Spatula 65 by Spatula (ŠSSFD's Publication)

GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD FEBRUAR 2015 | št. 65

februar 2015

www.dsfs.si/spatula

Iz stroke

Proteinske kinaze so pomemben element celičnega signaliziranja, zato so njihovi zaviralci potencialne zdravilne učinkovine pri zdravljenju številnih bolezni. Medicinska konoplja ima dolgo zgodovino uporabe. Konoplja, razen industrijske konoplje, ostaja prepovedana droga, registrirana zdravila na osnovi kanabinoidov pa lahko po novem zdravniki predpišejo bolnikom na recept za zdravljenje tistih bolezni, pri katerih so ta zdravila dokazano učinkovita.

Novičke

Praksa

Izkušnja v tujini

»Najžlahtnejša umetnost kemije …«

Your Journey to Becoming the Most Wanted Pharmacist 19 Predstavitev asistenta

Predstavitev področja Rekreativne droge so med mladimi farmacije

Glavni urednik: Odineja Ratek ratek.odineja@gmail.com Odgovorni urednik: Leon Rižner pr.dsfs@gmail.com Uredniški odbor: Enej Bole, Nika Bratović, Patricija Dolinar, Mija Kavčič, Nejc Klemenc, Stefan Lukić, Odineja Ratek, Katarina Rede,Leon Rižner, Eva Shannon Schiffrer, Neža Trpin. Ustvarjalci: Enej Bole, Nika Bratović, Špela Černilogar, Patricija Dolinar,Tomaž Einfalt, Nejc Klemenc,Nejc Klopčič, Marko Kočevar, David Kološić, Ana Lampret, Andraž Lamut, Stefan Lukić,Odineja Ratek, Martina Ravnikar,Barbara Rekar, Eva Shannon Schiffrer, Andreja Štalcar, Tjaša Štolfa,Maja Valter, Ema Mercedes Vitek, Mitja Žnidarič. Recenzenti: Doc. dr. Žiga Jakopin, prof. dr. Samo Kreft, doc.dr. Tihomir Tomašič. Lektoriranje: ALAM Aleš Lampe s.p., Aleš Lampe ales.lampe@alam.si Oblikovanje: Doris Kordić kordic.doris@gmail.com Tiskarna: Tiskarna PRESENT d.o.o. info@tisk-present.si

Kazalo

ISSN: 1408-7560 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.) Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva cesta 7 1000 Ljubljana Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

februar 2015

Predstavitev društvenih dejavnosti

Odkrivamo vam arhiv društva, ki je poln zanimivih zgodb. Dotaknili smo se zgodovine Spatule in ostalih društvenih dejavnosti.

Dogajalo se je … 36 veliko stvari … a si bil/-a zraven?

Delo bolnišničnega farmacevta je izziv, ki zahteva široko paleto znanj.

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva http://www.dsfs.si/spatula Februar 2015 št. 65 Naklada: 1300 izvodov

Profesor dr. Aleš Mrhar je svojo pot začel pred 45 leti na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Skupaj s takratnim kadrom je prehodil pomembno pot, oblikovanja današnje Fakultete za farmacijo.

Predstavitev diplome 30

Boris Brus, zmagovalec 4. regijskega BioCampa zaključuje doktorski študij na katedri za farmacevtsko kemijo. Raziskovanje in šport sta pomemben del njegovega vsakdana.

zelo razširjeno sredstvo, s katerimi si posamezniki skušajo popestriti svoje mladostniško življenje. Ena izmed takih so tudi t.i. poppers, ki se uporabljajo kot rekreativna droga za popestritev spolnih užitkov .

Intervju

Razvedrilo

NOV DAN

Spatula ni samo plod dela glavnega urednika, zato bi se na tem mestu zahvalila vsem, ki so sodelovali pri njenemu nastajanju. Zahvala pa gre predvsem zdaj že bivšemu uredniku Eneju Boletu, ki je delil z mano svoje znanje in izkušnje. Hvala, da si z mano splezal na piramido.

V svojem mandatu si želim, da bi vam skupaj s pisci ponudili čim več takih vsebin, ki vam bodo dale odgovore na vprašanja, ki se nam mogoče še ne porajajo, pa vendar nas že nestrpno čakajo, da se z njimi soočimo. Dan je torej prinesel nekaj novega, zato vas vabim, da odkrijete vsebino Spatule št. 65. Naj bo za vas poučna, navdihujoča, zabavna, pa tudi kritična. Kdo ve, mogoče pa koga prepriča v pisanje. Odineja Ratek, glavna urednica

februar 2015

Uvodnik | Nov dan

… ali je res prinesel nekaj novega? Vsi stremimo z odprtimi očmi v letni semester in pričakujemo nove izzive, ki nam bodo prinesli zgodbe, o katerih bomo lahko še veliko govorili. Pa vendar se moramo za nove zgodbe velikokrat zahvaliti dogodkom iz preteklosti. In prav zdaj po spominu brskam, kaj me je pravzaprav privedlo do tega, da pišem uvodnik kot glavna urednica. No ja, priznati moram, da se ideja ni pojavila čez noč in da sem o njej razmišljala kar nekaj časa. Vse se je začelo hitreje odvijati, ko sem prebiranje našega glasila dopolnila s pisanjem prispevkov. Eteričnim oljem so sledili intervjuji in na sredi te tipične zgodbe še vedno pišem … Ja, tudi sama nestrpno pričakujem letni semester in z optimizmom v očeh gledam nanj. Semestri in izpiti se bodo za vse nekoč zaključili in velikokrat me presune dejstvo, da se bo takrat začela drugačna šola, šola življenja. Nič več ne bo ujčkanja s subvencionirano prehrano, prevozi ter neodgovornimi in neprespanimi nočmi. S tem vas nisem hotela prestrašiti, pa vendar me kot študentko 4. letnika velikokrat preseneti, da bom kmalu zapustila varne zidove fakultete, kraj ki ga po štirih letih že precej dobro poznam in daje precejšen občutek domačnosti. Vprašanje zame in za vas se torej glasi: Ali smo pripravljeni na vse odgovornosti, ki nas čakajo tam zunaj?

ZAVIRALCI PROTEINSKIH KINAZ Proteinske kinaze so pomemben element celičnega signaliziranja, zato so njihovi zaviralci potencialne zdravilne učinkovine pri zdravljenju številnih bolezni. Razvoj na tem področju je že vrsto let zelo obsežen in številni zaviralci z različnimi indikacijami so že bili odobreni za uporabo v humani medicini. V članku so tako predstavljene le splošne osnove in razvoj nekaterih onkološko uporabnih zaviralcev.

Iz stroke | Zaviralci proteinskih kinaz

Eva Shannon Schiffrer PROTEINSKE KINAZE V človeškem telesu najdemo več kot 500 različnih fosfotransferaz oziroma proteinskih kinaz, ki so med najbolj obsežno raziskovanimi tarčnimi proteini za zdravljenje različnih bolezni. Ti encimi omogočajo selektivno, reverzibilno fosforilacijo, pri kateri se prenese fosfatna skupina z molekule ATP na hidroksilno skupino različnih substratov, in igrajo pomembno regulatorno vlogo v različnih celičnih procesih. Fosforilacija serina, treonina ali tirozina na tarčnih proteinih povzroči spremembo konformacije, kar vpliva na aktivnost tega proteina. Na ta način proteinske kinaze regulirajo številne procese v človeškem telesu, med drugim apoptozo, celični cikel, diferenciacijo, razvoj, imunski odgovor, prenos signalov in transkripcijo. Proteinske kinaze so zato udeležene ali prekomerno izražene pri različnih boleznih, kot so rakava obolenja, sladkorna bolezen, vnetna obolenja, kardiovaskularni zapleti in bolezni živčevja. Proteinske kinaze glede na delovanje lahko razdelimo v 3 skupine: histidinske kinaze, tirozinske kinaze in serinske/ treoninske kinaze, obstajajo pa tudi kinaze, ki delujejo po dveh od teh mehanizmov delovanja (ang. dual specificity kinase). Ločimo tudi med receptorskimi proteinskimi kinazami, ki imajo vezavno mesto na zunajcelični strani, na katerega se vežejo ligandi, ter nereceptorskimi, ki se nahajajo v citoplazmi ali celičnem jedru. Približno 10 % humanih proteinskih kinaz uvrščamo med psevdokinaze, saj so le šibko aktivne ali neaktivne, še vedno pa imajo pomembno vlogo v organizmu. Razvoj področja humane genetike ter posledično genotipizacije in genskega sekveniranja je z neprestanim odkrivanjem novih proteinskih kinaz, ki

februar 2015

so povezane z določenimi patološkimi procesi in so zato potencialne tarče učinkovin, še dodatno pospešil razvoj na tem področju. Prvi nizkomolekularni, peroralno uporabni zaviralec proteinskih kinaz, imatinib, je na tržišče vstopil leta 2003 z indikacijo zdravljenja rakavih obolenj. Naravni kofaktor proteinskih kinaz je molekula ATP, ki vsebuje energetsko bogato fosfatno skupino, ki se v s kinazo katalizirani encimski reakciji prenese na substrat. Strukturne študije so pokazale, da se molekula ATP veže v tečaj (ang. hinge region) encima preko dveh vodikovih vezi. Tečaj se nahaja globoko v encimu in povezuje njegov N- in C-terminalni del. Vezavno mesto za ATP vsebuje tudi dele za vezavo fosfata, riboze in dodatne hidrofobne žepe. Adeninski del ATP vsebuje en akceptor in en donor vodikove vezi, ki tvorita omenjeni vezi z -NH skupino peptidne vezi in karbonilno skupino druge peptidne vezi aminokislinske verige encima. Večina heterocikličnih ogrodij zaviralcev proteinskih kinaz posnema adeninski del ATP in posledično vezavo ATP v tečaj encima, zato delujejo kot ATP kompetitivni zaviralci. V večini primerov akceptor vodikove vezi predstavlja sekundarni amin, pogosto anilin, ki je vezan na heterociklično ogrodje, ali pa heterociklični obročni dušik. ATP je zelo pogosta molekula v organizmu in je substrat ali kofaktor številnih encimov. V telesu je tudi veliko število različnih proteinskih kinaz z majhnimi razlikami v vezavnem mestu, še posebej v tečaju, saj vse vežejo molekulo ATP. Nizkomolekularni zaviralci proteinskih kinaz imajo kot mimetiki molekule ATP posledično relativno slabo tarčno selektivnost, kar pomeni, da tvorijo interakcije z več različnimi proteinskimi kinazami.

Želimo si čim večje selektivnosti in posledično manjšega števila neželenih stranskih učinkov zaradi selektivnega delovanja na eno samo tarčo. S študijami strukture proteinskih kinaz so odkrili, da so v vezavnih mestih regije, ki jih molekula ATP ne zasede popolnoma. Te regije se razlikujejo med različnimi kinazami in omogočajo tvorbo dodatnih specifičnih interakcij in posledično razvoj selektivnih zaviralcev. Primer doseganja selektivnosti je tudi izkoriščanje nenavadnih aminokislin v vezavnem mestu ATP določenih proteinskih kinaz. Če se v vezavnem mestu nahaja cistein, to omogoča razvoj kovalentnih ireverzibilnih zaviralcev molekul, ki v strukturi vsebujejo elektrofil, ki tvori kovalentno vez z nukleofilno tiolno skupino cisteina. Majhne molekule so zelo primerne za zaviranje proteinskih kinaz, saj lahko prehajajo celične membrane in tvorijo interakcije z znotrajceličnimi tarčami. Njihova prednost je tudi možnost strukturne optimizacije za specifično

Delovanje proteinskih kinaz.

ONKOLOGIJA Splošno sprejeto je, da so proteinske kinaze odlična tarča za odkrivanje protitumornih učinkovin. Zaviranje številnih encimov, ki so udeleženi v celičnem ciklu, se tako raziskuje na tem področju z željo odkritja novih tarčnih terapij. Namen tarčnih terapij je selektivno delovanje na tumorske celice, ne pa tudi na zdrave celice organizma, kar je neželeni stranski učinek večine ostalih splošno sprejetih terapij rakavih obolenj. Primer potencialne tarče v onkologiji je tirozinska kinazna domena receptorja za epitelijski rastni faktor (EGFR). Ta onkogen ali njegovi ligandi so mutirani ali prekomerno izraženi pri številnih rakavih obolenjih. Po vezavi liganda receptor dimerizira, kar aktivira tirozinsko kinazo znotrajcelične domene. To

Gefitinib in erlotenib.

sproži avtofosforilacijo receptorja, ki ji sledi kaskada reakcij, ki je udeležena v zaviranju mehanizmov apoptoze, angiogenezi in celični proliferaciji. Prvi selektivni zaviralec tirozinske kinazne domene EGFR je peroralno uporabni gefitinib, podobno strukturo in mehanizem delovanja pa ima tudi kasneje razviti erlotinib. Prej omenjeni imatinib je bil razvit kot zaviralec v rakavih celicah konstitutivno aktivne mutirane kinaze BCR-ABL, onkogena, specifičnega za enega od tipov kronične mieloične levkemije. Učinkovina je bila klinično in komercialno zelo uspešna in je danes prva izbira pri zdravljenju te vrste levkemije. Imatinib je tudi odličen primer odkrivanja učinkovin v dobi po razkritju človeškega genoma, kjer odkritja v predkliničnih fazah vodijo farmacevtski razvoj. Prvotnemu odkritju nenormalne, za tumorje specifične, hiperaktivirane proteinske kinaze, ki omogoča proliferacijo in nenadzorovano rast rakavih celic, je sledilo racionalno načrtovanje zaviralca. Z rešetanjem visoke zmogljivosti (HTS) so odkrili zadetek, fenilaminopirimidin, ki ima šibko afiniteto in majhno selektivnost med tirozinskimi in serinskimi/treoninskimi kinazami. Optimizacija molekule je potekala preko sistematičnega uvajanja novih substituentov in opazovanja vpliva strukturnih sprememb na učinkovitost in varnost molekule. Tako so ugotovili, da vezava dodatnega heterocikla močno izboljša delovanje in piridini oziroma pirimidini so danes značilni strukturni fragmenti zaviralcev proteinskih kinaz. Uvedba amidne skupine poveča aktivnost in selektivnost na tirozinske kinaze v primerjavi s serinskimi/ treoninskimi kinazami. Aktivnost molekule se je močno povečala po uvedbi »magične« metilne skupine na orto mesto fenilnega obroča, čeprav ta lahko tvori le šibke hidrofobne vezi z vezavnim mestom. Danes vemo, da metilna skupina zagotovi ustrezno prostorsko ureditev aromatskih obročev, kar zagotavlja tvorbo hidrofobnih interakcij med aromati in aromatskimi aminokislinami v vezavnem mestu. V molekulo so uvedli tudi farmakokinetični substituent piperazin, vezan preko stranske verige, ki poveča hidrofilnost in s tem vodotopnost celotne molekule. Podobne farmakokinetične lastnosti

Razvoj molekule imatiniba.

imajo tudi morfolin, piperidin in petčlenski dušikovi heterocikli, na katerih je možna tvorba soli na dušikovem atomu. Z uvedbo hidrofilne skupine ne vplivamo bistveno na vezavo, uravnotežimo pa hidro- in lipofilnost molekule, kar poveča njeno topnost in posledično absorpcijo iz prebavnega trakta. Imatinib se je izkazal kot najbolj obetavna molekula za klinični razvoj, saj je imel največjo selektivnost na celice, ki izražajo BCR-ABL. V primeru imatiniba je pomanjkanje tarčne selektivnosti kasneje vodilo v razširitev indikacij. Razvitih je bilo že mnogo novih nizkomolekularnih zaviralcev proteinskih kinaz za zdravljenje rakavih obolenj. Problem selektivnih zaviralcev, kot je imatinib, je možen razvoj rezistence zaradi različnih mutacij. Pogosta je mutacija, ki prepreči vezavo učinkovine na tirozinsko kinazno domeno. Prednost manj selektivnih učinkovin, ki zavirajo številne proteinske kinaze, so ohlapnejše konformacijske zahteve za njihovo vezavo, kar oteži razvoj omenjenega tipa rezistence. Primer uporabe tega pristopa je dasatinib, ki je zaviralec BCR-ABL druge generacije z nižjo selektivnostjo in visoko jakostjo ter deluje tudi pri levkemijah, ki so odporne na imatinib. Primer zaviralca multiplih receptorskih in nereceptorskih kinaz je tudi sečninski derivat sorafenib, ki zavira prenos signalov pri številnih tumorjih. Posledica njegovega delovanja je upočasnitev proliferacije tumorskih celic in zaviranje

Iz stroke | Zaviralci proteinskih kinaz

interakcijo z vezavnim mestom za ATP teh encimov. Številna pred kratkim razvita biološka zdravila imajo podobne indikacije kot zaviralci proteinskih kinaz. Prednost monoklonskih protiteles, fuzijskih proteinov in podobnih molekul je velika tarčna selektivnost, žal pa imajo tudi slabosti, kot je potreba po parenteralni aplikaciji zaradi velikosti teh proteinskih molekul in njihove razgradnje v prebavnem traktu, kar zmanjša biološko uporabnost po peroralni aplikaciji. Ena izmed prednosti nizkomolekularnih zaviralcev pred biološkimi zdravili je tudi zmožnost prehajanja hematoencefalne bariere, kar omogoča učinkovitost proti metastazam v centralnem živčevju.

februar 2015

oziroma njihove kristalne strukture še vedno niso znane. Razvoj na tem področju se bo tako tudi v prihodnosti intenzivno nadaljeval in pričakujemo lahko zelo uspešne učinkovine na številnih terapevtskih področjih. Dasatinib.

Tofacitinib. Viri:

Iz stroke | Zaviralci proteinskih kinaz

angiogeneze. Zaviralec multiplih kinaz je tudi sunitinib, ki v glavnem zavira angiogenezo. Pomembna prednost multikinaznih zaviralcev je torej tudi hkratno zaviranje za preživetje nujnih znotrajceličnih procesov v rakavih celicah in širjenja tumorjev preko zaviranja angiogeneze. Nizkomolekularni zaviralci proteinskih kinaz so se izkazali kot zelo učinkovite, a kratkotrajno delujoče učinkovine pri zdravljenju številnih rakavih obolenj v napredovalem stanju. Rakave celice namreč lahko prilagodijo signalne procese, v katerih so udeležene tarčne proteinske kinaze in na ta način razvijejo rezistenco. Iz tega razloga znanstveniki razvijajo tarčne terapije, ki zahtevajo poglobljeno znanje o omenjeni prilagoditvi rakavih celic, uporabljajo tudi hkratno ciljanje več tarč ali hkratno terapijo z različnimi zaviralci proteinskih kinaz. Racionalno načrtovanje učinkovin, ki vplivajo na številne poti, ali uporaba različnih kombinacij učinkovin z namenom zdravljenja neoplastičnih bolezni je zato eden izmed glavnih sodobnih izzivov na tem področju. Pojavljajo se tudi nove strategije terapije kot na primer antineoplastična cepiva, ki naj bi sprožila imunski odgovor na za tumorje specifične proteinske kinaze, kar bi imunskemu sistemu omogočilo uničenje rakavih celic. Raziskujejo tudi utišanje genov preko molekul siRNA (small interfering RNA).

DRUGE INDIKACIJE Vnetje je del obrambe organizma, katerega namen je odstranjevanje patogenov ali delov celic z mesta poškodbe/okužbe. Ko ne deluje več ustrezno, začne ciljati endogene strukture, kar vodi do kroničnih vnetnih bolezni, kot so revmatoidni artritis, vnetne črevesne bolezni, psoriaza in lupus. Zdravljenje teh bolezni se

je dramatično izboljšalo s prihodom monoklonskih protiteles in fuzijskih proteinov. Te biološke učinkovine se morajo v terapiji uporabljati kronično, zato med drugim povečajo relativno tveganje za razvoj raka in infekcij, nevarna pa je tudi potencialna tvorba nevtralizirajočih protiteles. Peroralno uporabni nizkomolekularni zaviralci proteinskih kinaz so potencialne zdravilne učinkovine zaradi odvisnosti vnetnih procesov od s kinazami posredovanega celičnega signaliziranja. Vnetje je pomembno tudi pri razvoju rakavih obolenj, zato na tem področju prihaja do določenega prekrivanja z učinkovinami v onkologiji. Primer uporabe zaviralca proteinskih kinaz na tem področju je tofacitinib z indikacijo zdravljenja revmatoidnega artritisa, številni zaviralci s to indikacijo pa so tudi v različnih fazah kliničnega testiranja. Zaviralce proteinskih kinaz raziskujejo tudi kot potencialne učinkovine za zdravljenje bolezni centralnega živčevja, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, in v oftalmologiji, na primer pri starostni degeneraciji makule, glavkomu in diabetični retinopatiji. Preostale indikacije so še celjenje ran pri diabetičnem stopalu, bolečina, kardiovaskularne bolezni, bolezni, povezane z zmanjšano eritropoezo, osteoporoza in izguba sluha. Specifični zaviralci proteinskih kinaz so uporabni tudi v študijah celičnega signaliziranja. Potencialna tarča so še bakterijske proteinske kinaze, katerih selektivni zaviralci bi bili uporabni kot kemoterapevtiki.

protein kinase inhibitors: an update. Biochem J. 2003; 371:199204. doi: 10.1042/BJ20021535. - Kantarjian H, Shah NP, et al. Dasatinib versus Imatinib in Newly Diagnosed Chronic-Phase Chronic Myeloid Leukemia. N Engl J Med. 2010; 362:2260-2270. doi: 10.1056/ NEJMoa1002315. - Savage DG, Antman KH. Imatinib Mesylate – A New Oral Targeted Therapy. N Engl J Med. 2002; 346(9):683-693. doi: 10.1056/NEJMra013339. - Deininger M, Buchdunger E, Druker BJ. The development of imatinib as a therapeutic agent for chronic myeloid leukemia. Blood. 2005; 105(7):2640-2653. doi: 10.1182/ blood-2004-08-3097. - Rask-Andersen M, Zhang J, Fabbro D, Schiöth HB. Advances in kinase targeting: current clinical use and clinical trials. Trends Pharmacol Sci. 2014; 35(11):604-620. doi: 10.1016/j. tips.2014.09.007. - Rebecca VW, Smalley KSM. Change or die: Targeting adaptive signaling to kinase inhibition in cancer cells. Biochem Pharmacol. 2014; 91(4):417-425. doi: 10.1016/j. bcp.2014.07.031. - Takeuchi S, Yano S. Clinical significance of epidermal growth factor receptor tyrosine kinase inhibitors: Sensitivity and resistance. Respir Investig. 2014; 52(6):348-356. doi: 10.1016/j. resinv.2014.10.002. - Malemud CJ, Blumenthal DE. Protein kinase small molecule inhibitors for rheumatoid arthritis: Medicinal chemistry/ clinical perspectives. World J Orthop. 2014; 5(4):496-503. doi: 10.5312/wjo.v5.i4.496. - Merour J, Buron F, Ple K, Bonnet P, Routier S. The Azaindole Framework in the Design of Kinase Inhibitors. Molecules. 2014; 19(12):19935-19979. doi: 10.3390/molecules191219935. - Marotta V, Sciammarella C, Vitale M, Colao A, Faggiano A. The evolving field of kinase inhibitors in thyroid cancer. Crit Rev Oncol Hematol. 2015; 93(1):60-73. doi: 10.1016/j. critrevonc.2014.08.007. - Toledo LM, Lydon NB, Elbaum D. The Structure-Based Design of ATP-Site Directed Protein Kinase Inhibitors. Curr Med Chem. 1999; 6(9):775-805. doi: 10.1002/chin.199946289. - Bridges AJ. The Rationale and Strategy Used to Develop

ZAKLJUČEK Zaviralci proteinskih kinaz so velika skupina zdravilnih učinkovin, ki so uporabne za zdravljenje številnih bolezni. Kljub obsežnemu razvoju v preteklosti številne proteinske kinaze

Evi Shannon Schiffrer se zahvaljujemo za izdelavo naslovne slike Spatule. februar 2015

- Bain J, McLauchlan H, Elliott M, Cohen P. The specificities of

a Series of Highly Potent, Irreversible, Inhibitors of the Epidermal Growth Factor Receptor Family of Tyrosine Kinases. Curr Med Chem. 1999; 6(9):825-843. https://books.google.si/ books?id=1qZf4ek_N88C. Dostopano 2. januarja 2015. - Obreza A. Sintezne zdravilne učinkovine v onkologiji. Farm Vestn. 2009; 60(2):48-60. http://www.sfd.si/modules/catalog/ products/prodfile/fv_2_2009.pdf. Dostopano 2. januarja 2015.

UPORABA NAVADNE KONOPLJE V MEDICINI Navadna konoplja, poznana pod latinskim imenom Cannabis sativa, in njeni podvrsti Cannabis sativa indica in Cannabis sativa ruderalis spadajo v družino konopljevk oziroma Cannabinaceae. Uporaba konoplje je vsestranska, mogoče jo je predelati v številne prehranske in neprehranske izdelke, uporablja pa se lahko tudi v medicini. Industrijska konoplja, ki jo uporabljajo za tekstil, gradbeni material, izolacijo, hrano in mnoge druge produkte, se od medicinske razlikuje po vsebnosti aktivnih snovi. Medtem ko industrijska konoplja vsebuje zgolj približno 0,3–1,5 % THC-ja, vsebuje medicinska konoplja do 10 % ali več THC-ja.

