Spatula 68

SPATULA GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

FEBRUAR 2016 | št. 68

IZ STROKE:

PREDSTAVITEV:

INTERVJU:

Nenamerni doping v športu in načini prikrivanja nekoč ter danes

Študentske organizacije (DŠFS,

prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.

ŠSSFD, ŠS FFA, ŠOFFA, EPSA in IPSF)

www.dsfs.si/spatula

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula Februar 2016 | Št. 68 Naklada: 1300 izvodov

Kazalo

Glavna urednica: Eva Shannon Schiffrer, spatula.dsfs@gmail.com

Uredniški odbor: Špela Černilogar, Matic Dolinar, Katja Olenik, Aljaž Pisnik, Žiga Regner, Neža Trpin, Ema Mercedes Vitek

Ustvarjalci: Andraž Breška, Katarina Bunjevac, Špela Černilogar, Patricija Dolinar, Tina Draškovič, Matic Dolinar, Črtomir Fleisinger, Eric Francisko, Martin Grosek, Špela Hribernik, Rok Hribšek, Jerneja Kladnik, Tilen Kozole, Katja Kramberger, Stefan Lukić, Uroš Markoja, Polona Mihelj Reščič, Rok Milošič, Katja Olenik, Nina Ozimič, Alex Peternel, Aljaž Pisnik, Anja Pušnik, Žiga Regner, Pia Repše, Danaja Rode, Eva Shannon Schiffrer, Dimitrij Subašič, Tjaša Štolfa, Maja Tibaut, Neža Trpin, Anže Vasle, Eva Velimirovič, Barbara Viher, Žana Voh, Maša Vozlič, Ema Mercedes Vitek

3

Uvodnik

4

Iz stroke 4

Nenamerni doping v športu in načini prekrivanja nekoč ter danes

8

Endokanabinoidi in modulacija bolečine

12 Predstavitev

12 Predstavitev DŠFS, ŠSSFD, ŠS FFA, ŠOFFA, EPSA in IPSF 36 Organigram

18 Novice iz sveta farmacije 23 Izkušnje iz tujine 28 Praktično usposabljanje 30 Intervju – spoznajmo zaposlene na Fakulteti za farmacijo

Recenzenta:

30 Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.

izr. Prof. Marko Anderluh, mag. farm., doc. dr. Lovro Žiberna, mag. farm.

34 Doc. dr. Žiga Jakopin, mag. farm.

Lektoriranje:

40 Kolumna

SLOMAT, lektoriranje in inštrukcije, Tatjana Caf s. p., Tatjana Caf

44 Dogajalo se je

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna PRESENT d. o. o.

ISSN: 1408-7560 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠS SFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

64 Športno poročilo 68 Razvedrilo

UVODNIK

3

Nova podoba, nova Spatula Minilo je še eno leto, kar pomeni tudi menjavo obrazov, ki bodo bolj prepoznavni na dogodkih v organizaciji študentskih društev. Tako je bil tudi čas za menjavo glavnega urednika glasila, ki ga trenutno držite v svojih rokah, Spatule.

Kot je razvidno iz preteklih izdaj, je vpliv glavnega urednika na samo podobo in vsebino neizbežen. V funkciji glavne urednice Spatule se bom v naslednjem letu preizkusila Eva Shannon Schiffrer, študentka 5. letnika enovitega magistrskega študija farmacija. Upam, da bom pretekle izkušnje tako na področju študija kot na področju aktivnega sodelovanja v študentskih organizacijah s pridom izkoristila in poskrbela za izdajo treh kvalitetnih številk. Na tem mestu se najlepše zahvaljujem vsem soustvarjalcem

tokratne izdaje in uredniškemu odboru, ki pomagajo poskrbeti, da Spatula izide v najlepši možni luči.

Za izid te in tudi prihodnjih izdaj so seveda nepogrešljivi tudi vsi predhodni uredniki, še posebej moja neposredna predhodnica, Odineja Ratek. Hvala za zaupanje in vso pomoč.

pripeti pridevnika »strokovni«, kljub temu pa tovrstni prispevki omogočajo tako piscem kot bralcem podrobnejši vpogled v nastanek strokovnega članka, širši javnosti pa so predstavljena področja, ki nas, študente, podrobneje zanimajo.

Sama strokovnost člankov pa ne bi bila možna brez sodelovanja recenzentov in strokovnjakov s Moja želja je v Spatuli zajeti interese posameznih področij, ki se jim prav čim večjega števila študentov tako iskreno zahvaljujem. in ustvarjalcem ter bralcem omogočiti izražanje in strokovno Poleg strokovnega dela Spatula rast. Kljub nekaterim pomislekom bralcem predstavlja tudi obilico v preteklosti bodo moje izdaje dogodkov in priložnosti, ki se jim glasila vsebovale članke, ki bralcem ponujajo med študijem tako s strani predstavljajo stroko, ki jo tekom Fakultete za farmacijo kot s strani študija poglobljeno spoznavamo. študentskih organizacij, ki delujejo Res je, da omenjenim člankov na njej. Verjamem, da se bo prav zaradi pomanjkanja izkušenj in za vsakogar našlo nekaj, pa naj usposobljenosti piscev ne moremo vas zanima izobraževanje, šport ali druženje. Če pa, dragi bralec, še vedno greješ gimnazijske oz. srednješolske klopi in si na glasilo naletel tekom informativnih dni, upam, da ti bolje prikaže tako strokovno kot družabno plat študija na Fakulteti za farmacijo. Ne glede na to, za katero smer študija se v prihodnosti odločiš, ti zagotovo ne bo žal. Kdo ve, mogoče pa boš čez nekaj let vsebino Spatule soustvarjal tudi sam.

Eva Shannon Schiffrer

www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 68 | Februar 2016

4

IZ STROKE

Nenamerni doping v športu

in načini prikrivanja nekoč ter danes Toliko časa, kot je prisoten šport, toliko časa je verjetno prisotna tudi uporaba določenih snovi za izboljšanje telesnih zmogljivosti, kot sta vzdržljivost in mišična moč. Vendar pa to ni v duhu zdravja, poštenosti in enakopravnosti vseh športnikov, zato je uporaba t. i. dopinga v tekmovalnem športu prepovedana. Čeprav večina odkritih prevarantov prizna jemanje nedovoljenih snovi, se pojavljajo pozitivni rezultati tudi zaradi nenamernega vnosa v telo in prikrivanja oz. ponarejanja rezultatov testiranj.

S

vetovna protidopinška agencija (WADA) vsako leto posodobi seznam prepovedanih snovi in postopkov (LPSP), kjer trenutno najdemo 9 skupin prepovedanih snovi (anabolične agense; peptidne hormone, rastne faktorje in mimetike; β2-agoniste; hormonske in metabolične modulatorje; diuretike in maskirne agense; stimulanse; narkotike; kanabinoide; glukokortikoide) ter 3 skupine prepovedanih postopkov (manipulacije krvi; fizikalne ali kemijske manipulacije vzorcev; genski doping) [2]. Pozitivni rezultati temeljijo na odkrivanju prepovedanih snovi v bioloških vzorcih (urin in kri), za zdaj pa žal še nobena sprejeta analizna metoda ne ločuje med namernim in nenamernim dopingom, zato so sankcije v obeh primerih še vedno enake [3].

bis sativa) v večini držav prepovedana, se pogosto zgodi, da v določenih situacijah pride do pasivnega vdihavanja dima.

Teoretično je možno, da bi oseba preko pasivnega vdihavanja imela pozitiven urinski vzorec na kanabinoide (detekcija glavnega presnovka THC-ja, to je karboksi-THC) [5]. Opravljenih je bilo nekaj študij, ki so pokazale, da je sicer možno zaznati prisotnost kanabinoidov v urinu, a so bile vrednosti (max. 18,8 ng/ml) krepko pod trenutno veljavno odločitveno mejo, ki znaša 180 ng/ml [7, 8]. Velja dodati, da je bila pred letom 2013 ta meja 15 ng/ml [6]. S pasivno inhalacijo dima marihuane torej športnik ne bo pozitiven na dopinškem testu.

Uživanje hrane z makovimi semeni

tivnega urinskega vzorca na opiate. V eni od raziskav iz leta 1990 so preiskovanci zaužili do tri zavitke iz makovih semen, vsak pa je vseboval 2 g semen in 108 µg morfija na gram semen.

Najvišja koncentracija morfija v urinu je bila do 1000 µg/l, kar je opazna koncentracija, a je še vedno pod odločitveno mejo 1300 µg/l. V enem primeru v isti raziskavi so preiskovancu po zaužitju 15 g semen izmerili najvišjo koncentracijo morfija v urinu, to je 2010 µg/l, kar teoretično kaže na to, da lahko v določenih primerih z uživanjem velikih količin peciva in kruha z makovimi semeni športnik pade na dopinškem testu [4, 7].

Določena zdravila v kombinacijah

Velik vpliv na pojav nenamernega dopinga imajo tudi zdravniki, Kruh in peciva, »obogatena« s ki bi morali biti seznanjeni z akPasivna inhalacija dima semeni vrtnega maka (Papaver tualno Listo prepovedanih snovi marihuane somniferum), lahko po zaužitju in postopkov (LPSP), da ne bi Čeprav je marihuana (Canna- večjih količin pripeljejo do pozi- prišlo do predpisovanja zdraviSPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

NENAMERNI DOPING V ŠPORTU

la, ki pa bi poleg glavne učinkovine vsebovalo tudi druge, ki so lahko uvrščene na LPSP. Pogosta primera iz vsakdanje prakse sta Aspirin Complex® (acetilsalicilna kislina + psevdoefedrin) in Claritine-Kombo® (loratidin + psevdoefedrin), pri čemer sta acetilsalicilna kislina nesteroidna protivnetna učinkovina, loratidin pa antihistaminik (nista na LPSP). Psevdoefedrin je nazalni dekongestiv, a je uvrščen na LPSP med stimulanse, zato bi torej povzročil pozitiven urinski vzorec [6].

Prepovedane snovi kot kontaminant v prehranskih dopolnilih Velika večina športnikov uporablja najrazličnejša prosto dostopna prehranska dopolnila z namenom izboljšanja splošnega zdravja in počutja ter tudi za povečanje zmogljivosti, hitrejšo regeneracijo, hitrejše porabljanje maščob ipd. Mnogi se ne zavedajo, da so prehranska dopolnila, za razliko od zdravil, zelo ohlapno regulirana. Kriteriji kakovosti so precej manj strogi, pred prihodom na trg pa tudi ni testiranj varnosti in učinkovitosti. Tako se lahko poleg netočne sestave v izdelku znajdejo tudi nedovoljene snovi, največkrat anabolni androgeni steroidi in njihovi prekurzorji, stimulansi ter adrenergični agonisti β2-receptorjev [9]. Leta 2001 in 2002 so opravili mednarodno študijo na 634 prehranskih dodatkih iz 13 različnih držav (Slovenija ni bila vključena). Kontaminante so odkrili v 15 % primerov, šlo www.dsfs.si/spatula

5

Slika: Neciljana analiza - odkrivanje skupnega fragmenta različnih steroidov (m-z 241)

pa je za anabolne androgene steroide[15]. V študiji iz leta 2005 so preverjali, ali lahko mikrogramske količine kontaminantov v prehranskih dopolnilih privedejo do pozitivnega urinskega vzorca. Pet zdravih moških prostovoljcev je zaužilo 1 kapsulo kontaminiranega prehranskega dopolnila (kontaminanta sta bila prekurzorja 19-nor-4-androstendion in 4-androsten-3,17-dion v mikrogramskih količinah). Rezultati meritev urinskih vzorcev so pokazali maksimalne koncentracije 19-norandrosterona (glavni presnovek 19-nor-4-androstendiona) med 11 in 55 ng/ ml, kar je krepko nad odločitveno mejo 2,5 ng/ml, to pa nakazuje, da lahko tudi pri nenamernem vnosu mikrogramskih količin prepovedanih snovi pride do pozitivnega urinskega vzorca. Slika 1 [10, 7] Nekaj načinov ponarejanja testiranj nekoč in danes:

• URINSKA KATETRIZACIJA – gre za menjavo urina in je danes zastarela. Retrogradno so vbrizgali drug urin v mehur, ki ne vsebuje prepovedanih snovi.

Rešitev: danes je športnik nadzorovan od prihoda skozi cilj do prihoda na dopinško postajo.

• KRVNI DOPING – pomeni kakršno koli manipulacijo s krvjo z namenom povečati sposobnost krvi za prenos kisika, najtežje pa je odkriti avtologne transfuzije krvi, torej retransfuzije lastne krvi. Rešitev: uvedba biološkega potnega lista, kjer v dveh sekcijah (hematološki in steroidni) določijo profil posameznika, potem pa posredno preverjajo in opazujejo spremembe parametrov ter odstopanja od predvidenih vrednosti [12].

• MASKIRNI AGENSI – za manipulacijo krvnega biološkega potnega lista se lahko naredi hemodilucija s plazma ekspanderji, apliciranimi tik pred odvzemom krvi [16].

SPATULA št. 68 | Februar 2016

6

IZ STROKE

• PREKOMERNA HIDRACIJA − dilucija urina. Rešitev: danes se za vsak urinski vzorec izmeri specifična teža, ki mora biti vsaj 1.005. V nasprotnem primeru mora športnik oddati drug vzorec, dokler urin ni dovolj koncentriran.

• PRALNI PRAŠEK POD NOHTI – zastarelo, namen pa je bil prenesti pralni prašek (vsebnost peptidaz-encimov, ki razgrajujejo proteine) v urin, da bi razgradil prisotne proteine zunanjega izvora. Temperatura, pri kateri ti encimi delujejo, je tudi ustrezna, saj ima urin približno 38−39 °C. Rešitev: uvedba spremstva od prihoda v cilj do odvzema vzorca in test na prisotnost peptidaz-encimov.

• GENERIČNI (DESIGNER) ANDROGENI ANABOLIČNI STEROIDI – predstavljajo derivate androgenih anaboličnih steroidov, ki niso odobreni za terapevtsko uporabo in tudi v večini niso prestali kliničnih testiranj. Rešitve: neciljan pristop, kjer poskušajo identificirati strukturno specifične ione s pomočjo analiz LC-MS/MS (tekočinska kromatografija, sklopljena z masnimi detektorji; primer m/z 241 gestrinona in njegovih derivatov, slika 2), in indirekten pristop, ki temelji na biološkem potnem listu (steroidni profil – vnos eksogenih androgenih anaboličnih steroidov povzroči zaviranje izločanja endogenih hormonov, kar se kaže v spremenjenem profilu) [13].

• GENSKI DOPING – zaenkrat

Zanimivost Doping je prisoten tudi na mnogo drugih področjih našega življenja, ne le v športu. Primere namerne zlorabe (prepovedanih) snovi najdemo tudi v vojski (pojavljajo se stimulansi za večjo koncentracijo, natančnost, vzdržljivost …), med študenti (pojavljajo se stimulansi – amfetamini, metilfenidat – za izboljšanje zmogljivosti zaradi utrujenosti ali pomanjkanja spanja z nootropičnim učinkom in za izboljšanje kognitivnih funkcij z namenom doseganja boljših rezultatov), glasbeniki (β1-antagonisti – t. i. beta-blokerji − za zmanjševanje tresenja rok in treme) in mladimi v telovadnicah (androgeni anabolični steroidi in rastni dejavniki za hitro pridobivanje mišične mase, da bi bili, po njihovem mnenju, privlačnejši) [11].

Slika: Urinske koncentracije 19-norandrosterona pri 5 moških prostovoljcih po prejetju kontaminiranega prehranskega dopolnila

največji izziv odkrivanja dopinga. V LPSP je definiran kot prepovedan. Gre za vnos polimerov nukleinskih kislin (in analogov) v telo in uporabo gensko spremenjenih celic [2], pomeni pa

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

vnos točno določenih genov (transgeni ali rekombinantni proteini) v telo. Ti potem spremenijo genski zapis v celicah in tako dosežemo povečano izražanje ali zaviranje določenih

NENAMERNI DOPING V ŠPORTU

beljakovin, ki sodelujejo pri procesih, povezanih z večjo zmogljivostjo športnikov [14] (na primer povečano izražanje eritropoetina ali rastnega faktorja in zaviranje izražanja miostatina – beljakovine, odgovorne za ustavljanje rasti mišic).

Kljub temu da je tehnologija že na voljo, je stopnja zdravstvenega tveganja vendarle še vedno previsoka [14].

Športnik je odgovoren za vse snovi, ki jih vnese v telo, zato sta ključnega pomena skrb za nadzor nad vsebino različnih prehranskih dopolnil, čajev in zdravil ter zaupanje ljudem okrog sebe, da minimalizira tveganje nenamernega vnosa nedovoljenih substanc.

Kot je bilo predstavljeno, lahko športnik z nekaj povsem »nedolžnimi« načini doseže

7

na kontrolah pozitivni urinski vzorec. Velik problem bi lahko v bližnji prihodnosti postala uporaba genskega dopinga, ki ga s trenutno sprejetimi analiznimi metodami še ne bi mogli odkriti, hkrati pa predstavlja veliko nevarnost tudi z vidika zdravja športnika. Žiga Regner

VIRI: 1. WADA. World Anti-Doping Code. 2015. Pridobljeno s https://wada-main-prod.s3.amazonaws.com/resources/files/wada2015-world-anti-doping-code.pdf. Dostop 21. 12. 2015.

2. WADA. The 2015 Prohibited List. 2014. Pridobljeno s https://wada-main-prod.s3.amazonaws.com/resources/files/wada2015-prohibited-list-en.pdf. Dostop 21. 12. 2015.

3. Yonamine M, Garcia PR, de Moraes Moreau RL. Non-intentional doping in sports. Sports Med 2004; 34 (11): 697−704.

4. elSohly HN, elSohly MA, Stanford DF. Poppy seed ingestion and opiates urinalysis: a closer look. J Anal Toxicol 1990; 14: 308−10.

5. Perez-Reyes M, Di Guiseppi S, Mason AP, et al. Passive inhalation of marihuana smoke and urinary excretion of cannabinoids. Clin Pharmacol Ther 1983; 34 (1): 36−41.

6. Žiberna L. Nenamerni doping v športu. Med Razgl 2014; 53 (4): 503−26.

7. WADA. Decision Limits for the Confirmatory Quantification of Threshold Substances. 2014. Pridobljeno s https://wadamain-prod.s3.amazonaws.com/resources/files/WADA-TD2014DL-v1-Decision-Limits-for-the-Quantification-of-ThresholdSubstances-EN.pdf. Dostop 21. 12. 2015.

8. Cone EJ, Johnson RE. Contact highs and urinary cannabinoid excretion after passive exposure to marijuana smoke. Clin Pharmacol Ther 1986; 40 (3): 247−56.

9. Maughan RJ. Contamination of dietary supplements and positive drug tests in sport. J Sports Sci 2005; 23 (9): 883−9.

10. van der Merwe PJ, Grobbelaar E. Unintentional doping through the use of contaminated nutritional supplements. S Afr Med J 2005; 95 (7): 510−1.

11. Hart CL, Ksir C. Drugs, Society, and Human Behavior. 14th ed. McGraw-Hill. 2011.

12. WADA. Athlete Biological Passport. Pridobljeno s https://www.wada-ama.org/en/questions-answers/athlete-biologicalpassport. Dostop 22. 12. 2015.

13. Geyer H, Schänzer W, Thevis M. Anabolic agents: recent strategies for their detection and protection from inadvertent doping. Br J Sports Med 2014; 48: 820−26.

14. Brzeziańska E, Domańska D, Jegier A. Gene doping in sport – perspectives and risks. Biol Sport 2014; 31: 251−59.

15. Geyer, H., et al. Nutritional supplements cross-contaminated and faked with doping substances. J Mass Spectrom 2008; 43(7): 892−902.

