minutno spanje, brez dremeža, sicer se lahko poslovite od produktivnosti lenobnega dne. In ker nesreča nikoli ne počiva, nosite jopice z gumbi, saj nikoli ne veš, pod katero streho tiči dimnikar.

Ker se v refleksiji počasi že briše meja med zavestnim in podzavestnim in ker sama tonem v globine nmaopčju99b7e556863509 75dsx<flnčnčlojčohčpihoiiphphphphhhhhhhhhhhhhhhhuogffffffffffffffffidzthsreatrrydtfrzfvubinhjiokm,,,,,,,lćč.

DEFINICIJA (po SSKJ): spati spáti spím nedov., spì spíte; spál (á í) 1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti /…/ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel /…/obrnil se je in spal naprej; brezskrbno, dobro, mirno, trdno spati; ekspr. sladko spati; skrbi mu ne dajo spati; ne morem spati; spali so obuti; spi kot jazbec, klada, polh trdno; spi kot otrok mirno, brezskrbno; spi kot top, kot ubit zelo trdno; /…/ ekspr. kako bi se še spalo rad(i) bi še spal(i) // biti navadno v ležečem položaju zaradi takega počitka/…/ 2. ekspr. biti nedejaven, nedelaven: trdil je, da mladina v klubu spi;/…/med poukom je večinoma spal ni sodeloval / društvo spi 3. ekspr. biti v stanju neaktivnosti; počivati /…/ekspr. spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju/…/ ekspr. glede tega lahko mirno spiš si lahko brez skrbi; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj /…/ kakor si si postlal, tako boš spal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. nesreča nikoli ne spi nesreča nikoli ne počiva

Patricija Dolinar

54

oktober 2014

oktober 2014

55