KAJ SO KANABINOIDI Kanabinoidi so kemijske spojine, ki se nahajajo v konopljinih cvetovih, listih in cvetnem prahu. Konoplja vsebuje vsaj 460 aktivnih substanc, od katerih je vsaj 66 kanabinoidov, ki so osnova za raziskave njenega delovanja. Glavna psihoaktivna sestavina konoplje je delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC, ki je formiran v žlezah listov in popkih konoplje. Tudi drugi kanabinoidi imajo zdravilne in psihoaktivne učinke. Najpogostejši so kanabigerol (CBG), kanabikromen (CBC), kanabidiol (CBD), delta-8-THC, kanabiciklol (CBL), kanabinol (CBN), kanabitriol (CBT) in kanabavarin (THCU). ZGODOVINA MEDICINSKE UPORABE KONOPLJE Medicinsk a konoplja ima dolgo zgodovino uporabe. Izvira iz osrednje Azije in je na Kitajskem znana že vsaj od leta 4000 pr. n. š. Prvi, ki je opisal njene terapevtske lastnosti, naj bi bil kitajski cesar Šen Nung, v svojem »Kompendiju zdravilnih kitajskih rastlin« leta 2737 pr. n. š. Omenjena je bila kot sredstvo za blaženje simptomov revmatizma, malarije, zaprtja in »odsotnosti misli«. Kmalu za tem so jo zaradi vlaken začeli gojiti za izdelavo tekstila in vrvi, zaradi semen, rekreativne uporabe in uporabe v medicini pa se je uporaba razširila tudi v Indijo. V sredini 19. stoletja je interes za medicinsko uporabo konoplje začel rasti tudi na zahodu. Konoplja je bila ena od skrivnih sestavin v mnogih zdravilih. Na trgu je bilo vsaj 2.000 zdravil, ki je vsebovalo konopljo, izdelovalo pa naj

bi jih več kot 280 proizvajalcev. Zaslugo za uvedbo terapevtske uporabe konoplje na zahodu pripisujemo irskemu zdravniku Williamu Brooku O’Shaughnessyju. Bil je pomočnik kirurga in profesor kemije na Medicinski fakulteti v Kalkuti, kjer je izvajal eksperimente na konoplji. Leta 1830 je začel s testiranjem na živalih, nato pa nadaljeval na bolnikih, ki so potrebovali lajšanje mišičnih in želodčnih krčev ter splošne bolečine. Tako se je z zdravniki, kot sta O’Shaughnessy in Moreau de Tours, začela sodobna medicinska uporaba konoplje za zdravljenje melanholije in migrene, kot pomoč za spanje, kot analgetik in antikonvulziv. Leta 1850 je bila marihuana zapisana v ameriški farmakopeji za zdravljenje mnogih bolezni, kot so nevralgija, tetanus, tifus, kolera, steklina, griža, alkoholizem, zasvojenost z opijati, gobavosta, inkontinenca, krči, tonzilitis, neprištevnost, prekomerna menstrualna krvavitev in krvavitev iz maternice. Leta 1937 so v ZDA uveljavili prvi zakon proti konoplji. Zakon je bil uveljavljen kljub nasprotovanju Ameriške medicinske z ve ze AMA (A m e r i c a n M e d i c a l Association) in njihovega pričanja, da ni dokazov, da je marihuana nevarna droga, in se v prihodnosti lahko pokaže, da obstajajo možnosti medicinske uporabe. Marihuana je bila iz farmakopeje odstranjena leta 1942 in je tako izgubila svoj pomen v medicini. Kasneje, leta 1970, je bila v ZDA proizvedena in odobrena za uporabo prva sintetična različica THC, poznana pod imenom Marinol. Marinol, ki je bil dostopen v obliki peroralnih kapsul, pa

med bolniki ni dobil pozitivnega odziva, saj so se ti pritoževali zaradi težavnega požiranja in zakasnelega delovanja v primerjavi s kajenjem marihuane. Kajenje je zato ostalo prva pot izbire za mnoge bolnike, saj je njegov začetek delovanja omogočal skoraj takojšnje olajšanje simptomov. Uporaba konoplje v zdravstvene namene je še danes kontroverzna, vendar se večina zdravstvenih strokovnjakov strinja, da je vsaj v primeru rakavih bolnikov in bolnikov, ki so okuženi z virusom HIV, konoplja dobra terapevtska

Iz stroke | Uporaba navadne konoplje v medicini

Ana Lampret

februar 2015

endokanabinoidi. Ti povzročijo evforično stanje, ki pomaga zaščititi naše čute pred različnimi simptomi. SLABOST IN BRUHANJE Ena od pogostejši uporab medicinske marihuane je za lajšanje simptomov slabosti po kemoterapiji pri rakavih bolnikih. Hkrati pa spodbuja apetit in tako zavira pojav anoreksije in kaheksije, ki pri bolnikih povzročata dodatne zaplete.

Iz stroke | Uporaba navadne konoplje v medicini

izbira za lajšanje določenih simptomov.

MEDICINSKA UPORABA NAČIN UPORABE Liste, stebla, semena in cvetove se pred uporabo nareže in posuši. V tej obliki so marihuano najpogosteje kadili v ceveh, doma narejenih cigaretah ali cigarah. Prav tako jo je mogoče mešati z živili ali pa iz nje pripraviti čaj. Proizvede se lahko tudi v bolj koncentrirani, smolnati obliki, imenovani hašiš, oziroma kot lepljivo črno tekočino – hašiševo olje. Hašiševo olje je podobno olju konoplje, ki ga iz rastline pridobimo s pomočjo toplote in topil. Ta oblika marihuane ni odobrena z strani FDA. Za medicinsko uporabo so odobrena sintetična zdravila, osnovana na aktivnih snoveh iz marihuane. V ZDA so na voljo na recept že od leta 1985, poznana pa so pod imeni dronabinol in nabinol. Na trg pa je prišel tudi oralni sprej, imenovan nabiximols, ki vsebuje tako THC kot CBD iz ekstrakta rastline. RAZISKAVE Raziskave učinkov marihuane so zelo težavne, saj rastlina vsebuje veliko različnih snovi, ki različno ali celo nasprotujoče, vplivajo na telo. Posamezne vrste in celo nasadi

februar 2015

marihuane lahko zelo variirajo v vsebnosti aktivnih snovi. Učinki pa se lahko razlikujejo tudi glede na aplikacijo snovi v telo. Če marihuano vzamemo peroralno, se namreč THC predela v jetrih in tako proizvede dodatno psihoaktivno substanco, ki vpliva na razpoloženje in zavest. S kajenjem ali inhaliranjem pa kanabinoidi vstopajo direktno v krvni obtok, zaradi česar se dodatna psihoaktivna snov proizvede v manjših količinah. Poleg tega raziskave otežuje klasifikacija marihuane v prvo skupino drog. Zaradi takšne klasifikacije je otežen dostop do marihuane, potrebne za raziskave, saj v prvo skupino drog spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se ne uporabljajo v medicini, kot so kokain, LSD in heroin. MOŽNOSTI UPORABE Znotraj širokih možnosti uporabe medicinske konoplje oziroma kanabinoidov je največkrat omenjena njihova antiemetična lastnost oziroma zaviranje bruhanja in slabosti ter lajšanje bolečine. V našem telesu se nahajata dva pomembnejša kanabinoidna receptorja CB1 in CB2. Receptorji CB1 se nahajajo v centralnem živčnem sistemu, na možganskih celicah in v perifernem živčnem sistemu, medtem ko se receptorji CB2 večinoma nahajajo na celicah imunskega sistema. Ko pride telo v stik s konopljo, se njene učinkovine vežejo na te receptorje. Snovi, ki nastajajo v našem telesu in so endogeni ligandi za ta dva receptorja, imenujemo

BOLEČINA Klinične študije so dokazale analgetične lastnosti izdelkov iz konoplje. Pokazale so možnost uporabe za lajšanje nevropatske bolečine zaradi multiple skleroze, poškodbe brahialnega pleteža in okužbe s HIV ter bolečine pri revmatoidnem artritisu, bolečine pri raku, glavobola, menstrualne bolečine, kroničnega vnetja črevesja in nevralgije. Možna pa je tudi kombinacija z opioidi. GLAVKOM Medicinsk a marihuana se lahko uporablja za zdravljenje in preprečevanje glavkoma. Glavkom je bolezen, pri kateri je okvarjen vidni živec in s tem povezava med očesom in možgani. Natančen vzrok nastanka ni znan, vendar je v večini primerov povezan z zvišanim pritiskom znotraj očesa. Glavkom je eden glavnih razlogov za slepoto v svetu. Marihuana zmanjšuje tlak znotraj očesa, kar so pokazale študije že leta 1970. Marihuana je po kajenju znižala očesni tlak tako pri zdravih ljudeh kot pri tistih z glavkomom. Ti učinki zdravila tako upočasnijo napredovanje bolezni in preprečujejo nastanek slepote. MARIHUANA IN RAK V zadnjem času so znanstveniki poročali, da THC in drugi kanabinoidi, kot je CBD, upočasnjujejo rast in povzročajo smrt nekaterih vrst rakavih celic in vitro. Nekatere študije na živalih so pokazale, da lahko nekateri kanabinoidi upočasnijo rast in zmanjšajo širjenje nekaterih oblik raka. Narejeno je bilo tudi majhno število kliničnih študij na ljudeh, več pa jih je načrtovanih v prihodnosti. Raziskave so pokazale, da so kanabinoidi varni za uporabo pri zdravljenju raka, niso pa zdravilo, ki bi bolezen kontroliralo in popolnoma ozdravilo.

TVEGANJA Kljub pozitivnim učinkom, ki jih povzroča konoplja, pa ima ob pretiranem uživanju, ki ne temelji na zdravstvenih težavah, tudi veliko negativnih učinkov, kot so odvisnost, težave z dihanjem, težave s koncentracijo, glavobol, nemir in paranoja. Tudi marihuana ima stranske učinke. THC se veže na kanabinoidne receptorje, ki so koncentrirani v predelih možganov, povezanih z mišljenjem, spominom, užitkom in usklajevanjem časovne percepcije. Učinki marihuane lahko tako motijo pozornost, sposobnost presoje in ravnotežje. Veliko študij je bilo izvedenih na temo, kako kajenje marihuane vpliva na zdravje. Študije so si bile nasprotujoče in diskusija, ali kajenje marihuane lahko povzroči raka na pljučih, še vedno poteka. ZAKONODAJA V SVETU IN SLOVENIJI Danes je v večini rekreativna uporaba konoplje v svetu prepovedana, vendar nekatere države, kot so Avstrija, Kanada, Češka, Finska, Nemčija, Izrael, Italija, Nizozemska, Portugalska in Španija, dovoljujejo medicinsko uporabo. V ZDA je od leta 2014 medicinsko uporabo konoplje legaliziralo 23 zveznih držav, 3 pa so v postopku legalizacije. Decembra 2013 je civilna družba v Državni zbor Republike Slovenije vložila predlog Zakona o konoplji, s katerim je med drugim predlagala, da bi bila tudi v Sloveniji dovoljena uporaba konoplje v medicini. Državni zbor je predlog zakona zavrnil. Ker pa je medicinska stroka podprla uporabo učinkovin iz konoplje za zdravljenje simptomov nekaterih bolezni, je Vlada RS 19. junija 2014 potrdila spremembo omenjene uredbe,

s katero v Sloveniji omogoča uporabo zdravil na osnovi kanabinoidov. Dovoljenje za uporabo kanabinoidov je izdano tako za uporabo kanabinoidov, ki so v farmacevtskih ekstraktih, pridobljenih iz konoplje, kot tudi za uporabo sintetičnih kanabinoidov. Količina kanabinoidov v registriranih zdravilih je točno določena, določeno je tudi razmerje med periferno in centralno delujočimi kanabinoidi. Na ta način je možno določiti ustrezno oziroma učinkovito dozo za posameznega bolnika in nadzor nad stranskimi učinki. Kanabinoidi, naravni ali sintetični, se uporabljajo kot zdravila v obliki tablet, kapsul, kapljic ter prišla za nos in sluznico v ustni votlini. Trenutno ta zdravila v Sloveniji še niso registrirana in bolnikom še niso na voljo v slovenskih lekarnah. Prav tako v tem trenutku še ni urejeno financiranje, zato so bolniki samoplačniki. Zato so ta zdravila za marsikaterega bolnika tudi ob spremembi uredbe še vedno nedostopna.

h t t p : / / w w w. i v z . s i / M p. a s p x ? n i = 7 8 & p i = 6 & _ 6 _

id=2553&_6_PageIndex=0&_6_groupId=-2&_6_ newsCategory=IVZ+kategorija&_6_ action=ShowNewsFull&pl=78-6.0. - https://www.atrainceu.com/course-module/1864122-105_ marijuana-for-medical-use-module-01 - http://www.disabled-world.com/medical/pharmaceutical/ marijuana/ - http://www.csatc.org/botany.html - http://www.businessinsider.com/health-benefits-of-medicalmarijuana-2014-4?op=1 - http://health.howstuffworks.com/wellness/drugs-alcohol/5common-uses-of-medical-cannabis.htm#page=1 - http://www.cannabis-med.org/english/patients-use.htm - http://www.safeaccessnow.org/scientific_history_cannabis - http://www.medicalmarijuana.net/uses-and-treatments/ nausea/ - http://www.cancer.org/treatment/treatmentsandsideeffects/

Viri:

complementaryandalternativemedicine/

- http://www.konoplja.org/Konoplja/Zdravstvo/Zdravstvo.

herbsvitaminsandminerals/marijuana

htm

- http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/cam/cannabis/

- http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/ste_vedeli/

patient/page2

rastline/26/konoplja

Iz stroke | Uporaba navadne konoplje v medicini

Uporabnost pa dokazujejo tudi pri: • epilepsiji, • multipli sklerozi, • migreni, • astmi, • sladkorni bolezni tipa 1 in • depresiji.

februar 2015

REKREATIVNE DROGE: POPPERS Rekreativne droge so med mladimi zelo razširjeno sredstvo, s katerimi si zabave željni posamezniki skušajo popestriti svoje mladostniško življenje. Ena izmed takih so tudi t.i. poppers, ki so glede na pogostost uporabe sicer v senci ostalih rekreativnih drog, vendar so toliko bolj zanimivi zaradi namena njihove uporabe. Ko je leta 1844 francoski kemik Antoine Jérôme Balard sintetiziral prvi poppers (izoamil nitrit), se namreč ni zavedal, da je ustvaril molekulo, ki se bo sprva uporabljala v medicinske namene, kasneje pa v glavnem kot rekreativna droga za popestritev spolnih užitkov . Andraž Lamut, mag. farm. samo delovanje ni bistven. Po vstopu v telo se metabolno nestabilna estrska vez razcepi s hidrolizo, iz kislinskega dela molekule pa po redukciji nastane dušikov monoksid (NO), ki deluje vazodilatorno na gladke mišice v stenah žil (širi krvne žile).

Iz stroke | Rekreativne droge: Poppers

Poppers – steklenička z raztopino.

KAJ SO POPPERS Poppers je ulično ime za skupino spojin, ki jim pravimo alkil nitriti. Gre za lahko hlapne tekoče substance, ki so namenjene inhalaciji skozi nosno votlino. Poppers je slengovski izraz (ang. popping - pokati), ki se nanaša na prvotno medicinsko uporabo teh spojin. Originalno so kot zdravilo namreč bili zapakirani v majhne steklene ampule, ki jih je pred uporabo bilo potrebno zdrobiti, da so se iz njih sprostili hlapi tekočine, pri tem pa je nastal pokanju podoben zvok . Za lažje razumevanje njihovih fizioloških učinkov, neželenih učinkov in uporabe je ključno poznavanje njihovih kemijskih lastnosti. Alkil nitriti so estri dušikove (III) kisline z ustreznim alkoholom. Njihov alifatski del lahko variira, vendar pa za

februar 2015

UPORABA V MEDICINSKE NAMENE Alkil nitriti so se prvotno uporabljali za zdravljenje angine pectoris (bolečina v prsih, ki nastane zaradi ishemije miokarda – pomanjkanje kisika v celicah srčne mišice zaradi slabe prekrvljenosti tkiva). Učinek se posreduje preko nastanka NO, ki sprosti gladke mišice v stenah žil. Razširijo se koronarne arterije, s čimer se izboljša prekrvitev srčne mišice, hkrati pa se zmanjša obremenitev srca zaradi padca krvnega tlaka in s tem potreba po kisiku. To je posledica dveh mehanizmov: − razširjenja sistemskih ven; povečana venska kapaciteta namreč zmanjša dotok krvi v srce, posledično pa se zmanjša moč kontrakcije ventriklov, − razširjenja sistemskih arteriol, zaradi česar se zmanjša periferni upor in tako srce opravi manj dela. Učinek je bil prehoden in kratkotrajen, odmerjanje pa težavno zaradi načina aplikacije (edina možna pot vnosa v telo je inhalacija), zato se je njihova raba opustila. Danes se v medicinske namene uporablja le še izoamil nitrit in sicer kot antidot pri zastrupitvah s cianidi (npr. kalijev cianid, KCN – značilen strup med drugo svetovno vojno) . POPPERS KOT DROGA Rekreativna uporaba alkil nitritov in posledično tudi zloraba se je začela v drugi polovici 20. stoletja. Takratna kultura nočnih klubov je prevzela te substance za svoje, saj so z njihovo

pomočjo obiskovalci intenzivneje občutili utrip glasbe in doživljali svetlobne efekte. Alkil nitriti namreč po hidrolizi v telesu sproščajo nitritni anion NO2−, ki se reducira do NO. Slednji nespecifično relaksira gladke mišice žil po celem telesu in preko vazodilatornih učinkov povzroči padec krvnega tlaka. Posledično se s pomočjo baroreceptorjev v stenah aorte in karotidne arterije aktivira simpatični živčni sistem, ki poveča frekvenco srca. Na ta način se poveča pretok krvi, kar daje prijeten občutek toplote. Hkrati se večja količina krvi preusmeri v možgane, zaradi česar nastopi občutek evforije, zadetosti in navdušenja. Alkil nitriti so afrodiziak in priljubljena rekreativna droga za povečanje spolnih užitkov. Zvečan pretok krvi skozi spolne organe namreč poveča vzburjenje in željo po spolnosti ter pripomore k intenzivnejšemu in podaljšanemu vrhuncu pri obeh spolih. Stimulirajo in zvečajo obseg erekcije pri moških, hkrati pa naj bi tudi preprečevali prezgodnji izliv semena. Obenem relaksirajo gladke mišice vaginalnega in analnega sfinktra ter ju na tak način razširijo. Slednje je vzrok, da je droga priljubljena tudi med istospolno usmerjenimi. Razširjene žile v koži prispevajo k rdečici, ki je najbolj vidna na obrazu. STRANSKI UČINKI IN NEVARNOSTI UPORABE V splošnem so poppers izmed vseh rekreativnih drog, ki jih poznamo, med najmanj škodljivimi za organizem. Prav tako nimajo potenciala za razvoj odvisnosti . Med stranskimi učinki je najpogostejši glavobol, ki nastane zaradi razširjenih žil v možganih po uporabi. Nenaden padec krvnega tlaka lahko povzroči zmedenost in

LASTNOSTI ALKIL NITRITOV Alkil nitriti so brezbarvne do bledo rumene bistre tekočine. Izoamil nitrit ima sladek vonj po sadju. Občutljiv je na svetlobo, vlago in zrak, zato ga je potrebno hraniti v dobro zaprtem vsebniku, zaščiteno pred svetlobo in na hladnem. Tako upočasnimo razgradnjo, do katere pride zelo hitro – steklenička ob tem dobi vonj po starih nogavicah (posledica razpadnih produktov). Je zelo lahko vnetljiv, zato je potrebna pazljivost pri uporabi ognja (vžigalice, sveče, cigarete). Ob kontaktu draži kožo in povzroča opekline. Posebej je potrebno opozoriti, da se alkil nitritov ne sme pogoltniti ali aspirirati v pljuča, saj lahko pride do resnih zapletov (vnetje pljuč, methemoglobinemija), ki lahko ogrožajo življenje. Trajanje delovanja in stranski učinki so odvisni od vrste alkil nitrita (njegove alkilne verige). Praviloma učinek nastopi 15 – 20 sekund po inhalaciji in

Škodljivi učinki alkil nitritov glede na ostale droge.

traja do nekaj minut. Absorpcija poteka pretežno iz pljučnih alveolov in je hitra ter popolna. Prav tako je hiter tudi metabolizem, ki poteka v jetrih, približno 1/3 pa se nespremenjenega izloči v urin. IZDELKI NA TRGU IN LEGALNOST Večina izdelkov, ki jih najdemo v trgovinah na spletu, vsebuje najenostavnejšega predstavnika – izopropil nitrit. Gre za 80 – 95 % raztopino v ustreznem alkoholu

(izopropilni alkohol), zapakirano v majhnih stekleničkah po 10 – 30 ml. Uporaba in posedovanje alkil nitritov zaenkrat v Sloveniji ni nezakonito. V izogib nevšečnostim jih prodajalci sicer raje oglašujejo kot sobne dišave, osvežilce zraka, čistila za video naprave ali odstranjevalce laka za nohte. Nekateri tovrstni izdelki sicer res vsebujejo alkil nitrite, zaradi česar so jih uporabniki inhalirali in s tem dosegli želene učinke.

Iz stroke | Rekreativne droge: Poppers

vrtoglavico, ki se poslabša v kombinaciji z alkoholom, v skrajnem primeru pa lahko pride do izgube zavesti. Na tem mestu velja omeniti, da se poppers ne smejo kombinirati z nekaterimi zdravili za zdravljenje erektilne disfunkcije – inhibitorji fosfodiesteraze, kamor uvrščamo pogosto uporabljane sildenafil (Viagra®), tadalafil (Cialis®) in vardenafil (Levitra®). Posledica sočasnega jemanja je namreč visok padec krvnega tlaka, ki vodi v nezavest in lahko celo smrt. Alkil nitriti ojačajo učinke drugih psihotropnih drog, ker zvečajo pretok krvi skozi možgane, zato je ob sočasnem jemanju potrebna previdnost. Pomembnejši stransk i učinek predstavljajo tudi srčne aritmije, zato jih ljudje, ki imajo težave s srcem, ne smejo jemati. Pri višjih odmerkih delujejo zaviralno na celoten srčno-žilni sistem ter znižujejo frekvenco dihanja (posledica je težka sapa). Alkohol potencira večino neželenih učinkov. Dolgotrajna (kronična) uporaba je škodljiva zaradi toksičnih učinkov na jetra in ledvice, možne pa so tudi nevrološke okvare. Pri blagem predoziranju (ko je človek še pri zavesti) ali v primeru stranskih učinkov je takojšnji ukrep svež zrak – v nekaj minutah se mora vzpostaviti normalno stanje, saj učinek alkil nitritov hitro izzveni.

Najpomembnejši predstavniki alkil nitritov.

februar 2015

ivz.si/Mp.aspx?ni=166&pi=5&_5_PageIndex=2&_5_ groupId=299&_5_action=ShowList. - Sneader W. Drug Discovery: A History. John Wiley & Sons Ltd. Chichester. 2005: 432. - SIN Foundation. Drug articles: amyl nitrite. Dostopano 9.1.2015 na spletnem naslovu: https://www.drugs-forum. com/forum/showwiki.php?title=Amyl_Nitrite.

Vendar pa je njihova uporaba lahko nevarna, saj vsebujejo tudi druge, telesu precej bolj škodljive snovi. Pravilna uporaba poppers je nežno vdihovanje hlapov tekočine skozi nos, lahko pa odprto stekleničko pustimo tudi v sobi, kjer želimo učinek in ta počasi hlapi v prostor. Glavni učinek nastopi v obliki ˝fleša˝, kakor pravimo občutku navala toplote, prijetnega razburjenja in vrtoglavice. Izdelki so na trgu znani pod imenom Rush, Stud, Locker room, Liquid gold, Pure gold in Bang. ZAKLJUČEK Poppers so zaradi povečevanja učinkov ostalih drog, enostavne uporabe in cenovne dostopnosti priljubljena plesna droga. Čeprav ni veliko podatkov, ki bi nakazovali na resne škodljive učinke in večje tveganje ob uporabi alkil nitritov, to ne opravičuje njihove uporabe in zlorabe. Vsekakor je lepše, če enako stopnjo navdušenosti, užitka in sreče

dosežemo brez droge – pa naj bo to na plesišču ali doma med rjuhami. Včasih je dovolj že, če imamo ob sebi pravo osebo. Sicer pa, kot je zapisal Paracelsus: “Vse je strup in nič ni neškodljivo, le odmerek loči zdravilo od strupa!”

- Brunton LL, Lazo JS, Parker KL. Goodman & Gilman´s The Pharmacological Basis of Therapeutics. 11th Ed. McGraw-Hill. New York. 2006: 824–31. - Nossaman VE, Nossaman BD, Kadowitz PJ. Nitrates and nitrites in the treatment of ischemic cardiac disease. Cardiol Rev. 2010; 18(4): 190–7. - Gracia R, Shepherd G. Cyanide poisoning and its treatment.

ZANIMIVOST Sinteza alkil nitritov je enostavna in hitra, zato jo pogosto izvajajo kar v domačem laboratoriju. Postopek vključuje pripravo raztopine ustreznega alkohola in natrijevega nitrita (NaNO2) v vodi, nato pa s pomočjo dodatka koncentrirane klorovodikove kisline (HCl) v reakcijski zmesi tvorimo produkt. Reakcija je močno eksotermna, zato jo izvajamo na ledu.

Pharmacotherapy 2004; 24(10): 1358–65. - Chen KK, Rose C, Clowes G. Amyl nitrite and cyanide poisoning. JAMA. 1933; 100: 1921–2. - Hart CL, Ksir C. Drugs, Society and Human behavior. 14th Ed. McGraw-Hill. New York. 2011: 165. - Lowinson JH, Ruiz P, Millman RB, Langrod JG. Substance Abuse: A Comprehensive Textbook. 2nd Ed. Williams & Wilkins. Baltimore. 1992: 729. - Nutt D, King LA, Saulsbury W, Blakemore C. Development of a rational scale to assess the harm of drugs of potential misuse. 2007; 369(9566): 1047–53. - Mayo Foundation for Medical Education and Research. Drugs and supplements: amyl nitrite. Dostopano 11.1.2015

Viri:

na spletnem naslovu: http://www.mayoclinic.org/drugs-

- Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. Nekatere

supplements/amyl-nitrite-inhalation-route/precautions/

značilnosti na področju prepovedanih drog v Sloveniji.

drg-20061803

Dostopano 28.1.2015 na spletnem naslovu: http://www.