16. Simoni RE, Scalco FB, de Oliveira ML, Aquino Neto FR. Plasma volume expanders: use in medicine and detecting misuse in sports. Bioanalysis 2011; 3(2): 215−26. www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 68 | Februar 2016

8

IZ STROKE

Endokanabinoidi in njihov vpliv na modulacijo bolečine

Endokanabinoidi so v zadnjih dveh desetletjih predmet mnogih kliničnih in nekliničnih preiskav. Vzrok za to je odkritje specifičnih receptorjev, na katere se vežejo. Udeleženi so v mnogih fizioloških procesih, kot so kognicija, motorična aktivnost, endokrine funkcije in nevroplastičnost. Veliko pozornosti je namenjene tudi preučevanju vpliva na bolečino.

Endokanabinoidi Endokanabinoidi so endogeni agonisti kanabinoidnih receptorjev, ki nastajajo v tkivih sesalcev. Kemijsko so lahko derivati ali analogi arahidonske kisline, in sicer so amidi ali estri z dolgimi nenasičenimi maščobnimi kislinami. Najbolj znana predstavnika endokanabinoidov sta arahidoniletanolamid (anandamid, AEA) in 2-arahidonilglicerol (2-AG). Obstajajo še drugi predstavniki, kot so 2-arahidonilglicerileter (noladin), O-arahidoniletanolamin (virodhamin) in N-arahidonildopamin (NADA) [1]. AEA in 2-AG se sintetizirata iz membranskih lipidov preko arahidonske kisline. Obstaja več kot ena pot za sintezo teh derivatov arahidonske kisline, vendar pa so te poti med sabo povezane. Pri

tem so udeleženi mnogi encimi (npr. fosfolipaza D, fosfataza, fosfolipaza A2, lisofosfolipaza D, DAG lipaza itd.), katerih poznavanje je pomembno za odkrivanje novih terapevtskih možnosti [5].

Endokanabinoidni receptorji Do sedaj je bilo odkritih le malo receptorjev, na katere bi se endokanabinoidi vezali. Najbolj preučevana sta receptorja CB1 in CB2. Oba sta sklopljena s proteinom G in imata le 44 % identičnosti zaporedja aminokislin, vendar imata večjo podobnost na ravni njunih vezavnih domen (68-odstotna identičnost zaporedij), zato nekateri ligandi ne razlikujejo med vezavo nanje [3]. Receptor CB1 je izražen predvsem v kortikalnih področ-

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

jih velikih možganov, hipokampusu, malih možganih, bazalnih ganglijih in perifernih aferentnih nevronih. Nahaja se tudi izven področja osrednjega živčevja, in sicer v modih, črevesju, jetrih, nadledvični žlezi, srcu, žilnem endoteliju, pljučih, prostati, kostnem mozgu, priželjcu, vranici in tonzilah [4]. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo CB1 večje število različnih vezalnih domen na sebi, na katera se lahko vežejo samo določeni ligandi [5]. Receptor CB2 je izražen predvsem na imunskih celicah, ki sodelujejo v modulaciji imunskega sistema, vendar so jih odkrili tudi v velikih možganih in možganskem deblu. Kasneje odkrita receptorja sta bila TRVP1 (vaniloidni receptor 1), ki je vpleten v uravnavanje telesne temperature in prenos bolečinskih signalov, ter receptor GPR55 (angl. G protein-coupled receptor 55), ki je strukturno podoben receptorju CB1 in se nahaja v možganih, jetrih, vranici, žilnem sistemu, čreves-

Endokanabinoidi in modulacija bolečine

ju, tkivih ploda in posteljici [1].

Mehanizem delovanja Endokanabinoidi v širšem smislu delujejo kot nevromodulatorji in imunomodulatorji. Vpleteni so v naslednje fiziološke procese: 1. nastajanje bolečine, 2. kognitivne procese, tvorjenje spomina in nevroplastičnost, 3. motorično aktivnost, 4. endokrine funkcije, uravnavanje apetita, 5. nadzor temperature in srčnega utripa, 6. slabost in bruhanje, 7. uravnavanje očesnega tlaka in 8. vnetje [6]. Endokanabinoidi so znotrajcelični lipidni prenašalci signalov med bližnjimi celicami, npr. med nevronoma v sinapsi. Ker so lipofilne molekule, niso shranjeni v veziklih, ampak nastajajo sproti oz. po potrebi. Signala za nastanek sta zvišana koncentracija znotrajceličnega Ca2+ ali aktivacija različnih metabotropnih receptorjev [5]. Endokanabinoidi delujejo preko retrogradnega signaliziranja med nevroni. To pomeni, da signal namesto v

smeri iz presinaptičnega nevrona do postsinaptičnega nevrona potuje v obratni smeri. V sinaptično špranjo se sprostijo iz postsinaptičnega nevrona in delujejo na presinaptične živčne končiče. Učinki so raznoliki, npr. zaviranje sproščanja ekscitirajočih prenašalcev (glutamat) vodi do zaviranja ekscitabilnosti nevrona, medtem ko zaviranje sproščanja inhibicijskih prenašalcev (GABA) vodi do povečanja ekscitabilnosti [1].

Med učinke spadajo še inhibicija različnih tipov Ca kanalov in aktivacija K kanalov, aktivacija mitogen-activated-protein-kinases, aktivacija IP3 signalne poti in regulacija določenih fosfataz [5].

Metabolizem in razgradnja Encimi, ki sodelujejo pri metabolizmu endokanabinoidov, se nahajajo v jetrih in določenih celicah, kot so lizosomi in nevroni. Ključni encimi pri presnovi so hidrolaza amidov maščobnih kislin (FAAH), monoacilglicerol lipaze (MGL) in membranski prenašalec za anandamid (AMT) [5].

BOLEČINA S strani mednarodne organizacije za preučevanje bolečine je opredeljena kot »neprijetno čutno in čustveno doživetje, povezano z dejansko ali potencialno okvaro tkiva, ki ga opisujemo z izrazi, ki popisujejo okvaro tkiva«. Pri tem se moramo zavedati, da je bolečina subjek-

www.dsfs.si/spatula

9

tivna izkušnja, ki nastane s tem, ko naši možgani »sprocesirajo« prejete dražljaje in nanje ustvarijo čustven odziv. Npr. ko se udarimo z roko v rob mize, se vzdražijo nociceptorji na roki in signal pošljejo po primarnem nevronu do sekundarnega nevrona, ki se nahaja v hrbtenjači.

Od tod tečejo vlakna navzgor do višjih možganskih centrov, kjer dražljaj procesirajo in ustvarijo nek čustven odziv nanj.

Ena izmed prvih uporab kanabinoidov je bila za zniževanje bolečine. Na Kitajskem so jih uporabljali kot anastetik pri operacijah, v starodavni Grčiji in Izraelu pa so služili kot splošno sredstvo proti bolečini [7].

Endokanabinoidi zavirajo noceptivni prenos na spinalni ravni in vplivajo na procesiranje bolečinskih informacij v višjih predelih možganov (skorja čelnega režnja, limbični sistem, amigdala itd.) ter imajo prijemališča tudi na periferiji. V osrednjem živčevju endokanabinoidi učinkujejo predvsem modulatorno in uravnavajo sproščanje drugih nevrotransmitorjev preko aktivacije specifičnih receptorjev. Aktiviranje kanabinoidnih receptorjev vpliva na prag za bolečino, prepreči sproščanje provnetnih citokinov in vpliva na delovanje endogenih opioidov [8]. Aktivacija receptorjev tipa CB1 povzroči preprečitev sproščanja vnetnih mediatorjev iz mastocitov [9]. Aktivacija receptorjev SPATULA št. 68 | Februar 2016

10

IZ STROKE

CB2 posredno stimulira opioidne receptorje μ, ki se nahajajo v bolečinskih poteh [14].

Poleg sinergističnega delovanja z opioidi prav tako sinergistično delujejo z noradrenergičnim sistemom, vpletenim v modulacijo bolečine (receptorji α 2A v hrbtenjači) [1].

Kanabinoidi tudi povečajo analgetični učinek nekaterih nesteroidnih analgetikov, saj encim COX-2 razgrajuje tudi endokanabinoide (anandamid in 2-AG). Zavora encima COX2 povzroči analgezijo tudi posredno zaradi večje razpoložljivosti endokanabinoidov [1].

Kanabinoidi vršijo svoje antinociceptorne efekte preko kompleksnih mehanizmov, ki vključujejo učinke na centralni živčni sistem, hrbtenjačo in periferne senzorične živce. To se ujema z nahajanjem receptorjev CB1 na danih mestih.

Nastajanje anandamina in 2AG se poveča tudi kot odgovor organizma na stres. Ugotovljeno je bilo, da inhibicija razgradnje endokanabinoidov poveča »stress indused« analgezijo preko receptorjev CB1 [5].

ZDRAVILA Encimi, vpleteni v sintezo endokanabinoidov, membranski prenašalci in encimi, vpleteni v njihovo presnovo, so potencialne farmakološke tarče za modulacijo aktivnosti endokanabinoidnega sistema.

Z moduliranjem sproščanja nevrotransmitorjev (GABA, glicina, glutamata) blažijo vnetne in nevropatske bolečine.

Glutamatergični sistem je namreč udeležen pri razvoju nevropatske bolečine in nastanku sekundarne ter terciarne hiperalgezije, zato lahko preko endokanabinoidov z inhibicijo sproščanja glutamata zaviramo ta patološka stanja. Kanabinoidi zavirajo hiperalgezijo tudi z inhibicijo CGRP (calcitonin gene-related peptide) [10].

uporabo v terapiji.

Kanabidiol: • Tržno ime: Sativex, Nabiximol • Fitokanabinoid • Antagonist receptorja GRP55 [12] • Delni agonist receptorjev 5HT(1a) [13] • Alosterični modulator opioidnih receptorjev μ in δ [14] Je odobreno kanabinoidno zdravilo, ki se po podatkih EMA (European Medicines Agency) uporablja za zdravljenje glioma in še dveh redkih bolezni. Trenutno potekajo raziskave, ki preučujejo možnosti zdravljenja nevropatske bolečine, bolečine pri multipli sklerozi in bolečine pri raku.

Po določenih študijah naj bi imel tudi antioksidativni učinek [11].

Do sedaj ni na trgu veliko kanabinoidnih zdravilnih učinkovin, saj je to relativno novo področje in še ni bilo opravljenih tako veliko raziskav. Kar nekaj jih je v fazi testiranja.

Dronabinol: Do sedaj so se kanabinoidi iz- • Tržno ime: Marinol kazali učinkoviti predvsem pri • Fitokanabinoid (THC) kronični nevropatski in vnetni • Agonist receptorjev CB1&2 bolečini, bolečini pri raku, fibro- [15] Je odobreno kanabinoidno mialgiji in spastičnosti [1].

Sledijo primeri kanabinoidnih zdravilo, ki se po podatkih EMA učinkovin, ki so registrirani za (European Medicines Agency)

Zmanjšana bolečina pri vnetju je posledica inhibicije sinteze PGE2, ki jo povzročijo kanabinoidi [11].

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Endokanabinoidi in modulacija bolečine

uporablja za zdravljenje glioma. V ZDA se uporablja tudi za zdravljenje slabosti pri pacientih s kemoterapijo [11].

Trenutno potekajo raziskave o učinku učinkovine na centralno in periferno nevropatijo.

Rimonabant: • Tržno ime: Acomplia

• Inverzni agonist receptorjev CB1 [16] • μ-opioid receptor antagonist [17] Učinkovina se je uporabljala za zdravljenje debelosti, vendar je bila odstavljena zaradi premočnih neželenih učinkov.

Ajulemična kislina: • sintetični kanabinoid, derivat

11

metabolita THC • agonist receptorjev CB2 [18] • dokazano analgetično in protivnetno delovanje [19]

Dimitrij Subašič

VIRI: 1. Ferjan I, Kržan M, Lipnik Štangelj M, Žiberna L, Stanovnik L, Černe K. Farmakologija kanabinoidov. Zdrav Vest 2015; 84: 456–71. Pridobljeno s http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ferjan_in_sod_zv_2015.pdf. 2015. 84: 456–71. Dostop 24. 12. 2015.

3. McPartland JM, Glass M. Functional mapping of cannabinoid receptor homologs in mammals, other vertebrates,

and invertebrates. Gene 2003; 312: 297–303.

4. Galiegue S, Mary S, Marchand J, et al. Expressionof central and peripheral cannabinoid receptors in human immune tissues and leukocyte subpopulations. European journal of biochemistry/FEBS 1995; 232(1): 54–61.

5. Pridobljeno s http://themedicalbiochemistrypage.org/endocannabinoids.php. Dostop 24. 12. 2015.

6. Fine PG, Rosenfeld MJ. The endocannabinoid system, cannabinoids, and pain. Rambam Maimonides medical journal 2013; 4(4): e0022. Pridobljno s http://www.rmmj.org.il/userimages/276/1/PublishFiles/298Article.pdf. Dostop 23. 12. 2015.

7. Pertwee RG. Cannabinoid pharmacology: the first 66 years. Br J Pharmacol 2006; 147(Suppl 1): 163–171.

8. Hill AJ, Williams CM, Whalley BJ, Stephens GJ. Phytocannabinoids as novel therapeutic agents in CNS disorders.

Pharmacology & therapeutics 2012; 133(1): 79–97.

9. Stempelj M, Bavec A, Ferjan I. Regulation of nerve growth factor induced histamine and arachidonic acid release from rat mast cells by cannabinoids. Inflammation research: official journal of the European Histamine Research Society ... [et al.]. 2006; 55 Suppl 1: 09–10.

10. Woodhams SG, Sagar DR, Burston JJ, Chapman V. The role of the endocannabinoid system in pain. Handbook of experimental pharmacology 2015; 227: 119–143.

11. Russo EB. Cannabinoids in the management of difficult to treat pain. Ther Clin Risk Manag 2008; 4(1): 245–259.

12. Ryberg E, Larsson N, Sjögren S, Hjorth S, Hermansson NO, Leonova J, Elebring T, Nilsson K, Drmota T, Greasley PJ. The orphan receptor GPR55 is a novel cannabinoid receptor. British Journal of Pharmacology 2007; 152 (7): 1092– 101.

13. Russo EB, Burnett A, Hall B, Parker KK. Agonistic properties of cannabidiol at 5-HT1a receptors. Neurochemical Research 2005; 30 (8): 1037–43.

14. Kathmann M, Flau K, Redmer A, Tränkle C, Schlicker E. Cannabidiol is an allosteric modulator at mu- and deltaopioid receptors. Naunyn-Schmiedeberg’s Archives of Pharmacology 2006; 372 (5): 354–61.

15. Grotenhermen F. Pharmacokinetics and pharmacodynamics of cannabinoids. Clin Pharmacokinet 2003; 42(4): 327−60.

16. Fong TM, Heymsfield SB. Cannabinoid-1 receptor inverse agonists: current understanding of mechanism of action and unanswered questions. Int J Obes (Lond) 2009; 33 (9): 947–55.

17. AM-251 and rimonabant act as direct antagonists at mu-opioid receptors: implications for opioid/cannabinoid interaction studies. Neuropharmacology 2012; 63(5): 905−15.

18. Vann R, Cook C, Martin B, Wiley J. Cannabimimetic properties of ajulemic acid. The Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics 2007; 320 (2): 678–86.

19. Burstein S, Karst M, Schneider U, Zurier R. Ajulemic acid: A novel cannabinoid produces analgesia without a »high«. Life Sciences 2004; 75 (12): 1513–22.

www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 68 | Februar 2016

12

PREDSTAVITEV

Predstavitev

študentskih organizacij Ste se že kdaj vprašali, kdo stoji za vsemi dogodki, ki jih organizirajo Društvo študentov farmacije Slovenije in ostala združenja, katerih člani smo študentje Fakultete za farmacijo? Vas mogoče zanima, kako organizacija različnih dogodkov sploh poteka? V tem prispevku se vam predstavljamo študentje Fakultete za farmacijo, ki v tem trenutku opravljamo funkcije v različnih društvih in smo tako odgovorni za izvedbo večine omenjenih dejavnosti.

Poudariti je treba, da so za izvedbo vseh dogodkov nujni tudi številni drugi študentje, ki bodo v prihodnje zagotovo zavzeli vidnejše vloge. Vsi, ki vas morebiti zanima aktivnejše sodelovanje v društvu, ste prijazno vabljeni, da nas obiščete na dogodkih ali v študentski sobici, lahko pa nas kontaktirate tudi osebno preko spodaj navedenih kontaktov.

DRUŠTVO ŠTUDENTOV FARMACIJE SLOVENIJE (DŠFS) IN ŠTUDENTSKA SEKCIJA SLOVENSKEGA FARMACEVTSKEGA DRUŠTVA (ŠS SFD) Obe društvi vodi enaka skupina ljudi, ki jo predstavljajo izvršni odbor in koordinatorji. Konec lanskega novembra je potekala Letna skupščina DŠFS in ŠS SFD, na kateri potekajo volitve v njune organe. Društvo samo in v sodelovanju z ostalimi organizacijami organizira mnogo dogodkov, od strokovnih večerov in javnih kampanj do največjega vsakoletnega projekta društva − Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora.

Organizaciji sta odgovorni tudi za izhajanje tega glasila in sodelovanje študentov farmacije v Slovenskem farmacevtskem društvu. Da društvi delujeta v skladu

s statutom in pravilniki, skrbita dve nadzorni telesi − Nadzorni odbor in Disciplinska komisija. Člani obeh so aktivni študentje z ogromno preteklimi izkušnjami z delovanjem v društvu.

Pri vseh projektih društva sodeluje tudi veliko število aktivnih študentov, ki zaenkrat še ne opravljajo uradnih funkcij, je pa njihova pomoč pri izvedbi projektov neprecenljiva. Tej skupini ljudi se lahko vsi študentje Fakultete za farmacijo, ne glede na program, ki ga obiskujete, pridružite kadar koli.

Izvršni odbor Izvršni odbor je neposredno vodstvo DŠFS in ŠS SFD in nadzira izvedbo vseh dogodkov, ki jih organiziramo študentje Fakultete za farmacijo. Izvaja pregled nad vsem dogajanjem, njegovi člani pa so študentje z veliko preteklimi izkušnjami v društvih.

Emanuela Senjor - 4. letnik EMŠF Predsednica

Patricija Dolinar - 5. letnik EMŠF Blagajničarka

Koordiniram aktivnosti DŠFS in ŠSSFD, zbiram sredstva za delovanje društva, vodim seje in skupščine, predstavljam društvo navzven ter s člani ekipe iščem ideje za nove projekte in izboljšave.

Opravljam tekoče finančne posle, rokujem z osnovnimi matematičnimi operacijami in opomini, TRR-jam v izogib davčnim blagajnam ter čuvam društveno premoženje. Dobro poznam »gorenjski nacionalni šport«.

predsednik.dsfs@gmail.com

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

blagajnik.dsfs@gmail.com

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ

Anja Šribar - 4. letnik EMŠF Generalna sekretarka (GS) Kot GS sklicujem sestanke, na katerih potem pišem zapisnike. Obveščam člane o pomembnejših zadevah, urejam bazo podatkov in po potrebi pomagam predsednici.

13

Rok Hribšek - 3. letnik EMŠF Predstavnik za stike z javnostjo Skrbim za grafično podobo, vodim spletno stran in stran na Facebooku ter obveščam vse študente FFA o naših in mednarodnih aktualnih dogodkih.

gs.dsfs@gmail.com

pr.dsfs@gmail.com

Katja Olenik - 3. letnik EMŠF Predstavnica za stike z EPSA

Martin Koprivnikar Krajnc - 3. letnik EMŠF Predstavnik za stike z IPSF

Kot EPSA Liaison Secretary ali LS skrbim za komunikacijo med EPSA in domačim društvom. Prednostno skrbim za prijave na EPSA kongrese in promoviram EPSA projekte. epsals.slo@gmail.com

Skrbim, da smo v društvu informirani o vseh projektih, ki se dogajajo na globalni ravni, zastopam interese DŠFS pri IPSF in vodim slovensko delegacijo na IPSF kongresu. cpslovenia@gmail.com

Koordinatorji Ker DŠFS in ŠS SFD organizirata zares veliko število dogodkov, v društvu deluje tudi skupina koordinatorjev in vodij projektov. To so študentje z različno količino preteklih izkušenj, ki so neposredno odgovorni za izvedbo določene vrste dogodkov. Vsi, ki bi radi sodelovali pri organizaciji ali imate le dodatna vprašanja glede posameznih dogodkov, se lahko obrnete nanje.