- Merck Sharp & Dohme Corp. Drug use and dependence: Volatile nitrites. Dostopano 11.1.2015 na spletnem naslovu: http://www.merckmanuals.com/professional/special_ subjects/drug_use_and_dependence/volatile_nitrites. html?qt=&sc=&alt= - National center for biotechnology information. PubChem - Open chemistry database: isoamyl nitrite. Dostopano 11.1.2015 na spletnem naslovu: http://pubchem.ncbi.nlm. nih.gov/compound/isoamyl_nitrite#section=Top - Wood RW. The Acute Toxicity of Nitrite Inhalants. Poglavje, str. 28–38 v knjigi: NIDA research monograph 83 - Health hazards of nitrite inhalants. Uredila Haverkos HW in Dougherty JA. U.S. Government Printing Office. Washington. 1988. - Združenje DrogArt. Droge: poppers. Dostopano 11.1.2015

Iz stroke | Rekreativne droge: Poppers

na spletnem naslovu: http://www.drogart.org/droge/1838/

poppers.html - Keltner NL, Folks DG. Psychotropic drugs. 4th Ed. Elsevier Inc. Missouri. 2005: 454–5.

Steklene ampule amil nitrita.

februar 2015

NOVIČKE Tjaša Štolfa

AMERIŠKA PATENTA Čeprav je minilo že nekaj časa, verjetno še ne veste vsi, da je našim raziskovalcem uspel prav lep podvig. Pridobili so namreč kar dva ameriška patenta. Enega so pridobili raziskovalci Katedre za farmacevtsko biologijo izr. prof. dr. Mojca Lunder, asist. dr. Matjaž Ravnikar in prof. dr. Borut Štrukelj skupaj s kolegoma z Inštituta Jožef Stefan oz. iz podjetja Labena d.o.o. Skupaj so delali na projektu Biotehnološko spremenjene mlečnok islinske bakter ije za

zdravljenje kronične črevesne vnetne bolezni. Drugega pa so pridobili raziskovalci s Katedre za farmacevtsko tehnologijo skupaj s podjetjem Brinox d.o.o. in s Fakulteto za strojništvo za nov princip oblaganja pelet v zvrtinčenem zračnem toku Wursterjeve oblagalne komore.

VIRUS HIV POSTAJA VSE MANJ NALEZLJIV IN NEVAREN Znanstveniki z britanske Univerze Oxford so ta proces spremljali v Afriki. Med seboj so primerjali Bocvano, kjer je virus že dalj časa prisoten, in Južnoafriško republiko (JAR), ki jo je virus dosegel približno 10 let kasneje. Ugotovili so, da je sposobnost reproduciranja virusa HIV v Bocvani za kar 10 % nižja kot v JAR. Posledično pa je podaljšan tudi čas od okužbe do

pojava aidsa – ta je bil pred 20 leti v Bocvani povprečno 10 let, v zadnjem desetletju pa se je inkubacijska doba podaljšala na 12,5 let. Ugotovili so tudi, da ima približno 15 % ljudi v Južni Afriki gene, ki jim omogočajo boljši imunski odziv na proteine virusa HIV. Virus v njihovem telesu lahko preživi le, če spremeni te proteine, kar pa upočasni njegovo reprodukcijo. Pri prenosu na drugo osebo pa virus to slabost ohrani.

Znanstveniki obenem ugotavljajo, da tudi protiretrovirusna zdravila silijo HIV v vse milejše oblike. Najprej zbolijo ljudje z najbolj virulentno obliko virusa, zato prej prejmejo terapijo in imajo manj možnosti, da bi širili virus naprej. Ljudje, ki so okuženi z manj virulentno obliko virusa, pa prejmejo terapijo pozneje, zato imajo manj virulentne oblike virusa večjo možnost širjenja.

VEČINA VRST RAKA POSLEDICA NAKLJUČJA Ameriški znanstveniki so ugotovili, da kar dveh tretjin vrst raka ni mogoče pojasniti z nezdravim življenjskim slogom in razvadami, kot je kajenje, ampak so posledica naključnih mutacij. Telo stare utrujene celice neprestano nadomešča z novimi, ki nastajajo z delitvijo izvornih celic. Ob vsaki delitvi

pa je prisotno tveganje, da pride do mutacije, ki lahko vodi v razvoj raka. Med vrstami raka, ki so posledica takih mutacij, so možganski tumor, rak na tankem črevesu in rak trebušne slinavke. Nanje torej preprosto ni mogoče vplivati s preventivo, zato predlagajo večjo osredotočenost na zgodnje odkrivanje, ki vodi v bolj uspešno terapijo. Še vedno pa ostaja dejstvo, da so

nekatere najpogostejše in najbolj smr tonosne vrste rak a tesno povezane z nezdravim življenjem, virusi in družinsko anamnezo. Med njimi so kožni rak, rak na pljučih in rak na debelem črevesu. Če izberemo nezdrav življenjski slog, so možnosti, da bomo zboleli za temi vrstami raka, zagotovo občutno večje.

Viri:

- http://www.ffa.uni-lj.si/dosezki/?tx_ttnews%5Byear%5D=2014&tx_ttnews%5Bmonth%5D=06&tx_ttnews%5Btt_news%5D=1052&cHash=e437e5fcb902b30c37279723e63de39a – dostop: 30. 11. 2014 - http://www.newscientist.com/article/dn26643-hiv-evolves-into-less-deadly-form.html – dostop: 21. 12. 2014 - http://www.medicalnewstoday.com/articles/287542.php – dostop: 5. 1. 2015

februar 2015

Novičke

- http://www.ffa.uni-lj.si/dosezki/?tx_ttnews%5Byear%5D=2014&tx_ttnews%5Bmonth%5D=08&tx_ttnews%5Btt_news%5D=1078&cHash=2237425cdd7d96e00df6eea65a60633a

Ema Mercedes Vitek KAJ IMAJO SKUPNEGA EN POLJUB IN OSEMDESET MILIJONOV BAKTERIJ? Ali ste vedeli, da se v naših ustih nahaja preko 700 vrst bakterij? In da na sestavo ustne flore vplivajo različni dejavniki, kot so starost, prehrana, okolje v katerem živimo in celo naši partnerji? Znanstveniki z Nizozemske organizacije za uporabno znanstveno raziskovanje (Nederlandse Organisatie voor Toegepast Natuurwetenschappelijk Onderzoek) so preučevali vpliv poljubljanja na oralno mikrobioto. Enaindvajset parov je izpolnilo vprašalnik o tem, kako pogosto, koliko časa in na kakšen način se poljubljajo. Vsem udeležencem

raziskave so vzeli bris, s pomočjo katerega so ugotovili, katere vrste bakterij se nahajajo v njihovi slini in na njihovih jezikih. Nato je po en prostovoljec iz vsakega para popil probiotični napitek, ki je vseboval dve specifični vrsti bakterij. Temu je sledilo intimno poljubljanje, ki je trajalo približno deset sekund. Potem pa so udeležencem, ki niso spili probiotika, še enkrat vzeli bris. Število probiotičnih bakterij v slini prostovoljcev, ki niso spili napitka, je po intenzivnem poljubljanju naraslo za trikrat. Vsaka oseba, ki je zaužila probiotik, je tako v slino svojega partnerja prenesla približno osemdeset milijonov bakterij. Zanimivo pa je, da se sestava bakterij,

ki se nahajajo na jeziku, po poljubu ni pomembno spremenila. Raziskovalci iz tega sklepajo, da lahko bakterije v ustni votlini izmenjujemo tudi preko partnerjev. Vendar pa so tiste, ki se nahajajo v slini, samo začasno tam in se eventuelno odstranijo, medtem ko tiste, ki so na jeziku, tam ostanejo tudi dalj časa.

AKTIVACIJA REM FAZE SPANJA NA UMETEN NAČIN Za normalno delovanje možganov in pravzaprav celotnega telesa ljudje potrebujemo dovolj kvalitetnega spanja. Po nekaj neprespanih nočeh lahko hitro opazimo, da se težje učimo, smo bolj razdražljivi in se ne počutimo dobro. Različne faze spanja imajo različen pomen oziroma vlogo. Ena izmed najpomembnejših faz je zagotovo REM faza. Rezultati študije, ki je bila izvedena na Massachusetts Institute of Technology (MIT) in na Harvard Medical School, so prinesli nova odkritja o tem, kako je kontrolirana prav ta faza spanja. Druge raziskave so že pokazale, da so z REM fazo vključeni tudi holinergični nevroni v našem telesu, vendar pa znanstveniki do sedaj niso vedeli, kako nanjo vplivajo. Najprej so v preiskovane nevrone testnih miši vnesli snov, ki je

občutljiva na svetlobo. Nato pa so na njihove glave namestili posebne naprave, ki so s pomočjo svetlobe vzbudile preiskovane nevrone. Njihova aktivacija v času ne-REM (NREM) faze je povzročila večje število epizod REM spanja, ne pa tudi njihovega daljšega trajanja. Ugotovili so, da so bile inducirane

REM epizode zelo podobne naravnim REM epizodam. Ta spoznanja so temelj, na katerem želi raziskovalna skupina graditi nova odkritja glede zdravljenja nespečnosti. Njihov glavni cilj je, da odkrijejo nove načine oziroma izboljšajo že znane načine umetnega ustvarjanja naravnega spanca.

Viri:

Novičke

- http://www.microbiomejournal.com/content/2/1/41

- http://www.ljepota.ba/slike/poljubi%20meeeeeeeeeeeee.jpg - http://www.pnas.org/content/early/2014/12/25/1423136112.full.pdf+html - http://www.annanuttall.com/wp-content/uploads/2014/10/shutterstock_1108508vv39-1.jpg

februar 2015

ISLANDIJA, DEŽELA MED OGNJEM IN LEDOM Letošnje poletje se mi je uresničila želja, ki sem jo imela že od osnovnošolskih dni – obiskati deželo na skrajnem severu Evrope, Islandijo. Preko Slovenskega štipendijskega sklada NFM in EGP sem se za dva meseca odpravila na prakso v Reykjavik na Fakulteto za farmacijo Univerze na Islandiji. Andreja Štalcar

Že preden sem dobila potrditev za štipendijo, sem o Islandiji veliko brala in veliko vedela o življenju tam zgoraj. Privlačila me je pokrajina, prostranost, ljudje ki živijo tam; zelo sem si želela videti tudi severni sij. Vedela sem, da bom morala spakirati toplo bundo, rokavice, šal ter nepremočljive čevlje, čeprav sem se na pot odpravila že konec avgusta. In prav sem imela. Na Islandijo sem prispela zadnjo soboto v avgustu. Že ob pristajanju letala sem skozi okno opazovala majhne barvite hiške ob obali, sonček je sijal na pokrajino in zdelo se mi je pravljično. Pokrajina je bila tako prostrana, srce mi je zaigralo in še vedno nisem mogla verjeti, da sem res tu. Pot z letališča v Reykjavik je trajala slabih 50 minut in ob tem se nisem mogla načuditi pogledu skozi okno. Kamorkoli sem pogledala, sem videla samo pusto pokrajino, nobenih dreves, nobenih hiš, le cesta,

ki se vije skozi ogromna lavina polja. Avtobus me je pustil pred študentskim domom, kjer sem stanovala in ker sem bila tisti dan že precej utrujena, sem samo na hitro razpakirala in šla spat. Naslednje jutro me je zbudilo grmenje, bliskanje in silovit dež. Gledala sem skozi okno, veje dreves so se zibale v močnih sunkih vetra, zdelo se je, kot da dež sploh ne pada navzdol, ampak kar naravnost. Pri sebi sem si mislila: A je tu vedno tako slabo vreme? Izkazalo se je, da je bilo tako slabo vreme bolj izjema kot pravilo, neurje se je do poznega popoldneva umirilo in odpravila sem se raziskovat Reykjavik. Najprej me je pot zanesla v trgovino. Po nasvetu skrbnika študentskega doma, sem se odpravila v najcenejšo trgovino v okolici, ki pa je bila glede na slovenske cene še vedno precej draga. Okrnjena izbira sadja in zelenjave (Islandija je glede kmetijstva izredno nesamozadostna), napisi na izdelkih

Tektonska prelomnica med evrazijsko in severno ameriško tektonsko ploščo.

Praksa | Islandija, dežela med ognjem in ledom

Islandija tako drugačna, a prav zato zanimiva.

samo v islandskem jeziku in dejstvo, da za osnovno košarico v trgovini takoj pustiš 30 evrov so me prisilili k preudarnemu nakupovanju v prihodnje. V ponedeljek zjutraj sem bila ob 9h zjutraj dogovorjena na fakulteti, da se sestanem z mentorico. Gospa srednjih let me je prijazno sprejela in me takoj predstavila vsem zaposlenim na oddelku. Postregli so mi z islandsko malico: kruh s sirom in marmelado, kavo ter seveda njihovim tipičnim jogurtom skyrom. Že isti dan mi je uredila prostor v pisarni, ki sem si jo delila s še enim zaposlenim, in mi dala neomejen dostop do računalnikov, tiskalnika in pisarniških potrebščin. Poleg tega smo vsi na oddelku imeli tudi brezplačno kavo, prigrizke in včasih celo sadje. Fakulteta za farmacijo je v primerjavi z našo precej majhna, v vsakem letniku je le okrog 20 študentov, »velika predavalnica« pa je le malce

februar 2015

Praksa | Islandija, dežela med ognjem in ledom

Vestmanski otoki, razgled na mesto in otoke.

večja učilnica. Laboratoriji so bili kljub temu zelo dobro opremljeni z vso potrebno visokotehnološko opremo. Laboratorij, kjer sem delala, je spadal pod katedro za farmakologijo, hkrati pa je bil tudi forenzični oddelek. V deželi s 320.000 prebivalci in izredno nizko stopnjo kriminala so pač prisiljeni v racionalizacijo in združevanje. Delo je potekalo v prijetnem vzdušju, moje naloge so obsegale analizo krvi na drogo GHB in benzodiazepinov v krvi voznikov, ki so že bili pozitivni na testu za alkohol. Poleg tega me je za krajši čas mentorica vključila tudi v edinstven projekt analize PCB v maščevju kitov, saj je Islandija ena od držav, ki še vedno izvaja kitolov, večino mesa pa proda na Japonsko. V prostem času in med vikendi smo se z drugimi Slovenci, ki so bili večinoma na Islandiji preko istega štipendijskega sklada, odpravili raziskovat to čudovito deželo. Najlažji način potovanja je najem avtomobila, saj Islandija nima železnice, javni promet izven Reykjavika pa je zelo okrnjen. Obiskali smo jug, zahod in sever države, se sprehodili na vulkan, prečkali tektonsko prelomnico (z evrazijske na severnoameriško tektonsko ploščo), v daljavi opazovali ledenik, se čudili ogromnim lavinim poljem, obiskali ogromno čudovitih slapov, jezer, toplih vrelcev, obiskali tudi gejzir in nazadnje z malo sreče videli tudi severni sij. Konec septembra nas je na severu razveselil že prvi sneg, v Reykjaviku pa smo ga dobili

februar 2015

»šele« konec oktobra. Zame je bil eden najlepših krajev Islandije otočje na njenem jugu, ki se imenuje Vestmanski otoki. Na glavnem otoku, ki meri zgolj 14 km2 prebiva kar 4000 prebivalcev, večina pa se ukvarja z ribištvom. Otok je znan po izbruhu vulkana leta 1973, ko je vulkan Eldfell nepričakovano izbruhnil in prisilil vse ljudi na otoku, da so ga zapustili v nekaj urah. Po štirih mesecih so se ljudje vrnili in otok obnovili, vendar se toplotna aktivnost čuti še danes. Na vulkanu (na katerega se lahko brez težav povzpneš) še vedno obstajajo luknje v tleh, v

Islandski konji.

katerih si lahko ogreješ roke, na globini nekaj 10 cm pa je temperatura še precej višja. Islandija je edinstvena država s čudovito naravo in odprtimi, prijaznimi in poštenimi ljudmi. Stoletja bivanja na izoliranem otoku z neukrotljivo naravo so jih naučila, da jo je potrebno spoštovati in se naučiti živeti z njo. Ob vseh dih jemajočih razgledih in dogodivščinah me veter in mraz na koncu nista več čisto nič motila in veselim se dneva, ko se bom znova imela priložnost odpraviti nazaj.

ERASMUS AND BEYOND Hello, stranger. Pred kratkim so me prosili naj napišem tale prispevek za Spatulo o svojih izkušnjah s tujino in kako je prišlo do tega, da sem spakiral svoje kovčke in se zadnja štiri leta vračam v Slovenijo samo še za praznike in ko grem na dopust na Hrvaško. Naprej bi rad na kratko razložil, zakaj sem se odločil za študij v tujini, kratek povzetek zadnjih štirih let, potem pa dodal malo motivacije za tiste, ki se še niste popolnoma odločili, ali bi morda pustili za sabo Ljubljano, svoje prijatelje, punco/fanta, udobno življenje in družino ter se odpravili v tujino.

V začetku tretjega leta študija sem prvič slišal za Erasmus. S tem niti ne mislim nekih epskih zgodb o tem, kaj so ljudje doživeli, žurkah in o samostojnem življenju v tujini, ampak preprosto o možnosti, da zamenjam našo FFA za skorajda poljubno univerzo v Evropi ter da bom za to dobil denarno podporo. Mislim, da sem že pred tem vedno malo sanjal o tem, da bi šel v tujino, ampak so bili to osnutki sanj, saj sem imel življenje v Sloveniji in Ljubljani precej ustaljeno (punca, prijatelji, družina). Preden sem se odločil, kam bom šel sem se malo pozanimal, ali ima kateri od naših profesorjev kontakt oz. izkušnjo na kateri izmed univerz v Nemčiji. Za slednjo sem se odločil zaradi dobrega znanja jezika. Profesor Srčič mi je predlagal Regensburg in njihovo katedro za farmacevtsko tehnologijo in biofarmacijo. Tega nasveta in te odločitve v življenju nikoli ne bom obžaloval. Vodjo katedre prof. Göpfericha sem po prihodu prosil, če lahko na katedri opravljam raziskovalno delo pod vodstvom enega njihovih doktorandov. Na prvem Erasmusu sem se tako ob običajnem predmetniku 4. letnika naučil še biofarmacevtskih osnov, dela s celičnimi kulturami in osnov poskusov na živalih, kar mi je kasneje prišlo precej prav. Seveda leta nisem preživel samo na univerzi, ampak imam precej legendarne spomine na žure z ostalimi študenti na Erasmusu in na potovanja po Bavarskem. Po prvem Erasmusu pa je sledila zima v Ljubljani, moduli, praksa v lekarni in tako imenovana post Erasmus depresija. Teh par mesecev je zadoščalo, da sem dojel, da v Sloveniji in z delom v lekarni ne bom srečen. Nekje oktobra sem tako začel iskati mesto za Erasmus prakso v Angliji, med moduli pa zaključeval

svojo magistrsko nalogo, ki sem jo začel v drugem letniku študija pri profesorju Planinšku v okviru farmacevtske tehnologije. Erasmus prakso v Angliji sem dobil pri prof. Inghamu na Univerzi v Birminghamu. Precej presenečeni bi bili, kako lahko je dobiti prakso in denarno podporo, ko profesorju poveš, da od njih ne potrebuješ nič, razen delovnih izkušenj in podpisa na Erasmus pogodbi, ti pa boš v zameno poprijel za vsako ponujeno delo. Tam sem se ukvarjal z liofilizacijo in karakterizacijo trde materije, kar je bilo malo bližje delu moje magistrske naloge. Zanimivo mi je bilo, da smo na katedro dobili 10 kg čokolade, ko smo morali za določeno firmo določiti pretočne lastnosti čokoladnih delcev. Farmacevtska tehnologija malo drugače. Imel sem priložnost spoznati angleško kulturo in za povzetek lahko rečem le: Anglija je izkušnja. Ni treba ciljati točno na London, kamor vsi hočejo. Tu se moram precej zahvaliti prof. Baumgartnerjevi za vso birokratsko pomoč. Med drugim Erasmusom se je začelo tudi moje iskanje doktorskega študija v tujini. Za vse, ki bi se radi odločili za doktorat v tujini, lahko povem samo, da je konkurenca ogromna, tako da se splača delati na CV-ju že med študijem. Štejejo namreč ne le ocene, ampak tudi delovne izkušnje in priporočila, ki pa si jih morate poiskati sami. Naša, in večina drugih univerz, namreč ne spodbuja prostovoljnega dela v laboratoriju, tako da leži tu veliko na samoiniciativnosti. Zavedati se morate tudi, da je velika verjetnost, da ne boste dobili tistega, kar želite. Sam sem poslal okoli 100 epošt različnim profesorjem po svetu z mentaliteto, da kakšna bo pa že uspešna. Na koncu sem imel le peščico ponudb za doktorat v Angliji, Kanadi, Nemčiji,

ZDA in Švici. Sir in čokolada sta me v končni fazi pripeljala do opravljanja raziskovalnega dela v Baslu, tokrat na področju membranskih proteinov in polimerne kemije. Spomnim se še, kako sem na intervjuju blefiral, da se spoznam na biotehnologijo in na rekonstitucijo membranskih proteinov. Rečem lahko le, da nam naša fakulteta nudi izredno dobro podlago in širino znanja. Cave: »Ne počnite tega če niste tip človeka, ki je zelo odprt za učenje popolnoma novih stvari, saj zna biti širjenje obzorja na začetku precej zastrašujoče. Zavedati pa se morate, da napake delamo vsi in da ljudje razumejo, da se iz njih učimo. Večinoma.« Vsi, ki premlevate, ali bi šli v tujino ali ne, tudi če vas v Sloveniji vežejo prijatelji in mogoče fant ali dekle, vas pozivam, da pojdite. Vem, da se sliši klišejsko, ampak življenje se začne izven udobja. Še vedno dobim kurjo polt, ko se spomnim, kako smo se z očetom in bratom usedli v prenatrpan avto in ob dveh zjutraj prvič odpravili v Nemčijo. Spomnim se tudi vseh dni, ko me je težilo domotožje, ko sem bil osamljen in res pogrešal staro družbo. Spominjam pa se tudi vseh novih prijateljev ter nepozabnih dni in noči v Angliji in Nemčiji ter snežnobelih Alp v Švici. Samo enkrat smo mladi in Erasmus je neverjetna izkušnja, da doživite svet izven naše Slovenije, četudi se potem vrnete in ostanete doma. Tudi če ne znate jezika, pojdite. V najslabšem (mogoče pa celo najboljšem) primeru se boste naučili novega jezika, pridobili kup novih prijateljev in preživeli precej žurersko leto. Če se karierno odločate za študij v tujini, se poskusite pozanimati pri bivših Erasmovcih, ki so delali v tujini magistrske naloge oziroma raziskovalne naloge, katere fakultete nudijo ali pa so zelo odprte za prostovoljno študentsko

Izkušnja v tujini | Erasmus and beyond

Tomaž Einfalt, mag. farm.

februar 2015

delo. Naj vas ne bo sram izstopati ter vprašati druge za pomoč in izkušnje. Ko

pa greste, nikoli ne pozabite na ljudi, ki so vam pomagali in vam stali ob strani

ves ta čas. Včasih balkanska mentaliteta »veze so vse« vseeno pride prav.

ŠTUDENTSKO RAZMIŠLJANJE Dragi mediji, spremljamo vas! Marko Kočevar »Ja, ja, že v redu,« rečem ubogi gospe, ki se kar zdrzne, ko ji omenim besedo farmacija. Cilj farmacevtskih družb je samo okoriščanje na račun nevednih, preprostih ljudi. Farmacija ima zdravila za vse »neozdravljive« bolezni, ki jih pametno skriva, saj ji ugaja stanje kroničnih bolnikov, ki celo življenje potrebujejo zdravila, ki ničesar ne rešijo, ampak samo pridno kujejo vrtoglave dobičke. Takšno je prepričanje nekaterih, ne pomislijo pa, kaj je farmacija zanje naredila dobrega. Med drugim je tudi razvoj zdravil omogočil dostojno življenje vsem, ki jim Darwinov naravni izbor ne bi ponudil te možnosti. Veliko več bi bilo tudi trpljenja, če ne bi s cepljenjem zmanjšali pojavnosti bolezni, kot so črne koze, otroška paraliza in tetanus. Zakaj je farmacija med ljudmi na tako slabem glasu? Z vprašanjem o zarotah farmacevtov se je ukvarjala tudi oddaja Toplovod na Valu 202, v kateri so poslušalci predstavili svoje mišljenje o tem

februar februar 2015 2015

problemu. Na kakšnem nivoju poznavanja problema smo, nam je lepo razložil že kar prvi poslušalec. Pravi, da je na svetu preveč ljudi in da je zato povsod preveč umazanije. To seveda ugaja mikrobom, ki se lahko prenašajo z enega človeka na drugega in pri tem razvijejo bolezensko stanje. Bolezen prehaja z enega človeka na drugega in tako napreduje, da jo je nemogoče odkriti! In kakšno vlogo imajo tu farmacevtske korporacije? Oni so šolani tako, da ne znajo najti prave formule, ki bi pozdravila nastalo umazanijo, ki se je tako razpasla, da se je je nemogoče rešiti. Obstaja tudi možnost, da so umazanijo naredili tako imenovani prikriti znanstveniki. Kako postati takšen znanstvenik, ne vem, mogoče pa je v višjih letnikih takšen izbirni predmet ali pa moraš biti za to posebej prikrito poklican. Precej trdovraten oreh predstavljajo tudi cepiva, ki vedno bolj delijo

javnost na dva bregova. Kako je s cepljenjem otrok, je tudi tu zarota? Poslušalec pravi, da se je bilo včasih potrebno cepiti, saj ni bilo toliko zdravil. Danes pa je na voljo toliko naravnih sestavin/zdravil, da enostavno ni več potrebe, da se cepimo. Torej je razvoj zdravil pristrigel krila drugemu delu farmacije, ki se ukvarja s cepivi? Je torej zdravljenje boljše kot preprečevanje? Ko enkrat zbolimo za težko boleznijo, ki bi jo lahko preprečili, se vsekakor strinjamo, da je zdravljenje zadnja izbira. Na koncu oddaje pa smo odkrili celo nekaj dobrega v zarotah. Vedno se lahko misli po svoje in dandanes nam primanjkuje ljudi, ki mislijo s svojo glavo. Velikokrat nam govorijo, da druge alternative ni, in takrat so dobrodošli misleci, ki mislijo drugače, in to so med drugim tudi tvorci zarot.

YOUR JOURNEY TO BECOMING THE MOST WANTED PHARMACIST What is your ambition? Do you wish to become a community pharmacist or perhaps a clinical pharmacist? Would you like to join the pharmaceutical industry and contribute in research and development of new pharmaceuticals? Or are you aiming higher and have a definite goal, such as becoming the Chief Executive Officer of Novartis? Sit back for a moment, get comfortable and think who you really wish to become. Do not limit yourself, set your goals high. Challenge yourself. Got it? Now think about how you will reach your ultimate goal. Is there anything you can already do now as a student to come closer to your goal? It might take a few years or even decades to become who you wish to be, but you must start now. David Kološić, EPSA Educational Affairs Coordinator 2014–2015

Traditionally, students have been passive players on the education pathway. However, the times when a degree would ensure a satisfying job are long past and now you need to be self-motivated, proactive and take the responsibility for your own learning and skill development. You need to understand how to create value to receive value and act as the manager of your own career. You need to have the ability to fail, the ability to have ideas, to sell these ideas, to execute them, and to be persistent so that even as you fail you learn and move on to the next adventure. Deliver some value, any value, to anybody, to somebody, and watch that value compound into a career. Additionally, you should seek out to learn and practice the skills associated with being innovative. You should seek

GOAL SETTING Napoleon Hill, one of the great writers on success and the author of Think and Grow Rich, once famously said: “A goal is a dream with a deadline.” Personal goal setting is a powerful process for thinking about your ideal future, and for motivating yourself to turn your vision of this future into reality. The process of setting goals helps you choose where you want to go in life. By knowing precisely what you want to achieve, you know where you have to focus your efforts. Set your goals on several levels: 1. Create your “big picture” of what you want to do with your life, and identify the large-scale goals that you want to achieve. 2. Break these down into smaller, manageable goals that you must achieve to reach your lifetime goals. 3. Once you have your plan, start working on it to achieve these goals. The reason why we start the process of setting goals by looking at your lifetime or ultimate goals is to have a sense of direction of where we are heading. Then,

we work down to the things that you can do in, say, the next five years, then next year, next month, next week, and today, to start moving towards them. A useful way of making goals more powerful is to set them SMART: S – Specific (or Significant). M – Measurable (or Meaningful). A – Attainable (or Action-Oriented). R – Relevant (or Rewarding). T – Time-Bound (or Trackable). For example, instead of having “Become an EPSA executive member” as a goal, it is more powerful to say “To run for the executive position of Vice President of Education at the 2015 EPSA Annual Congress”. Obviously, this will only be attainable if a lot of preparation has been completed beforehand! THE POWER NETWORKING “You can make more friends in two months by becoming interested in other people than you can in two years by trying to get other people interested in you.” – Dale Carnegie The art of networking – creating a fabric of personal contacts who will provide support, feedback, insight, resources and information – is something that university lectures will never teach you. In my opinion, it is the most powerful skill that you can develop. However, you need to understand that it is not only a personal growth activity, but also a way to give back – a two-way relationship. It is a slow and patient activity, like gardening. When you network, you plant

Your journey to becoming the most wanted pharmacist

to be on innovative teams, in innovative organisations and part of an innovative society, as these are the places where you will grow and develop the skills needed to be globally competitive. In this article, I will focus on three elements of your personal development: goal setting, the power of networking, and mobility.

februar 2015

seeds, and over time you water them and give them sun. You are cultivating relationships and learning about people and their perspectives. What matters in networking is the energy. If the energy between you and another person is good, you might become friends. This is when the concrete stuff – introductions, job leads and favours – will come in. Do not rush the transaction. Start by attending events organised by your Faculty’s student organisation and get to know your peers. Once you feel comfortable, start attending external events, student or professional, and practice networking there. It only

gets easier as your confidence and communication skills improve. MOBILITY Moving and living abroad is the single most rewarding experience and probably the best decision that you can ever make. It is simply a no-brainer. I did not think too much when the opportunity to move to the UK came by, I just grabbed it, booked a oneway plane ticket and waved my family goodbye. I did not consider the possible consequences and I soon realised that independent life in a country I had never visited before is not that fun or easy,

but hey, it was well worth it! Every day was a challenge at the beginning, but 4 years later these challenges became invaluable experiences that I would have never developed had I stayed in my comfort zone – at home. I know it is easier said than done, but just think about all the opportunities that you are missing while sitting comfortably in your comfort zone. There are plenty of open doors out there; you just need the courage to step through and experience something different. I am convinced you can do it.

Angleški članek | Your journey to becoming the most wanted pharmacist

ŠTUDENTSKO RAZMIŠLJANJE

Pridobitev novih/starih prostorov na ffa Stefan Lukić S selitvijo FKKT na Brdo so na Aškerčevi cesti ostali prostori, ki jih FKKT ne uporablja več, in sicer velika stavba, predavalnica na dvorišču (NP) in dekanat (lesena stavba med FFA in NTF). Od teh prostorov sta naši fakulteti pripadli predavalnica na dvorišču oz. nova predavalnica, ki je “nova” že nekaj let in pol toliko let zrela za prenovo, ki pa naj bi se izvedla med poletjem 2015, ter dekanat, ki naj bi razbremenil pomanjkanje laboratorijev na FFA.

februar februar 2015 2015

Filozofska fakulteta je v upravljanje prejela veliko stavbo, kjer namerava namestiti svoje številne knjižnice. Dekanat se v omejenem obsegu že uporablja, tam potekajo zagovori diplomskih in magistrskih nalog, v načrtu pa je tudi razdelitev ostalih prostorov med katedre. V enem od načrtov prerazporeditve je tudi širjenje knjižnice v prostore zdajšnje študentske sobe in selitev študentskih prostorov v dekanat. V dekanatu se ponujajo kletni

prostori, ki študentom prinašajo tako prednosti kot slabosti. Z ohranjanjem ali eventualnim povečanjem kakovosti in velikosti študentskih prostorov bi študentsk im organizacijam na FFA zagotovili še boljšo kvaliteto dela, ki je trenutno na visokem nivoju. Haiku: Preureditev, tudi študent si želi večjih prostorov.

BORIS BRUS, MAG. FARM. Čeprav sprva o delu v znanstvenih vodah ni razmišljal, sedaj počasi zaključuje doktorski študij na katedri za farmacevtsko kemijo. Iskanje novih bioaktivnih spojih pa nikakor ni edina dejavnost, s katero se ukvarja. Nekateri od vas ime tokratnega sogovornika verjetno povezujete z vajami določenih predmetov 4. letnika, v vsakem primeru pa lahko več o njem izveste iz sledečega intervjuja. Enej Bole in vpeljal v encimsko testiranje. Po tem je bila odločitev za doktorat povsem samoumevna.

S katerimi področji se ukvarjaš v okviru svojega raziskovalnega dela? Bistvo mojih raziskav je uporaba računalniških metod v procesu odkrivanja novih spojin, ki delujejo na tarče, udeležene pri različnih bolezenskih procesih. Skupina prof. Gobca se sicer leta ukvarja predvsem s protibakterijskimi tarčami, v okviru mojega doktorata pa smo prestopili še na ostala terapevtska področja. Predmet mojega raziskovanja so tako receptor TLR4, ki je pomemben za preprečevanje sepse, encim imunoproteasom, ki je

udeležen v vnetnih procesih, največ pozornosti pa posvečam spojinam, ki bi lahko lajšale ali preprečile Alzheimerjevo bolezen. S poznavanjem računalniških metod po potrebi priskočim na pomoč tudi ostalim, ki recimo potrebujejo predvideno pozo sintetizirane molekule v vezavnem mestu določenega proteina, tudi če je ta izven področja mojega doktorata. Se je želja po opravljanju doktorata pojavila bolj proti koncu študija ali si o tem razmišljal že prej? Še do 4. letnika sem se nekako bolj nagibal k delu v marketingu, bil sem skoraj prepričan, da se ne bom vpisal na doktorski študij. Tudi če bi moral izbirati, bi bila farmacevtska kemija takrat verjetno moja zadnja izbira, saj sem imel napačno predstavo, da to nujno pomeni sintezo. Potem pa je naključje tako naneslo, da sem spoznal profesorja Gobca, ki mi je predstavil, kaj vse lahko farmacevtska kemija še zajema, in tako sem se odločil za opravljanje diplome na tej katedri. V okviru diplome sem sodeloval z dr. Samom Turkom, ki me je navdušil nad računalniškimi metodami

Si se naučil kaj francoščine? Ravno to me je vprašala tudi direktorica inštituta, ko sem se po prvem obisku ponovno prijavil za štipendijo. Zaradi odgovora je skorajda ne bi dobil. Pa tudi po drugem obisku francosko ne znam povedati več kot par besed, saj je moj tamkajšnji šef tekoče govoril angleško in zato jezik komunikacije nikoli ni bil stvar debate. Bi lahko naštel kakšno razliko v tem, kako raziskovalno delo poteka v Sloveniji oziroma na naši fakulteti in kako poteka v tujini? Ključna razlika je posledica tega, da sem v Franciji delal na inštitutu, kjer ni pedagoških obremenitev in se lahko zaposleni ves čas osredotočajo le na

Predstavitev asistenta | Boris Brus, mag. farm.

Na Fakulteti za farmacijo si zaposlen kot mladi raziskovalec (pod mentorstvom prof. dr. Stanislava Gobca). Kako dolgo že in kaj tvoje delo v grobem obsega? Mladi raziskovalec sem že dobra tri leta. Moja naloga je čim več raziskovati in v končni fazi opraviti doktorat. Poleg tega vsi mladi raziskovalci izvajamo tudi vaje. V mojem primeru so to vaje pri predmetih Analiza in nadzor zdravil ter Načrtovanje in sinteza učinkovin. Vseeno pa lahko večino časa posvetim samemu raziskovanju in pisanju doktorske disertacije, sploh zdaj, ko mi priprave vzamejo veliko manj časa kot na začetku.

Tekom doktorskega študija si med drugim dvakrat za mesec dni odpotoval v tujino, natančneje v Francijo. Kaj je bil namen teh odprav? Ker smo s pomočjo virtualnega rešetanja odkrili zelo dober zaviralec encima butirilholinesteraze, ki ima aktivnost že v območju zdravilnih učinkovin, smo seveda želeli razrešiti kristalno strukturo kompleksa. S tem namenom smo se povezali z raziskovalno skupino z Institut de Biologie Structurale v Grenoblu, ki ima dostop do sinhrotrona in izkušnje s holinesterazami. Stroške bivanja in nekaj žepnine mi je omogočila pridobitev štipendije francoske vlade. Tam sem se ukvarjal predvsem z izboljševanjem pogojev kristalizacije butirilholinesteraze. Na koncu nam je uspelo razrešiti kristalno strukturo našega zaviralca v kompleksu z butirilholinesterazo, ki nam je zdaj v veliko pomoč pri strukturno podprtem načrtovanju še bolj aktivnih zaviralcev.

februar 2015

Zmagovalna skupina regijskega Biocampa 2014.

raziskovanje. Poleg tega imajo tudi čisto drugačen delovni ritem. Medtem ko smo mi bolj jutranji ljudje in začenjamo že pred 8. uro ter delamo do popoldneva, oni z delom začenjajo nekoliko kasneje. Tako sem bil običajno na inštitutu od približno desetih pa do osmih, devetih zvečer. Izjemoma, ob izvajanju meritev s sinhrotronom, pa je bilo potrebno delati tudi 24 ur v kosu. Sicer moraš spiti kakih deset kav in na koncu si res videti že kot zombi, ampak je bila tudi to dobra izkušnja.

Predstavitev asistenta | Boris Brus, mag. farm.

Omenil si, da se pri svojem delu poslužuješ računalniških metod, pa tudi na splošno je danes računalnik nepogrešljivo orodje vsakega raziskovalca in večine ostalih zaposlenih v farmaciji in drugod. Se ti zdi, da bi moralo biti v predmetnik študija farmacije vključenih več tovrstnih vsebin, kot so recimo osnove programiranja? Glede na to, da imamo že zdaj zelo široko zastavljen študij, od kemijskih in farmacevtskih do medicinskih predmetov, res ne vem, kam bi lahko umestili še računalniške metode. Po drugi strani pa nekaj tega področja

pokriva že predmet Načrtovanje in sinteza učinkovin, sploh na vajah delamo tudi zelo praktične stvari. Je pa to alternativni predmet in zato pri njem sodeluje le približno polovica študentov, pa še od tega je veliko tistih, ki si tega sploh niso želeli. Ne vem, zakaj. Morda si študentje napačno predstavljajo, da gre pri predmetu samo za sintezo, vendar se je v zadnjih letih to spremenilo. Sploh polovica predavanj, namenjenih računalniškemu delu, je zelo zanimivih. Morda bi res bilo koristno, če bi to postal reden predmet. Že za magistrsko nalogo si prejel Prešernovo nagrado, nedavno dekanovo nagrado za objavo članka v reviji z visokim faktorjem vpliva. Taki dosežki verjetno zahtevajo veliko dela in posvečanja. Se ti je kdaj zdelo, da si moral preveč žrtvovati v imenu raziskovalnega dela? Jaz na to ne gledam na tak način, v smislu žrtvovanja. Kadarkoli se zbudim, mi ni težko iti v službo. Če delaš nekaj, v čemer si dober, in če to delaš z veseljem, je seveda čisto drugače, kot če bi bil v nekaj prisiljen. Po drugi strani je za uspeh zelo pomembno to, da sem prišel v dobro organizirano ekipo. Profesor Gobec ve, kako se stvari streže, ima veliko kontaktov doma in v tujini, kar precej pomeni. V nekem neuigranem kolektivu bi recimo veliko težje objavili članek v taki reviji, kot smo ga mi. Ali znaš ločevati med delom in zasebnim časom na tak način, da o delu razmišljaš samo na službenem mestu, potem pa se popolnoma posvetiš drugim stvarem? Ne, sploh ne. Veliko idej za delo sem dobil recimo med športno aktivnostjo, vožnjo na delo ali pa sem pred spanjem razmišljal o tem, kaj bom delal naslednji dan, kako bom tvoril določen odstavek nekega članka. V nasprotju s kakšnim instrumentalnim delom je to nekaj, kar okupira celega človeka in se ne da ob odhodu s faksa kar odklopiti ter razmišljati samo o drugih stvareh. V prostem času se ukvarjaš s športom, natančneje z odbojko. Povej nam kaj več o tem. Že od otroštva sem se ukvarjal s številnimi športi, od košarke, nogometa do lokostrelstva. V odbojko pa sem prišel

februar 2015

zelo pozno. Ko sem začel malo bolj resno igrati, sem bil že v drugem oziroma tretjem letniku fakultete, nato pa so šle stvari naprej s svetlobno hitrostjo in sem že po dveh letih začel igrati v prvi slovenski odbojkarski ligi. Ob začetku doktorata sem prestopil v Calcit Volleyball iz Kamnika, kjer imajo drugi najboljši klub v Sloveniji, tako da sem tam zdaj že četrto leto. Ker poleg slovenske lige igramo tudi na evropskih tekmovanjih, sem z odbojko v teh štirih letih prepotoval praktično celo Evropo, od Italije, Belgije, do Estonije na severu. Mislim, da smo bili v vsaj 10 državah. Imaš poleg tega še kak drug hobi? (smeh) Ne, delam in igram odbojko, saj mi za kaj drugega enostavno zmanjka časa. Že tako si včasih želim, da bi imel dan več kot 24 ur. Uspeh, ki sem ga prej namenoma izpustil, je tudi zmaga na lanskem Lekovem regijskem BioCampu. Kako bi opisal to izkušnjo? Zelo dobra izkušnja, ki jo priporočam vsem mlajšim kolegom raziskovalcem in pa študentom zaključnih letnikov. Prijavil sem se predvsem zato, ker imam od nekdaj željo oziroma zanimanje za združevanje znanosti s poslom, kar je točno to, kar BioCamp ponuja. Tam dobiš vpogled v industrijo, spoznaš se z vodilnimi ljudmi v Leku, imaš pa tudi tekmovanje, kjer pripravljaš poslovni načrt za razvoj farmacevtskega izdelka. Kako dogodek sploh poteka? Regijski BioCamp traja tri dni. Od tega je prvi dan namenjen ogledu Ljubljane. Naslednji dan je precej naporen; zjutraj so predavanja različnih profesorjev in vodilnih ljudi iz Leka, v popoldanskem času pa se začne reševanje dodeljenega primera. 35 udeležencev bolj ali manj naključno razdelijo v pet skupin s po sedmimi člani. Članov svoje skupine od prej ne poznaš, precej je tudi tujcev. Delo poteka pozno v noč. Ob devetih zapustiš Lek, vendar je v tem času nemogoče dokončati, zato se delo nadaljuje v hotelu, kjer so udeleženci nastanjeni. Mi smo delali do enih ali dveh zjutraj, da smo dokončali prezentacijo, ki smo jo naslednji dan morali predstaviti potencialnim investitorjem in jih v 10 minutah prepričati, da je naš projekt dober, smiseln in potencialno dobičkonosen.

Na kakšen način pa sta izbrana individualna zmagovalca, ki se uvrstita na svetovni Novartisov BioCamp v Švici? V bistvu točnega postopka ne poznam. Ves čas, ko poteka delo v skupini, so v prostoru prisotni tudi ocenjevalci, ki tiho opazujejo dogajanje in si določene stvari zapisujejo. Ker v nasprotju z realnim delovnim okoljem vloge na začetku niso postavljene (vseh 7 članov skupine začne z iste točke), seveda prihaja do raznih konfliktov. Nekateri so se recimo med reševanjem primera skoraj na smrt skregali. Predvidevam, da ocenjevalci udeležence spremljajo predvsem z bolj psihološkega vidika – sposobnost komunikacije, prilagodljivost, reševanje konfliktov, recimo če se je nekdo sposoben v dobro skupine kdaj tudi nekoliko zadržati … Sva pa oba, tako jaz kot Janko (Janko Ignjatović, op. p.), na koncu v imenu najinih skupin predstavljala rešitev primera pred potencialnimi investitorji. Morda je tudi to pripomoglo k temu, da sva bila izbrana kot zmagovalca. Je svetovni BioCamp le razširjena verzija BioCampa v Ljubljani ali ponuja še veliko več kot to? Kako bi primerjal oba dogodka? Dogodka sta si precej podobna, saj je regijska različica, ki v bistvu služi kot nek predizbor, izpeljana iz svetovne. Glavna razlika je, da svetovni BioCamp v Baslu traja še en dan dlje in si po zaključku zato še toliko bolj utrujen, pa tudi pri tekmovanju je nekaj razlik. Zaradi daljšega časa, ki ga ima skupina na razpolago, je

primer nekoliko bolj kompleksen, zadnji večer, ko je reševanje že skoraj zaključeno, pa pride še do nepričakovanega zasuka; skupina dobi nove rezultate, ki ti porušijo celo zgodbo in dodatno otežijo nalogo. Poleg tega, da se srečaš s študenti s celega sveta, pa je zelo zanimiv tudi ogled celotnega Novartisovega kampusa, kjer približno zadnjih 10 let sistematično rušijo stare stavbe in gradijo nove, ki so kljub različnim stilom v izrednem arhitekturnem sožitju. Verjetno je to tudi izkušnja, ki ti lahko odpre marsikatero priložnost za razvoj kariere v tujini. Si kdaj razmišljal o tem, da bi »prispeval« k begu možganov? Zaenkrat ostajam v Sloveniji, če se mi pa kdaj ponudi dobra priložnost, ne vidim ovire, da ne bi šel. Vendar na to ne gledam kot na beg možganov, saj se moramo zavedati, da se bodo slej ko prej določeni ljudje tudi vrnili in s tem povzročili kroženje možganov, ki pa je dobro za vsako državo. Udeležba na BioCampu te je očitno res navdušila, saj si letos zamenjal vlogo in prešel v vrste organizatorjev. Kako je prišlo do tega? Začelo se je že zelo hitro po zaključku svetovnega BioCampa v Baslu. V Ljubljani so začeli pripravljati nov BioCamp, za katerega si seveda želijo, da bi bil vsako leto boljši. Vprašali so me, kakšna se mi je zdela izkušnja BioCampa v Ljubljani, kako bi ga primerjal s tistim iz Basla in ali bi dogodek kako spremenil oziroma izboljšal. Podal sem nekaj konkretnih predlogov, ki so jih potem tudi upoštevali in me celo povabili k sodelovanju pri organizaciji. Ena od stvari, ki sem jo predlagal, je bila boljša

promocija med študenti, zato smo se letos odločili za izvajanje predstavitev na različnih fakultetah, s čimer bi seveda radi dosegli to, da bi se na dogodek prijavilo čim več študentov. Tvoj doktorski študij se počasi bliža koncu. Imaš že kakšne načrte za prihodnost? Doktorat nameravam zagovarjati konec marca, 1. maja pa začnem z delom v Leku. Tam me čakajo čisto drugačne stvari kot sedaj, ko sem delal z malimi molekulami. Ukvarjal se bom namreč z večjimi molekulami, bolj natančno s stabilnostjo in razvojem formulacije podobnih bioloških zdravil. Kot je za take pogovore običajno, bom zaključil z vprašanjem: Kaj bi za konec sporočil našim bralcem? Bodite še bolj aktivni oziroma proaktivni na področju študija, zanima naj vas čim več stvari, čim prej se aktivno vključite v raziskovalno delo, nabirajte si kontakte in izkušnje. Način zaposlovanja se je precej zaostril in samo diploma ni (več) dovolj za dobro službo. Najprej hvala za pogovor, želim ti pa tudi veliko sreče pri izzivih, ki sledijo!

Opomba avtorja: Odsotnost vikanja je posledica tega, da sva se z intervjuvancem spoznala in sodelovala že pred izvedbo intervjuja.

februar 2015

Predstavitev asistenta | Boris Brus, mag. farm.

Dobi vsaka skupina enako nalogo? Nam lahko bolj konkretno zaupaš, s kakšnim izzivom ste se morali spopasti? Ja, vsaka skupina dobi čisto enako nalogo, da so potem tudi rezultati primerljivi. Pa tudi ti kot udeleženec lahko med predstavitvami neposredno primerjaš rešitev svoje skupine s tem, kako so se naloge lotili ostali. Izziv je seveda hipotetičen, vendar lahko preko njegovega reševanja vseeno dobro ocenijo, kako deluješ v težavah, kako rešuješ probleme … Letos smo morali na podlagi določenih preliminarnih rezultatov investitorje prepričati o izvedljivosti našega namišljenega projekta, katerega cilj je bil razvoj izdelka za prirojene metabolne bolezni. Skupina, ki je predlagala najboljšo rešitev, je zmagala.

PREDSTAVITEV DELA BOLNIŠNIČNEGA FARMACEVTA Če ste imeli v preteklosti kdaj že to »nesrečo«, da ste vi ali kdo od vaših bližnjih preživeli dan na katerem od oddelkov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC), ste zelo verjetno srečali farmacevta le v primeru, da osebno poznate koga od nekaj več kot 40 farmacevtov, ki delamo v Lekarni UKC Ljubljana. Nekateri nas srečujete na vajah iz klinične farmacije ali na praktičnem usposabljanju, drugi pa bi nas zelo težko našli, saj večino svojega dela opravimo skriti v prvi kleti UKC Ljubljana.

Predstavitev področja farmacije | Predstavitev dela bolnišničnega farmacevta

Martina Ravnikar, mag. farm. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Lekarna

Oficina pred pričetkom dela.