Maša Vozlič - 3. letnik EMŠF Vodja strokovnih večerov

Gal Žvegelj - 3. letnik EMŠF Vodja projekta javne kampanje

Organiziram strokovne projekte, od posameznih večerov do celodnevnih simpozijev in tekmovanj, z namenom, da študentom osvetlimo med študijem manj zastopane tematike, ki pa so vseeno pomembne za bodočega farmacevta.

Organiziram javne kampanje in skrbim, da vse poteka tekoče ter brez ovir. javnekampanje.dsfs@gmail.com

strokovni.dsfs@gmail.com

May Žitnik - 3. letnik EMŠF Koordinator IMP praks

Nejc Klopčič - 2. letnik EMŠF Koordinator SEP praks

EPSA IMP so enoletne plačane prakse, ki nudijo najboljšo možnost za pridobivanje znanja. Poleg koordiniranja IMP praks sem odgovoren tudi za izvedbo EPSA Twinnet programa v Sloveniji, ki pa vključuje dvotedensko izmenjavo z drugim EPSA društvom.

Skrbim, da so v Sloveniji na voljo prakse za tuje študente farmacije. Ko so tu, organiziram izlete, na katerih vidijo našo državo. Našim študentom pomagam pri prijavi na enomesečne IPSF SEP prakse, ki so na voljo po vsem svetu.

imp.slovenija@gmail.com

www.dsfs.si/spatula

seoslovenia@gmail.com

SPATULA št. 68 | Februar 2016

14

PREDSTAVITEV Helena Vrbanac - 5. letnik EMŠF Vodja humanitarne skupine Zadolžena sem za organiziranje večdnevnih projektov in krajših dogodkov, ki imajo humanitarno noto, poleg tega pa moje delo zajema tudi koordiniranje sodelovanja študentov prostovoljcev v probono ambulanti ter povezovanje z drugimi humanitarnimi organizacijami. humanitarna.dsfs@gmail.com

Črtomir Fleisinger - 4. letnik EMŠF Vodja 20. mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora (IPSC) Vodim organizacijo 20. International Pharmaceutical Summer Camp (IPSC).

Skupaj z Andražem, Dimitrijem, Majo, Nejcem, s Špelo, Tilnom in z Ulo se trudimo, da bo najboljši strokovni in družabni dogodek leta. slo.ipsc@gmail.com

Eva Shannon Schiffrer - 5. letnik EMŠF Vodja projekta Spatula Skrbim za redno izhajanje in vsebino glasila DŠFS in ŠS SFD, ki ga trenutno berete, Spatula. spatula.dsfs@gmail.com

Nadzorni odbor (NO) NO je nadzorni organ DŠFS. Skrbi za nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem, izvajanjem statuta, drugih aktov in sklepov ter za izpolnjevanje dolžnosti članov in organov DŠFS.

Danaja Rode - 4. letnik EMŠF Predsednica nadzornega odbora no.predsednik.dsfs@gmail.com

Stefan Lukić - 4. letnik EMŠF Član nadzornega odbora no2.dsfs@gmail.com

Neža Trpin - 4. letnik EMŠF Članica nadzornega odbora no1.dsfs@gmail.com

Disciplinska komisija Obravnavamo hujše primere nespoštovanja statuta in sklepov organov DŠFS ter vsako drugo ravnanje, ki utegne prizadeti DŠFS. Članom DŠFS lahko izrečemo opomin ali predlagamo izključitev.

Rok Milošič - 4. letnik EMŠF Predsednik disciplinske komisije dk.predsednik.dsfs@gmail.com

Enej Bole - 4. letnik EMŠF Član disciplinske komisije dk.predsednik.dsfs@gmail.com

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Matjaž Weiss - 5. letnik EMŠF Član disciplinske komisije dk.predsednik.dsfs@gmail.com

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ

15

ŠTUDENTSKI SVET FAKULTETE ZA FARMACIJO (ŠSFFA) ŠSFFA je organ Fakultete za farmacijo, katerega člani so predstavniki letnikov vseh študijskih programov fakultete. Študentski svet zastopa študente in njihove pravice v organih fakultete ter univerze, podaja študentska mnenja o pedagoških delavcih fakultete in informira ter uvaja študente ob vpisu v prvi letnik.

Pomembno vlogo ima tudi v dejavnostih ostalih

študentskih organizacij na Fakulteti za farmacijo, saj sodeluje pri organizaciji številnih dogodkov, kot je izvedba Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora, in izhajanju glasila Spatula. Kot je bilo že omenjeno, ŠSFFA sestavljajo predstavniki letnikov, vodi pa ga vodstvo, ki je predstavljeno v nadaljevanju.

Anže Vasle - 5. letnik EMŠF Predsednik

Maja Žugec - 1. letnik LBM, 2. stop.

Podpredsednik

Vodim ekipo, ki vam zagotavlja nemoten in kakovosten študij ter predstavlja vaše interese v organih fakultete in univerze.

Pridruži se nam pri ustvarjanju svoje prihodnosti! Sem tudi član Študentskega sveta UL, Senata UL FFA, Komisije za kakovost in akreditacije UL FFA, Komisije za študijsko področje UL FFA ter član Akademskega zbora UL FFA.

V primeru njegove odsotnosti nadomeščam Predsednika ŠSFFA. Odgovorna sem za pisanje študentskih mnenj o pedagoških delavcih FFA.

anze.vasle@ffa.uni-lj.si

Enej Bole - 4. letnik EMŠF Tajnik Glavna naloga tajnika je pisanje zapisnika na sejah ŠSFFA.

ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA FAKULTETE ZA FARMACIJO (ŠOFFA) ŠOFFA predstavlja študente Fakultete za farmacijo v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Tesno sodeluje z DŠFS, ŠS SFD in ŠSFFA pri organizaciji zgoraj omenjenih dogodkov, nekatere dogodke, kot je vsakoletna Božičnonovoletna ekskurzija, pa primarno organizira njeno vodstvo, katerega člani so predstavljeni v nadaljevanju.

Jasmina Kokol - 4. letnik EMŠF PREDSEDNICA Redno se udeležujem sej Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, koordiniram delo ostalih članov ŠOFFA in organiziram ter sodelujem pri večjem številu projektov.

Sodelujem na sestankih izvršnega odbora DŠFS in ŠS SFD.

Polona Mihelj Reščič - 4. letnik EMŠF Podpredsednica Sodelujem pri organizaciji projektov in dogodkov, udeležujem se sej Študentskega zbora ŠOU ter sodelujem na sestankih izvršnega odbora DŠFS in ŠS SFD.

jasmina.kokol92@gmail.com

polonamr@gmail.com

Martin Grosek - 5. letnik EMŠF Predstavnik interesnega področja športa in turizma

Nejc Klemenc - 4. letnik EMŠF Predstavnik področja mednarodnega sodelovanja

Organiziram dogodke.

Organiziram mednarodne ekskurzije in ostale projekte ter izmenjave na mednarodni ravni. Pomagam pri organizaciji drugih projektov v okviru ŠOFFA in DŠFS.

športne

martin@grosek.si

in

družabne

klemenc.nejc@gmail.com

www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 68 | Februar 2016

16

PREDSTAVITEV

Iva Blaževič - 4. letnik EMŠF Predstavnica interesnega področja kulture in založništva

Anja Šribar - 4. letnik EMŠF Predstavnica področja izobraževanja

Soorganizacija družabnih dogodkov na FFA.

Občasno pripravim kakšno stojnico, drugače pa pomagam ekipi pri organizaciji dogodkov.

ivaa.blazevic@gmail.com

anja.sribar@gmail.com

Emanuela Senjor - 4. letnik EMŠF Predstavnica ŠSFFA v ŠOFFA Sem vezni člen med ŠS FFA in ŠOFFA − posredujem informacije, ki so pomembne za obe organizaciji. emanuela.senjor@gmail.com

EVROPSKA ZVEZA ŠTUDENTOV FARMACIJE (EPSA) EPSA je študentska organizacija, ki združuje študente farmacije celotne Evrope. Študentje Fakultete za farmacijo smo njeni člani v okviru ŠS SFD. Tako kot slovenska društva tudi EPSA organizira številne dogodke, na katerih lahko sodelujete vsi študentje fakultete. Za obojestransko komunikacijo med slovenskimi študenti in EPSA je primarno odgovorna Predstavnica za stike z EPSA, ki študente tudi obvešča o mednarodnih dogodkih in priložnostih, ki jih ponuja EPSA.

V vodstvu organizacije sodelujejo študentje, ki prihajajo iz celotne Evrope. Že drugo leto zapored slovenski študentje predstavljamo najštevilčnejšo delegacijo na vodilnih položajih in upamo, da se bo tako aktivno udejstvovanje Slovencev na evropskem področju nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. V nadaljevanju se vam predstavljamo študentje Fakultete za farmacijo, celotno vodstvo EPSA pa lahko spoznate na uradni spletni strani organizacije.

Črtomir Fleisinger - 4. letnik EMŠF Secretary General Moje zadolžitve vključujejo pisanje zapisnikov, zbiranje poročil in skrb za spletni arhiv dokumentov. Kot član izvršnega odbora sodelujem tudi pri oblikovanju odločitev, ki jih sprejema EPSA.

Maja Šerčić - absolventka EMŠF Vice President of External Affairs V EPSA sem odgovorna za komunikacijo z vsemi partnerskimi organizacijami in sponzorji zveze. S stalno prisotnostjo v Bruslju skrbim, da je glas študentov farmacije slišan.

secgen@epsa-online.org

vp.ea@epsa-online.org

Eva Shannon Schiffrer - 5. letnik EMŠF Science Coordinator

Stefan Lukić - 4. letnik EMŠF Parliamentary Council Member

Skrbim za izvedbo z znanostjo povezanih EPSA projektov. Kot članica izobraževalnega odbora tudi sodelujem pri oblikovanju in izvedbi izobraževalnih programov EPSA dogodkov.

Najboljši približek funkcije Parliamentary Council (PC) v našem društvu je Nadzorni odbor. PC skrbi za izvajanje zastavljenih aktivnosti, upoštevanje statuta in pravilnikov ter potek generalne skupščine.

science@epsa-online.org

pcm1@epsa-online.org

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ

17

Danaja Rode - 4. letnik EMŠF Audit Committe Member Delo zajema pregled nad financami in računi EPSA. Skupaj s še enim članom Audit Committee skrbiva, da odhodki in prihodki ustrezajo okvirjem neprofitne organizacije. audit2@epsa-online.org

MEDNARODNA ZVEZA ŠTUDENTOV FARMACIJE (IPSF) Podobno kot EPSA deluje na evropskem nivoju, IPSF združuje študente farmacije celotnega sveta. Študentje Fakultete na farmacijo smo člani tudi te organizacije, ki nam prav tako ponuja številne priložnosti in dogodke.

Za komunikacijo z IPSF in posredovanje informacij o

dogodkih skrbi Predstavnik za stike z IPSF. Tudi IPSF vodi skupina ljudi, katere člani prihajajo s celotnega sveta. Študentje Fakultete za farmacijo smo zelo aktivni tudi tukaj in imamo kar nekaj predstavnikov, ki skrbijo za uspešno izvedbo dogodkov.

Luka Šrot - 5. letnik EMŠF IPSF EuRO Regional Relations Officer

Emanuela Senjor - 4. letnik EMŠF IPSF Corporate Relations Committee Member

Moje naloge so kontakt za evropske člane IPSF in urejanje formalnosti v regiji, delovanje v IPSF Internal Committee, sodelovanje z IPSF Corporate Relations Committee ter promocija federacije.

Koordiniram sekretariat World Health Students Alliance (WHSA), ki ga sestavljajo študenti medicine, farmacije, veterine in dentalne medicine.

Kontaktiram potencialne sponzorje IPSF.

rro@euro.ipsf.org

emanuela.senjor@gmail.com

Martin Koprivnikar Krajnc - 3. letnik EMŠF IPSF Student Exchange Committee Member Ukvarjam se z zagotavljanjem kvalitete globalnega programa Student Exchange Programme (SEP), urejam dokumentacijo in sodelujem pri reševanju problemov ter spremembah tega programa. makokrajnc@gmail.com

ZAKLJUČEK Aktivnosti, ki vam jih ponujajo zgoraj omenjena društva sedaj še neznanih dogodkov, zato ne pozabite pridno in organizacije, nikoli ne zmanjka. Želimo si, da se spremljati vseh objav. Ne pozabite, v vseh društvih udeležba in sodelovanje na projektih ohranita na vsaj lahko sodelujete prav vsi! tako visokem nivoju kot do sedaj. V naslednjih nekaj Eva Shannon Schiffrer mesecih in letih vas čaka tudi precej novih znanih in do www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 68 | Februar 2016

18

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

Poročanje o

neželenih učinkih zdravil Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil (NUZ) je ključna komponenta v sistemu farmakovigilance. Z ažurnim zbiranjem, ocenjevanjem in vrednotenjem teh poročil dobivamo podatke o varnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravil na trgu, na podlagi katerih regulatorni organi sprejemajo ukrepe, ki so zelo pomembni za zaščito javnega zdravja. Tako lahko organ, pristojen za zdravila (JAZMP), od imetnika dovoljenja za promet z zdravilom predčasno zahteva predložitev periodičnega poročila varnosti o zdravilu. Pri njem lahko izvede farmakovigilančni nadzor, odredi dopolnitev/spremembo SmPC in začasno ali trajno imetniku dovoljenja za promet z zdravilom le-tega odvzame, na voljo pa ima tudi številne druge ukrepe, ki ščitijo uporabnike zdravil pred posledicami njihove uporabe [1, 2]. Učinkovit nadzor v celotni verigi distribucije zdravil, neprestana opreznost pri njihovi uporabi in dosledno poročanje v primeru pojava neželenih učinkov omogočajo takojšnje ukrepanje ter zajezitev posledic in prinašajo boljše predvidevanje v prihodnosti ter pridobitev novih znanj in spoznanj, ki pomenijo napredek v znanosti.

učinkih zdravil, in sicer [1,2]: - o vseh resnih domnevnih NUZ (za poročanje je dovolj le sum, da je neželeni učinek povezan z zdravilom). Kot resni NUZ so opredeljeni tisti, ki povzročajo smrt ali neposredno življenjsko ogroženost, zahtevajo stacionarno bolnišnično obravnavo ali podaljšanje bolnišnične obravnave in povzročajo dolgotrajno ali izrazito nezmožnost ali nesposobnost oz. prirojeno anomalijo ali okvaro ob rojstvu; - o vseh nepričakovanih domnevnih NUZ, ki niso resni (neželeni učinek, ki ni naveden v povzetku glavnih značilnosti zdravila ali se z navedbami ne ujema); - o vseh domnevnih NUZ, ki so posledica napake, povezane z uporabo zdravila, nepravilne uporabe, zlorabe, prevelikega odmerjanja, neodobrene uporabe ali poklicne izpostavljenosti zdravilu; - o vseh domnevnih NUZ, če je zdravilo na seznamu zdravil, za katera se izvaja dodatno spremljanje varnosti (seznam je objavljen na spletni strani EMA; nanj uvrščena zdravila nosijo oznako navzdol obrnjenega črnega trikotnika);

ZZdr-2 obvezuje zdravstvene - kadar je uporaba zdravila podelavce k poročanju o neželenih vzročila (ali se sumi, da je povzSPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

ročila) škodljivo interakcijo z drugim zdravilom; - pri vsakem sumu na povečanje pogostnosti pojavljanja NUZ; - pri sumu na neučinkovitost zdravila, ki se kaže v klinično pomembni posledici.

Najkasneje v 15 dneh od ugotovitve NUZ mora zdravstveni delavec o tem poročati nacionalnemu centru za farmakovigilanco. Ta poročila zbira, ocenjuje in jih posreduje Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), in sicer najkasneje v 7 dneh od prejema poročila oz. v 24 urah, če je zahtevano takojšnje ukrepanje. JAZMP poročila znanstveno vrednoti, sprejema ukrepe in posreduje podatke regulatornim organom EU ter jih vnaša v EudraVigilance (farmakovigilančna baza podatkov v EU pod okriljem EMA), resne v roku 15 dni, manj resne pa v roku 90 dni [1, 2]. Farmakovigilančna veriga se nadaljuje na globalni ravni s programom mednarodnega nadzora zdravil WHO, ki poteka v sodelovanju z UMC (Uppsala monitoring centre), ki upravlja podatkovno bazo neželenih učinkov zdravil VigiBase. Vsako poročanje NUZ je torej zelo pomembno in ima potencialno vpliv na varnost uporabe zdravil v svetovni razsežnosti.

Poročanje o neželenih učinkih zdravil

Pomembno je tudi poudariti, da poročilo o domnevnem neželenem učinku, ki ga zdravstveni delavec posreduje regulatornim organom, ne služi kot podlaga za oceno njegove odgovornosti, čeprav je sam zdravilo predpisal ali izdal tudi v primerih, ko obstaja sum, da je domnevni NUZ posledica njegove napake ali nepravilne uporabe zdravila [3].

Poleg zdravstvenih delavcev so pomemben vir poročanja tudi končni uporabniki zdravil, ki lahko poročajo neposredno regulatornim organom ali pa posredno preko zdravstvenega delavca [1, 2] (t. i. spontano poročanje). Čeprav je omogočeno neposredno poročanje bolnikov oz. njihovih skrbnikov, pa je zaželeno, da se pred poročanjem vsaj posvetujejo z zdravstvenim delavcem [4].

Da se zagotovi čim večja korelaci-

www.dsfs.si/spatula

ja med številom NUZ, ki se pojavijo, in številom poročanj teh NUZ, se sprejemajo številni ukrepi ter izvajajo aktivnosti, ki deležnike v farmakovigilančnem sistemu spodbujajo k poročanju. Te aktivnosti so npr. ozaveščanje laične in strokovne javnosti, navodila v PIL za uporabnike zdravil in v SmPC za zdravstvene delavce in uvedba seznama zdravil, za katera se izvaja dodatno spremljanje varnosti [5]. Obstajajo tudi projekti, kot je spletna aplikacija www.nuz.si, ki je opisan v nadaljevanju. S proaktivnostjo na tem področju se pojavlja priložnost predvsem za lekarniško stroko, da utrdi svoj položaj, dvigne svojo vrednost in potrdi svojo vlogo ključne figure pri zagotavljanju varne ter učinkovite uporabe zdravil. Poročanje o NUZ iz naslova farmacevtov je trenutno kljub zakonski obvezi in izjemni pomem-

19

bnosti pri zagotavljanju varnosti zaradi preobremenjenosti, kadrovske podhranjenosti ter nezadostnega vrednotenja storitev lekarniških farmacevtov precej okrnjeno in ne dosega polnega potenciala. Ob omejenem času, ki ga farmacevt v lekarni lahko nameni pacientu, ostajajo nekatere pomembne informacije neodkrite, posledično pa ni zagotovljena optimalna varnost bolnikov.

Z namenom poenostavitve načina poročanja in krepitve zavesti o pomembnosti poročanja, kar naj bi imelo pozitiven vpliv na pogostost oddajanja poročil o domnevnih NUZ, ki še vedno ni na nivoju nekaterih evropskih držav, je nastal projekt komisije za bolnišnična farmacevtska vprašanja pri Lekarniški zbornici Slovenije (LZS). Na pobudo bolnišničnih farmacevtov v

SPATULA št. 68 | Februar 2016

20

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

lekarni na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) je bila zagnana spletna aplikacija www.nuz.si.

Pilotni projekt je potekal na OIL dve leti (2012−2014), od takrat pa poteka širjenje v ostale slovenske bolnišnice, kinike in zavode. Aplikacija je namenjena zdravstvenim delavcem, ki ob registraciji dobijo svoje uporabniško ime in geslo, v pripravi pa je tudi različica, namenjena bolnikom oz. njihovim skrbnikom.