V naši lekarni se delo bolnišničnega farmacevta prepleta z delom kliničnega farmacevta in zaenkrat še nihče od nas nima možnosti ukvarjanja samo s klinično farmacijo. Vsak od nas ima poleg dela na kliničnem oddelku, še svoje rutinske zadolžitve v lekarni. Nekateri skrbimo za nabavo, distribucijo in analizo zdravil, drugi za pripravo zdravil bodisi citostatikov, popolne parenteralne prehrane, očesnih pripravkov, infuzijskih raztopin. Verjetno pa prav to naredi naše delo izjemno dinamično in tudi zahtevno, saj je potrebna zelo dobra organizacija časa, da v naše delovne urnike vključimo tako obveznosti, ki so vezane na preskrbo z zdravili, kot tudi tiste, ki zajemajo naše klinično delo. Sama zadnjih sedem let delam v oficini, kjer dobavljamo in izdajamo zdravila za celotni UKC, vključno z dislociranimi klinikami in v manjši meri tudi za nekatere zunanje poslovne partnerje. Za razliko od nabave in izdaje zdravil v splošnih lekarnah, imamo v naši lekarni februar 2015

veliko opravka s posebnimi vrstami zdravil in neklasičnimi režimi izdaje. Pomemben del našega vsakodnevnega dela predstavlja zagotavljanje neregistriranih zdravil, ki prihajajo na naše tržišče pod posebnimi postopki in s posebno dokumentacijo, ki za vsako zdravilo predstavljajo precejšen administrativni zalogaj. Vendar pa neregistrirana zdravila in podobno tudi zdravila za sočutno uporabo za nekatere bolnike predstavljajo edino ustrezno terapijo ter bolnikom z redkimi tudi težje ozdravljivimi boleznimi omogočijo potencialno učinkovito terapijo, ki sicer na našem tržišču ni dosegljiva. Naše vsakodnevno delo obsega izdajo magistralnih, galenskih in neregistriranih zdravil na recepte, izdajo zdravil na posebne naročilnice, kot so antibiotiki/ antimikotiki, narkotiki ter informiranje oddelkov o novostih in spremembah v zvezi z zdravili. Žal pogosto sporočamo tudi informacije o nedobavljivosti zdravil in o težavah, ki jih imamo pri

zagotavljanju nemotene oskrbe z zdravili. Najmanj so oddelki veseli naših sporočil o spremembah predpisovanja zdravil ali nepričakovani uvedbi novih paralelnih zdravil na listo UKC. Na našem oddelku se ukvarjamo tudi z logističnim delom izvedbe kliničnih študij, v katerih sodelujejo raziskovalci z UKC. V nekaterih študijah, ki običajno vključujejo zdravila za intravenozno uporabo, smo farmacevti vključeni tudi v aseptično pripravo zdravil in v takih primerih izvedemo tudi randomizacijo bolnikov v posamezno raziskovalno skupino. Velik del našega sodelovanja v kliničnih študijah predstavlja urejanje obsežne dokumentacije tako v obliki papirnih dokumentov, kot tudi v elektronski obliki. V letu 2010 smo v UKC Ljubljana začeli intenzivneje uvajati klinično farmacijo in od takrat smo eni bolj drugi manj vključeni tudi v klinično delo na nekaterih oddelkih – žal zaradi kadrovskih zmožnosti, še vedno ne na vseh. V začetku našega kliničnega udejstvovanja smo se seznanjali z življenjem in delom na kliničnem oddelku, na katerega smo bili razporejeni, ki ga sicer, kot bolnišnični farmacevti, nismo poznali. Na vsakodnevnih ali tedenskih vizitah smo skupaj z zdravniki in ostalim medicinskim osebjem počasi spoznavali svojo vlogo pri terapiji z zdravili in se hkrati srečevali tudi s pomanjkljivostmi v svojem znanju in usposobljenosti. Z redno prisotnostjo na oddelku pa so se pokazale nove potrebe in želje zdravnikov ter medicinskih sester po sodelovanju na določenih področjih dela. Tako klinični farmacevti že od začetka svojega sodelovanja na kliničnih oddelkih ne

skrbimo zgolj za farmakološko terapijo bolnikov, ampak uspešno sodelujemo tudi pri obvladovanju administrativnih problemov, povezanih z zdravili, ki so v tako veliki bolnišnici, kot je UKC Ljubljana, zelo pogosti. Čas je pokazal, da imajo zdravniki in medicinske sestre na različnih kliničnih oddelkih različne vizije o sodelovanju s kliničnimi farmacevti. Zato se je vsak od nas sčasoma osredotočil na tiste dejavnosti, ki na določenem kliničnem oddelku predstavljajo največji problem in pri katerih nas najbolj potrebujejo. Trenutno so to bolj ogrožene skupine bolnikov, pri katerih je največja verjetnost neugodnega izida zdravljenja. Glede na časovne zmožnosti in potrebe oddelkov pa pogosto pripravljamo tudi farmakoterapijske preglede, pomagamo pri optimizaciji terapije z zdravili in pri pripravi različnih protokolov zdravljenja, skrbimo za zmanjševanje stroškov, povezanih z zdravili, sodelujemo z medicinskim osebjem z namenom zmanjševanja možnosti za napake pri aplikaciji zdravil, pripravljamo izobraževanja za medicinsko osebje, skrbimo za ažurno informiranje o novih farmacevtskih ekvivalentih oziroma alternativah, ki so na voljo na bolnišnični listi zdravil, opozarjamo na morebitne interakcije med predpisanimi zdravili, na pričakovane neželene učinke določenih zdravil ali kombinacije zdravil,

na interakcije zdravil s hrano, svetujemo glede uvedbe dodatne prehranske podpore in opozarjamo na ustrezno predpisovanje posameznih skupin zdravil v skladu z internimi bolnišničnimi smernicami. Tako se s svojim delom poskušamo kar najbolj približati željam posamezne zdravstvene ekipe. Čeprav na oddelkih nismo prisotni ves čas, pa smo zdravnikom, medicinskim sestram in ostalemu zdravstvenemu osebju v službenem času vseskozi na voljo, da nas pokličejo, kadar naletijo na kakšen problem, ki bi jim ga farmacevti lahko pomagali rešiti. Novosti poskušamo vpeljevati postopoma in vseskozi spremljati rezultate posamezne intervencije. Vseh predvidenih dejavnosti kliničnih farmacevtov še nismo uspeli vpeljati v sistem UKC, zato se tudi še niso pokazale vse prednosti klinične farmacije. Dnevno se namreč soočamo z različnimi problemi, ki niso vedno povezani zgolj z implementacijo našega strokovnega znanja, ampak predstavljajo vrsto vprašanj v zvezi z organizacijo, delitvijo nalog, spreminjanjem vsakodnevnih praks in spreminjanjem razmišljanja ljudi. Delo v tako velikem kolektivu, kot je lekarna večje bolnišnice, je izziv, ki redko dopusti počivanje na lovorikah in se spreminja iz dneva v dan in iz leta

v leto. Zahteva prilagodljivega in hitro odzivnega človeka, ki dobro funkcionira tudi v urgentnih situacijah, ki sicer niso tako značilne za delo farmacevtov v lekarnah. Pomembna skrb tako bolnišničnih kot kliničnih farmacevtov je, da poskušamo najti skupni jezik z zdravniki in medicinskimi sestrami, da smo v pomoč pri vsakodnevnem operativnem delu na oddelku, da ne oviramo običajnega dela na oddelku in da s svojim strokovnim znanjem in kompetentnimi odločitvami pripomoremo k boljšim izidom zdravljenja za bolnike. Čeprav nam trenutne kadrovske zmožnosti ne omogočajo sodelovanja pri sprejemu in obravnavi vsakega bolnika v bolnišnico, to ostaja naša vizija za prihodnost. Želimo si tudi več neposrednih pogovorov z bolniki, s pomočjo katerih bi poskušali najti odgovore na določena vprašanja v zvezi z uspešnostjo oziroma neuspešnostjo terapije, težavami, s katerimi se bolniki soočajo tekom jemanja določenih zdravil, in tako pripomogli k optimalnim učinkom terapije. Kljub temu, da klinična farmacija v naši bolnišnici nima dolge tradicije, smo v tem času uspeli pridobiti zaupanje zdravnikov in medicinskih sester ter začeli graditi temelje dobrega sodelovanja, ki bo v prihodnosti gotovo izboljšalo oskrbo bolnikov v naši bolnišnici.

Predstavitev področja farmacije | Predstavitev dela bolnišničnega farmacevta

Oficina, ko smo že pridni, ampak se nihče noče fotografirati.

februar 2015

INTERVJU: PROF. DR. ALEŠ MRHAR, MAG. FARM. Prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. se s farmacijo ukvarja že 45 let. Začel je kot farmacevtski tehnolog, nadaljeval pa kot farmakokinetik. Danes največ svojega časa namenja klinični farmaciji. Njegov prispevek k razvoju farmacije na Slovenskem so prepoznali že leta 1998, ko je prejel Minarikovo odličje. Lansko jesen pa mu je Univerza v Ljubljani podelila tudi Zlato plaketo za njegovo raziskovalno in pedagoško delo. V utemeljitvi so zapisali, da je prof. dr. Aleš Mrhar v strokovnem kot tudi organizacijskem smislu veliko prispeval k razvoju in ugledu Univerze v Ljubljani.

Intervju | Prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm.

Nika Bratović, Odineja Ratek

Leta 1969 ste maturirali na bežigrajski gimnaziji in se vpisali na Fakulteto za farmacijo oz. takratni Odsek za farmacijo. Zakaj ste se odločili ravno za študij farmacije? Zanimalo me je več stvari. Vedel sem, da se na primer od zgodovine, ki jo še sedaj ljubiteljsko proučujem, ne bo dalo živeti. Bil pa sem tudi naravoslovno-matematično orientiran in odločal sem se med kemijo in medicino. Zavod za farmacijo je v tistih letih podeljeval štipendije študentom, ki so že v začetku svoje kariere vedeli, da bodo nadaljevali študij do doktorata. S strani zavoda je prišlo vabilo na pogovor za pridobitev štipendije, ki sem se ga udeležil in dobil občutek, kaj farmacija sploh je. Ugotovil sem, da je farmacija dober presek med kemijo in medicino, in zato sem se odločil za to pot. Odločitve nisem nikoli obžaloval, saj se je izkazalo, da se je farmacija v teh petinštiridesetih letih zelo hitro razvijala, in vesel sem, da sem ves ta čas del te zgodbe. Kot mlad asistent ste že leta 1975 sodelovali pri preoblikovanju Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT). Kakšni so bili rezultati te reforme? Vsako reformo, ki je bila največkrat februar 2015

politično motivirana, smo obrnili sebi v prid. Do reforme leta 1975 smo bili Odsek za farmacijo na Oddelku za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT), torej smo bili na tretjem nivoju v organizacijski strukturi. Ko se je pojavila ideja o tozdiranju, so vodilni na odseku ugotovili, da je primeren trenutek za prehod iz tronivojske na dvonivojsko organizacijo fakultete. Izborili smo si svojo visokošolsko temeljno organizacijo združenega dela, torej Oddelek za farmacijo. Postali smo eden izmed šestih oddelkov na istem nivoju in tako okrepili svoj status znotraj takratne FNT. Institucija je začela rasti. Bili smo zelo uspešni in v naslednjih petih letih podvojili število zaposlenih, povečalo se je število študentov in tudi obseg sodelovanja s farmacevtsko industrijo. Leta 1991 ste bili imenovani za predstojnika Oddelka za farmacijo in v naslednjih letih skupaj s prof. dr. Julijano Kristl in prof. dr. Urošem Urlebom izpeljali reformo univerzitetnega študija farmacije ter ustanovili novo fakulteto. Kako se spominjate tistih časov? To so bila prelomna leta. Leta 1991 je FNT, ki je bila zelo heterogena združba, zaključevala svoje življenjsko poslanstvo. Na eni strani smo bili farmacevti kot zdravstveni profil, na drugi strani pa rudarji kot popolnoma drug svet. Prvi, ki so izrazili željo po svoji fakulteti so bili kemiki in ker je bil to največji oddelek, se je proces razdruževanja FNT-ja hitro pričel. Vsi, ki smo sodelovali pri tem procesu, smo morali biti zelo pazljivi, da ne bi naredili škode, kajti vsak od oddelkov je imel svojo zgodovino, svoje poslanstvo, svoje mesto

v akademskem in strokovnem okolju in predvsem svojo vizijo nadaljnjega razvoja. Trudili smo se, da bi proces nastanka novih fakultet izpeljali na čim bolj demokratičen in konsenzualen način, in to nam je tudi uspelo. Istočasno je tekla tudi prenova Stare tehnike, ki je šele leta 1993 postala v celoti naša. Pomembna reforma je bila tudi prehod z osemsemestrskega na devetsemestrski program. To je bila priložnost, da program prilagodimo potrebam razvoja farmacevtske stroke na področjih, kjer so bila naša znanja potrebna. Rad bi opozoril, da smo v vseh reformah univerzitetnega študija farmacije uspeli povečati delež farmacevtskih predmetov in vsebin, kar je bilo ključno za vzpostavitev temeljev programa, ki ga izvajamo danes. Sodelovali ste tudi pri pripravi in uvedbi bolonjskega študija. Prvi diplomanti bolonjskega študija so že diplomirali. Bi glede na izkušnje, ki jih imate, kaj spremenili? Ves čas smo imeli v mislih cilj, da diplomante izobrazimo tako za delo v zdravstvu kot tudi v farmacevtski industriji. Slovenija je relativno majhna dežela, situacija je dokaj nepredvidljiva na obeh področjih in študentov ne želimo predeterminirati, zato imamo samo en študij farmacije, tj. enovit magistrski program farmacija, ki pa je po mojem mnenju preobsežen. Moja ideja je, da bi vsebine razpolovili, preostalo polovico pa bi bilo potrebno zelo skrbno izbrati ter zagotoviti, da študenti vsebine, ki bi bile oblikovane v kataloge znanja, res prinesete s fakultete v delovna okolja. Bojim se, da smo v situaciji, ko ste študenti (pre)nasičeni z znanjem do trenutka pristopa k izpitu, pri

V farmaciji ste torej že dolgih 45 let. Na katerih področjih se je farmacija najbolj razvila? Farmacija je relevantna stroka, ki zagotavlja kadre za industrijo in zdravstvo. V teh nekaj desetletjih je naredila velik korak tako na enem kot tudi na drugem področju. Na tržišče so prišla nova zdravila za zdravljenje predvsem kroničnih nenalezljivih bolezni. Posledično se je izboljšala farmakoterapija in splošno zdravje populacije skupaj s podaljšanjem življenjske dobe. V zadnjem desetletju so se pojavile molekule biološkega izvora kot nosilke farmakološke aktivnosti, napredujemo tudi v razvoju farmacevtskih oblik oz. dostavnih sistemov. Nova znanja na področju farmacevtske tehnologije ter biofarmacije in farmakokinetike so nam omogočila, da smo v rutinsko klinično prakso ponovno vpeljali učinkovine, ki so šle že v pozabo, ker takrat niso bile oblikovane v ustrezen dostavni sistem oz. niso bile aplicirane v ustreznem režimu odmerjanja. To je npr. v primeru antibiotikov izrednega pomena, ker se ravno na tem področju soočamo s pomanjkanjem novih učinkovitih molekul. O biofarmaciji s farmakokinetiko so najprej začeli govoriti v Ameriki. V magistrskem delu ste opozorili slovensko in mednarodno raziskovalno okolje na potrebo po vpeljavi biofarmacevtskih in farmakokinetičnih

raziskav. Kaj vas je gnalo, da ste se začeli ukvarjati ravno s tem neznanim področjem za takratno slovensko farmacevtsko stroko in znanost? V sedemdesetih letih so imele evropske fakultete tri temeljne discipline: farmacevtsko kemijo, farmacevtsko tehnologijo in farmakognozijo. Moj mentor profesor Franc Kozjek je bil bolj daljnoviden, ker je takoj po svojem doktoratu v šestdesetih letih ugotovil, da se v farmacevtski industriji in v zdravstvu kažejo potrebe po znanjih, ki nam pomagajo predvideti, kaj se z učinkovino dogaja, ko pride v telo. Od tega je namreč odvisna hitrost nastopa učinka zdravila, njegova jakost in trajanje. Tudi mene je navdušil za to področje, ki proučuje in raziskuje procese v organizmu, katerim je podvrženo zdravilo po vnosu v telo. Za tovrstne raziskave pa je potrebna raziskovalna oprema in ustrezen metodološki pristop. Ključnega pomena je določiti koncentracije učinkovin in metabolitov v telesu, čemur sledi analiza dobljenih podatkov, največkrat s pomočjo metod modeliranja in računalniške simulacije. Nič od tega nismo imeli v Sloveniji v trenutku, ko sem stopil na to pot. S pomočjo podatkov iz literature smo začeli razvijati enostavne farmakokinetične modele s tedaj zelo naprednim analognohibridnim računalnikom v sodelovanju s profesorjem Rihardom Karbo s Fakultete za elektrotehniko. Področje smo preko objavljenih člankov popularizirali in postali vidni tako v industrijskih kot tudi v zdravstvenih krogih. V preteklih treh desetletjih smo tudi s pomočjo mlajših sodelavcev na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko uspeli postaviti vse temeljne kamne za nadaljnji razvoj področja. Nastala je nova disciplina Biofarmacija s farmakokinetiko, ki je sedaj del univerzitetnega programa in predmet intenzivnih temeljnih in aplikativnih raziskav. Biofarmacija s farmakokinetiko je postala del univerzitetnega programa farmacija, torej nam to področje ni tuje. Kako ga poznajo zdravniki? Zdravnike zanima relacija odmerek zdravila – klinični učinek. Farmakokinetika, farmakodinamika in molekularni vidik delovanja zdravil jih primarno ne zanimajo, saj imajo veliko opravka z diagnostiko, izbiro zdravila in

opazovanjem kliničnega učinka. V večini primerov daje ta pristop pričakovane rezultate. Danes pa, ko se srečujemo s polifarmakoterapijo in bolniki istočasno dobivajo 10–15 zdravil ali celo več, samo spremljanje relacije odmerek-učinek ne funkcionira več. Podatki iz povzetkov temeljnih značilnosti zdravil in klinične izkušnje velikokrat ne zadoščajo, treba je proučiti tudi farmakokinetiko in farmakodinamiko, v zadnjih letih pa se zaradi polimorfozma genov, ki kodirajo za encime, prenašalce in tarče vpeljuje tudi farmakogenomiko. Tu lahko farmacevti s svojo komplementarno ekspertizo bistveno pripomoremo k optimizaciji terapije. Sodelovali ste tudi z drugimi fakultetami. V pr vih letih raziskovalnega dela ste raziskovali v laboratoriju za analogno hibridno računanje. Kako ste se spopadli z delom na računalniku? Eno od učinkovitih orodij za področje modeliranja in simulacije v farmakokinetiki je uporaba računalnika. Govoriti o uporabi računalnika v sedemdesetih letih je bilo nekaj nepredstavljivega. Nekaj minimalnega znanja sem sicer imel, saj sem se na tem področju predhodno izpopolnjeval. Anologno-hibridni računalnik je bil takrat sodobno orodje. Delal sem v timu s profesorjem Rihardom Karbo, ki je bil ekspert na tem področju in mi je bil v veliko pomoč. Hitro smo prišli do dobrih rezultatov in znanstvenih objav ter postali vidni. Sčasoma je to orodje svoje zgodovinsko poslanstvo opravilo in sedaj analognega računalnika ni več v uporabi, saj ga je v celoti zamenjal digitalni računalnik, podprt z ustreznimi statističnimi in farmakokinetičnimi programskimi paketi. Kar se sodelovanja z drugimi fakultetami tiče, se v zadnjih desetih letih vključujem kot gostujoči predavatelj na dodiplomskih in podiplomskih predmetih obeh slovenskih medicinskih fakultet, predvsem pa kot ekspert za farmakokinetiko in klinično farmacijo na podiplomskih izobraževalnih tečajih zdravnikov in farmacevtov. Katero svoje raziskovalno delo bi izpostavili? Moja naloga na katedri je bila, in je še, da širim kadrovsko bazo in skrbim za razvoj disciplin, v zadnjih letih predvsem

Intervju | Prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm.

izpitu znanje pokažete, potem pa večino vsebin pozabite, ker je potrebno v glavi narediti prostor za nova znanja. Drugo, kar me izrazito moti, je dejstvo, da so znanja parcialna. Posledica tega je, da povprečen diplomant naše fakultete nima celovite slike o zdravilih od strukture učinkovine v povezavi s tarčo do tega, kaj se v telesu z zdravilom dogaja in kako se to manifestira na človeku kot želen ali neželen klinični izid. Opažam tudi pomanjkanje kliničnih znanj in težave pri interpretaciji kliničnih izidov, kar pa je ključnega pomena za delo farmacevta v lekarni in na kliničnih oddelkih bolnišnic. Naslednja težava tega programa je (pre)malo farmacevtske biologije. Biološka zdravila prihajajo v materio medico skozi široko odprta vrata. Učiti bi vas morali za izzive, ki bodo prišli, še posebej če jih vidimo že sedaj. V naslednji reformi študijskega programa bomo morali vse to upoštevati.

februar 2015

Intervju | Prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm.

klinične farmacije, zato težko govorim samo o svojih raziskovalnih dosežkih. Sem mentor, somentor in predsednik komisije večjemu številu doktorandov na področjih biofarmacije, farmakokinetike in klinične farmacije, s katerimi ustvarjam nova znanja in objavljam raziskovalne članke tudi v najbolj prestižnih znanstvenih revijah. Ker gre za zelo velike in ambiciozne projekte, gre v večini primerov za delo v interdisciplinarnih timih raziskovalcev, predvsem farmacevtov in zdravnikov iz domačih logov, pa tudi iz tujine. Brez podpore večine raziskovalcev na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko, v primeru farmakogenomike pa tudi s Katedre za klinično biokemijo, ne bi šlo. Ko je bila katedra kadrovsko še šibkejša, sem moral večino raziskovalnega dela opraviti kar sam, od izvedbe farmakokinetične študije preko kemijske analize plazemskih in urinskih vzorcev do statistične in farmakokinetične analize. Za tedanji čas (v osemdesetih letih) smo uspeli objaviti kar nekaj odmevnih člankov na področju (klinične) farmakokinetike urinarnih antioseptikov in antibiotikov pri bolnikih s popolno odpovedjo ledvic, ki so se zdravili s hemodializo in kontinuirano ambulantno peritonealno dializo. Kako ste uspeli usklajevati vse svoje obveznosti in dejavnosti? Težko je bilo. Naš, žal že pokojni, profesor Dušan Karba, ki je skrbel za sklad za štipendiranje pri Zavodu za farmacijo, nas je opomnil, da če želimo doseči ambiciozne cilje, potem nam mora biti služba tudi hobi. Ko ti služba postane hobi, si že na dobri poti, da narediš kaj več kot se od profesorja na tej fakulteti pričakuje. Izzivom, ki so prihajali iz okolice, se nisem mogel upreti, zato sem svojo ekspertizo širil bolj v horizontalni kot v vertikalni smeri. Na mnogih satelitskih področjih (kot so npr. bioanalitika, (bio)statistika, informatika, regulativa in legislativa, farmakoekonomika) sem uspel postaviti temelje, na katerih sedaj mlajši sodelavci gradijo čvrsto stavbo. Sem pa eden tistih, ki se zaveda, da avtonomija univerze ni absolutna. Univerza dobiva sredstva od družbe, zato smo ji dolžni s svojim poslanstvom tudi nekaj dati. Ker pa je javnega denarja vedno premalo in, če želimo institucijo razvijati, moramo sodelovati tudi z industrijo. Zelo zgodaj sem začel sodelovati s Krko in Lekom,

februar 2015

kjer so vodilni zelo hitro ugotovili, da je področje biofarmacije s farmakokinetiko skupaj s satelitskimi področji za njih pomembno. Tudi klinična farmacija se je začela razvijati v Ameriki, na Slovenskem pa je začel o njej govoriti prof. Karba. Njegovo delo je nadaljeval prof. Kozjek, sedaj ste vi tisti, ki se ukvarjate s tem področjem. Na Fakulteti za farmacijo ste tudi nosilec predmeta klinična farmacija. Klinična farmacija je področje, s katerim se intenzivno ukvarjam zadnjih deset let. Govorimo o vlogi farmacevta v zdravstvu. Farmacevt je v laični, pa tudi strokovni javnosti najbolj prepoznan kot lekarniški farmacevt, ki izdaja (prodaja) zdravila in za katerega se ne ve natančno, kakšno raven izobrazbe ima. Imamo pa farmacevte tudi v bolnišnicah, kjer skrbijo za preskrbo z zdravili iz bolnišnične lekarne na klinične oddelke. V obeh primerih gre za strokovno enostavna dela, ki dolgoročno ne bodo vzdržala pritiska na zahtevani univerzitetni nivo izobrazbe. Zato se je farmacevtska stroka na pobudo Razširjenega strokovnega kolegija za lekarniško farmacijo in Fakultete za farmacijo pred tremi leti odločila, da vzpostavi model kognitivnih farmacevtskih storitev, ki zahtevajo univerzitetno oz. specialistično izobrazbo. Smo tik pred sprejemom tega modela na Lekarniški zbornici Slovenije, temu potem sledi vloga na Zdravstveni svet Republike Slovenije in po potrditvi vključitev v redni program financiranja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Za tak scenarij imamo dobro osnovo, že pred desetletji smo uspeli vzpostaviti specialistični študij klinične in kasneje tudi lekarniške farmacije, trenutno je v sistemu okoli 75 specializantov (vsako leto jih konča med 10 in 15) in okoli 70 specialistov. Seveda smo v študijski program uvrstili tudi predmet klinična farmacija, ki je bil najprej izbirni, sedaj pa je alternativni. Pri bolonjski reformi sem predlagal, da postane predmet obvezen za celo generacijo, a sem na koncu popustil, za kar mi je še danes žal, ker ugotavljam, da mnogi diplomanti enovitega magistrskega programa farmacije nimajo niti občutka za to pomembno področje kljub kvalitetnemu teoretičnemu in praktičnemu kurzu v

okviru praktičnega usposabljanja, ki pa je obvezen za vse študente. Tu seveda ne gre samo za izobraževanje, ampak predvsem za zaposlovanje, kajti to področje bo v naslednjih letih zagotovilo nova delovna mesta, kar je za vas študente izrednega pomena. Prvi, ki je prepoznal potrebo po vpeljavi farmacevta v zdravljenje z zdravili je bil prof. dr. Jurij Šorli, dr. med., direktor Klinike Golnik, ki je leta 2004 razpisal delovno mesto kliničnega farmacevta. Ugotovil je, da zdravljenje z zdravili v kliniki ni optimalno, ker so se zdravniki za zdravljenje z zdravili odločali na osnovi več (deset)letne prakse, ki se je uveljavila na kliničnih oddelkih in na osnovi informacij farmacevtske industrije. Danes je na Kliniki Golnik stalno zaposlenih pet kliničnih farmacevtov specialistov oz. specializantov, ki so dnevno prisotni na vseh oddelkih klinike. Klinični farmacevti so prisotni tudi v obeh kliničnih centrih in praktično že v vseh splošnih in specializiranih bolnišnicah. Klinični farmacevti so prisotni tudi na primarni ravni preko projekta ZZZS Farmacevt – svetovalec, ki ga uspešno vodi klinična farmacevtka iz Splošne bolnišnice Murska Sobota Alenka Premuš Marušič. Prišli smo do točke, ko smo lahko optimistični, glavno delo pa nas vsekakor še čaka. Katere so največje ovire, s katerimi se klinični farmacevt danes srečuje v delovnem okolju? Ovir (vsaj nepremostljivih) s strani sistema ne vidim več. Če odkrito povem, največje ovire vidim v farmacevtih samih. Lani sem skupaj s kolegico Alenko iz Splošne bolnišnice Murska Sobota dobil vabilo za sodelovanje na Tavčarjevih dnevih, vsakoletnem srečanju slovenskih internistov. Zdravniki so prepoznali potrebo po sodelovanju s kliničnimi farmacevti, tako da danes praktično ni več zdravniškega simpozija na področju zdravljenja z zdravili, na katerem ne bi sodeloval tudi klinični farmacevt. Še pred desetimi leti je bilo to nepredstavljivo. Na Tavčarjevih dnevih je predstojnik interne klinike UKC Ljubljana priznal, da so pred petimi leti vsi zdravniki, še posebej vodilni, nasprotovali sodelovanju farmacevtov, ampak stanje se je spremenilo. Spregovorili so tudi predstojniki posameznih internističnih oddelkov in jasno izrazili mnenje, da potrebujejo klinične farmacevte. Torej

Svet farmacije je v laični javnosti poznan kot svet zarot. Kako vi kot strokovnjak na tem področju gledate na to? Težava je v tem, da novinarji ves čas zlorabljajo pojem farmacija, ker z njim označujejo farmacevtsko industrijo. Mi seveda vemo, da je farmacija stroka in znanost, ki skrbi za odkrivanje, razvoj, proizvodnjo, kontrolo, registracijo in trženje zdravil v farmacevtski industriji ter za uporabo zdravil v zdravstvenem sistemu. Farmacevtska industrija je zaradi svoje sistemske umestitve in načina delovanja res velikokrat tarča negodovanja laične javnosti predvsem zaradi velikih dobičkov, zaradi investicij pretežno v razvoj novih zdravil za zdravljenje kroničnih nenalezljivih bolezni in zaradi velikih vložkov v trženje zdravil, ki so primerljivi z vložki za odkrivanje in razvoj zdravil. Posledica take razvojne paradigme je, da imamo danes problem z akutnimi nalezljivimi boleznimi zaradi pomanjkanja novih, učinkovitih antibiotikov tudi v pogojih izrazite odpornosti povzročiteljev okužb. Seveda pa to ni samo odgovornost farmacevtske

industrije, ampak tudi zdravstvenih oblasti, ki skrbijo za javno zdravje. Dokler imamo slabo obvladljive ali celo neobvladljive okužbe v Afriki kot nerazvitem delu sveta (spomnimo se okužbe z virusom ebole) in smo zato v razvitem delu sveta bolj ali manj neobčutljivi, nismo še nič naredili. Mediji, ki v veliki meri ustvarjajo javno mnenje, bi morali aktivnosti za razvoj novih antibiotikov vzpodbujati, da bi si glavni akterji vendarle vsaj z delom svojih virov zastavili cilje, ki bi izboljšali trenutno situacijo. Ko se bomo srečali z neobvladljivimi okužbami v razvitem delu sveta (ko bomo vstopili v predpenicilinsko dobo, kot svarijo nekateri), se bo hitro našla rešitev. Ravno ta dvojnost pristopa je najbolj moteča. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da je ravno farmacevtska industrija z razvojem novih zdravil bistveno pripomogla k zmanjšanju smrtnosti zaradi okužb in kroničnih bolezni. Lekarne povečujejo komercialni del poslovanja in vse bolj se približujemo ameriškemu modelu lekarn. Kam nas bo to pripeljalo, če se bo ta trend nadaljeval? Ostro nasprotujem vsem tržnim pristopom za povečanje prodaje zdravil. Lekarna je institucija zdravstvenega sistema, zato bi morale biti v lekarni izvajane samo zdravstvene storitve, torej izdaja zdravil z receptom in brez recepta in svetovanje o njihovi uporabi. Problem je širši, ker je lekarna tradicionalno mesto, kjer se prodajajo tudi prehranska dopolnila, kozmetika in nekateri izdelki splošne rabe. Lekarne se financirajo iz dveh virov: ZZZS in komercialne dejavnosti. Tukaj so se lekarne ujele v zanko, kajti bolj kot jim ZZZS zmanjšuje delež za izvajanje storitev, vezanih na zdravila, bolj lekarne povečujejo svoj komercialni del, torej prodajo izdelkov. Lekarniška zbornica se je končno odločila za nekaj konkretnih korakov k izboljšanju tega stanja. Radi bi uvedli dve storitvi. To sta pregled uporabe zdravil in farmakoterapijski pregled. Upam, da bosta ti dve storitvi priznani in financirani s strani ZZZS. Stvari gredo v dobri smeri, kot sem že omenil, ampak definitivno gredo prepočasi. Pomembno je, da poskrbimo za razvoj stroke. Lekarna bo preživela, če jo bomo ohranili kot institucijo zdravstvenega sistema, v nasprotnem bi se lahko

zgodilo, da bo univerzitetna izobrazba lekarniškega farmacevta previsoka. Prišlo bo do regresije farmacevtskega poklica in v lekarništvu in tega se farmacevti vse premalo zavedamo. Ali so farmacevti premalo aktivni na politični sceni? To je boleča točka. Naša stroka je relativno oddaljena od družbenega in političnega življenja. Vključeni smo v reševanje problemov zdravstva, lekarništva, industrije, ostalo nam ni v zavesti. Za delovanje v politiki pa je potreben poseben profil človeka – fleksibilen, prodoren, verbalno spreten. Večina naših diplomantov in profesorjev nima teh lastnosti tako jasno izraženih. Veliko je bilo in je še strokovnih javnih nastopov v medijih, ki pa največkrat nimajo političnega ozadja. Naši diplomanti prihajajo v urejene sredine, kjer zelo hitro ujamejo ritem okolja predvsem zaradi dobre strokovne usposobljenosti in se zato težje odločijo za negotovo kariero na politični sceni. Mislim, da je to je vzrok za apolitičnost farmacevtov. Ambiciozni smo, kar se tiče znanstvene in strokovne odličnosti, pa vendar nam manjkajo predstavniki v političnem življenju, da bi naredili stroko bolj prepoznavno v laični javnosti in bi preko njih lažje uveljavljali svoje zahteve pri zakonodajnih postopkih, ki se nanašajo na našo stroko. Nimamo profesionalnih politikov, kaj šele, da bi razmišljali o ministru za zdravje. To je izziv, ki ostaja. Želim si, da bi farmacijo na politični sceni predstavljal nekdo, ki je osebno pošten in strokovno dobro podkovan. Kaj bi sporočili študentom? Gradite svojo osebno in strokovno integriteto. Bodite pošteni ne glede na zunanje okoliščine. Pripravljeni morate biti sprejemati znanje, ga uporabljati, iskati odličnost v vseh segmentih delovanja in se držati splošnih etičnih in moralnih norm, ki so v današnjem svetu tako zelo zanemarjene. Težki časi so in vem, da je vaša prihodnost vprašljiva, zato bi vam rad priporočil, da čim več investirate v svoj osebni in strokovni razvoj. Nihče vam ne bo mogel odvzeti pridobljenega znanja in osvojenih veščin, zato verjamem, da boste dosegli svoje življenjske cilje, pa naj bo to doma ali v tujini.

februar 2015

Intervju | Prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm.

je teren pripravljen, farmacevti so dobrodošli v zdravstvenih timih, sedaj je žogica na strani naše stroke. Ključno je, da izobrazimo ljudi, ki so kompetentni in motivirani, imajo osebnostno in strokovno integriteto in bodo res delali, kar se od njih pričakuje. Na ljudeh vse stoji in pade. Če nimamo pravih ljudi, nimamo ničesar. V zvezi s tem lahko na kratko predstavim še eno anekdoto. Prvič sem bil vabljen kot predavatelj na Tavčarjevi dnevih leta 1978, ko je za klinično farmacijo vedel samo en član organizacijskega odbora, o farmakokinetiki zdravil pa se tedaj v Sloveniji sploh še ni govorilo. Tema mojega predavanja je bila klinična farmakokinetika antibiotikov in njen pomen za optimizacijo režimov odmerjanja. Odziv je bil šibak, bilo je sicer nekaj diskusije, ki je kazala prej na nezaupanje kot na zadrego, je pa bila dolgoročna korist tega predavanja kar prepoznavna, kajti od takrat se je začelo odkrito govoriti o pomenu farmakokinetike tudi v zdravniških krogih, tisto, kar pa je za nas pomembno, pa je dejstvo, da se je vsaj v začetni fazi klinična farmacija pričela uveljavljati kot (klinična) farmakokinetika.

PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE »Najžlahtnejša umetnost kemije …« Zgodovina farmacije je zelo zanimiva. Spoznavamo razvoj stroke, primerjamo uporabo snovi oz. spojin za zdravljenje bolezni v posameznih obdobjih s sedanjostjo, spoznavamo poti odkrivanja učinkovin in razvoja zdravila, oblikovanje farmacevtskih oblik ter nastanek in vlogo poklica farmacevta. Poti odkrivanja učinkovin so bile zelo pomembne, saj nam dajo vpogled v logiko mišljenja. Čeprav imamo dandanes možnosti virtualnega rešetanja in računalniško podprto iskanje spojin vodnic, se bo mogoče komu vseeno na podlagi kakšne zgodovinske poti mišljenja utrnila ideja, ki jo bo uspešno prenesel na svoj problem. Diplomsko delo »Najžlahtnejša umetnost kemije, prevod izbranih poglavij in kritično ovrednotenje dela Christopherja Glaserja Popolni kemik iz leta 1677« (1) obravnava zelo pomembno obdobje, ko se je alkimija začela počasi približevati eksaktni znanosti. Barbara Rekar

Predstavitev diplome | Predstavitev diplomske naloge »Najžlahtnejša umetnost kemije …«

UVOD – IATROKEMIJA Prehod alkimije, mešanice filozofskih in religioznih idej ter eksperimentiranja s snovmi, v eksaktno vedo kemijo ni bil tekoč. Alkimija si je prizadevala povezati materialno in duhovno; s skrivnostnimi postopki so alkimisti skušali kovine spreminjati v zlato, bolezen v zdravje, smrt v nesmrtnost. Kemijske postopke so doživljali kot lasten fizični in psihični razvoj. Christopher Glaser (1615-1672?), lekarnar kralja Ludvika XIV. in njegovega

Slika 1: Naslovna stran prve francoske izdaje dela Christopherja Glaserja Traité de La Chymie, Pariz, 1663 (2).

februar 2015

brata, vojvode orleanskega, je bil prvi avtor, ki je v svojem delu Traité de la chymie iz leta 1663 (slika 1) poskusil izraz alkimija (ki jo je videl kot disciplino znotraj kemije) omejiti na zlatotvorstvo (pretvorbo neplemenitih kovin v plemenite), s katerim se sam ni ukvarjal (3). Predmet obravnave njegovega dela je kemiatrija (oz. iatrokemija). Iatrokemija je bila takrat nova veja medicine, ki jo je zasnoval Paracelsus (1493–1541) in je za zdravljenje bolezni poleg rastlin začela uvajati tudi kovine in minerale za notranjo, ne samo za zunanjo uporabo, kakor so uporabljali mineralna zdravila v antični in arabski medicini. Za Glaserja je iatrokemija plemenita umetnost (ang. noble art), saj je v pomoč medicini, kirurgiji, lekarnarjem, uporabna pa je tudi v tehničnih poklicih. Glaserjevo delo spada v pomembno francosko iatrokemijsko zapuščino v obdobju med Le Févrom (1610–1669) in Lemeryjem (1645–1715), v njem pa je Glaser predstavil vse najpomembnejše pripravke svojega časa. Zato je zelo pomemben dokument, ki nudi dobro predstavo o takratnem znanju. Prevedeno je bilo v angleščino in nemščino v najmanj 14 izdajah (4, 5). V Parizu je Glaser odprl svojo lekarno in deloval tudi kot demonstrator kemijskih poskusov v kraljevem vrtu (v Parizu; današnji Nacionalni prirodoslovni muzej), kjer so najodličnejši učenjaki, ki jih je imenoval kralj, gojili vse vrste

naravoslovnih znanosti. Bili so bolj odprtega mišljenja za novosti kot pariška univerza, ki je nasprotovala širjenju iatrokemije. Tudi A. Lavoisier (1743– 1794), začetnik sodobne kemije, se je med drugim s poslušanjem predavanj G. F. Rouella (1706–1768) v kraljevem vrtu učil kemije, ki jo je deset let kasneje s svojimi lastnimi odkritji temeljito spremenil (6). Glaser je bil zelo napreden in kritičen za svoj čas. Sam pravi, da v delu ni opisal nobenega postopka, ki bi ga sam najprej ne preizkusil. Kritičen je bil do mnogih avtorjev (svojih sodobnikov), ki so prepisovali drug od drugega, saj je zagovarjal pomen praktičnega poskusa in še danes je eksperiment osnova znanstvenega odkrivanja. Prav tako je bil kritičen do raznih čudežnih pripravkov, ki bi ozdravili vsako bolezen, ki jih (takrat) ni bilo malo (npr. pitno zlato, tinktura iz zlata). GLASERJEVO DELO Glaser je delo razdelil na dve knjigi. V prvi je predstavil uporabnost kemije, razložil izvor besede kemija, opisal in slikovno predstavil različne posode (slika 2) in peči ter stopinje ognja oz. nenatančno temperaturno lestvico, podal je tudi zelo napredne definicije kemijskih postopkov, ki so bili takrat v uporabi. Glaser je razložil takratno filozofijo deljenja vseh snovi na t. i. principe (tri aktivne: živo srebro (duh),

NOMENKLATURA V Glaserjevem času so kovine poimenovali po nebesnih telesih zaradi podobnosti oz. vplivov, ki naj bi jih kovina prejemala od njih. Zlatu so pripisali vplive sonca, srebru lune, svincu Saturna, kositru Jupitra, železu Marsa, bakru Venere, živemu srebru Merkurja. Poznali so še nekaj drugih kovin (npr. Bi, Mg, Zn), ki pa jim niso pripisali nebesnega telesa. Snovi so poimenovali tudi po izhodnih snoveh (Marsov vitriol je železov sulfat), po lastnostih (Saturnov sladkor je svinčev acetat, ki je sladek), po načinu priprave (tinktura, ekstrakt, duh, hlapna sol nečesa). Včasih Glaser pripravke imenuje magisterij, aperitiv. PRIPRAVKI IN UPORABA Omenili bomo samo nek aj najzanimivejših pripravkov iz Glaserjevega dela in njihovo uporabo. Pripravke iz zlata so uporabljali kot sredstvo proti staranju in jim pripisovali tudi čudežne lastnosti. Glaser je bil do takih pripravkov kritičen. Diaforetični prašek zlata – zmes elementarnega Au in zlata (III), je uporabljal za pozlatitev srebrnih predmetov in kot sredstvo za znojenje in čiščenje krvi, in sicer 4–12 zrn v vinu ali juhi (1). Dandanes se uporablja zlato v zdravstvene namene samo pri revmatoidnem artritisu (auroglukoza,

auranofin), vendar ima številne neželene učinke (7). Pripravke iz srebra (luna) so uporabljali večinoma pri boleznih možganov. Lapis infernalis oz. peklenski kamen, kjer gre za palčke, ulite iz staljenega srebrovega nitrata, so uporabljali dermalno za odstranjevanje odvečnega mesa. Še danes bi bile uporabne za odstranjevanje bradavic (8). Srebrov nitrat deluje tudi protimikrobno zaradi srebrovih ionov (nedolgo nazaj so uporabljali Credéjeve kapljice za oči) (9). Svinčev acetat (Saturnov sladkor) je Glaser uporabljal kot zdravilo proti astmi v obliki prsnih dekoktov v odmerku 5–15 zrn. Zunanje ga je uporabljal pri ranah, razjedah, pri vnetjih in tudi v mazilih pri vnetih očeh. Zaradi adstringentnega delovanja je verjetno res zaviral vnetje, a je toksičen. Posumil je, da za ljudi s slabimi ledvicami ni primeren. Z destruktivno oz. suho destilacijo Saturnove soli (svinčev (II) acetat), je pripravil vnetljiv »duh« (goreč duh Saturna oz. duh hlapne soli kisa) z vonjem po rožmarinu oz. sivki. Verjetno gre za aceton, ki ga je uporabljal za zdravljenje kuge, tifusa in hipohondrične melanholije. Zdravila iz kositra (Jupitra) so služila proti boleznim jeter. V poglavju o železu opisuje veliko postopkov za pripravo krokusov – žafranov Marsa oz. železovih oksidov v obliki rdečkastih praškov. Uporabo večinoma razlagamo z adstringentnim delovanjem (zaustavljanje krvavitev, sušenje ran, razjed, peroralno proti griži – verjetno zaustavlja drisko). Z raztapljanjem železovih opilkov v razredčeni žveplovi (VI) kislini (korozivni duh vitriola) je pripravil kristale železovega (II) heptahidrata (Marsov vitriol). Železov (II) sulfat je še vedno standard za peroralno vnašanje železovih ionov v organizem. Baker (Venera) so uporabljali za zdravljenje spolnih bolezni. Živo srebro so imenovali Merkur. Glaser omeni, da si je ogledal tudi rudnik živega srebra v Idriji. V glavnem so živosrebrove spojine uporabljali za zdravljenje spolnih boleznih, tudi sifilisa. Živo srebro deluje antiseptično in adstringentno predvsem zaradi vezave na -SH skupine proteinov. Glaser opisuje izdelovanje različnih pripravkov iz živega srebra.

Slika 2: Najzanimivejši inventar iz Glaserjevega dela: a) Boccia centra bocciam (zlepljeni dve posodi z dolgima ozkima vratovoma drug v drugem). b) Priprava za čiščenje duha vina (etanola) – spominja na frakcionirno kolono. c) Aludel in sublimirni lonci za sublimacijo in pripravo t. i. rož – sublimata. d) Alambik – izum aleksandrijskih protokemikov (1. stol. n. š.). Trebušast vrč so izpopolnjevali do priprave za destilacijo – posode z zaključkom in nastavkom za odtekanje destilata (6). e) Retorta. f ) Medeninasta posoda s hladilnikom z ločeno mrzlo vodo na vrhu, t. i. Mavrova glava – ime zaradi podobnosti s turbanom (15. stol.) (6). g) Pelikan za cirkulacijo (ang. reflux condenser). h) Matrasse z alambikom za čiščenje duhov in sublimacijo hlapnih soli oz. za destilacijo navzgor.

Vse je uporabljal podobno: peroralno pri Venerinih boleznih, dermalno v pomadah proti srbenju, izpuščajem in drugim nepravilnostim kože. S segrevanjem Hg in HNO3, nato pa s termičnim razpadom živosrebrovega (II) nitrata, je pripravil živosrebrov (II) oksid (HgO) in ga imenuje rdeči precipitat. Še pred 50 leti se je rumena oblika HgO z manjšimi delci uporabljala kot konzervans v farmacevtskih oblikah za oko. Z dodatkom morske soli raztopini Hg v HNO3 je pripravil živosrebrov (II) klorid (HgCl2), z dodatkom amoniaka (duha urina) isti raztopini pa je nastal živosrebrov beli precipitat (hydrargyrum praecipitatum album) HgNH2Cl, ki so ga kasneje uporabljali za beljenje kože oz. peg. Korozivni sublimat – živosrebrov (II) klorid (HgCl2) je pripravil s segrevanjem živosrebrovega (II) nitrata in NaCl na peščeni kopeli. Kalomel (Hg2Cl2) pa je pripravil s tolčenjem korozivnega sublimata (HgCl2) in Hg s pestilom v možnarju. Potekala je redukcija Hg (II) spojine v Hg (I) spojino z elementarnim

Predstavitev diplome | Predstavitev diplomske naloge »Najžlahtnejša umetnost kemije …«

žveplo (dušo) in sol (telo) ter dva pasivna: flegma – voda, zemlja), ki jih je alkimist zmožen s svojimi postopki izločiti iz njih in jih oplemenititi. Principi izhajajo iz Paracelsusovega deljenja človeka na duh, dušo in telo, voda in zemlja pa sta dva osnovna Aristotelova elementa (3, 6). Paracelsusova tria prima (živo srebro, žveplo, sol) tako postavlja temelje nekakšni kemijski teoriji, ki sta jo kasneje presegla Becher (1635–1682) in Stahl (1659–1734) s predpostavko o hipotetičnem flogistonu, šele Lavoisier (1743–1794) pa je uvedel prave kemijske elemente (6). Drugo knjigo Glaserjevega dela sestavljajo trije razdelki o mineralih, živalih in rastlinah s postopki priprave različnih pripravkov, kjer je pod opisi postopka pri večini pripravkov navedel še uporabo za zdravljenje, ki pa danes v večini primerov zaradi prevelike toksičnosti snovi ni takšna kot njegova. Zaradi obsežnosti smo se v diplomi omejili le na poglavja o kovinah.

februar 2015

Predstavitev diplome | Predstavitev diplomske naloge »Najžlahtnejša umetnost kemije …«

Slika 3: Kristali kalijevega nitrata v lončeni posodi.

Hg. Iz antimona ulite kroglice (»perpetual pill«), ki jih je prvi omenjal iatrokemik Franciscus Sylvius de la Boë (1614–1672) (6), so služile kot laksativ za večkratno uporabo. Vino, ki je nekaj časa stalo v čaši iz antimona, je delovalo emetično, saj je iz vinske kisline in antimonovega oksida (površina čaše) nastal antimonov kalijev tartrat (K2Sb2(C4H2O6)2). Omenja še pripravo antimonovih rož (Sb2O3), kalijevega antimonata (KSbO3 iz stibnita in KNO3), antimonovo maslo (SbCl3), algarothov prašek (SbOCl3), antimonovo steklo (nečisti Sb2O4) in še nekatere druge antimonove pripravke, ki so se jemali kot emetiki, laksativi, sredstva proti vodenici. Z raztapljanjem bizmuta v duhu solitra (HNO3) in prelitjem dobljene raztopine bizmutovega nitrata v velik volumen vode so se oborile zvrsti bizmutovega oksinitrata, ki so jih uporabljali v kozmetične namene ter pri srbenju in kožnih boleznih. Opiše nam tudi pripravo bizmutovih rož (Bi 2O 3) z močnim segrevanjem kovinskega bizmuta samega ali skupaj s KNO 3. Bizmutove spojine delujejo antiseptično in se še uporabljajo za terapijo infekcij na koži (posipala za dermalno aplikacijo) ter peroralno pri črevesnih boleznih npr. kot antacidi, saj absorbirajo želodčno kislino in delujejo adstringentno, vendar pa so veliki odmerki toksični. Omenja beli arzenov (III) oksid –

februar 2015

arzenik (As2O3), rumeni orpiment oz. auripigment (As2S3) ter rdeči realgar (As4S4). Pravi, da so pripravki iz arzena primerni za zunanjo uporabo pri razjedah, čankarjih in kozah, svari pa pred notranjo uporabo. Na koncu poglavja o mineralih opisuje še ambro, ki se jo lahko najde na obalah morja. Gre za izloček iz žolča kita glavača. Zaradi sladkega prijetnega vonja, se je uporabljala kot stabilizator v parfumeriji (10). Glaser priporoča pripravek iz ambre, levantinskega mošusa in alkohola kot sredstvo proti neplodnosti. Nazadnje opisuje še destilacijo jantarja, kjer destilirajo razna olja, najpomembnejša pa je priprava hlapne soli jantarja oz. jantarne kisline, ki sublimira kot beli kristali (4). Poglavju o mineralih sledi razdelek o rastlinah. Čeprav takrat še ni bilo sistematičnega poimenovanja rastlinskih vrst, lahko vseeno približno razberemo, da opisuje: gomolje jalape (verjetno iz rodu ipomoea; delujejo purgativno), ekstrakt črnega teloha proti melanholiji, ekstrakt angelike, lignum rhodium oz. dišeči les določenih vrst iz rodu convolvolus iz Španije oz. iz rodu amyris iz Z Indije, les gvajaka, priprava eteričnega olja iz cimeta, pripravo terpentina iz drevesne smole. Z destilacijo benjamina, verjetno rastline iz rodu styrax oz. gumija te rastline (ang. gum benjamin oz. gum benzoin – ne vsebuje benzoina, ampak benzojsko kislino) je pripravil t. i. rože

benjamina (ang. Flowers of Benjamin), ki naj bi bile sublimirana benzojska kislina (11), ki je služila pri boleznih pljuč in astmi. Omenja še druge gumije določenih rastlin, aloje, opij (laudanum), kislico oz. zajčjo deteljo, iz katere je verjetno pridobil oksalno kislino, saj opisuje kislo sol, ki je kristalizirala iz ekstrakta teh rastlin, uporabna pa naj bi bila pri obstrukcijah jeter, vranice, povrnitvi apetita in vročini. Omenja še benediktino (ang. blessed thistle, verjetno cnicus benedictus), krešo, pelin, brinove jagode itd. Zelo zanimivo je poglavje o destilaciji vina, kjer dobi aqua vita (koncentrirano vodno raztopino etanola), iz katere v nadaljnjem postopku s pomočjo K2CO3 dobi brezvodni etanol, kar je zelo domiselno, saj K2CO3 ni topen v etanolu, je pa higroskopen in nase veže vodo, ki jo želimo odstraniti iz etanola. Z navadno destilacijo namreč ne moremo dobiti brezvodnega etanola, saj tvori z vodo azeotrop. V poglavju o živalih, ki je najbolj nazadnjaško, srečamo destilacijo človeške lobanje, kač, človeške krvi, urina, omenja pa tudi uporabo mane (posušenega soka jesenovega lesa – večinoma manitol), medu in voska. REAGENTI Glaser je v postopkih uporabljal kisline (zlatotopko – aquo regio, kraljevsko vodo, ki raztaplja zlato oz. zmes koncentrirane HNO3 in HCl v razmerju 1:3), dušikovo (V) kislino – aqua fortis oz. spirit of nitre (duh solitra), žveplovo (VI) kislino (kisli duh žvepla, duh vitriola, olje vitriola), solno kislino (HCl) ter kis. Mineralne kisline je večinoma dobil z močnim dolgotrajnim segrevanjem ustreznih snovi v retorti in lovljenjem par, ki so se utekočinjale v zbiralniku, kis pa s fermentacijo vina, ciderja (jabolčnega vina), mošta, piva in drugih alkoholnih pijač. Vedel je, da alkalije uničijo moč kislih duhov (kislin). Kalijev karbonat K2CO3 imenuje tartarska sol (ang. salt of tartar), saj so ga pridobivali z žarjenjem vinskega kamna (kalijevega hidrogen tartrata – tj. soli vinske kisline). Imenoval jo je tudi fiksna alkalna sol za razliko od hlapne alkalne soli (ang. volatile alkali salt), ki jo je dobil z destilacijo postanega seča. To je bil amonijev karbonat (NH4)2CO3 oz. hlapna sol urina. Z delovanjem alkalij

na NH4Cl (destilacija NH4Cl + K2CO3 + H2O 8–10h) je dobil amonijakalno raztopino (ang. urinous volatile spirit). Prav tako je amoniakalno raztopino (urinous spirit) dobil z reakcijo med CaO in NH4Cl. Poznal je tudi apno, CaO (ang. quick lime), ki so ga dobili s kalcinacijo oz. žganjem kamenja, in gašeno apno Ca(OH)2 ter trdni KOH (ang. caustic stone), ki ga je dobil z mletjem CaO in pepelike in kalcinacije (močnega segrevanja) dobljenega prahu ter dodatkom vode in uparevanja do suhega. (Slednji postopek so izvajali tudi tako, da so gasili apno s pepeliko, odcejali raztopino od oborine CaCO3 in raztopino uparili do suhega) (6). ZAKLJUČEK Po Glaserjevem zapisu izvedeni eksperiment (The Complete Chemist, 1677, str. 156) (12) čiščenja solitra (kalijevega nitrata) s počasno kristalizacijo iz deževnice z uporabo bakrene posode, volnenega filtra in lončene posode, a s sodobnim virom segrevanja, je dobro uspel. Nastali so zelo lepi veliki kristali igličaste oblike