Prednosti aplikacije sta njuna preglednost in prijaznost do uporabnika. Uporaba je sestavljena iz 6 enostavnih korakov, ki poročevalca vodijo do končne potrditve poročila. Na koncu se ustvari obrazec CIOMS (angl. Council for International Organizations of Medical Sciences), ki je enak nacionalnemu obrazcu CIOMS. V aplikacijo sta integrirani bazi CTCAE (angl. Common Terminology Criteria for Adverse Events) in CBZ (centralna baza zdravil), ki uporabniku olajšata vnos neželenega učinka in samega zdravila. NUZ, o katerem želimo po-

ročati, je namreč treba le izbrati z obstoječega seznama neželenih učinkov iz baze CTCAE, ki nam ga ponudi aplikacija. Izberemo ga na podlagi samega neželenega učinka ali pa njegove lokacije.

Z izborom zdravila se avtomatično izpiše še njegovo generično ime s podporo podatkov iz CBZ. Zasnova aplikacije onemogoča oddajo nepopolnega poročila (obvezna vsebina vsakega poročila je predpisana v pravilniku o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini [2]) in uporabnika opozori na manjkajoče podatke. Zagotovljena je tudi preglednost, saj je uporabniku ob vpisu omogočen vpogled v vsa oddana poročila, hkrati pa je omogočena enostavna statistična obdelava vnesenih podatkov. Pred potrditvijo je poročilo mogoče še urejati in popravljati, po njej pa se avtomatično pojavi obrazec CIOMS v pdf-obliki, ki je posredovan regulatornim organom preko elektronske pošte, torej JAZMP in Nacionalnemu centru za farmakovigilanco.

Spletna aplikacija www.nuz.si omogoča tudi nadaljevanje poročila, če se pri istem bolniku in istem zdravilu znova pojavi NUZ. V tem primeru ni treba izpolnjevati novega obrazca, temveč se lahko dopolnjuje že obstoječe poročilo. Prednosti uporabe aplikacije so očitne. Posledično je že mogoče opaziti porast števila poročil. Še posebno je spodbuden trend naraščanja deleža farmacevtov kot vira poročanja [6].

Poročanje NUZ v Sloveniji je v porastu (od 536 poročil leta 2010 do 1181 poročil o domnevnih NUZ leta 2014 [7]), vendar pa obseg poročanja še vedno ni sprejemljiv, zato je treba zdravstvene delavce in bolnike še naprej spodbujati k poročanju.

Projekti, kot je spletna aplikacija www.nuz.si, pomembno prispevajo k zagotavljanju varnosti in zaščite pacientov, saj opazno povečajo število poročil in tako pripomorejo k boljšemu nadzoru zdravil na trgu.

Martin Grosek

VIRI: 1. Zakon o zdravilih (ZZdr-2). Ur. l. RS, št. 17/2014. Pridobljeno s http://www.uradni-list.si/1/content?id=116550. Dostop 11.

1. 2016.

2. Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini (Ur. l. RS, št. 57/14). Pridobljeno s http://www. uradnilist.si/1/content?id=118584. Dostop 11. 1. 2016.

3. Klopčič J, Brvar M. Spletno prijavljanje domnevnih neželenih učinkov zdravil. Farmacevtski vestnik 2015; 4: 295−298.

4. JAZMP. Navodilo za poročanje o neželenih učinkih zdravil za zdravstvene delavce in bolnike/uporabnike. Pridobljeno s

http://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/Sporocila_za_javnost/Navodilo_za_porocanje_o_NUZ.pdf. Dostop 11. 1. 2016.

5. Seznam zdravil z dodatnim spremljanjem varnosti. Evropska agencija za zdravila. Pridobljeno s http://www.ema.europa. eu/ema/index.jsp?curl=pages/regulation/document_listing/document_listing_000366.jsp&mid=WC0b01ac058067c852pO. Dostop 11. 1. 2016.

6. Kovačevič M. Primeri poročanja o neželenih učinkih zdravil s spletno aplikacijo www.nuz.si. Sodobni izzivi onkološke farmacije – maligni melanom. LZS 2015: 65−70.

7. JAZMP. Poročilo o prejetih domnevnih NUZ v letu 2014. Pridobljeno s http://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/ dokumenti/SRZH/Sporocila_za_javnost/Porocanje_o_nezelenih_ucinkih_zdravil_v_letu_2014.pdf. Dostop 11. 1. 2016.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

NOVIČKE

21

NOVIČKE FDA JE ODOBRILA HLADILNO KAPO ZA ZMANJŠEVANJE IZGUBE LAS MED KEMOTERAPIJO Izguba las je pogost neželeni učinek kemoterapije. Pogosto je povezana s terapijo raka dojk. Lasje lahko popolnoma izpadejo, lahko pride le do delne izgube las ali pa lasje postanejo tanki. Po navadi je izguba las začasna, a vpliva na psihično počutje žensk in s tem na zdravljenje. V Evropi se hladilne kape sicer uporabljajo že več let, v Ameriki pa do sedaj niso bile odobrene.

Gre za računalniško voden sistem, ki nadzoruje tok hladne tekočine v hladilno kapo med kemoterapijo.

Preko hladilne kape se namesti še kapa iz neoprena, ki ohranja hladilno kapo hladno in jo drži na mestu. Hlajenje lasišča povzroči krčenje krvnih žil, ki prekrvavljujejo lasne folikle. Na ta način pride do lasnih foliklov manjša doza kemoterapevtika. Celice v lasnih foliklih se tudi počasneje deli-

jo, zaradi česar so manj občutljive na kemoterapijo. Učinkovitost je različna pri različnih terapevtskih shemah, giblje pa se nekje od 50 do 60 %.

Najpogostejši stranski učinki hlajenja lasišča med kemoterapijo so glavoboli, nelagoden občutek v vratu in ramenih ter občutek mraza. Tveganje, da bi zaradi hlajenja lasišča tam lahko ostalo nekaj tumorskih celic, je izredno majhno.

VIR: www.drugs.com/news/fda-allows-marketing-cooling-cap-reduce-hair-loss-during-chemotherapy-59332.html. Dostop 3. 1. 2015.

ZNANSTVENIKOM USPELO V LABORATORIJU VZGOJITI FUNKCIONALNE HEPATOCITE Jetra so največji organ v človeškem telesu. Hepatociti predstavljajo 85 % jeter in se rutinsko uporabljajo v farmacevtski industriji za študije hepatotoksičnosti in določanje jetrnega očistka ter interakcij med učinkovinami. Kljub temu da imajo jetra veliko zmožnost regeneracije, pa znanstvenikom do zdaj še ni uspelo izolirati enako funkcionalnih hepatocitov.

Pri prejšnjih študijah so raziskovalci povzročili nenadzorovano proliferacijo hepatocitov, kar je vodilo v spre-

membo v tumorske celice z majhno metabolično funkcijo. Tokrat pa so raziskovalci izolirali kolonije humanih hepatocitov, ki proliferirajo le v odgovor na onkostatin M (OSM). Ta je član družine interlevkin 6 in je udeležen pri jetrni regeneraciji. Stimulacija z OSM je povzročila proliferacijo hepatocitov, odstranitev OSM pa je povzročila ustavitev rasti in diferenciacije. Pri tem so nastali visoko funkcionalni hepatociti, ki imajo aktivnost CYP450, polarizacijo epitelija in eks-

presijo proteinov enako primarnim humanim hepatocitom. Kažejo tudi enak toksikološki odziv na 23 različnih učinkovin.

Celične linije so pridobili iz različnih donorjev, kar omogoča raziskave idiosinkratske toksičnosti in variabilnosti odziva med različnimi pacienti. Odkritje bo omogočilo večjo dostopnost linij hepatocitov za raziskovalne namene.

Upajo tudi, da bo mogoče celice v prihodnosti uporabiti za transplantacijo jeter.

VIR: www.sciencedaily.com/releases/2015/11/151126104303.htm. Dostop 8. 1. 2015.

O KATERIH ZDRAVSTVENIH PROBLEMIH BODO MEDIJI V LETU 2016 NAJVEČ POROČALI? Tulip Mazumdar, ki za angleško nacionalno televizijo BBC že nekaj časa poroča o svetovnih zdravstvenih problemih, je kot izkušena novinarka s tega področja kmalu po novem letu napovedala, o katerih problemih na področju zdravja ljudi se bo v letu 2016 največ govorilo.

Ena izmed glavnih tem, ki jih bomo pogosto zasledili v medijih, bo rezistenca na antibiotike. Ta problem postaja vse večji, saj zdravniki ta zdravila še vedno predpisujejo www.dsfs.si/spatula

precej neodgovorno, poleg tega pa tudi pacienti niso dovolj osveščeni o pravilni uporabi le-teh. Druga pomembna tema bo t. i. »Global fund«. Gre za združenje različnih vlad, civilne družbe, privatnega sektorja in obolelih ljudi, katerega glavni cilj je, da bi bolezni, kot so AIDS, malarija in tuberkuloza, postale samo še zgodovina naše družbe. Predvideva se, da bodo v letu 2016 mnoge države in različne organizacije v to združenje vložile še več denarja kot do

sedaj. Novinarka nadaljuje, da lahko v tem letu pričakujemo tudi cepivo za relativno novo bolezen, imenovano »Middle east respiratory syndrome« (MERS). Kljub temu da bolezen ni zelo znana, Tulip napoveduje, da se bo o njej še dosti govorilo. Četrti zdravstveni problem, ki pa bo nedvomno velikokrat poudarjen, je debelost. Eden izmed ciljev Svetovne zdravstvene organizacije v letu 2016 je zmanjšanje debelosti pri otrocih.

Kot zadnja pomembna tema tega leta SPATULA št. 68 | Februar 2016

22

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

pa bo omejen dostop do zdravstvene nalog, ki so si jo zadale države članice pa lahko preverite, če se bodo le-ta oskrbe za vse ljudi. Izboljšanje le-tega »G7«. Seveda so vse to predvidevanja, izkazala za resnična. je namreč ena izmed pomembnih v prihodnjih številkah glasila Spatula VIR: The top five health stories to look out for in 2016. Pridobljeno z: www.bbc.com/news/health-35219012. Dostop 6. 1. 2016.

V GVINEJI SO PRAZNIČNO PROSLAVILI KONEC EBOLE Ravno v tej državi je pred približno dvema letoma prišlo do izbruha te hemoragične mrzlice, ki se je kmalu razširila še v sosednji državi – Sierro Leone in Liberijo, nato pa zaradi letalskega prometa še v druge države, ki pa so bile občutno manj prizadete kot prve tri. Ta smrtonosna bolezen je terjala mnogo življenj.

29. 12. 2015 je Svetovna zdravstvena

organizacija razglasila konec ebole v Republiki Gvineji, saj v njej 42 dni niso imeli nobenega novega primera okužbe. Istočasno se je s tem oznanilom začelo tudi 90-dnevno obdobje okrepljenega nadzora, katerega namena sta hitro odkritje novih primerov okužbe in s tem preprečitev širjenja virusa.

Izbruh ebole je močno prizadel

Gvinejo tako na družbenem kot tudi na gospodarskem področju, zato je predsednik Alpha Conde ob tem pomembnem dnevu organiziral koncerte, prireditve in ognjemete, s katerimi so proslavili veliko »zmago« v zgodovini te države.

VIRA:

- Declaration of Dr. Mohammed Belhocine, head of WHO country office, to mark the end of Ebola Outbreak in Guinea. Pridobljeno z: www.afro.who. int/en/media-centre/pressreleases/item/8255-declaration-dr-mohammed-belhocine-end-of-ebola-outbreak-in-guinea.html. Dostop 6. 1. 2016.

- Ebola outbreak ends in Guinea, says WHO. Pridobljeno z: www.bbc.com/news/world-africa-35191676. Dostop 6. 1. 2016.

Ema Mercedes Vitek in Tjaša Štolfa

probiotik + prebiotik 7 sevov mlečnokislinskih bakterij + inulin + vitamin D

Vzpostavlja in ohranja naravno bakterijsko ravnovesje črevesne flore • Med zdravljenjem z antibiotiki • Med potovanji • Pri spremenjeni prehrani • Za imunsko odpornost Dnevni odmerek vsebuje: 1-2 milijardi naravnih in človeku lastnih mlečnokislinskih bakterij (7 sevov), 300-600 inulina in 2-4 µg vitamina D, ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Izdelano na Finskem.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

www.vitabalans.si | Tel: 01 - 560 97 90

IZKUŠNJE IZ TUJINE − ERASMUS V TüBINGENU

23

Izkušnje iz tujine

Erasmus v Tübingenu ali zakaj stopiti iz meja poznanega Oh, saj sem šele začetnik v tujem jeziku, kako bom pa tam živel? Kako bom opravljal izpite?

In tam nikogar ne poznam. A bo izkušnja kljub temu pozitivna? Se bom znašel v drugem mestu, drugi kulturi? Iti ali ne iti?

To so vprašanja, ki preplavljajo marsikaterega Erasmusovca, preden se odpravi na novo pot, na pot k nečemu še neznanemu. Kljub vsem nasvetom in pogovorom s starejšimi študenti, ki se zmeraj odvijajo nekje v smer »sigurno ti ne bo žal«, »Erasmus izmenjava je ena mojih najboljših odločitev v življenju« in »pojdi in se ne sekiraj«, te še zmeraj stiska pri srcu. Ampak greš. Si rečeš: kar bo, pa bo. Tako sva naredila tudi midva in se septembra 2014 odpravila majhnemu nemškemu mestecu, Tübingenu, nasproti. Še sedaj se spomniva, kako je bilo prvič, ko sva stopila skozi vrata študentskega doma. Takoj sva

Ena od zabav z vsemi, s katerimi sva preživela čudovito leto

spoznala enega izmed sosedov, ki je v kuhinji sedel za knjigami in www.dsfs.si/spatula

nama prijazno razkazal celotno nadstropje. 14 sob, štirje tuši in štiri stranišča ter ogromna kuhinja − ravno prave velikosti za naša kasnejša druženja. Kar tako so bile prve polomljene nemške besede spregovorjene, prvi korak pa narejen. Naslednji dan naju je že čakal tritedenski jezikovni tečaj, prirejen naravnost za študente na izmenjavi, v sklopu katerega smo uredili tudi vso papirologijo in obiskali tamkajšnjo občino, zdravstveno zavarovalnico ter študentsko tajništvo, kjer nam je bila zmeraj na razpolago Erasmusova koordinatorka tamkajšnje univerze. Čas je kar naenkrat začel teči kot namazan. V času jezikovnega tečaja sva spoznala veliko drugih študentov z vseh mogočih držav in študijskih smeri.

Največ je bilo zmeraj dobrovoljnih in sproščenih Italijanov, potem Brazilcev, Špancev, Poljakov, Čehov in Angležev. Bili smo razdeljeni v različne nivoje glede na naše znanje jezika. Istočasno smo se uvajali v nemščino in si z angleščino pomagali le, ko res ni šlo drugače. Na ta način sva neverjetno hitro napredovala v jeziku in se zraven tega še neizmerno zabavala. Ni manjkalo zabav, številnih dogodivščin,

ob katerih se še sedaj nasmejeva, izletov in novih spoznanj. Istočasno sta prišli tudi najini cimri s poletnih počitnic. Študentski dom se je

Tradicionalno zažiganje laboratorijskih plaščev ob opravljenem zadnjem izpitu v 4. letniku

napolnil zelo hitro in spoznala sva še več novih obrazov. Skupaj smo imeli družabne večere, nedeljska kosila in skupinska čiščenja. Najina Erasmus izkušnja se je začela že kar preveč dobro!

Seveda so se sredi oktobra, kaj kmalu po jezikovnem tečaju, začela tudi prva predavanja. Takrat sva prvič začela spoznavati način študija na tamkajšnji fakulteti in kar presenečena ugotovila, da se precej razlikuje od tega z domače fakultete. Najbolj očitna razlika je to, da so študijska leta razdeljena na semestre, v vsakem semestru pa se izvajata le dva predmeta. Tako SPATULA št. 68 | Februar 2016

24

IZKUŠNJE IZ TUJINE − ERASMUS V TüBINGENU

sva imela v celem šolskem letu (dva semestra) samo štiri predmete in iz njih štiri velike izpite (ki trajajo po štiri ure!), pri čemer so si predavanja za posamezni predmet sledila zaporedno. To je pomenilo, da je en teden po zaključku predavanj sledil izpit iz tega predmeta, nato pa so se šele začela predavanja pri novem predmetu. V celem študijskem letu sta razpisana samo dva izpitna roka za posamezni predmet. Če si pri opravljanju predmeta trikrat neuspešen, ne smeš nikoli več študirati farmacije na kateri koli izmed nemških univerz. Posledično so priprave na izpite dokaj resne. Tako so nama sošolci že po dveh tednih predavanj povedali, da bo počasi že čas za obiske knjižnic!

Tübingen - študentsko mestece v BadenWürtenbergu

Morda se vam zdi to − prav tako kot se je zdelo nama − malo pretirano, a ker so predmeti bili res obsežni in so združevali vsebino večjega števila predmetov na naši fakulteti (npr. tamkajšnja »Pharmakologie« je zajemala snov PAFI-ja, Farmakologije, Toksikologije in del Farmacevtske kemije III. tukaj), je bil čas enega meseca do meseca in pol pred izpitom prav upravičeno rezerviran za obiske knjižnice in pridno učenje.

Čeprav se tak sistem na prvi pogled zdi morda kar neprivlačen, je pravzaprav zelo praktičen in ima veliko prednosti. Kot prvo študente prisili k sprotnemu učenju, saj je ta hkrati že priprava na izpit, kot drugo pa jim da možnost, da se lahko posvetijo določeni temi, saj ji imajo možnost nameniti več časa. Če si študent zna organizirati učenje, je tako podvržen veliko manjšemu stresu. To pa še ni vse.

Se spomnite, kdaj ste imeli nazadnje npr. ves december prost učenja? Ali pa prave semestrske počitnice brez kakršnih koli priprav na izpit, kolokvij ipd.? V Tübingenu je vmesni čas med semestroma − torej mesec in pol − zmeraj namenjen pravim počitnicam brez vsakršnih obveznosti. Če tako pogledava nazaj, sva imela v najinem Erasmus šolskem letu kljub vmesnemu napornemu učenju za izpite več prostega časa kot v katerem koli letniku farmacije do sedaj. Ta čas sva izkoristila za odkrivanje novih krajev, popotovanja po Nemčiji in druženja s sošolci, sosedi ter drugimi študenti na izmenjavah. Mogoče sva s tem dobila malo drugačen pogled na svet, ljudi, različne narodnosti in kulture, ki so si na prvi pogled zelo različne, a hkrati vseeno zelo podobne. Morda je italijanska kuhinja slastnejša od naše, španski plesi očarljivejši, brazilski božič na plaži toplejši, turška vera striktnejša, nemški zakoni bolj dodelani, ruska vodka boljša, a prav vsi, čisto vsi, se srečujejo z enakimi problemi, vprašanji in veseljem v življenju. Povsod so starši tisti, ki povzročajo stres, šola tista, ki je obvezni »mus«, velike odločitve tiste, ki se jim raje na veliko izognemo, ljubezen tista, zaradi katere se največ prejoka in prijatelji

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Znameniti Stockerkahn v Tübingenu

tisti, s katerimi se doživijo najboljše zabave.

Naj se dotakneva še nekaj nemških stereotipov: A je Slovenija res enaka Slovaški? − Skorajda res.

A v Sloveniji pijemo le vodko? − Seveda.

A so Nemci res tako nedostopni? − Nikakor ne. V času najine izmenjave sva največ časa preživela prav z njimi. Skupaj smo se imeli super in preživeli številne zabave, božične sejme, ure učenja, laboratorija, pisanja poročil, obiskov odprtih kopališč, športanja … Z njimi sva dobila resnične prijatelje za življenje.

A Nemci res ne prekršijo nobenega pravila? − Skorajda res.

A Nemci res tako garajo, ko gre zares? − Res. A nemški »Ne, hvala, sem sit« pomeni res »Ne, hvala, sem sit«? − Zmeraj.

Najino leto je minilo, kot bi pihnil.