(slika 3) (1). Vir nahajališča solitra so bile stene starega zapuščenega hleva, ki jih kot vir omenja tudi Glaser. V hlevih je bilo veliko živalskih izločkov, ki vsebujejo amoniak, iz katerega je s pomočjo delovanja bakterij nastajal nitrit in nato nitrat, iz katerega je v določenih pogojih na glinenih stenah, kjer je bil prisoten tudi kalij, nastajal KNO3. Soliter je bil pomemben za pripravo aqua fortis in aqua regia, zato je bil nepogrešljiv v alkimijskem laboratoriju. Bil je tudi sestavina smodnika. Glaser je s praženjem žvepla in solitra pripravil nečisti kalijev sulfat, sal polychrestum, ki ga je uporabljal proti obstrukcijam in kot odvajalo. Prav ta pripravek so poimenovali po njem (sal polychrestum Glaseri).

préparations, prva izdaja, Paris, 1663 - William R. Newman, Lawrence M. Principe: Alchemy vs Chemistry: The Etymological Origins of a Historiographic Mistake. Early Science and Medicine, 1998; 3: 32–65 - Neville Roy G: Christophle Glaser and the Traité de la Chymie, 1663. Chymia 1965; 10: 25–52 - Clara de Milt: Christopher Glaser. Journal of chemical education 1942; 19: 53–60 - Grdenić D: Zgodovina kemije, In Obs Medicus, Ptujska Gora, 2007 - Gregory J. Higby: Gold in medicine, A Review of its Use in the West before 1900. University of Wisconsin School of Pharmacy, Madison, Gold Bull 1982; 15: 130–140 - G. Micali, F. Dall Oglio, M. R. Nasca, A. Tedeschi: Management of Cutaneous Warts. An Evidence-Based Approach, Am J. Clin Dermatol 2004; 5: 311–317 - Peter M. Dunn: Dr. Carl Crede (1819–1892) and the prevention of ophthalmia neonatorum. Perinatal lessons from the past, Arch Dis Child Fetal Neonatal 2000; 83: 158–159 - Leksikon Sova, 4, dopolnjena in posodobljena izd., 1. natis. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006: 27

Viri:

- John S. Davidson: Chemistry at the King’s Garden, Crosslaw,

- B. Rekar, A. Obreza, Najžlahtnejša umetnost kemije, prevod

Ballplay Road, Moffat, Dumfriesshire, DG10 9JU, Scotland: 1–7

izbranih poglavij in kritično ovrednotenje dela Christopherja

- Christopher Glaser: The Complete Chemist or a New Treatise

Glaserja, Popolni kemik iz leta 1677, Diplomsko delo,

of Chemistry, Teaching by a Short and Easy Method all its most

Ljubljana: UL, Fakulteta za farmacijo, julij 2014

Necessary Preparations, angleški prevod, 1677

- Christopher Glaser, Traité de la Chymie, enseignant par une briève et facile méthode toutes ses plus nécessaires

februar 2015

SKRIVNOSTI DŠFS IZ PRADAVNINE Ideja za tovrstni članek izhaja iz mojega brskanja po tajnem arhivu DŠFS, ki hrani vsa glasila, izdana s strani študentov farmacije od pradavnine do danes. Vsaj tako se mi je zdelo. Resnica pa je bila, kot ponavadi, nekoliko drugačna od ideala. Takrat še bodoči urednici Spatule Odineji se je, prav tako kot meni, kulturna dediščina ŠS SFD zdela nadvse zanimiva in dogovorila sva se, da bo v naslednji Spatuli članek o zgodovini društvenih dejavnosti. Stefan Lukić našega poklica in ga simbolizira. Beseda ORIOR je latinski glagol in pomeni vzdignem se, vzidem, vstanem, pokažem se, izviram, rastem, začnem se. V prvi številki se pojavi tudi himna (lege artis farmacevtski izdelek domače izdelave), ki sliši na note pesmi Yellow Submarine. Ko sem bil še frišen bruc, rekel sem, sem že gospod, iz mene kmalu bo kak nuc brez težav in brez nezgod. Sem krvavi pot potil, mnoge sem noči zabil, sem študiral in ga pil, ženske kikle sem lovil. Prvi orior.

Predstavitev društvenih dejavnosti | Skrivnosti DŠFS iz pradavnine

ORIOR Arhiv se je izkazal za relativno pomanjkljivega, sploh kar se tiče starejših Spatul, skrival pa je nekaj številk glasila, ki je predhodnik Spatule. Glasilo se je imenovalo Orior in prva številka v obsegu štirih strani je izšla leta 1976. Orior je glede na številke v arhivu izhajal enkrat letno (čeprav so bile v prvi številki predvidene štiri številke letno). Od kod ime? Avtorji prve številke so glasilu izbrali ime, še preden so vedeli, o čem bodo pisali. Po ime so šli, jasno, v latinščino, ki je zanimiva posebnost

Orior skozi čas.

februar 2015

Zdaj sem zdelan star študent in me ne gane čisto nič, pa če jaha me hudič, saj bom kmalu absolvent. In 'rcnije mešal bom, kaj b' ljudem, če lahko psom; zdaj ko nam že dol visi, faks na brucih še stoji. (Refren: po II. & IV. kitici) Zdaj doziram le še aspirin, le še aspirin, le še aspirin, saj drugače bil b' že davno hin, bil b' že davno hin,

bil b' že davno hin. Po prvih dveh številkah Oriorja, ki sta izšli v letih 1975 in 1976, je glede na arhiv naslednja številka izšla šele leta 1981, označena z Orior I in v prenovljeni podobi z ilustrirano naslovnico. V vmesnem obdobju sta izšli dve številki Farmabrucka, ki je služil kot priročnik brucem z informacijami o študiju, navodili, opisi predmetov in literaturo. V »novem« Oriorju najdemo predvsem poročila s kongresov in okroglih miz, nekaj strokovnih člankov, vseboval pa je tudi nekaj, kar pogrešam v glasilih, ki izhajajo dandanes, in to je kulturni kotiček. Oriorji so bili polni izbranih pesmi in proze, nekatera dela tudi izpod peres študentov. Zanimiv je tudi slog pisanja v zgodnjih Oriorjih, preprost za branje, blogovski, komičen. Odlomek iz pesmi »Nekoga moraš imeti rad ali pesem za bruce« (prosto po Minattiju) Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav knjigo, priročnik, skripto ali zvezek, nekomu moraš dati indeks v roke, da se, prazen, napolni šestic. Del kulturnega kotička ene od številk je vseboval tudi basni. Vsaki zgodbi, ki je bila napisana v obliki dialoga, je sledila še morala zgodbe. Zanimive so predvsem didaskalije, ki so pripisane živalim kot tudi pojmom.

POVEST O DOBRIH LJUDEH Klop /pije kri/: »Ta človek je res dober!«

TAKE SO TE STVARI Zajček /razposajeno/: skače po travi Dinar/nagajivo/: mu pade iz žepa Zajček /glasno/: »Mamica, dinar je padel!« Zajklja /modro/: »Ne sinko! Dinar se je šel sprehajat med cvetlice.« Zajček /zadovoljno/: odskaklja dalje Morala /poučno/: Dobri govorniki so najboljše zdravilo za slaba dejanja. V enem od zadnjih Oriorjev je članek o mednarodnem poznanstvu s študenti farmacije z Univerze v Kentuckyju, katerim so naši študenti poslali pismo, v katerem so tujim študentom predstavili delo in obštudijske dejavnosti ŠS SFD. Študenti iz Kentuckyja so na pismo odgovorili in odgovoru priložili tudi številko svojega študentskega glasila. To številko še vedno hrani arhiv in ime glasila študentov farmacije Univerze v Kentuckyju je Spatula … SPATULA Po izidu zadnjega Oriorja leta 1986 je sledilo obdobje, ko glasila študentov niso izhajala. To sušno obdobje se je prekinilo junija leta 1997 z izidom novega glasila z novim imenom … SPATULA. Ali je ime povzeto po glasilu, ki so ga študentje farmacije prejeli od ameriških študentov dobrih deset let pred tem, presodite sami. Projekt Spatula se je pričel kot ideja, ki jo je predlagal sedaj prof. Mitja Kos na enem od neformalnih srečanj ŠS SFD. Določili so uredniški odbor in vse se je začelo. Prva številka vsebuje predvsem poročila s kongresov in drugih dogodkov, vsebuje tudi zametek strokovnega dela oz. znanstveno rubriko. Skozi naslednjih nekaj številk so študenti izražali nezadovoljstvo s prostorsko

stisko in gradnjo novega dela (prizidka) fakultete, ki je bil izgrajen leta 2000 in s katerim so tudi študenti pridobili svoje prostore, študentsko sobo. Spatula je s podobno vsebinsko shemo izhajala naprej, skozi leta pa se je povečal delež strokovnega dela in število strani posameznih številk. Projekt z bolj in manj produktivnimi leti uspešno poteka še danes s povprečno 3,67 številkami na leto. Spatula, ki jo prebirate, je že petinšestdeseta. HOROSKOP Komično plat zgodnjih Spatul je v nekaj številkah predstavljal horoskop, katerega nebesna oz. laboratorijska znamenja so vodni hladilnik, analitska tehtnica, patena in ostala laboratorijska oprema. Horoskop, kasneje poimenovan tudi Ffarmaskop, študentom prerokuje prihodnost in deli nasvete na področjih študija, ljubezni in zdravja, obenem pa se posmehuje tej vesoljni »znanosti« oz. poklicu, ki je verjetno starejši od farmacije. 42 Douglas Adams v Štoparskem vodniku po galaksiji omenja raso hiperinteligentnih bitji, ki da bi prišli do odgovora na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem, ustvari računalnik z imenom Globoka misel, ki po sedmih milijonih let in pol računanja poda odgovor 42. Je naključje, da ima prav Spatula št. 42 za sabo zelo zanimivo in kontroverzno zgodbo? Po pričanju starejših kolegov naj bi to številko umaknili iz prometa zaradi članka oz. stripa, ki sicer ni na strani 42, ampak 46. Starejše številke Spatul si lahko ogledate na spletni strani www.dsfs.si pod zavihkom Spatula/Arhiv (arhiv je žal pomankljiv). Vsa starejša glasila pa na strani issuu.

Spatula Kentucky.

com/spatula. V načrtu je dopolnitev digitalnega arhiva z vsemi številkami izdanih glasil. MEDNARODNI POLETNI FARMACEVTSKI TABOR Začetki projekta IPSC (International Pharmaceutical Summer Camp) segajo v poletje 1996, ko se je v Ročinju v Soški dolini odvijal prvič. Že na prvem taboru so bili prisotni tuji študenti, kar se je ohranilo skozi leta. Vsak tabor ima tudi strokovni program na določeno temo. Prvi tabori so bili precej farmakognozijsko obarvani, vključevali so nabiranje zdravilnih rastlin, določanje aktivnih spojin v rastlinskih drogah in izdelovanje pripravkov iz rastlin. Med prav posebne pripravke spada grenčica, ki se jo pripravi iz lokalnih rastlin. Grenčica je na taboru prisotna že od samega začetka. Tako kot grenčica pa je stalni gost taborov tudi prof. Samo Kreft, ki vodi nabiranje rastlin in njeno izdelavo. Posebnost taborov je tudi obiskanost s strani profesorjev in asistentov, ki so prisotni tako pri strokovnem kot tudi družabnem programu. Mednarodni poletni farmacevtski tabor je tradicionalen in največji projekt študentov farmacije in bo letos potekal že devetnajstič. Več na zadnji strani. Vabljeni!

Spatula skozi čas.

februar 2015

Predstavitev društvenih dejavnosti | Skrivnosti DŠFS iz pradavnine

Morala /polaga na srce/: Bodite pozorni, kadar vas hvalijo!

DOGAJALO SE JE ... 8. letni simpozij združenja PSSRC Mitja Žnidarič

Med 16. in 18. septembrom 2014 je v Ljubljani in Portorožu potekal 8. letni simpozij združenja PSSRC (Pharmaceutical Solid State Research Cluster). Gre za združenje oddelkov farmacevtske tehnologije z različnih fakultet po Evropi, kjer imajo doktorandi in mladi raziskovalci priložnost predstaviti rezultate svojih del. Združenje zaenkrat obsega enajst fakultet iz prav toliko držav, vendar velja poudariti, da število članov zaradi uspešnosti iz leta v leto narašča. Združenje PSSRC je bilo ustanovljeno leta 2006 in od takrat naprej so se simpoziji na letni ravni odvijali v mestih fakultet članic. To leto je čast prirejanja simpozija doletela

našo fakulteto, ki je pod vodstvom prof. dr. Staneta Srčiča in njegovih kolegov požela ogromno pohval s strani vseh udeležencev za izvrstno organizacijo. Simpozij je bil razdeljen na dva dela. Prva dva dneva je v prostorih Fakultete za farmacijo potekal t. i. zaprti del, kjer so rezultate svojih raziskovalnih del predstavili mlajši člani združenja, med katerimi je bilo aktivnih tudi veliko doktorandov naše fakultete. Skupno je bilo tako izvedenih 50 predavanj. Po koncu vsake predstavitve so sledila vprašanja iz publike, kjer so poleg vprašanj o sami temi udeleženci simpozija podali tudi svoje predloge za nadaljnje raziskovanje predstavljenega področja in morebitne izboljšave v metodah raziskovanja ter celo predlagali skupno raziskovanje. Oba dneva je bil organiziran tudi družabni večer, na katerem so se udeleženci bolje spoznali in udarili tudi kakšno strokovno debato. Drugi dan je bil program nekoliko krajši, saj je bil za goste organiziran tudi ogled starega dela Ljubljane.

Iz prestolnice se je dogajanje nato preselilo v hotel Bernardin v Portorožu, kjer je potekal odprti del. Ta je bil namenjen širši farmacevtski javnosti, tako akademski kot tudi industrijski. V okviru tretjega dneva so večinoma potekala predavanja tujih profesorjev, predvsem iz vrst združenja PSSRC. Simpozij sta sklenila zaključna govora prof. dr. Staneta Srčiča in predsednika združenja prof. dr. Petra Kleinebuddeja. Udeležencem sta se zahvalila za sodelovanje in jih spodbudila k nadaljnjemu raziskovanju. Skupno druženje se je ob povabilu na zakusko nadaljevalo v prijetnem in sproščenem vzdušju ter ob zanimivih pogovorih.

1. Srečanje slovenskih farmacevtskih kemikov

Dogajalo se je

Odineja Ratek

V četrtek, 25. septembra 2014, se je na Fakulteti za farmacijo odvilo 1. Srečanje slovenskih farmacevtskih kemikov. Srečanje sta organizirala

februar 2015

Slovensko farmacevtsko društvo (Sekcija za farmacevtsko kemijo) in Fakulteta za farmacijo. Udeležence je nagovoril vodja organizacijskega

odbora srečanja izr. prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., predsednik Sekcije za farmacevtsko kemijo Slovenskega farmacevtskega društva. Izpostavil je, da je namen srečanja promocija farmacevtskokemijskih znanosti in ustvarjanje pogojev za morebitno novo sodelovanje tako z domačimi kot tudi tujimi raziskovalci. Skupaj z organizacijskim odborom, ki so ga sestavljali prof. dr. Danijel Kikelj, izr. prof. dr. Janez Ilaš in doc. dr. Žiga Jakopin, je opazil, da se veliko raziskovalcev v Sloveniji ukvarja s farmacevtsko kemijo, ki je tematsko zelo široko področje, a kljub temu še ni imelo skupnih srečanj, ki bi zbliževala to interesno skupino.

Zgodovinsko ozadje farmacevtske kemije na slovenskem je predstavil prof. dr. Aleš Krbavčič, temu pa je sledil slavnostni nagovor prof. dr. Slavka Pečarja. Za vzpostavljanje skupnih povezav je ključno visokokakovostno znanstveno-raziskovalno delo, ki je bilo rdeča nit tega srečanja. Udeleženci smo imeli preko predavanj možnost spoznati širino raziskovalne ekspertize tega področja. Svoje raziskovalno delo na inštitutu Jožefa Stefana sta predstavila prof. dr. Dušan Turk in doc. dr. Jernej Iskra. Prof. dr. Marijana Novič je predstavila svoje delo na Kemijskem Inštitutu, kjer svoje raziskovalno delo pod mentorstvom prof. dr. Janeza Plavca opravlja tudi študentka Anita Kotar, najmlajša predavateljica na tem srečanju. Prof. dr. Jurij Svete s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je

govoril o sintezi pirazolovih analogov histamina. Raziskovalka Vesna Hodnik je v svojem predavanju ponazorila delo Infrastrukturnega centra za raziskave molekulskih interakcij na Biotehniški fakulteti. Da je ključ uspeha medsebojno povezovanje tako znotraj kot zunaj meja, so organizatorji dokazali tudi s povabilom treh tujih predavateljev: prof. dr. Andrije Šmelcerovića iz Srbije, prof. dr. Silvane Raić Malić s Hrvaške, predavanja pa je sklenil gost iz Indije prof. dr. Parimal C. Sen. Vsem predavanjem so sledile interaktivne diskusije, ki so udeležencem ponujale še podrobnejši vpogled v to področje. 1. Srečanje slovenskih farmacevtskih kemikov je postavilo temelj za nadaljnje sodelovanje med različnimi področji farmacevtske kemije. Organizatorji so s pisano izbiro predavateljev odlično predstavili širino

tega področja. Velik pomen pa ima to srečanje za študente, saj smo dobili odgovore na številna vprašanja in tako 1. Srečanje slovenskih farmacevtskih kemikov zaključili s pričakovanjem naslednjega.

Svetovni dan sladkorne bolezni, 14. November 2014

V petek, 14. 11. 2014, smo študenti Fakultete za farmacijo sodelovali pri obeležitvi svetovnega dneva diabetesa, najbolj razširjene bolezni sodobnega časa, s katero se dnevno po vsem svetu spoprijema več kot 347 milijonov ljudi. Prešernov trg se je že v zgodnjih jutranjih urah odel v modro, glavno dogajanje pa se je pričelo ob 9. uri. Študenti medicine so na svojih stojnicah izvajali meritve glukoze, mi pa smo zastopali predvsem področje farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni, torej smo mimoidoče osveščali o uporabi inzulinske črpalke (ki jo je starejša populacija zelo pogosto zamenjala za mobilni telefon), vrstah

inzulina, uravnavanju ravni sladkorja v krvi ipd. Svojo stojnico je imelo še osebje iz Društva diabetikov Slovenije, na trgu pa so bili prisotni tudi zaposleni iz podjetij Roche in Nova Nordisk, ki je bil glavni organizator dogodka. Za laike je bila nadvse zanimiva simulacija delovanja pankreasa. Vzporedno z omenjenim dogajanjem je v dvorani Union potekala tudi okrogla miza na temo priložnosti in izzivov pri obvladovanju diabetesa. Za zaključek so se obiskovalci stojnic podali na pohod do ljubljanskega gradu, kjer jih je pričakal zdrav topel obrok. Da pa smo bili pri širjenju znanja

samozavestnejši, smo se nekaj dni pred dogodkom udeležili strokovnega večera na naši fakulteti. Tema prvega predavanja so bila zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, predavatelj pa prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm. Na drugem predavanju nam je ga. Meta Švara iz podjetja Roche d.o.o., Ljubljana, predstavila medicinske pripomočke za samokontrolo in samovodenje sladkorne bolezni (črpalke, peresa ipd.). Predavalnica P1 je, kot vsakokrat, tudi v tem poznem popoldnevu pokala po šivih. Napovedi za prihodnost niso svetle – Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da naj bi se število smrti kot posledica diabetesa do leta 2030 podvojilo. Prav zato moramo mi, mladi, kot bodoči strokovnjaki težiti k temu, da bi znanje prišlo do vseh, predvsem pa (gluhih) ušes in glav ljudi, ki si z ustvarjanjem predstav o zarotah lajšajo življenjske stiske. Če nam bodo prisluhnili, jim bo postalo jasno, da nas na fakultetah ne učijo prodajati (mobilnih telefonov), ampak znanje. Za nič centov. Z dodano vrednostjo nasmeha in dostopnosti.

februar 2015

Dogajalo se je

Patricija Dolinar

EPSA – JESENSKA SKUPŠČINA: Hradec Králové, Češka Nejc Klemenc

Prečudoviti Hradec-Králové.

Dogajalo se je

Baje je kongres EPSA ena izmed tistih stvari, ki jih moraš doživeti, da razumeš, zakaj so vsi tako navdušeni nad njimi. Ker na začetku si misliš: okej, pač okoli 300 študentov farmacije iz cele Evrope nekje v nekem hotelu, predavanja in delavnice o nekih farmacevtskih zadevah – what’s the big deal? No, res je, to moraš doživeti, pa če bi se rad konkretno vrgel v vse strokovne farmacevtske zadeve, morda navezal kakšne stike s pomembnimi ljudmi iz farmacevtske industrije ali pa bi rad samo spoznal nekaj tujih farmacevtk. Za vsakega se nekaj najde. Naš kongres je potekal v mestu Hradec Králové, in sicer od 28. 10. do 2. 11. 2014. Zdaj bi verjetno moral nekaj napisati o tem mestu, ampak iskreno povedano ne vem kaj dosti o njem razen tega, da večina mesta izgleda zelo socialistično, ulica od našega hotela pa do Tesca pa

Slovenska delegacija na gala večeru.

februar 2015

moderno, že skoraj futuristično. Bivali smo torej v hotelu, polni penzion z običajno preskočenim zajtrkom in preslabim wifijem za vseh 300 ljudi, a to niti ni bilo tako slabo. Kdo pa rabi internet, ko pa imaš okoli sebe toliko novih ljudi? Pa tukaj vsaj čuden nisi, ko kar hodiš do novih ljudi in se začneš z njim pogovarjati, ker je to pač normalno – stopiš do nekoga, ga verjetno najprej vprašaš, od kod je, ga vprašaš za ime, ponoviš ime, še enkrat ponoviš, ker si ga izgovoril narobe, pozabiš ime in začneš s klepetanjem. Super zadeva in spoznaš res nenormalno ogromno ljudi, z nekaterimi pa se potem celo družiš cel teden. Prva spoznavna delavnica je potekala nekako tako: »Hey, I’m xx from Slovenia.« »Hey I’m xx from Slovenia.« »Hey I’m xx and I’m also from Slovenia.« »Hey I’m xx and I’m, as you might’ve

guessed, from Slovenia.« »Hey my name is xx and I’m from Slovenia.« In tako dalje, dokler se nas ni predstavilo skoraj vseh 23. Ja, bili smo res velika in neverjetna delegacija, ki je ponosno zastopala barve Drug Dealerja in Slovenije. In če smo že pri zastopanju Slovenije, lahko povem še to, da imamo Slovenci kar 5 članov v EPSA Teamu – največ od vseh članic EPSA, kar pomeni, da Drug Dealerji kar močno spremljamo in vplivamo na to, kar se dogaja v študentskem svetu farmacije v Evropi. Zvečer je bila otvoritvena slovesnost in kongres se je lahko začel – letošnja tema »Pacienti v središču zdravstva – od laboratorija do občanov«. Delavnice in predavanja v naslednjih dneh so ponudila širok spekter farmacevtskega izobraževanja in dejansko se je bilo težko odločiti, kam bi šel. Sem noseča in me zanima, kaj lahko jemljem? Farmakoterapija v nosečnosti. Predklinične študije? Pa grem na predavanje o predkliničnih študijah. Kako je že z vsemi temi izmenjavami? Delavnica o mobilnosti. Sem pijanec? In tukaj imam delavnico o alkoholu in škodi, ki jo povzroča. Bi masažo? Grem na delavnico masaže. Hočem postati najbolj iskan farmacevt? To tako ali tako bom, ampak grem vseeno pogledat. Med vsemi temi delavnicami pa je zmeraj potekala tudi generalna skupščina, kjer si lahko izvedel vse, kar se trenutno dogaja znotraj EPSA. Tako se je na primer govorilo o naslednjem kongresu, ki bo potekal v Toulousu v Franciji, o še naslednjem kongresu na Malti, o tem, kako je uspelo Madžarom narediti toliko minusa s prejšnjim kongresom in kdo bo te stroške kril, in še mnogo drugih zanimivih stvari. Med drugim smo med člane EPSA na novo sprejeli Irce. A bogat izobraževalni program ni tisto, kar dela kongrese nepozabne. No, morda za nekatere že, ampak jaz si ga bom najverjetneje zapomnil po družabnem programu. Vsak večer nova zabava, nova doživetja in spoznavanje novih ljudi. Najprej češki večer, nato pa že priprave na slavni mednarodni večer. Majice Drug Dealer oblečene, potica narezana, Gorenjka odprta, borovničke

nalite in vrečka v žepu, če ti bo slučajno slabo po francoskih sirih. In res, ne jejte francoskih sirov! Naslednji dan bi moral miniti v znamenju počivanja in regeneracije, a se jim je zdelo blazno pametno narediti 4-urni voden ogled mesta. Ampak smo preživeli in zvečer nas je čakal žur v uniformah v letalskem hangarju, kjer smo se zabavali kot vojaki, policisti, reševalci, varnostniki in še vse ostalo, kar ima uniformo (posebno omembo si zasluži tudi nori Francoz in njegov petelinji ples). In že je tu gala večerja. Večer, ko se končno spet oblečeš v obleko s kravato in se nostalgično spomniš svojega maturantskega plesa, ker verjetno si bil nazadnje tako oblečen takrat, in večer, ko se zavedaš, da se vsi ti nerealni dnevi jutri zaključujejo. Poslovilni govori vseh ustvarjalcev kongresa, članov EPSA in vseh ostalih, ki so sodelovali pri izvedbi. Ploskanje. Ploskanje. Še več ploskanja. In še malo več ploskanja. Ogromno slikanja z vsemi, s katerimi si se družil malo več,

Šopek slovenskih deklet na gala večerji.

in spoznanje dejstva, da se verjetno ne boste več videli. Tu se ustvarja PCD (post congress depression) in še zadnji nepozabni spomini. Vendar čas je, da se gre domov. Polni novih doživetij,

slik, prošenj za prijateljstvo, znanj in kompetenc smo se vrgli v avto in priznam – spanje je neke vrste potovanje v času.