Doživela, videla in spoznala sva ogromno novega. In sedaj sva midva ena izmed tistih »starih študentov«, ki ti prepričani vase zatrjujejo, da je Erasmus nekaj, kar preprosto moraš narediti. Ker je preprosto škoda, da ne bi. Ker ne veš, kaj te vse čaka na dlani. Svet je velik, a majhen hkrati. Zakaj ga ne bi bolje spoznali?

Maja Tibaut in Uroš Markoja

STUDENT EXCHANGE PROGRAMME (SEP)

25

Student Exchange Programme (SEP) SEP V SRBIJI Zakaj pa ravno Srbija? Si ne bi izbrala kakšne malo bolj oddaljene in razvite države? Ti dve vprašanji sta bili najpogostejši pred najinim odhodom na SEP prakso. In ravno ta bližina je bila velik plus. Skupna zgodovina obeh držav in kulturne podobnosti veliko pripomorejo k temu, da se v novem okolju lažje znajdeš. Srbi so zelo gostoljuben narod in so veseli obiskovalcev.

Na vsakem koraku ti ponujajo hrano in pijačo, za katero vsi dobro vemo, kako okusna je.

Poleg tega se znajo tudi dobro zabavati. Še najmanjšo stvar proslavijo z rakijo, pri kateri se redko držijo nazaj. Tradicionalne kafane in splavi so odlično mesto za dober srbski žur. Ker SEP prakse niso plačane, se je Srbija prav tako izkazala za dobro izbiro, saj je veliko stvari dosti cenejših kot pri nas. V nadaljevanju lahko preberete, kako sva preživeli slab mesec dni v Beogradu in Novem Sadu.

BEOGRAD – Pia Repše Počelo je …

Moja SEP izkušnja, bi lahko rekli, se je začela takoj, ko sem prečkala mejo Slovenije. Do Beograda sem potovala z avtobusom, kar nanese približno 5 ur vožnje. Ko smo prevozili Hrvaško in uspešno vstopili v Srbijo, si je voznik sekundo za tem meni nič − tebi nič prižgal cigareto, malo zakadil potnike na prvih sedežih, ki se jim to ni zdelo nič čudnega, in nadaljeval z vožnjo. V naslednjih dneh sem ugotovila, da je to normalna stvar pri vseh voznikih mestnih avtobusov, tramvajev in taksijev. Ko sem zjutraj prispela v Beograd, me je na peronu prijazno pričakala Bojana iz njihovega društva in me pospremila do največjega študentskega naselja v mestu, ki se nahaja v delu novega Beograda. Na hitro, mesto je razdeljeno na novi in stari Beograd, ki ju ločuje reka Donava s www.dsfs.si/spatula

sotočjem Save. Nato mi je pokazala sobo, v kateri sem lahko bivala zastonj. Takoj zatem me je peljala na domačo kavo in mi pokazala, kje se dobijo najboljši sendviči s pršutom in kajmakom.

Kmalu sem dobila sporočilo, da me zvečer peljejo na hiter ogled starega Beograda, hkrati pa so mi pomagali urediti karto za mestni avtobus. Prvi vtis o Beogradu je bil čisto stereotipen. Na vsakem koraku napisi »burek«, »pleskavica«, »ćevapi« in »kafana«. Ura je bila že 10 zvečer na navadni delovni dan, ljudje pa so šele začeli prihajati na plano.

Lokali in kavarne v Beogradu so vedno polni. Ob vikendih moraš celo rezervirati navadni bar, da dobiš prosto mizo.

njihove fakultete (Farmaceutski fakultet), kjer sem opravljala prakso na katedri za farmacevtsko tehnologijo in kozmetologijo.

Pot do fakultete je trajala dobro uro, vmes pa smo zamenjale tri linije avtobusov. Takrat sem dobila občutek, da je Beograd res velemesto z več kot milijon prebivalci. Najprej mi je predstavila profesorje katedre, ki so mi takoj skuhali kavo. Nato sem spoznala asistente (ki so mi zopet ponudili kavo) in doktorske študente kozmetologije, s katerimi sem

Prvo ‘oćemo, da popijemu kafu …

Naslednji dan se je začela moja praksa. Jelena, LEO za Beograd, me je pričakala pred študentskim domom in mi pokazala pot do SPATULA št. 68 | Februar 2016

26

IZKUŠNJE IZ TUJINE

preživljala dneve v laboratoriju.

Profesorica, ki dobro pozna našo fakulteto in sodelavce, me je najprej malo izprašala, kaj vse obvladam v laboratoriju in kaj smo delali na vajah, nato pa mi predstavila program prakse. Prvi dan je minil tako, da sem prebirala znanstvene članke s tematiko, vezano na moj praktični del. Ostale dni sem bila sprejeta med doktorske študente, s katerimi smo skupaj ponovili del njihovih študij. Kakšen dan sem delala po 8 ur, kakšnega pa tudi samo po 4. Njihovi laboratoriji se od naših kar precej razlikujejo. Malo so starejši in slabše opremljeni, vendar sem se naučila, kako so včasih pripravljali določene tehnološke oblike izdelkov, ko še ni bilo vse tako avtomatizirano kot danes. Všeč mi je bila tudi polička z »džezvami« in s kuhalnikom

za kavo v vsakem predprostoru laboratorijev. Vsi, s katerimi sem sodelovala na fakulteti, so me takoj sprejeli medse, zato sem se lahko počutila kot del kolektiva.

Ove noći Beograd …

Tudi na splošno so Srbi zelo gostoljuben narod. Sploh ko ugotovijo, da prihajaš iz Slovenije, lahko še nekaj časa poslušaš: »Pa ti si naša!« Vsak večer sem dobila sporočilo od študenta, ki mi je predstavil plan za naslednji dan.

Tudi sami so me spraševali, kaj si želim ogledati. Tako sem doživela marsikaj, med drugim ogled muzeja Nikole Tesle, ogled predela Zemun (nekoč avstro-ogrski del Beograda), Titovo dediščino, obisk najstarejših kafan, opremljenih v jugoslovanskem duhu (v katerih sem našla raz-

NOVI SAD – Katarina Bunjevac

s kulturo, nočnim življenjem in arhitekturo. Ima celo svojo lastNa kratko, Novi Sad je drugo no peščeno plažo ob Donavi, največje mesto v Srbiji, največ- kjer pa se sicer kopajo le najbolj je mesto v pokrajini Vojvodini in pogumni. Zanimivosti mesta in svetovno znano po festivalu Exit, okolice smo z veseljem odkrivali ki se dogaja na trdnjavi Petro- in doživljali. varadin, na katerega so vsi pre- Pa nisi valjda umorna … bivalci zelo ponosni. Bogato je Moj prvi dan SEP izkušnje se je

začel s 14-urno vožnjo z vlakom do Novega Sada in končal z žuranjem na Laze Telečkog. Moja LEO Jelena me je predstavila še drugim SEP-ovcem in mi pokazala naše stanovanje na čudoviti lokaciji (20 minut peš do centra in do moje lekarne). Kar je najboljše, je to, da je bila namestitev povsem zastonj.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

stavljeno staro škatlo bombonov Šumi in Unionovo steklenico), poležavanje na mestni plaži reke Ade, nočno življenje na splavih (Srbi dobro poskrbijo za zabavo) in še bi lahko naštevala. Srbija kot gostiteljica SEP praks je ena izmed najbolje ocenjenih držav glede družabnih dejavnosti za SEP študente. Ker sem bila prva praktikantka tistega leta in dva tedna ni bilo na praksi nobenega tujega študenta, sem se prva dva tedna družila samo z domačini.

Kmalu sem dobila sostanovalko iz Indonezije in dva dni kasneje iz Španije. Skupaj smo hodile na prakso, kosilo in popoldanske kavice, zvečer pa na rakijo. Bilo je nepozabno in čeprav smo skupaj preživele samo dva tedna, so načrti za obisk Španije že narejeni.

Ova Slovenka …

Moja praksa je potekala v javni lekarni. Tam so me vsi lepo sprejeli. Vsi so bili navdušeni nad mojim znanjem srbščine, tako da smo se takoj povezali. Jaz pa sem bila navdušena nad svojim delovnikom − vsak dan sem delala le 2 do 3 ure, s tem da se je moj delovnik začel šele ob 10. uri. Čeprav so mi urnik določili sami, je bilo slišati veliko šal na ta račun, češ da slovenski delovnik začne šele ob 10-ih. Osebno mi je bilo v veselje, da sem jim lahko po najboljših močeh pomagala z lažjimi deli, npr. z zlaganjem zdravil na police, s pregledovanjem rokov uporabe, pri prevzemu robe ipd. Ko ni bilo dela, sem

STUDENT EXCHANGE PROGRAMME (SEP)

poslušala magistre pri svetovanju in se tako učila. Zelo me je presenetilo število lekarn po mestu.

Samo na naši ulici so bile kar 3 v razmiku 100 metrov. Posledično v naši lekarni ni bilo take gneče.

Moji dnevi so torej potekali tako, da sem zjutraj vstala, dopoldne je bil čas za prakso, popoldne in zvečer pa je sledil zelo raznolik družbeni program: izlet v Beograd, izlet na bližnjo Fruško goro in ogled samostanov, degustacije vina in piva, obisk kina, udeležba na festivalu brazilske glasbe, plezanje v adrenalinskem parku, žuranje, druženje v kafani, jahanje, ogled fakultete za farmacijo v Novem Sadu, hlajenje v bazenu in uživanje ob dobri srbski hrani ter pijači. Vse skupaj je minevalo še prehitro. V tem času sem uspela vaditi svoje znanje srbskega (z vsemi) in angleškega (s SEP-ovci) jezika. Med vsemi udeleženci sem bila jaz edina, ki sem razumela in govorila srbsko, zato sem bila prevajalka na vseh frontah − tudi pri naročanju bureka, saj se je zgodilo, da proda-

27

jalka pač ni vedela, kaj je »cheese burek«.

rete SEP prasko v Srbiji. Ne bo vam žal. Ljudje so res zelo gostoljubni in se zelo trudijo. DruštIdemooo …

Tudi jaz lahko potrdim, da je v Sr- vo je vse aktivnosti organiziralo biji res vse poceni. To dejstvo je super. Najina SEP praksa se je bilo pač potrebno izkoristiti, sploh končala še prehitro. Čeprav nama v dobri družbi. Z ostalimi SEP-ov- je zmanjkalo kar nekaj ur spanci smo se res odlično razumeli in ja, sva bogatejši za dragoceno že načrtujemo skupno prazno- življenjsko izkušnjo, nova mednarodna prijateljstva in uporabne vanje novega leta na Češkem.

Vsem zelo priporočava, da izbe- strokovne kompetence.

My SEP experience in Slovenia My SEP experience was really great. It was my first time working in a community pharmacy, and it was really important to me. It helped me understand the dynamic of a pharmaceutical team, the differences in the work of a pharmacist and a pharmacy technician, new drugs, as well as their proper use and storage.

During my internship I was www.dsfs.si/spatula

also given the opportunity to compare the Portuguese and Slovenian Health Systems.

I also had the opportunity to meet amazing people from different parts of the world.

We compared our different cultures, our education systems, our food and our traditions. That was one of the greatest parts of this experience.

I grew up during this SEP Experience, as a person and as a future professional, by opening my horizons to new ideas.

All of the above is why I recommend it. If you like new adventures and being challenged, apply for a summer internship in Slovenia. It will be an unforgetable experience!

Diana Jordao, Portugal SPATULA št. 68 | Februar 2016

28

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE

Praktično usposabljanje 3 tedni delavnic na fakulteti, 18 tednov dela v lekarni, še dodatna 2 tedna delavnic na fakulteti, ves čas pa pridobivanje kompetenc. Tako torej poteka praktično usposabljanje v 5. letniku.

Praktično usposabljanje opravljam v Lekarni Slovenska Bistrica v Lekarni Bistrica in lekarniški podružnici Zgornja Polskava.

Prvi dan mi je mentorica Janja, ki je vodja lekarniške podružnice, razkazala lekarniško podružnico in predstavila delo. Začeli sva s sprejemom zdravil in medicinskih pripomočkov. Najprej sva opravili vnos v računalnik, nato pa tudi dejanski prevzem in zlaganje. Pri izdaji zdravil sem bila ta dan predvsem opazovalka, saj zaradi nepoznavanja lokacije zdravil nisem bila kaj preveč v pomoč.

Ob koncu delovnega časa sta sledila še oddaja naročila in zaključek blagajne.

Iz dneva v dan pa je vse postajalo lažje. Zaradi majhnosti lekarne tudi »robe« ni toliko kot v večjih lekarnah, tako da sem lahko sama preverila prejeta zdravila in jih zložila. S tem sem najlažje ugotovila, kje so katera zdravila, hkrati pa je to tudi odličen način za učenje lastniških imen.

Ker tudi računalniški program ni preveč težaven, sem kmalu celoten prevzem opravljala sama.

Vse bolj enostavno je bilo tudi pripravljati zdravila in uporabljati računalnik ob izdaji. Na

srečo se je v tem času ravno vpeljeval e-recept, zato so kaj kmalu izginile moje nočne more o neberljivih zdravniških hieroglifih. Po nekaj tednih učenja lastniških imen so sicer tudi klasični recepti, ki se še kdaj pa kdaj pojavijo, postajali vse bolj razumljivi. Na začetku sem svetovanje predvsem poslušala, hkrati pa sva z mentorico pripravili seznam zdravil, ki bi jih naj poznala, tako da sem se odmerjanja in vseh ostalih opozoril pridno učila doma in tudi v lekarni, če slučajno ni bilo drugega dela. Po enem mesecu sem začela že sama svetovati.

Sprva je mentorica kakšno stvar še dopolnila, kasneje pa je bilo teh dopolnitev vse manj.

K delu v lekarni spada seveda tudi izdelava magistralnih pripravkov. V podružnici sem delala predvsem kreme in mazila, v Lekarni Bistrica, ki je precej večja od podružnice, pa tudi druge farmacevtske oblike. Delo v matični lekarni se nekoliko razlikuje od dela v podružnici.

Zlaganje zdravil in medicinskih pripomočkov namreč poteka timsko. Ponudba izdelkov je večja, zato je večja tudi možnost spoznati več produktov, pred-

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

vsem kozmetike. Tukaj sem imela priložnost na svojo željo tudi izkusiti dežurstvo skupaj z mentorico.

Na praksi sem se počutila zares odlično, saj so me sodelavke in sodelavci skupaj z mojo mentorico ter direktorjem sprejeli medse. Bili so zelo prijazni, zabavni in vedno pripravljeni pomagati. Z veseljem so mi posredovali svoje znanje in me opozarjali na različne pasti, hkrati pa mi omogočali veliko mero samostojnosti pri delu. Ne nazadnje so me kot sebi enakovredno povabili tudi na strokovno izobraževanje in zabavo ob zaključku leta. Čeprav se mi delo v lekarni ob vpisu na fakulteto ni zdelo sanjska služba, pa sem se že po nekaj dneh opravljanja praktičnega usposabljanja vse bolj in bolj navduševala nad takšnim delom, še toliko bolj pa zato, ker sem ob sebi imela tako čudovit tim. Poleg tega, da lahko uporabiš znanje, pridobljeno na fakulteti, in pomagaš pacientom, tudi skorajda ni dneva, ko se v lekarni ne bi zgodila kakšna zanimiva ali nenavadna prigoda.

Proti koncu delovnega dne je

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE prišel mlajši moški po zdravila in med čakanjem vprašal, ali imamo kaj za mačka. Ker sem morala po zdravila v sosednji prostor, sem del pogovora preslišala, po vrnitvi pa sem slišala mentorico, da svetuje magnezij. Ker sem se še dobro spomnila prejšnjih strank, ki so iskale izdelke za živali, mi ta magnezij ni bil niti najmanj jasen. Po odhodu pacienta me je mentorica razsvetlila, da pogovor ni tekel o živali, temveč je gospod želel nekaj, kar bi pomagalo po prekrokani noči.

Meni ni bilo nič jasno, zato sem ga prosila, ali lahko ponovi. Še vedno nisem vedela, kaj gospod hoče, misli pa so mi šle v smeri luči ali nečesa lahkega. Še preden bi se lahko pozanimala in pridobila več informacij, je mentorica, ki je na srečo razumela, kaj gospod hoče, povedala, da ledu sicer nimamo, imamo pa druga sredstva za hlajenje.

Gospod je s kupljenim izdelkom zadovoljno odšel, jaz pa sem ugotovila, da se bom morala za uspešnejše delo v lekarni naučiti tudi kak narečni izraz več.

29

ko mu je magistra izdala zdravilo, je zmanjkalo elektrike. Ker drsna vrata ob takem primeru ne delujejo, smo mu povedali, da lahko gre ven skozi vhod za zaposlene. Gospod se je nasmejal in da ne bi koga zaskrbelo, da bi si med potjo še s čim postregel, dodal: »Saj roke bom imel v žepu.«

E-recept je na začetku povzročal kar nekaj težav tako zdravnikom kot pacientom. Od zdravnika so prišli tudi takšni predpisi, kot je »vaginalna krema – 2x na dan 1 vpih«. Vsi pacienti tudi niso Starejši gospod je prišel v lekar- Zjutraj je takoj po odprtju lekarne razumeli, da receptov ne dobino in vprašal: »A mate lajt?« prišel nek gospod. Ravno takrat, jo več v roke, tako da so prišli v lekarno in želeli kupiti Lekadol, čeprav so imeli zanj napisan e-recept. Včasih smo to ugotovili pravočasno, včasih pa šele ob naslednjem obisku lekarne.

Gospa, ki je dopoldne dvignila sirup Ospen za svojega otroka, ob svetovanju magistre pa neumorno klepetala po mobilnem telefonu, je prišla popoldne nazaj v lekarno in se pritožila, da sirup nič ne pomaga in da takoj steče iz ušesa. Magistra ji je še enkrat razložila, da je sirup za peroralno uporabo.

Kar nekaj starejših ljudi z veseljem še poklepeta in tako izveš, katere znane Slovence poznajo, da pišejo knjigo in kakšen je delovni čas na Japonskem, ali pa razložijo, da pri zdravniku in v zaporu nikoli ne smeš reči nasvidenje.

Nina Ozimič

www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 68 | Februar 2016

30

INTERVJU

Intervju – spoznajmo zaposlene

na Fakulteti za farmacijo

Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.

Prof. dr. Boruta Štruklja vsi študentje enovitega magistrskega študija Farmacija spoznamo v okviru predmeta Farmacevtska biotehnologija, sodeluje pa tudi pri številnih drugih predmetih, ki se izvajajo na naši in drugih fakultetah. Ni le izjemen pedagog, opazen je tudi kot odličen raziskovalec, za kar je v preteklem letu prejel tudi prestižno Zoisovo nagrado.

Obiskuje oz. sodeluje tudi na različnih dogodkih, med drugim tudi na tistih, ki jih organizirajo študentska društva, ki delujejo na Fakulteti za farmacijo. Tokrat svoje nasvete in izkušnje deli tudi z vsemi bralci Spatule. Študij in tudi samo področje farmacije omogočata raziskovalno usmeritev v številna različna področja znanosti. Kaj vas je privedlo do usmeritve v farmacevtsko biotehnologijo?

Farmacevtska biotehnologija je sicer relativno novo področje v farmaciji, ki pa ima temelje v genskem inženirstvu. Že kot dijak, kasneje pa kot študent, sem prebiral prve znanstvene knjige o genskem inženirstvu, molekularni biologiji in vplivu genov na razvoj celic, tkiv ter vrst. V drugem letniku študija farmacije sem v okviru tedanje Katedre za farmakognozijo začel s preprostimi eksperimenti, izoliral sem DNK iz nekaterih rastlinskih vrst, poskušal s prvimi kloniranji itd.

Tedaj kakšnih protokolov še ni bilo, internet pa je bil v povojih, zato sem se priključil računal-

niškim zanesenjakom in dobil vstop v internetno mrežo raziskovalcev s področja naravoslovja. Po končanem diplomskem delu sem se zaposlil na isti katedri kot asistent, a žal s strani tedanjih sodelavcev izven katedre in vodstva ni bilo razumevanja za molekularno biologijo.

Sodelavci so se bali, da bo prišlo do kakšne okužbe z bakterijami E. coli, ki sem jih dobil na Institutu za mikrobiologijo. Po »pogovoru« z vodstvom, ki me ravno tako ni podprlo, sem se odločil, da zapustim fakulteto in odidem za krajši čas, kolikor so mi pač dovoljevale skromne osebne finance, v ZDA, kjer sem se priključil skupini za molekularno biologijo na Univerzi New York State. Še v istem letu pa je sodoben laboratorij za biokemijo in molekularno biologijo odprl na Institutu Jožef Stefan (IJS) prof. dr. Vito Turk, zato sem se

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

pridružil njegovi ekipi in deloval kot mlad raziskovalec do zaključka doktorata na IJS. Po zagovoru doktorata iz biokemije sem na osnovi objavljenih 10 člankov z visokim dejavnikom vpliva, predvsem v reviji Nucleic Acid Research, dobil prestižno EMBO štipendijo in odšel za slabo leto na Univerzo Wageningen na oddelek za razvoj transgenih rastlin, kjer sem skupaj s tremi sodelavci pripravil prvo transgeno rastlino krompirja, relativno odporno proti koloradskemu hrošču. Pridobili smo svetovni in evropski patent, žal pa zaradi nesprejemanja gensko modificiranih organizmov v Evropi ta krompir še danes ni zagledal luči sveta. Sem se pa že na Nizozemskem usmeril na področje farmacevtske biotehnologije, ki sem jo po vrnitvi uvedel najprej v okviru skupine na Institutu Jožef Stefan, kas-

Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm. neje, po ponovni zaposlitvi na Fakulteti za farmacijo, pa tudi na Katedri za farmacevtsko biologijo. Ko smo s tem področjem začeli leta 1997 na FFA, sva bila v skupini le dva raziskovalca, sedaj nas je pa skupaj s skupino, ki jo vodim tudi na IJS, že 13. Upam, da bo področje farmacevtske biotehnologije raslo še naprej.

zdi, da morate garati, medtem ko gredo drugi lažje in hitreje skozi nek problem, se spomnite tega stavka. Razmišljajte o izzivih, kako bi jih rešili, ne pa, kje ste že kaj takega prebrali, da bi rešili problem! Le z razmišljanjem in seveda znanjem boste med prvimi, boljšimi.

Poleg raziskovanja se ukvarjate tudi s pedagoško dejavnostjo.

Kako se dejavnosti primerjata oz. dopolnjujeta med sabo?

Prejeli ste Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke v znanosti. Ste pripravljeni s študenti deliti ka- Dober pedagog mora tudi raziskšno pomembno izkušnjo z vaše kovalno delati, saj le tako lahko uspešne raziskovalne poti? najbolje razloži sicer kompleksŽe kot mlad raziskovalec sem no pedagoško snov. Sam večkrat s sodelavci leta 1990 prejel pri sebi ugotavljam, da se moja prestižno nagrado Sklada Bori- raziskovana pot molekularnega sa Kidriča, nato pa leta 2007 biologa, farmakognosta, rastZoisovo priznanje in leta 2015 linskega fiziologa in farmacevta najvišjo nagrado za znanost v odlično pokriva s tematikami v Republiki Sloveniji − Zoisovo mojem pedagoškem delu, ko pa nagrado. Znanstvena stroka je želim razložiti kakšen proces, ki prepoznala vrednost razvoja in sem ga osvojil le teoretično, tovrhunskih dosežkov farmace- rej brez praktičnega raziskovalvtske biotehnologije, žal pa me nega dela, pa nisem več tako tudi to pot, kot vedno, za na- suveren. grado ni predlagala Fakulteta za farmacijo, ampak posamezni raziskovalci. Po vseh merilih je namreč programska skupina, v kateri deluje tudi skupina za farmacevtsko biotehnologijo, znanstveno v samem slovenskem vrhu.

Moj napotek študentom je sledeč: upoštevajte latinski pregovor: »Per aspera ad astra« oz. v prevodu »Preko trnja k zvezdam«. Vsaka lahka pot do uspeha je kratkoročna. Če greste po težji poti, bo končni uspeh bistveno večji! Ko se vam www.dsfs.si/spatula

31

Kljub raziskovalnim uspehom, ki so odmevni tudi v tujini, ste se odločili ostati in delovati v Sloveniji. Kaj je botrovalo vaši odločitvi?

Sam spadam med učitelje na Fakulteti za farmacijo z najdaljšim stažem v tujih raziskovalnih in pedagoških institucijah, kjer sem dodobra spoznal načine dela v raziskovalnem in pedagoškem smislu. Vsakemu učitelju svetujem, da preživi vsaj pol leta v tujem laboratoriju oz. fakulteti. Vsak tak obisk močno vpliva na kakovost nadaljnjega raziskovalnega in pedagoškega dela. Seveda je v vsakem tujem okolju nekaj strokovnih prijemov boljših, nekaj pa tudi slabših od sistema, ki ga imamo na FFA. A to lahko spoznaš le tako, da deluješ v tuji sredini, prineseš domov pozitivne izkušnje, po drugi strani pa ceniš lastne izkušnje, ki so dobre, in jih po povratku še nadgradiš. Pred tremi leti sem bil v hudi dilemi, ali naj svojo profesionalno kariero nadaljujem v ZDA, kjer sem predhod-

SPATULA št. 68 | Februar 2016

32

INTERVJU

no prebil skoraj leto dni, a me je tedaj 10-letni sin prepričal, da sem ostal doma. Sedaj tega ne obžalujem. Res sem vesel, da smo tudi v profesionalnem smislu v zadnjih treh letih zgradili izjemno močno, znanstveno odlično skupino, ki jo vodim, za kar sem svojim sodelavcem res hvaležen.

Ste mentor in član komisije pri številnih diplomskih in magistrskih nalogah na Fakulteti za farmacijo. Katera znanja, poleg samega teoretičnega znanja, po vašem mnenju študentje na fakulteti prejmemo med študijem in katera znanja pogrešate pri študentih ob zaključku študija?

vseh tujih ustanov s skupnim imenovalcem, saj velja za vsako institucijo, tako v tujini kot doma, nek »unikum«. Slabo leto sem nazadnje preživel na Univerzi Duquesne v Pittsburghu v ZDA, kjer mi je vsekakor ostal v spominu dober sistem vpetosti študentov in profesorjev v eno skupnost, kar pa je omogočeno predvsem z delom in življenjem v kampusu. Delavci in študentje preživijo bistveno več časa skupaj na neformalnih delavnicah, fitnesu, v menzi, na kulturnih prireditvah, strokovnih izletih … Tako vzpostavijo dobre nastavke za nadaljnje strokovno druženje po končanem študiju. Pri nas pa je stik le površen, predvsem zaradi množice študentov in sistema pisnega sodelovanja (pisni izpiti, seminarji). Tako se neredko zgodi, da učitelji ne spoznamo svojih nekdanjih študentov, ki po koncu študija postanejo naši kolegi.

Mogoče bi klub Alumni k temu kaj pripomogel, zato pozivam tako vodstvo FFA kot tudi študentski svet, da tak klub ustanovimo in redno vzdržujemo stike, vsaj dvakrat letno.

Še nikoli fakulteta ni »izdelovala« tako kvalitetnih in vsestranskih študentov kot zadnjih nekaj let, ko je za pridobitev naziva magistra treba pridobiti tudi praktično strokovno lekarniško znanje. Mogoče bi bila moja ocena o znanju le na osnovi zagovorov diplomskih in magistrskih nalog prestroga, a če študentom omogočimo delo in organizacijo v manj stresnih pogojih, kot so zagovori, vedno znova presenečeni opažamo Ste precej prepoznavni v medijih. vsestranskost študentov far- Strokovno sodelujete v številnih oddajah. Menite, da je to del macije. akademske kariere ali je bila to Med kariero ste tako pedagoško vaša osebna odločitev? kot raziskovalno delovali tudi v tujini. Kako se študij farmacije in samo raziskovanje na tujih ustanovah razlikujeta od slovenskih?

Vsekakor gre za mojo osebno odločitev. Farmacevti veljamo za delavne strokovnjake, pridne mravljice, a se o nas le Težko bi primerjal načine dela malo sliši, pa še to v zadnjih letih bolj negativno, predvsem SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

v povezavi z ekonomsko naravnanimi dejavnostmi. Vedno znova poudarjam, da je znanja in izkušenj med mojimi kolegi ogromno, a se jih premalo pokaže navzven. Stroka je razpoznavna tudi s popularizacijo in preprostim pristopom do laične javnosti. Že v času študija in tudi kmalu zatem sem pisal rubrike v poljudnih časopisih in imel številna predavanja o zdravilnih rastlinah po celi Sloveniji, brezplačno seveda. Prav v lanskem letu sem imel 18 predavanj za društva upokojencev. Porabil sem čez 100 ur in prepotoval s svojim avtom do marsikaterega kotička naše lepe Slovenije. Zopet, poudarjam, brezplačno. Seveda tega ne morem več početi prav pogosto, sem pa vedno vesel odziva in znanj, ki jih tudi sam pridobim ob poslušanju zdravstvenih izkušenj laičnega poslušalstva.

Menim, da bi temu morali slediti tudi drugi kolegi, a sem tu bolj ali manj osamljen. Sem pa vesel, da je poleg mene strokovno aktiven tudi moj kolega in dober prijatelj, prof.dr. Samo Kreft, s katerim že dolga leta odlično sodelujem.

Večina meni, da je študij na Fakulteti za farmacijo precej zahteven. Zaposlitev na fakulteti je časovno prav tako, če ne še bolj, zahtevna. Kakšno je vaše stališče do obštudijskih dejavnosti? S čim se še, poleg farmacije, aktivno ukvarjate?

Sam neke zahtevnosti kar se zaposlitve ne čutim, ker mnogo

Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.

trenutkov, ko sem vpet v delovanje na fakulteti, preživim v pozitivnem, delovnem okolju svoje skupine. Je pa res, da sem vedno bolj dejaven tudi izven matične hiše. Vodim namreč del skupine tudi na Institutu Jožef Stefan, delujem v različnih komisijah na Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, sem odgovorni urednik Farmacevtskega vestnika in v uredništvu revije International Journal of Medicinal Mushrooms, sodelujem na regulatornih in strokovnih kongresih doma in v tujini, predvsem pa poskušam popularizirati slovensko farmacijo.

Kakšni so vaši načrti in cilji za prihodnost?

Vsekakor moramo doseči, da bo slovenska znanost deležna večje finančne podpore, a ne kar povprek! Nagraditi in spodbuditi bi morali tiste skupine, ki odlično delujejo in so njihovi rezultati vidni tudi v mednarodnem prostoru. Tako pa si kreatorji slovenskega visokošolskega prostora in znanosti delijo skromna sredstva kar malo počez ter tako ustvarjajo nekoč že znano okolje, ko je vsak nekaj dobil, a nikoli toliko, da bi lahko vsaj normalno deloval. Raziskovalci naše skupine imamo še veliko znanstvenih idej, ki jih, žal, s tako šibko kadrovsko in finančno podporo ne moremo realizirati. Seveda

33

ne bomo vrgli puške v koruzo.

Vsaj nekaj dobrih, popolnoma novih idej bomo poskusili realizirati. Ker sem pa malo vraževeren, ne bom konkretno omenil tematike raziskovalnih izzivov, bom pa vesel, če boste o njih brali čez nekaj let.

Imate kakšno zaključno popotnico za študente?

Idealno je, da po koncu študija študent spozna, da se je prav odločil in da je to poklic, ki ga bo osrečeval. Pionir slovenske farmacije, pokojni prof. dr. Dušan Karba, je večkrat dejal: »Naj ti bo služba hobi in hobi služba obenem!« K temu nimam kaj dodati!

Stefan Lukić in Eva Shannon Schiffrer

www: medis.si • bistrinaspomina.si • ekolostrum.com • erazaban.si • gengigel.si • hripav.si • imunoglukan.si merjenjebolecine.si • mupi.si • nailner.si • novalac.si • stoma.si • urgo.si • waya.eu • zaspan.si

www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 68 | Februar 2016

34

INTERVJU

Doc. dr. Žiga Jakopin, mag. farm.

Pred petnajstimi leti se je odločil, da se bo v svojem življenju profesionalno raje kot z množico učinkovitih pravnih pravil in načel, ki urejajo vedenja in ravnanje posameznikov ter združenj v družbi, ukvarjal z zakoni narave in pravno ureditvijo sveta molekul. Uka žeja ga je tako iz rodnega Maribora gnala v Ljubljano, na Fakulteto za farmacijo, kjer ga kot asistenta pri večini predmetov, ki dišijo po kemiji, in raziskovalca srečujemo še danes. Imunski sistem bi ga oklical za manipulatorja in prevaranta, nam pa se ni za bati, da (mu) ne bi v prihodnosti še česa dobrega zakuhal.

Kdo je Žiga Jakopin in kaj ga je Ste raje pedagog ali pa se raje pripeljalo na Fakulteto za far- kot s študenti ukvarjate z labomacijo? ratorijsko opremo? Okrog česa Uh, dobro vprašanje … Kdo se vrti vaše znanstveno raziskosem? Na to vprašanje pa ti težko vanje? odgovorim z le nekaj stavki, zato reciva, da sem Mariborčan, ki živi in dela v Ljubljani. Ostalo bom pa povedal med pogovorom. Lažje ti odgovorim na drugo vprašanje. V bistvu sem bil še v tretjem letniku gimnazije (Druga gimnazija Maribor) sveto prepričan, da bom šel študirat pravo. Priznam, da me je zelo pritegnil finančni aspekt in tudi govorjenje mi je vedno šlo dobro od rok, zato o čem drugem sploh nisem razmišljal. Če pomislim nazaj, sem celo na informativnem dnevu bil prvo na Pravni fakulteti in šele v popoldanskem terminu na Fakulteti za farmacijo. Ampak vseeno, vedno sem imel veliko raje naravoslovne predmete, še posebej kemijo, zato je na koncu pretehtala ljubezen do le-teh in sem pod prvo opcijo napisal fakulteto, ki je bila najbolj interdisciplinarna od vseh, Fakulteto za farmacijo. In danes vem, da sem se odločil pravilno!

Ne bi se opredelil ne v eno in ne v drugo smer. Rad delam oboje. Že za časa študija sem sošolkam in sošolcem vedno z veseljem razložil, kako sem sam razumel neko snov. Moji prvi uradni pedagoški koraki pa so bili narejeni na vajah iz Farmacevtske kemije III. Te vaje so še zmeraj moje najljubše, čeprav sem zaradi drugih obveznosti moral zmanjšati svoje ure na tem predmetu. Pri teh vajah sem rastel skupaj s študenti in se v pedagoškem smislu zelo veliko naučil, predvsem na lastnih napakah. Seveda pa zelo rad tudi raziskujem in rešujem probleme, s katerimi se srečujem. Delo v laboratoriju me sprošča in včasih si želim, da bi več časa posvetil laboratoriju, dejansko pa ga vse manj.

Moje znanstveno raziskovanje se vrti predvsem okoli spojin, ki delujejo na imunski sistem.

Imunski sistem me je vedno fasciniral s svojo komplek-

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

snostjo. Vedno sem se trudil in se še trudim, da bi ga razumel. Verjamem, da se da z ustreznim ojačanjem imunskega sistema pozdraviti marsikatero »neozdravljivo« bolezen. Že od doktorata dalje predstavljajo rdečo nit mojih raziskav modulatorji receptorjev NOD, ki predstavljajo prvo linijo obrambe v okviru prirojenega imunskega sistema. Zaenkrat se raziskave razvijajo v pravo smer, prav ta trenutek pa nestrpno čakam na preliminarne rezultate mojih najboljših spojin iz prvega in vivo preizkusa na miših. Prav v tem sam vidim čar znanstvenega raziskovanja: tista nestrpnost v tebi, ko čakaš na rezultate, na potrditev … To je zame tista iskrica, zaradi katere ogenj še tli. Zame kot raziskovalca tako ni lepšega, kot si nekaj zamisliti, sintetizirati in na koncu dobiti še potrditev iz dejanskega testiranja. Zanimajo me tudi nekatera druga področja, in sicer področje toksikološke kemije in testov toksičnosti snovi, napovedovanje toksičnosti snovi in ocena njihove varnosti.

Doc. dr. Žiga Jakopin, mag. farm.

35

Kaj pa pedagoška dejavnost?

Pri katerih predmetih sodelujete? Katera stvar vam je pri poučevanju najljubša in katero absolutno prezirate?

Uh, v zadnjih letih sem sodeloval pri toliko predmetih, da jih verjetno niti ne bi znal vseh našteti. Kot sem že prej povedal, »izviram« iz vaj Farmacevtske kemije III, sodelujem pa tudi pri vajah iz Toksikološke kemije. Predavam predvsem v okviru študijskih programov LBM in Kozmetologije pri predmetu Toksikologija ter izbirnem predmetu Toksikologija kozmetičnih sestavin. V zadnjih dveh letih sem predaval tudi študentom EMŠ Farmacija pri predmetih Toksikološka kemija in Psihotropne snovi in zloraba zdravil ter študentom Industrijske farmacije pri predmetu Biološke in toksikološke lastnosti farmacevtskih materialov.

Kaj mi je najljubše? Najljubše mi je, ko vidim, da študenti končno razumejo tisto, kar skušam razložiti. Vedno se namreč zelo trudim, da bi vsi razumeli snov, kot jo razumem sam.

Nikoli nisem bil pristaš nekega učenja na pamet, ampak sem vse probleme skušal reševati z logiko in razumevanjem.

To je tisto, kar skušam predati dalje. Včasih uspešno, včasih malo manj. Ne bi pa mogel reči, da kar koli preziram. Prezir je močna beseda. Mogoče bi na tem mestu raje omenil, kaj me malo skrbi. Ugotavljam, da študentje zadnjih nekaj generacij skoraj ne uporabljajo več knjig, www.dsfs.si/spatula

učbenikov, člankov in spleta, da bi se kaj naučili ali kaj razumeli.

Zapiski s predavanj in izročki so edino, kar obstaja, kar je sveto.

Sam sem vedno dvomil v nekatere stvari, ki so mi bile predavane, in sem jih šel preverjat v knjige. Prav to pogrešam pri današnjih generacijah študentov − dvom v »absolutno« resnico.

Zgodi se, da študentje kdaj pa kdaj z glavo nismo povsem pri stvari, kar se prezrcali v »cvetke izza laboratorijskega pulta«, kot je npr. nanašanje vzorcev za tenkoplastno kromatografijo na fil-

terpapir. Ker je smeh pol zdravja, vas prosim, da z bralci Spatule podelite še kakšen »sočen« pripetljaj, ki se je pripetil na vajah.

No, mogoče ni ravno korektno, da kogar koli izpostavljamo na takšen način. Seveda se, predvsem na vajah, zgodi marsikaj.

Nanašanje vzorcev na filterpapir se zagotovo uvršča v »top 5«. Če smo že pri tenkoplastni kromatografiji, se spomnim še dveh takšnih pripetljajev. En je zelo soroden, in sicer je nekdo nanašal vzorce na aluminijasto stran TLC-ja, še boljši je pa drugi, ki je kadičko z mobilno SPATULA št. 68 | Februar 2016

38

INTERVJU

fazo napolnil do vrha in nato noter potopil svojo TLC-ploščico ter se čudil, zakaj ne vidi, kako mobilna faza potuje gor po njegovi ploščici (smeh). Jaz nikoli ne jemljem tega kot slabo, ampak prej v pozitivnem smislu, saj se takim stvarem potem vedno skupaj nasmejimo. Da ne bi mislili, da takšne stvari letijo samo na študente.

Tudi pri diplomantih in doktorandih se najde kakšna cvetka.

Nekdo je npr. zlomil stekleno kolono za kolonsko kromatografijo in nato bil prepričan, da jo s selotejpom lahko suvereno popravi … Pač ne (smeh).

Kot mi je znano, ste v preteklosti sodelovali pri organizaciji številnih farmacevtsko-kemijskih srečanj. Ali je k temu smislu za organizacijo pripomoglo tudi morebitno obštudijsko udejstvovanje na fakulteti (Društvo študentov farmacije, op. a.) ali to preprosto prinesejo leta in IQ?