Delovni vikend 2014 Obvestilo o delovnem vikendu je bilo eno izmed prvih, ki sem jih kot študent prvega letnika prejel v našo novo googlovo skupino. Ker sem se odločil, da bom poskusil biti čim bolj aktiven sem se prijavil, napisal motivacijsko pismo in čez nekaj dni dobil potrdilo, da se bom delovnega vikenda tudi udeležil. V petek, 14. novembra smo se zbrali v študentski sobi, natovorili vse avtomobile (treba je bilo podreti tudi nekaj zadnjih sedežev) in se odpravili proti Spuhlji pri Ptuju, kjer se nahaja dom CŠOD Štrk. Po dolgi vožnji zaradi prometne konice smo tja tudi prispeli, se namestili v sobe in se takoj odpravili na večerjo – bili smo že pošteno lačni (mogoče samo jaz, ne vem). Takoj sem spoznal vse starejše študente in vsi so me sprejeli medse, tako da nisem imel težav zaradi nepoznavanja društvenikov. Že prvi večer smo imeli trening komunikacije, ki je bil zelo koristen. Trener Demjan nam je predstavil različne poglede že glede razumevanja preprostega stavka. Nato smo opravili še delavnico na to temo, ki je vsem prinesla

veliko smeha, posebej zaradi zanimivih stavkov, ki smo si jih drug drugemu zadajali za analizo. Sledila je impro liga, kjer smo več kot očitno tudi farmacevti odlični. Nato je sledil tematski žur v trenirkah in druženje do jutranjih ur. Zjutraj smo se (s težavo) zbudili, pojedli zajtrk in se pripravili na nove delavnice. Najprej smo se pogovarjali o konfliktu, kako reagirati na konflikt, se z njim spoprijeti in ga na koncu tudi premagati. Nato so sledile delavnice z orodji Google, kjer smo izvedeli mnogo skrivnosti uporabe Gmaila, Driva ipd. Po kosilu je sledila delavnica projektnega vodenja, pri kateri smo kot skupina načrtovali popoldne drugim skupinam. Vsi smo se odločili za zabavne igre oziroma lov na fotografije, s katerim smo si popestrili lepo sobotno popoldne. Po večerji je sledil trening tehnologije odprtega prostora, ki se je zaradi ogromno briljantnih idej zavlekel pozno v noč. Debatirali smo o novih in starih projektih in si za letošnje leto zadali kar nekaj ciljev (lahko povem, da se že na polno dogaja). Po delavnici je sledil

še drugi tematski žur, tokrat v barvah najbolj znanega čarovnika, Harryja Potterja. V nedeljsko jutro smo se prebudili s še večjo muko kot prejšnji dan (hvalabogu za sireno). Takoj po najpomembnejšem obroku dneva smo se že lotili dela. Timsko delo smo nadgrajevali s pomočjo sestavljanja stolpa iz špagetov, kjer smo pokazali veliko inovativnosti. Po delavnici je sledila še evalvacija celotnega vikenda in pa seveda kosilo. Po napolnitvi z energijo smo pospravili sobe in spet napolnili vse avtomobile, parkirane pred domom. Še zadnjič smo se ozrli okoli po prelepem Ptujskem polju in odrinili proti Ljubljani. V imenu vseh udeležencev bi se rad zahvalil našim trenerjem Demjanu, Jasni in Domnu za odlično opravljeno delo. Vse vas, bralce Spatule, pa povabim k udejstvovanju v DŠFS in k čim večji udeležbi pri projektih, ki jih že pripravljamo za vas. Join us, we have cookies! :D

februar 2015

Dogajalo se je

Nejc Klopčič

Strokovno-zabavna ekskurzija 2014: Budimpešta

Dogajalo se je

Nejc Klemenc

Dan se je začel po pričakovanjih – najprej smo padli PAFI, nato pa nas je pred medicinsko fakulteto pobral avtobus in božična ekskurzija Drug dealerja se je lahko začela. Letos na Madžarsko – deželo golaža, paprikaša in cigumigu muzike. Po dobrih šestih urah vožnje smo končno prispeli v Budimpešto, nato pa smo se čez mesto vozili še celo uro, ker smo imeli previsok avtobus za večino podvozov. Čakal nas je ogled farmacevtske družbe Egis. In če rečem čakal, to pomeni, da nas je res čakal, saj smo zamudili za kakšno uro in pol, a so nas razumeli, saj vedo, kako je s prometom v Budimpešti. Kot organizator ogleda nisem natančno vedel, kaj pričakovati – dogovorili smo se pač, da nas sprejmejo v svojem tehnološkem in razvojnem centru ter nam malo razkažejo. No, to verjetno pomeni, da nas bodo peljali skozi firmo, malo skozi stopnje priprave zdravila od začetka do konca in podobne stvari, kajne? Nekaj takega kot v Krki? Ne. Egis ima moderno trinadstropno pametno zgradbo, namenjeno samo predstavitvi farmacije in njihove farmacevtske družbe. In če rečem pametno in moderno, to mislim res pametno in moderno. Zgradbo lahko v celoti upravljaš s tabličnim računalnikom, prilagajaš osvetlitev, temperaturo, vlažnost, vse to pa lahko nastaviš, da se uravnava tudi avtomatsko. Glede na zunanjo in notranjo temperaturo ter glede na sončnost se žaluzije avtomatsko obračajo, da so znotraj idealni pogoji.

februar 2015

V vsakem nadstropju je bilo ogromno VELIKIH interaktivnih televizorjev, ki si jih upravljal z dotikom ter se tako podučil o vseh procesih izdelave zdravila od začetka do konca. Prav tako si si lahko zapakiral tubo kreme, gledal, kako se tablete stiskajo na rotirki, kako se v bobnu oblagajo, vozil si viličarja in še mnogo več. Enkratna izkušnja, čeprav se mi je na koncu zdelo, da nisem zvedel nič posebno novega – no, saj težko izveš, če pa si itak farmacevt. Po ogledu Egisa smo se nastanili v našem hostlu. Party hostlu, kjer osebje ne le tolerira zabavo, ampak jo celo spodbuja. Vsak večer je organizirana zabava zunaj, organizirajo ti lahko pub crawl, pizza party, bath party, paintball, beer cycling, streljanje in celo vožnjo s tankom in še mnogo drugih stvari. Skratka karkoli si zaželiš. Sicer pa so striktno rekli, da je to party hostel in ne afterparty hostel, zato je v hostlu dovoljen žur čez dan, vendar mora biti ponoči tišina. Bedno. A tako ali tako ni bilo kaj dosti časa, da bi bili v hostlu. Že takoj prvi večer smo imeli pub crawl po petih znamenitih ruševinskih pubih Budimpešte, ki je trajal kar pozno v noč. Ruševinski bari se nahajajo v starih in zapuščenih zgradbah, ki so jih preuredili v lokale, in vsak je bil nekaj posebnega s svojim posebnim ambientom, ki ga verjetno ne najdeš nikjer drugje. Tako smo se zabavali v velikih prostorih bivše tovarne, labirintih 26 sob, 7 šankov in plesišč ter sobah, kjer so iz stropa visele neke čudne sove z oprsjem košarice D.

Čudno, smešno, drugačno, ampak zakon. Bujenje je bilo študentom primerno – pač, zbudiš se enkrat in greš na zajtrk, do 10h moraš biti pripravljen za odhod. Šli smo namreč na voden ogled Budimpešte. In lahko rečem, da sem po štirih urah videl res ogromno Budimpešte. Že skoraj preveč Budimpešte, saj je verjetno ta pohod trajal dlje kot ponoči spanje. Ampak če pogledam zdaj nazaj, je Budimpešta res lepa, z ogromno zgodovine, lepih zgradb, trgov in vsega ostalega, in bi bilo res škoda, če vseh teh stvari ne bi videl. Sploh pa nas je po ogledu čakalo uživanje – vožnja z ladjico s koktajli, ob pitju in petju pina colade. Vsak je dobil kuponček za 3 piva ali 2 koktajla (po lastni izbiri), ladjica pa nas je vozila gor in dol po Donavi ter nam razkazovala z lučkami okrašeno Budimpešto. Še posebej navdušujoč je bil pogled na njihov parlament, ki je bil res neverjetno osvetljen in s telefonom si lahko posnel dejansko takšno fotografijo, kot je bila uporabljena za naslovno sliko ekskurzije na Facebooku. Če je že bila naslovna slika ekskurzije parlament, pa je bil naslov ekskurzije Drug dealer BOŽIČNA ekskurzija v Budimpešto, zato smo obiskali tudi njihov božični sejem, ki je bil baje lep in zelo … madžarsko božičen? Ja, madžarsko božičen bo menda kar prava beseda. Mnogo čokolad, lučk, daril, božičkov, jelenčkov, paprik, klobas in vsega, kar spada zraven. In kaj spada zraven madžarskega božiča bolje kot tradicionalna madžarska večerja z madžarskim pivom v eni izmed pristnih madžarskih restavracij. Verjetno malo cigumigu muzike, ampak nam so v živo igrali malo bolj uglajeno glasbo z violino, kontrabasom in ostalimi inštrumenti, ki jih menda ne poznam vseh. Po večerji nas je kot filmske zvezde pred restavracijo čakalo 20 taksijev in večer se je lahko nadaljeval. Te uglajenosti pa so bile očitno samo predpriprava na noč, ki ni bila tako uglajena, in na kopalno zabavo v enem izmed bližnjih kopališč. Zunanji bazen pri zimskih temperaturah, kopalke, brisača, elektronika, šank, plavajoča

pijača v vodi in še marsikaj drugega plavajočega v vodi. Mešani občutki, vendar nepozabno. Na en ali drug način, čeprav verjetno na tisti tretji, malce nenavaden način. Zadnji dan je bil malo bolj na izi, namenjen regeneraciji, rehidraciji in vožnji domov. Spanje se je namreč lahko razvleklo vse tja do 12h, ko smo se začeli počasi odpravljati proti našemu zadnjemu ogledu – najstarejše, še

alkimistične lekarne v Budimpešti, ki je preurejena v muzej. Če bi Madžare ocenil kot poliglote na lestvici od 2 do 6,35 bi bili verjetno nekje okoli π, zato se je bilo karkoli z njimi zmeniti v angleščini dokaj težko. A ko je lastnik lekarne izvedel, da smo Slovenci je nadaljevanje potekalo nekako tako: »Pa znam jaz hrvatski, može po hrvatsko?«. Zato ja, ogled lekarne je potekal v hrvaščini, ki je mnogi nismo razumeli popolnoma, a verjetno še

vseeno več, kot če bi gospod razlagal v madžgleščini. In tukaj, pri starodavnih receptih, keramičnih posodah, bronastih terilnicah in pestilih ter nekih čudnih slikah, ki ti sledijo s pogledom, se je naša ekskurzija začela zaključevati. Utrujeni, a navdušeni nad vsem, kar smo doživeli, smo popadali po avtobusnih sedežih ter se pripravili na dolgo vožnjo proti domu. Vse dokler nas ni prebudila degustacija ekstremno pekoče omake …

Mala šola klinike - epilepsija Poletje je minilo in znanja lačni študentje smo zopet začeli z novim študijskim letom, med katerim pa ne sme manjkati dobrih strokovnih večerov in tekmovanj, kjer bi novo pridobljeno znanje lahko uporabili. Zato smo v društvu potiho že od septembra pripravljali »mlad« projekt Mala šola klinike. Gre za projekt organizacije IPSF, ki ima v Sloveniji kratko zgodovino in je zato med študenti nepoznan. Namen dogodka je poudariti pomen kliničnih veščin za farmacevta. Študentu želi podati osnovne kompetence farmacevtske klinične komunikacije, poleg tega pa študent obnovi, nadgradi ali spozna določeno temo. Tekom dogodka se študent nauči, kako je potrebno brati medicinsko dokumentacijo, kako uporabljati osnovna orodja klinične komunikologije in z njihovo pomočjo pridobiti vse potrebne informacije od pacienta ter kako optimizirati zdravljenje tako, da se zmanjša težave, povezane z uporabo zdravil. Projekt je sestavljen iz več delov. Prvi, teoretični del naj bi služil kot učna priprava tekmovalcev na kasnejše reševanje kliničnega primera, vendar pa predavanje lahko posluša vsak študent, ki želi nadgraditi svoje znanje o temi, ki je vsako leto skrbno izbrana. Tokratna tema je bila epilepsija. V okviru študija farmacije malo izvemo o dolgotrajnih nevroloških motnjah, ki jih skupno opisujemo z besedo epilepsija. Marsikdo med nami je že videl človeka z epileptičnim napadom, slišal za antiepileptike, pa vendar se nam je še vedno pojavljalo ogromno vprašanj. Kaj se dogaja v telesu, ko

človek doživlja epileptični napad? Zakaj se to zgodi? Kako pogosto v Sloveniji pride do takega napada? Kaj narediti, če ima nekdo napad? Da bi odgovorili na vprašanja, smo tako sredi decembrskega popoldneva zbrali medicinske in farmacevtske strokovnjake, ki bi nam odgovoril na vsa vprašanja in razširil obzorje. Zopet nabito polna predavalnica je pričakala prvega predavatelja prim. dr. Igorja M. Ravnika, dr. med., ki je s seboj prinesel video gradivo. Osnovne značilnosti bolezni in posamezne vrste napadov je tako predstavil s pomočjo posnetih napadov mladih ljudi, kar je marsikdaj povzročilo tišino in prestrašenost poslušalcev, ko se je na posnetku otrok zvijal zaradi toničnih krčev ali padel zaradi atoničnih krčev. Vsekakor pa je pustil močno vizualno predstavo o tem, kaj vse spada pod besedo epileptični napad in kako lahko pri tem kot usposobljeni zdravstveni delavci pomagamo bolniku. Sledilo je nekoliko bolj teoretično, vendar nič manj zanimivo predavanje Gala Granda, dr. med., spec. nevrologije, kjer smo vizualni vtis nadgradili z dodatnimi informacijami in načini zdravljenja z vidika zdravnika specialista. Že samo predavanje o osnovah bi se lahko zavleklo dolgo v noč, vendar je bilo pred nami še zadnje in za nas najpomembnejše predavanje – o zdravilih, njihovih učinkih, neželenih učinkih in interakcijah –, zato smo morali prehitro zaključiti zanimiva dodatna vprašanja. Dan je zaključil zadnji predavatelj Boštjan Martinc, mag. farm., spec. klin. farm., ki je v preostalem času poskušal na kratko predstaviti mehanizme vseh zdravil, ki

se uporabljajo za zdravljenje in urejanje epilepsije. Predavatelj je prikazal, kako se v praksi izbira zdravila za posameznika in glede česa vse moramo biti pri tem previdni. Zbral je tudi vse pomembne informacije o neželenih učinkih in interakcijah za vsa zdravila, saj želimo kot klinični farmacevti optimizirati zdravljenje z namenom zmanjšanja neželenih izidov, povezanih z zdravili. Vsi predavatelji so pripravili izčrpne povzetke za vse udeležence. S tem pa še ni bilo konec predpriprave na zaključni akt projekta – tekmovanje. Naslednji dan je sledila delavnica, ki jo je vodila asist. Ana Janežič, mag. farm. Namen delavnice je bil tekmovalce pripraviti na srečanje s pacientom igralcem, kako voditi pogovor, da nam bolnik zaupa in nam je pripravljen posredovati vse potrebne informacije za optimizacijo zdravljenja. Delavnica je bila sestavljena iz uvodnega teoretičnega dela o načinu komunikacije in o potrebnih komunikacijskih veščinah, nato pa smo skupaj s predavateljico rešili primer bolnice z epilepsijo, ki jo je zaigrala kar predavateljica. Ujeli smo se na komunikacijske pasti ter se tako na napakah učili za naprej. Samo predavanje ni bilo namenjeno zgolj tekmovalcem, temveč tudi tistim, ki bi radi izboljšali svoje komunikacijske veščine. Teden zatem je sledil zaključni in najpomembnejši del projekta – tekmovanje. 13 tekmovalcev je predhodno dobilo osnovni problem in laboratorijske izvide bolnika Janeza, ki je bil ponoči hospitaliziran zaradi napada. Z njim so se morali ustrezno pogovoriti

Dogajalo se je

Maja Valter

februar 2015

in pridobiti ustrezne informacije, da so lahko zdravniku predlagali terapijo. Vsak tekmovalec se je srečal z bolnikom v za ta namen pripravljeni simulaciji bolniške sobe, pri tem pa jih je spremljalo budno oko asist. Ane Janežič, ki je ocenjevala komunikacijo z bolnikom. Vsak tekmovalec je imel približno 10 minut, da se je pogovoril z bolnikom, nato pa so odšli v svoje prostore, da premislijo, kakšno terapijo bi potreboval

Janez, da bi bila njegova bolezen čim bolje urejena. Za ugotovitev ustrezne rešitve so imeli omejen časovni interval (nekaj dni), nato pa so mi predloge poslali. Predloge je pregledal in ocenil predavatelj Boštjan Martinc, mag. farm., spec. klin. farm. Zmagovalec tekmovanja bo tisti, ki je najbolj uporabil pridobljene komunikacijske veščine pri pogovoru z Janezom in zanj predlagal najboljšo

terapijo. Velika udeležba na vseh delih projekta pa govori sama zase – slovenski študenti farmacije radi širimo obzorja z udeležbo na različnih predavanjih, ki niso del našega študijskega načrta, in se tako želimo kar najbolje pripraviti na realnost, ki nas čaka, ko bomo zapustili varne zidove fakultete.

Humanitarni božični bazar 2014 Špela Černilogar

Dogajalo se je

Tudi tokrat je za praznično vzdušje na FFA poskrbel že tradicionalni božični bazar, ki se je odvijal od 15. do 19. decembra v avli fakultete. Intenzivnejše priprave nanj so se pričele na sestanku humanitarne skupine, na katerem smo pripravili načrt za izdelavo izdelkov za prodajo na stojnici in si porazdelili delo. Teden dni pred začetkom bazarja smo marljivo izdelovali nakit (letošnji modni hit so postali prelepi medaljoni v vintage

februar 2015

stilu) in voščilnice, poleg tega pa smo združili moči tudi pri izdelavi vlažilnih krem in mazil za ustnice v laboratoriju za farmacevtsko tehnologijo. Čez teden so se mize naše stojnice šibile pod težo domačih božičnih piškotov, kolačkov, tortic na palčkah in drugih sladkih dobrot, ki so nam jih dnevno sveže prinašali naši pekovsko navdahnjeni člani. Poleg tega ni manjkalo niti solnih kopeli, ljubkih kvačkanih božičkov,

voščilnic, nakita ipd. Skratka, seznam je dolg, izkupiček pa nam je lahko vsem v veselje. S pomočjo vseh, ki ste v teh dneh obiskali našo stojnico, smo zbrali kar 1070 €, ki jih bomo namenili za pomoč socialno ogroženi družini. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi in organizaciji bazarja in seveda vsem, ki ste prispevali svoj delež z nakupom izdelkov. Se vidimo prihodnje leto!

Poročilo o dogajanju na športnem področju Stefan Lukić, Eva Shannon Schiffrer

Curling.

V primeru, da smo kakšen dosežek oziroma posameznika izpustili, se iskreno opravičujemo. TEK Farmacevti smo se tudi letos udeležili Tekaške štafete Univerze v Ljubljani. Ekipo, katere člani so morali vsak preteči kilometrski krog po centru Ljubljane, so sestavljali Mitja Pišlar, Damjana Gregorič,

Nace Zidar, Neža Vrečar, Rok Frlan, Mojca Pernek, Anže Božič, Ema Valentina Sajovic, Miha Belak in Eva Shannon Schiffrer. Izmed vseh ekip je bila le ekipa farmacevtov sestavljena iz študentov in zaposlenih (če izključimo ekipo članov Univerze v Ljubljani), zasedla pa je odlično 5. mesto. Na tekmovanju je sodelovala tudi Maruša Mišmaš, ki je prejela naziv najhitrejše tekačice štafete. Na 19. Ljubljanskem maratonu je po nekaj letih zopet sodelovala ekipa farmacevtov, ki so jo zastopali Nace Zidar, Mitja Pišlar, Neža Vrečar, Damjana Gregorič, Ema Valentina Sajovic, Jani Jamnik, Urša Jarc, Leja Zadravec, Matevž Šenica in Eva Shannon Schiffrer. Maratona so se v lastni izvedbi udeležili še številni drugi študenti in zaposleni na Fakulteti za farmacijo. Za odmevna rezultata sta tako zopet poskrbeli Maruša Mišmaš z zmago na rekreativnem teku na 10 kilometrov in Tina Čačilo s šestim mestom na polmaratonski razdalji. Maruša Mišmaš je prejela tudi nagrado za najbolj izstopajočo mlado športnico leta 2014 v Sloveniji. ŠAH Na univerzitetnem prvenstvu v šahu 2014/15 so Fakulteto za farmacijo zastopali študenti Aljaž Abe, Jure Borišek in Jelena Topić, iz vrst zaposlenih pa prof. dr. Aleš Obreza. Prvo mesto med študenti in absolutno prvo mesto je zasedel velemojster Jure Borišek, ki je zmagal kar vseh enajst odigranih partij. Prvo mesto med zaposlenimi je dosegel prof. dr. Aleš Obreza, Jelena Topić pa je v kategoriji študentk dosegla tretje mesto. Ekipno je naša fakulteta s 135 točkami dosegla drugo mesto. Boljša je bila le Fakulteta za matematiko in fiziko.

Šahistka Jelena Topić.

CURLING Na univerzitetnem prvenstvu v curlingu

Ljubljanski maraton.

se je za najvišja mesta borilo 16 ekip, od tega so FFA zastopale kar tri ekipe, in sicer Sildenafil Crew (Martin Grosek, Stefan Lukić, Rok Milošič, Matic Mirt), Žar Crew (Uroš Buzeti, Črtomir Fleisinger, Nejc Klemenc, Leon Rižner) in Sloths (Ana Nagode, Danaja Rode, Eva Shannon Schiffrer, Neža Trpin). Po prepričljivi zmagi s kar 7:0 v osmini finala je bila za Sildenafil Crew, kot na lanskem prvenstvu, tudi letos v četrtfinalu s samo eno točko prednosti usodna ekipa s FGG. Sildenafil Crew je na prvenstvu dosegel 5. mesto. Ekipi Sloths in Žar Crew sta tekmovanje končali že po osmini finala ter končali na 12. in 15. mestu. Žar Crew je nesrečno že v osmini finala naletel na ekipo, ki je kasneje igrala v finalu.

Tekaška štafeta Univerze v Ljubljani.

februar 2015

Dogajalo se je

Poleg študijskih in znanstvenih dosežkov študenti in zaposleni Fakultete za farmacijo dosegajo izjemne uspehe tudi na športnem področju. V prispevku je povzet le majhen izsek športnega dogajanja v tekočem študijskem letu, ki se bo vsaj tako uspešno nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih in letih.

RAZVEDRILO 4

1 5

5 3

5 2

8 3

3 5

4 6

4 9

7 9

Razvedrilo

februar 2015

1 6

6 1

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo 3 nagrajence. Glavna nagrada: subvencija v vrednosti 50 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku, 2 nagrada: USB ključek, 3. nagrada: sončna očala Drug dealer. 2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat. 3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi. 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 16. marca 2015 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 16. marca 2015, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 17. marca 2015. 5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 18. marca 2015 v Facebook skupini Drug Dealer in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte. 6. Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v roku enega(1) leta od prejema. 7. Prejemnika 2. in 3. nagrade morata nagrade prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 18. aprila 2015). 8. Nagrade niso prenosljive.

Razvedrilo

Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 3 nagrad: - 1X subvencija v vrednosti 50 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku, - 1X Drug Dealer USB ključek. - 1X Drug Dealer sončna očala. Reši nagradno križanko in obišči spletno stran DŠFS. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom.

februar 2015

SPONZORJI

februar 2015