Res je, v zadnjih letih sem sodeloval pri organizaciji dveh srečanj slovenskih farmacevtskih kemikov, pri kongresu Slovenskega toksikološkega društva in tudi pri šoli z mednarodno udeležbo, ki je konec novembra potekala na naši fakulteti. Kot doktorski študent pa sem v logističnem smislu pomagal že pri organizaciji mednarodnega srečanja farmacevtskih kemikov JMMC, ki je potekalo v Portorožu leta 2007. Največji izziv bo zagotovo predstavljala organizacija največjega evropskega kongresa farmacevtskih kemikov EFMC-ISMC, ki bo potekal v septembru 2018 prav tukaj, v Ljubljani. Prof. dr. Marko Anderluh je bil glavni pobudnik in bo tudi predsednik tega kongresa, sam pa bom kot član organizacijskega odbora pri tem pomagal po najboljših močeh. Če sem iskren, sem bil v študentskih letih bolj len/pasiven

in se nisem pretirano udejstvoval v organizaciji obštudijskih dejavnosti. Ko zdaj pogledam nazaj, mi je zaradi tega malo žal. Seveda sem se jih redno udeleževal, nisem pa bil proaktiven v smislu organizacije. Le tu in tam sem kdaj pomagal svojim obštudijsko bolj aktivnim sošolcem in sošolkam, ki so bili začetniki Drug Dealerja in številnih dobrih projektov.

Ker so pa to bili in še vedno so moji dobri prijatelji, sem na ta način bil seznanjen z vsem, kar se dogaja in kako se rečem streže. Če povzamem, ne bi rekel, da so leta ali IQ kaj doprinesli … IQ tako ali tako upada s staranjem. Mogoče je pripomoglo predvsem to, da z leti nekatere stvari postanejo rutina, zato je dobro začeti ustvarjati nekaj novega. Nekaj, kar je izven cone udobja (t. i. »comfort zone«).

Kako bi se branili očitkov, da ste del »farmacevtske mafije«, ki služi mastne denarce tako, da dela ljudi bolne in jim prodaja placebo ipd.?

Mislim, da se nam ni treba braniti pred nikomer. Sam vedno dam prednost moči argumenta in ne argumentu moči.

Vse, kar sam trdim in verjamem, je osnovano na najnovejših znanstvenih dognanjih, iz katerih si izoblikujem svoje mnenje in ga tudi zagovarjam.

Jasno mi je, da v ozadju delujejo močni lobiji, ki si na vsak način prizadevajo za čim večje zaslužke. Ne bi se strinjal, da

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Doc. dr. Žiga Jakopin, mag. farm.

»farmacevtska mafija« prodaja ljudem placebo. To zagotovo ne drži. Res pa je, da nekateri lobiji (pa ne samo farmacevtski) dosežejo, da ljudje postanejo »navidezno« bolni, npr. s pomikom arbitrarno določenih »normalnih« vrednosti za tlak in holesterol/trigliceride navzdol, kar v končni fazi pomeni, da bo večji del populacije začel jemati antihipertenzive oz. antihiperlipidemike.

Chili con carne à la Žiga in bandidos sta bila pravi hit po izidu Spatule izpred nekaj let. So se trendi v kuhinji čez leta kaj spremenili in sedaj mogoče dajete večji poudarek na »bioekonaravnobrezdodatkov«, ali vam štajerska kri ne pusti, da bi se ognili rdečemu mesu?

Hehe, od kje si potegnila ta chili con carne … Ne vem, če bi temu ravno lahko rekli hit, pa dobro. Nazadnje sem ga delal za prav zavoljo tega članka. V moji kuhinji so se trendi razvili in razširili, čeprav dobra enolončnica vedno paše. Niti slučajno se ne podrejam »bioekonaravnemu« in modernim »superživilom«. Sem pristaš klasičnih sestavin, pa četudi so malo manj zdrave. Definitivno pa prisegam na sočen kos »medium« zapečene pljučne pečenke − ni boljšega (smeh).

Tudi nedavna uvrstitev rdečega mesa in procesiranih mesnih izdelkov med možne karcinogene me ne bo prepričala o nasprotnem ali pa celo ustavila.

zapolnjuje vaš prosti čas?

No, da ne bo zvenelo, kot da je kuhanje glavna stvar, ki zapolnjuje moj prosti čas ... Rad kuham in pečem, a le takrat, ko imam čas. Večino prostega časa mi sicer zavzamejo športna udejstvovanja. Med zimsko sezono redno igram badminton, nogomet in košarko, poleti pa mi največ časa zavzame meni najlepši in najljubši šport od vseh, tenis. Seveda imam rad tudi druge športe. Pozimi rad smučam, poleti pa igram tudi odbojko na mivki, tečem, jadram in še kaj … Drugače imam pa zelo, zelo rad tudi glasbo. Doma sem si zato uredil en manjši studio s klavirjem in kitaro. Zadnje čase veliko prostega časa namenjam tudi muziciranju in petju, ki sem ju v preteklih letih, žal, preveč zapostavil. Če sem odkrit, bi tudi moj sanjski poklic bil povezan z glasbo. Ampak na koncu koncev se je lažje profesionalno ukvarjati s farmacijo in imeti glasbo kot hobi kot obratno.

Se strinjam z zadnjo povedjo. Sledi še dvoje zimzelenih vprašanj: Kakšni so vaši cilji za prihodnost?

39

tudi pomagal pridobivati. Tudi v pedagoškem smislu vedno vidim možnost napredka in si bom prizadeval, da iz sebe izvlečem maksimum ter da bi študentom čim bolj približal lepote naše neizmerno zanimive in raznolike vede. … In vaša popotnica za študente?

Zadnje čase velikokrat vidim in slišim, da se študentje zadnjih letnikov iščejo in ne vedo, kako naprej in ne kam. Že med študijem preizkusite čim več možnosti, delajte kakšno raziskovalno nalogo in tudi študentsko delo v kakšni farmacevtski firmi ne bo škodilo. V glavnem, poskusite najti nekaj, kar vas veseli. To je tisto, kar je daleč najbolj bistveno. Pozabite na denar; saj je pomemben, ampak še zdaleč ne tako, kot si nekateri mislijo. Sam se smatram za srečnega, ker delam nekaj, kar me res veseli. Pa ne samo to. Delam tudi v super kolektivu, od katerih so nekateri ne le sodelavci, ampak tudi moji dobri prijatelji. Ko boste enkrat našli takšno službo, da si boste v nedeljo namesto »Joj, jutri moram pa spet v službo :( « rekli »Jutri grem pa spet v službo :) «, potem ne iščite več dalje. To je to!

Moji cilji? Postati boljši raziskovalec in postati boljši predavatelj. Torej, nadaljeval bom raziskave na področju modulatorjev imunskega sistema, ker Najlepše se vam zahvaljujem za verjamem, da tam še zdaleč pogovor. nisem rekel zadnje besede.

Obenem pa bom skušal čim več sodelovati tudi pri drugih Patricija Dolinar Kaj vam, poleg kuhanja, še raziskovalnih projektih in jih www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 68 | Februar 2016

40

KOLUMNA

Kolumna Sympathy for the »devil« Farmacija je že vrsto let tarča mnogih kritik. Če bi sedaj v prispodobi rekla, da jo vabiva na piedestal, to sploh ne bi bilo potrebno, saj že vrsto let stoji tam. To se dogaja že nekaj časa in marsikdo se postavlja v vrsto, da bi v farmacijo namerili svojo.

Za postavljanje v vrsto ni treba biti strokovnjak s področja farmacije in tudi ni treba opraviti daljšega premisleka, saj je v času demokracije ter svobode govora vsak upravičen do svojega strela. Nekateri ustrelijo, ker mislijo, da bodo tako dokazali, da znajo razmišljati s svojo glavo, in izstopili iz tropa, ne da bi se zavedali, da so pri tem samo prestopili v drugega. V vrsti kritikov iz širše javnosti se pa tudi znajdejo kiropraktiki, nutricionisti, homeopati in drugi prakticerji alternativne medicine, ki komaj čakajo na svojo priložnost za strel. Ob tem še istočasno vabijo ljudi k sebi in jim veselo prodajajo svoje izdelke. S takšnim ravnanjem se sploh ne razlikujejo od farmacije, ki jo ves čas kritizirajo. Čeprav je očitkov ogromno, jih je večina čisto skreganih z logiko. Še

Slika: Eric Francisco

huje, po navadi na ta način kritiki sploh ne škodijo farmacevtski industriji, ki je njihova prvotna tarča, ampak ljudem okoli sebe in javnemu zdravstvu. Potem so tu še tisti, ki tako ali drugače pripadajo farmacevtski stroki in se goreče postavljajo pred tarčo, ob tem pa zanikajo prav vse očitke.

Argumenti, ki jih imajo, sploh ne izpodbijajo očitanih dejanj. Če si zatiskamo oči ali ne, resnica je, da ima večina ljudi slabo mnenje o farmaciji. Zakaj je tako, je eno izmed glavnih vprašanj, ki so prispevala k nastajanju te kolumne. Še preden pa sploh lahko začneva, morava razjasniti vsaj eno stvar. Splošna javnost razume pod besedo farmacija dve ločeni stvari. Prva stvar je farmacija kot stroka. V Farmacevtskem terminološkem slovarju piše, da je farmacija veda, ki se ukvarja z raziskovanjem, načrtovanjem, izdelavo, analizo, nadzorom kakovosti, s shranjevanjem, z distribucijo in uporabo zdravil. Druga stvar pa j farmacevtska industrija. Pod izrazom farmacevtska industrija si lahko predstavljamo podjetja, ki enostavno povedano izdelujejo zdravila za dobiček. Veliko kritik leti prav na slednjo, čeprav, ne glede na to, ali držijo ali ne, ob tem še istočasno dajejo na slab glas našo stroko. Ali je neka stroka dobronamerna ali ne, je že napol filozofsko vprašanje,

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

zato o tem morda kdaj drugič.

V tej kolumni se bova predvsem posvetila dvema izmed najbolj perečih očitanj farmacevtski industriji. To sta netransparentnost (in nedostopnost) kliničnih študij ter komercializacija oz. neetično hlastanje za profitom.

Sama se z napisano kolumno sicer ne bi rada uvrstila med napadalce ali zagovornike farmacevtske industrije, čeprav bo najverjetneje marsikateri bralec uvrstil ta zapis kot strel v prazno ali pa med brezglavo branjenje farmacije [1].

PROBLEMATIKA DOSTOPNOSTI ŠTUDIJ Sam prihod zdravila na trg je močno reguliran. Potencialni kandidati morajo skozi tri klinične faze. Rezultati študij gredo na koncu še skozi roke agencije za zdravila, ki potrdi registracijo in izda dovoljenje za trženje.

Ves smisel takšne regulacije je namenjen temu, da so registrirana zdravila varna in da imajo zares dokazan terapevtski učinek.

Sistem deluje sicer dokaj dobro in samoumevno se nam tudi morda zdi, da so rezultati študij na voljo zdravnikom ter drugim poznavalcem oz. vsem, ki bi se radi natančneje poučili o zdravilu. Na žalost pa veliko kliničnih študij še vedno ni na voljo. Nekatere farmacevtske družbe se pač odločijo, da jih ne bodo delile z javnostjo. Ali mogoče res nekaj

Sympathy for the »devil«

prikrivajo? Se samo bojijo, da bi prišli rezultati njihovega dela v roke konkurence? Tega pač ne moremo vedeti, čeprav se stanje na tem področju v zadnjem času izboljšuje. Te študije bi lahko zelo pomagale zdravnikom pri iskanju potencialno najboljše terapije za pacienta, poleg tega pa bi lahko vsak strokovnjak sam validiral delovanje zdravila. Lažje bi verjetno bilo tudi spremljanje stranskih učinkov. Nekateri opozarjajo, da nosi javno objavljanje rezultatov kliničnih študij tudi veliko negativnih posledic in da na koncu dostopnost do vseh podatkov neke klinične študije ne bo prinesla prav veliko pozitivnih posledic z vidika iskanja stranskih negativnih učinkov, saj je že sama farmakovigilanca dovolj močna, da slednje zazna.

Vendar pa to sploh ni bil prvoten namen zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki so začeli s pobudo za javno objavljanje, ampak je bila to želja po dostopnosti do čim večje količine podatkov o določenem zdravilu. Če se pri tem za nekaj odstotkov izboljša še sama farmakovigilanca, še toliko boljše [2, 3, 4, 5, 6].

OČITKI O NETRANSPARENTNOSTI ŠTUDIJ Eden izmed vidikov netransparentnosti, ki jih očitajo kliničnim študijam, se nanaša predvsem na njihovo sporno zasnovo, saj večina kliničnih študij ne primerja učinkovitosti in varnosti enega zdravila z drugim. V glavnem se primerja zdravila s placebom, kar pomeni, da je za zdravilo treba dokazati le, da je boljše od nič, ne pa tudi, da je glede glavnega učinka in stranskih učinkov boljše od njegovega predhodnika. V

www.dsfs.si/spatula

veliki poplavi zdravil bi bilo morda zelo dobrodošlo vedeti, da je neko novo zdravilo, ki ga plačujemo več, tudi bolj varno in učinkovito kot neko drugo staro zdravilo, ki je že nekaj časa na tržišču.

Res pa je tudi, da 100-odstotne varnosti zdravila, preden pride na trg, tudi s kliničnimi študijami ne moremo zagotoviti, saj se spremlja premajhna skupina ljudi prekratek čas, zato včasih nekaterih nezaželenih učinkov enostavno ne moremo napovedati. Tudi zdravila, ki se bodo v kliničnih študijah izkazala kot zelo učinkovita, se lahko kasneje pokažejo kot nevarna, a zato imamo farmakovigilanco in postklinično spremljanje zdravila (klinična faza 4). Ampak zakaj tvegamo z zdravili, ki nimajo nobenega terapevtske koristi, pred starejšimi, ki pa so se v primerjavi z novimi dolgoročno že izkazala kot relativno varna [7, 8, 9]?

Veliko kritikov se veliko raje posveča obsežnemu financiranju kliničnih študij s strani industrije. Po njihovem zatrjevanju

41

farmacevtska podjetja z »donacijami« državnim agencijam za zdravila pridobivajo dovoljenja za registracijo, tudi če se njihova zdravila niso najbolje izkazala na kliničnih študijah. Zanimiv je primer »ženske viagre«, ki je bil še pred kratkim zelo odmeven v ZDA. Sprout Pharmaceuticals je želel zdravilo registrirati, a ga je FDA dvakrat zavrnila, češ da je tveganje za zdravljenje s filbanzerinom preveliko zaradi veliko hudih stranskih učinkov in premalo pozitivnih. Tudi sama bolezen, ki naj bi jo zdravili, t. i. motnja hipoaktivne spolne sle pri ženskah, je ohlapno definirana. Zdravniška stroka še vedno razpravlja o tem, ali bolezen sploh obstaja ali ne. Lani pa je FDA zdravilo odobrila, in to le nekaj dni preden je Valeant Pharmaceuticals kupil Sprout Pharmaceuticals. Ob tem primeru se lahko zamislimo, ali je, potem ko je bila moška viagra tak poslovni uspeh, hotelo tudi drugo farmacevtsko podjetje tukaj le mastno zaslužiti in je »lobiralo« v svoj prid ter pri tem potencialno škodovalo marsikateremu pacientu, ki je navdušen z receptom odkorakal v lekarno.

Polemika v ZDA glede »ženske viagre« je huda in veliko takšnih ter drugačnih strokovnjakov odsvetuje njeno uporabo [10, 11].

SPATULA št. 68 | Februar 2016

42

KOLUMNA

REŠITEV ALI ŠE VEČJI PROBLEM? Na koncu financiranje s strani farmacevtske industrije po mnenju nekaterih ne bi bilo tako problematično, če bi bili na koncu čisto vsi rezultati študij tudi javno na voljo. Število objavljenih študij tako starih kot novejših zdravil se je sicer zelo

ki je eden glavnih pobudnikov transparentnosti. Težava je tudi v tem, da vse informacije, ki jih nudi EMA javnosti, niso nujno vsebinsko bogate. Tako so npr.

The European Public Assessment Reports le kratke obnove diskusij in premislekov, zakaj so se na EMI odločili za odobritev nekega zdravila. Prav tako tudi ni poročil o letnem pregledu zdravil, ki so bila zaradi različnih razlogov odobrena po hitrejšem postopku (»conditionally-approved drugs«) [12, 13]. »Who watches the watchmen?« Dve neprofitabilni organizaciji, Health Action International (HAI) in The International Society of Drug Bulletins (ISDB), menita, da bi lahko preprečili zlorabe le, če bi bili rezultati kliničnih raziskav in postopek pridobivanja dovolpovečalo (nekatera podjetja so jenja za trženje javno objavljeni jih veliko objavila, celo na svo- [14]. jih internetnih straneh), ven- VSE SAMO ZA PROFIT? dar pa še vedno ni čisto jasno, Drugi problem, ki sva ga že nakolikšen delež rezultatov vseh povedala v uvodu, pa ima opravopravljenih kliničnih študij os- ka z denarjem. Večina splošne taja trenutno nedostopen. EMA javnosti je prepričana, da se v (European Medicines Agency) si poslovanju z zdravili obračatudi sicer močno prizadeva za jo milijarde in da farmacevtske transparentnost in je letos izda- »lobije« zanima le profit, medla novo zakonodajo, po kateri tem ko se paciente zastruplja naj bi bil možen vpogled v vse z »zdravili«. V ZDA je to teorijo klinične študije na novo regis- zarote do neke mere spravil v triranih zdravil. Žal pa omenjeni realnost Martin Shkreli, lastnik zakon ne zagotavlja, da bo enako in ustanovitelj farmacevtskega veljalo tudi za zdravila, ki so bila podjetja Turing Pharmaceuticals. registrirana v preteklosti. Poleg Martin Shkreli je takoj pa ustanotega imajo farmacevtska podjet- vitvi Turing Pharmceuticals začel ja možnost, da pred objavo po- s pridobivanjem licenc za proizdatke, ki so za njih »comercially vodnjo nepatentiranih zdravil. confident information«, izbrišejo Ena izmed licenc, ki jo je pridoiz dokumenta. Omenjeni zakon bil, je bila za zdravilo Daraprim prav tako ne vključuje objave (zdravilna učinkovina je pirimetfarmakovigilančnih podatkov. amin), ki se uporablja kot antiZadnji podatek je zelo nena- malarik in za zdravljenje okužb vaden, saj je Euro Vigila del EMA, SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

s Toxoplasma gondii. V kombinaciji z drugimi zdravili se uporablja tudi pri bolnikih, okuženih s HIV-om. Ker je pridobitev dovoljenja za izdelavo generika velik strošek in ker je tržišče za Daraprim razmeroma majhno, je moral Turing Pharmaceuticals postaviti zelo visoko ceno, da bi lahko iz tega iztržil profit.

V pogodbi z Impax laboratories, bivšim lastnikom pravic za proizvodnjo tega zdravila, je pisalo, da Impax ne sme več proizvajati Daraprima. Turing Pharmaceuticals si je tako vzpostavil monopol in v nekaj dneh se je cena za Daraprim zvišala za 5500 % (s 13,50 na 750 ameriških dolarjev za eno tableto). Ogorčenje, ki je v naslednjih dneh sledilo v ZDA, je bilo ogromno, a ni nihče mogel ukrepati, ker je bilo delovanje podjetja Turing Pharmaceuticals popolnoma v skladu z zakoni v ZDA. Martin Shkreli je trenutno v zaporu, a ne zaradi višanja cen zdravil, temveč zaradi obtožb goljufanja investitorjev [15].

Na žalost to ni osamljen primer.

Korporativnih prevzemov v farmacevtski industriji je ogromno (ob tem je treba spomniti, da niso vsi škodljivi). Res pa je, da mehanizmi, ki bi preprečili tragedije, podobne Daraprimu, še niso najbolje utečeni. Tukaj se lahko tudi vprašamo, ali lahko očitamo sporne dobičke farmacevtski industriji. Ali bo zdravljenje nekaterih preprostih

Sympathy for the »devil«

okužb, ki jih učinkovito zdravimo že desetletja, postalo dosegljivo le še za bogataše? Po poročanju organizacije PharmExec so leta 2014 farmacevtski giganti zaslužili okoli 40 milijard ameriških dolarjev s prodajo zdravil.

Seveda so imeli čistega profita nekoliko manj zaradi vlaganj v raziskave in drugih stroškov, a če samo pomislimo, so to ogromne cifre. Kdo ima tu večjo korist − pacient ali farmacevtska industrija? Če proizvajalcem statinov uspe vplivati na doktrino in znižati mejo dopustnega holesterola za 0,1 %, s tem pridobijo nekaj milijonov novih bolnikov, ki farmakoterapije sploh ne bi potrebovali. Zadnje čase farmacevtska industrija ogromno svojih sredstev namenja tudi trženju in promociji svojih zdravil. V ZDA je celo dovoljeno oglaševanje zdra-

vil na recept [16]. Ali to pomeni, da mora zdaj pacient sam izbirati, s katerim zdravilom se bo zdravil?

SMO RES TAKO SLABI? Če gledamo širše, je pač farmacevtska industrija panoga, ki s prodajo svojih produktov generira profit. Skrbeti mora za konkurenčnost na trgu in promovirati svoje izdelke. Ljudje se nad to platjo zdravil včasih popolnoma ogorčeni, tako kot takrat, ko na škatlici zdravil, ki jih že veliko časa uporabljajo, razberejo, da lahko povzročajo stranske učinke. Vendar brez tega v kapitalizmu ne gre. Tako kot težko ustvarimo idealno zdravilo, ki nima nobenega stranskega učinka, tako tudi v trenutnem sistemu farmacija brez ekonomske plati ne more obstajati. Pomembno

43

je, da ob preveliki komercializaciji (procesu iskanja profita) industrija ne pozabi njenih glavnih nalog, ki so prispevanje k boljšim možnostim zdravljenja, investicije v raziskave in razvoj novih zdravil ter podpora zdravstvenim inštitucijam. Takrat moramo postati pozorni, tako kot postanemo pozorni, kadar odkriti stranski učinki zdravila postanejo preveliki in jih njegovi pozitivni učinki ne morejo več odtehtati.

Na kratko, farmacevtska industrija lahko ustvarja profit, če bo poleg vsega generirala izdelke, ki bodo koristni za samo javno zdravje. To lahko v veliki meri dosežemo z dobro regulacijo, a tudi tukaj ne bo nikoli zmanjkalo prostora za izboljšave.

Andraž Breška in Eva Velimirovič

VIRI: 1. ZRCSAZU. Terminologišče. Pridobljeno s http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/farmacevtski/ iskalnik?iztocnica=farmacija. Dostop 15. 12. 2015.

2. Alltrials. Myths and objections. Pridobljeno s http://www.alltrials.net/find-out-more/faq/. Dostop 12. 1. 2016.

3. Miller EJ, Korn D, Ross JS. Clinical trial registration, reporting, publication and FDAAA compliance: a cross-sectional analysis and ranking of new drugs approved by the FDA in 2012. The BMJ Open 2015; 5.

4. PharmExec. Pressure Mounts for Greater Clinical Trial Data Transparency. Pridobljeno s http://www.pharmexec.com/ pressure-mounts-greater-clinical-trial-data-transparency. Dostop 12. 1. 2016.

5. Koenig F, Slattery J, Groves T, Lang T, Benjamini Y, Day S, Bauer P, Posch M. Sharing clinical trial data on patient level: opportunities and challenges. Biometrical Journal 2015; 57.

6. Alltrials. Why this matters. Pridobljeno s http://www.alltrials.net/find-out-more/why-this-matters/. Dostop 20. 12. 2015.

7. Light DW, Lexchin JR. Pharmaceutical research and development: what do we get for all that money? The BMJ 2012; 345.

8. Hollis A. Me-too drugs: is there a problem? Pridobljeno s http://www.who.int/intellectualproperty/topics/ip/MetooDrugs_Hollis1.pdf. Dostop 22. 12. 2015.

9. Fisher JA, Cottingham MD, Kalbaugh CA. Peering into the pharmaceutical »pipeline«: investigational drugs, clinical trials, and industry priorities. Social Science and Medicine 2015; 131: 322−30.

10. Wikipedija. Hypoactive sexual desire disorder. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Hypoactive_sexual_desire_ disorder. Dostop 22. 12. 2015.

11. Wikipedija. Flibanserin. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Flibanserin. Dostop 12. 1. 2016.

12. Clinicaltrials.gov. Pridobljeno s https://clinicaltrials.gov/ct2/resources/trends. Dostop 22. 12. 2015.

13. The Lancet. EMA’s transparency seems to be opaque. Pridobljeno s http://www.thelancet.com/journals/lancet/article/ PIIS0140-6736(14)62241-8/fulltext?version=printerFriendly. Dostop 12. 1. 2016.

14. Health Action International. 2015. Pridobljeno s http://haiweb.org/wp-content/uploads/2015/10/EMA-ConsultationResponse-Conditional-Approval-Accelerated-Assessment.pdf. Dostop 13. 1. 2016.

15. Wikipedija. Martin Shkreli. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Martin_Shkreli. Dostop 13. 1. 2016.

16. Knavs N. Farmacevtska industrija velikokrat podpira lenobo. Dnevnikov objektiv 2009. www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 68 | Februar 2016

44

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je ...

Sprejem brucev Prvega oktobra so predavalnico na dvorišču ponovno zasedli precej vedoželjni, še bolj pa prestrašeni bruci. Po uradni predstavitvi in nagovoru vrha fakultete smo v akcijo stopili študentje. Ker je 30-glavo množico prvih letnikov lažje obvladati kot 150-glavo, smo jih najprej razdelili v skupine. Vsaki skupini sta po dva izkušena člana združenja Drug Dealer skušala približati življenje na farmaciji. Podali smo jim nekaj organizacijskih nasvetov: ustanovitev skupine na Facebooku in

Googlu, kontaktiranje t. i. »buddyjev«, dostopanje do študijskega gradiva ipd. Sledila je poplava informacij o Društvu študentov farmacije Slovenije (DŠFS), Študentski sekciji Slovenskega farmacevtskega društva (ŠS SFD), Študentskem svetu Fakultete za farmacijo (ŠSFFA), Študentski organizaciji Fakultete za farmacijo (ŠOFFA) in ostalih organizacijah, v katerih sodelujemo študentje Fakultete za farmacijo. Glave smo jim napolnili z najpomembnejšimi datumi in jim zabičali, da se mora-

jo v novembru nujno udeležiti Motivacijskega vikenda. Nato smo jih odpeljali še na ogled fakultete (ki se je zaradi določenih bolj zgovornih članov naše ekipe kar zavlekel, ponekod celo ustavil), na katerem smo jim pokazali najbližje poti do pomembnejših prostorov fakultete (študentskega referata in kabineta prof. Nade Bratuž).

Za konec smo se seveda ustavili še v najpomembnejšem prostoru fakultete – študentski sobici.

Danaja Rode in Stefan Lukić

Razširjen drug dealer sestanek Bi rad aktivno sodeloval/a v društvu, ne veš pa, kje začeti? Potem je razširjen Drug Dealer sestanek prava stvar zate! Tam nam aktivni študentje predstavijo, kako društvo deluje in na katerih področjih se lahko udejstvujemo. Dana nam je

bila tudi možnost, da se pogovorimo s katerim koli koordinatorjem ali članom izvršnega odbora, če nas je še posebej zanimalo kakšno področje delovanja društva. Če bi rad/a pekel/a pecivo za božični bazar, pisal/a za Spatulo, organiziral/a

farmacevtski žur ali pač sodeloval/a kjer koli v društvu, si vabljen/a na naslednji razširjeni Drug Dealer sestanek, ki bo organiziran oktobra.

Zagotavljam, da ti ne bo žal.

Andraž Breška

DrugDealer večerja Ko starim funkcionarjem v društvu potečejo mandati in njihove funkcije prevzamejo novi, se to priložnost proslavi z Drug Dealer večerjo. Ta

se je letos odvijala v menzi Indeks na Kersnikovi. Kot vsako leto je bilo poskrbljeno, da za aktivne člane DŠFS hrane in pijače ni manjkalo.

Tako smo jedli in pili pozno v noč, pa še eno lepo »slikco« smo naredili.

EPSA training week

Letošnji obrazi društva

Štiri generacije blagajnikov

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Andraž Breška

DOGAJALO SE JE

45

Motivacijski vikend V petek v popoldanskih urah smo se zbrali pred fakulteto, kjer nas je čakal avtobus, da nas popelje na težko pričakovani motivacijski vikend. Napotili smo se proti Zasavju, natančneje v CŠOD Čebelica. Tam nas je v prihajajočih dneh čakal cel kup zanimivih dogodkov, tako poučnih kot tudi zabavnih. Že na poti tja je kljub »muhastemu« vremenu vladala pozitivna energija. Vsi smo z vnemo čakali vikend, poln druženja s kolegi in spoznavanja različnih področij javnega nastopanja ter komunikacij. Kmalu po začetku vožnje so punce že naredile prve fotografije in fantje smo si že izmenjali prve zabavne pripovedke. Po prihodu v dom in razpakiranju je sledila večerja, kjer so nam kuharice s polnimi posodami hrane dale vedeti, da lačni ne bomo. Zatem smo na prvi delavnici o timskem delu spoznali nasme-

jane študentke psihologije, ki so vodile poučni del vikenda. Preko skupinskih pogovorov in iger so nam prikazale, kakšne so lahko vloge posameznika v skupni in tudi kateri vlogi smo najbolj naklonjeni. Po spoznavnih igrah je sledil že prvi žur, ki je nosil naslov »pižama« žur, čeprav po pravici povedano ni bilo prisotnih nobenih pižam. Najverjetneje je bilo preveč hladno.

Sprva je bilo bolj mirno, a nato so debate stekle in zabava je postala bolj živahna. Vse do jutranjih ur je bilo iz zvočnikov in ust prisotnih slišati pesmi od Borovničk pa vse do Đurđevdana. Naslednji dan je med 8. in 9. uro sledilo bujenje.

Ker po naporni noči glasni »Dobro jutro!« in »Vstajanje!« nista zalegla, je imel, tisti, ki je budil, »na srečo« s sabo megafon, s katerim pa je prebudil še tako globoko spečega. Po zajtrku so nas čakale delavnice o komunikaciji in javnem nastopanju. Tam smo preko izdelovanja plakatov, skupinskih diskusij in zabavno-poučnih iger spoznali oz. bolj podrobno razdelali načine komunikacije in vrste javnega nastopanja. Ugotavljali smo, kaj je tisto, kar naredi govorca dobrega in zanimivega ter na kaj mora nas-

topajoči paziti in česa se izogibati.

Zvečer smo po predstavitvi društva Drug Dealer vsi pokazali naše umetniške sposobnosti poslikave obrazov. Imeli smo namreč žur »poslikave obrazov«, kjer smo se razdelili tematsko po skupinah in začeli ustvarjati. Tekom noči smo videvali obraze, pobarvane kot zebre ali mucke, fante z izstopajočimi brki, našlo pa se je tudi nekaj ponesrečenih primerkov. Naslednje jutro so sledili »Open Space Technology«, kjer smo razglabljali o novih idejah za društvene projekte, zatem pa evalvacija tabora in pot proti Ljubljani. Nazaj smo vsi prišli s kakšnim prijateljem več in polni zabavnih vtisov ter motivacije, če ne za drugega, pa vsaj za udeležbo na naslednjem vikendu, ki nam bo nedvomno postregel z enako mero zabave in druženja kot ta.

Dimitrij Subašič

Mobility day 2015 oziroma kaj vse tujina ponuja študentom Fakultete za farmacijo?

Ob pogledu na zasedene sedeže je vsakemu študentu, ki je minuto pred napovedanim začetkom vstopil v predavalnico, takoj postalo jasno, da je želja študentov na Fakulteti za farmacijo po nabiranju izkušenj in znanja v tujini vsako leto bolj živa. T. i. »Mobility Day« oz. predstavitev možnosti študi-

www.dsfs.si/spatula

ja, praks, dogodkov, projektov in mednarodnega udejstvovanja študentov nasploh je tudi letos pritegnila veliko pozornosti.

Predstavitev je potekala v dveh delih. V četrtek, 3. 12. 2015, je P1 gostila predstavitve mednarodnih študijskih praks, dogodkov in projektov, ki jih organizirajo medn-

arodne študentske organizacije, katerih član je tudi Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS).

Evropska zveza študentov farmacije (EPSA) vsako leto organizira 4 dogodke, od katerih sta daleč najbolj priljubljena Letni kongres in Jesenska skupščina, a ne samo zaradi bogatega izobraževalnega

SPATULA št. 68 | Februar 2016

46

DOGAJALO SE JE

programa, temveč tudi zaradi slovenske delegacije, ki je s svojimi zdaj že tradicionalnimi plus-minus 20 udeleženci vsako leto ena največjih, če ne celo največja, in ki prav zaradi svoje (številčne) prepoznavnosti dela kongrese EPSA na FFA tako zelo odmevne. Vzrok (ali posledica) tega je tudi to, da je v organizacijski ekipi EPSA že nekaj let zapored zastopana tudi slovenska narodnost. Letos je na položajih v

Mobility day

EPSA ekipi kar šest Slovencev, ki sooblikujejo vizijo v najpomembnejših aspektih organizacije, kot so mobilnost, izobraževanje, zunanje zadeve, finance, nadzorni odbor in administracija. To so David Kološić, Eva Shannon Schiffrer, Maja Šerčić, Danaja Rode, Stefan Lukić in Črtomir Fleisinger. Ponosni smo, da se jih je pet študentov tudi osebno predstavilo, Maja pa se zaradi delovnih obveznosti v Bruslju predstavitve žal ni mogla udeležiti. Naslednji kongres EPSA bo na sporedu aprila v Helsinkih, vse bližje pa je tudi že jesenski, ki ga novembra gosti Romunija.

V sklopu EPSA potekata tudi dva projekta mobilnosti. IMP (Individual Mobility Project) omogoča študentom plačane strokovne prakse v evropskih farmacevtskih podjetjih oz. inštitucijah. Kaj ta projekt pravzaprav je in kako točno poteka, je študentom iz prve roke povedal Luka Tehovnik, ki trenutno opravlja IMP prakso v GSK v Londonu. Konec leta 2015 je po treh letih v Sloveniji znova zaživel projekt »Twin-

net«. Krajša, približno enotedenska izmenjava študentov dveh fakultet iz različnih držav združuje tematski strokovni in družabni program, katerega poudarek je na druženju študentov, spoznavanju narodove kulture in hkratnem povezovanju obeh udeleženih študentskih društev. Po uspešno izvedenem projektu Twin 2015 v novembru z organizacijo PSANS iz Novega Sada v Srbiji je marca predvidena izmenjava s Slovaško.

IPSF (Svetovna zveza študentov farmacije) letno prireja 10-dnevni poletni kongres, ki se ga udeležijo študentje farmacije s celega sveta. Programska zasnova je zelo podobna kongresom EPSA, bogatejša je le za tekmovanja, ki jih v sklopu strokovnih večerov organiziramo tudi na naši fakulteti. Bodite pozorni na omenjeno dogajanje, saj skupnega zmagovalca vseh treh tekmovanj (Mala šola klinike, Svetovanje bolnikom in Zdravila po meri) čaka posebna nagrada – zagotovljeno mesto na letošnjem 62. kongresu, ki bo potekal avgusta v Zimbabveju. Tudi IPSF ima v svoji organizacijski ekipi zastopane slovenske barve – koordinator regionalnih odnosov v Evropski regiji je študent FFA Luka Šrot. V sklopu IPSF poteka med študenti FFA tudi nadvse priljubljen projekt SEP (Students’ Exchange Programme) oz. projekt mednarodnih strokovnih praks, ki omogoča študentom enomesečno opravljanje prakse v kateri koli državi po svetu. Povprečno se ga vsako leto udeleži okrog 30 slovenskih študentov, v Slovenijo pa na opravljanje prakse pride približno 20 tujih. Prakse večinoma potekajo v juliju in avgustu, zato je pomoč domačih študentov pri namestitvi, druženju in splošni pomoči tujim študentom v okviru t. i. poletne re-

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Predstavitev EPSA

cepcije več kot dobrodošla. Sodelovanje v poletni recepciji vam poleg novih poznanstev prinese tudi dodatne točke pri prijavi na SEP prakso v naslednjem študijskem letu. Svoji izkušnji s SEP prakse sta podelili Jasna Puh, ki je prakso opravljala v ZDA, in Tjaša Kavšek, ki je v sklopu SEP spoznavala deželo vzhajajočega sonca, Japonsko.

Drugi del »Mobility Day« je potekal v ponedeljek, 7. 12. 2015, kjer je glavno besedo imel prof. dr. Iztok Grabnar, prodekan za mednarodno sodelovanje, ki je zainteresiranim študentom predstavil možnosti študijskih izmenjav in praks v okviru projekta Erasmus. Prijave nanje vedno potekajo za eno študijsko leto vnaprej. Študijskih izmenjav (SMS) se lahko študenti udeležijo za obdobje enega (z možnostjo podaljšanja) ali obeh semestrov na fakultetah, s katerimi ima FFA sklenjeno bilateralno pogodbo. Pogoj za opravljanje študijskih obveznosti na izbrani fakulteti je odobren t. i. »Learning Agreement«, ki ga morajo vodstvu fakultete predložiti študenti sami. Bilateralna po-

Predstavitev Erasmus

DOGAJALO SE JE

godba poleg tega predpisuje tudi število mest, ki na izbrani fakulteti pripada slovenskim študentom, in jezik, v katerem se opravljajo izpiti.

V sklopu študijskih izmenjav lahko študenti opravljajo tudi diplomsko ali magistrsko nalogo. Seznam bilateralnih sporazumov in ostale informacije glede mednarodnih izmenjav Erasmus lahko najdete na spletni strani FFA pod zavihkom Mednarodne izmenjave.

Protokol prijave v program Erasmus z namenom praktičnega usposabljanja (SMP) poteka malo drugače. Študentje, ki si želijo opravljati prakso v tujini, morajo

zavod, kjer bodo opravljali praktično delo, najti sami, pogoja za priznano prakso pa sta pred nastopom prakse odobren t. i. »Training Agreement« in po opravljeni praksi oddano zaključno poročilo.

Program praktičnega usposabljanja omogoča opravljanje prakse na 3 načine: kot obvezni praktični del študija, prostovoljna praksa ali praksa po opravljeni diplomi/magistrskem zagovoru, a najkasneje v obdobju enega leta. Še posebej tistim, ki vas zanima področje raziskovalnega dela, veliko priložnosti v tujini ponuja program CEEPUS. Za več informacij

47

se lahko obrnete na prof. dr. Janjo Marc. Več o mednarodnih študijskih programih in možnostih v tujini najdete tudi na spletni strani Univerze v Ljubljani pod zavihkom Mednarodno sodelovanje in izmenjave.

Skratka, priložnosti za nas, FFA-jevce, v tujini zlepa ne zmanjka. Edino, kar se izkaže, da še potrebujemo, sta le nekaj spodbudnih besed kolegov s podobno izkušnjo in lasten pogum, da z razumom pograbimo tisto, česar se je naše srce že oklenilo. Srečno!

Neža Trpin

Onkologija – glas farmacevtov, zdravnikov in bolnikov Simpozij Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva Lahko bi rekli, da smo bili študentje še v fazi nastavljanja možganskih sprejemnikov na tisto pravo, optimalno frekvenco, ko se je na Fakulteti za farmacijo po dolgem času spet odvil simpozij pod okriljem Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva. 24. oktobra je bila P1 s slehernim zapolnjenim kotičkom prava mala tovarna CO2, z rednimi pavzami in razgibanim programom pa smo organizatorji poskrbeli, da prevelikih posledic hiperkapnije ni bilo.

V predavalnici se je čez dan zvrstilo 9 predavanj vrhunskih strokovnjakov, ki jih povezuje pojem »onkologija«. Tudi predstavniki iz Društva onkoloških bolnikov in združenja Europa Donna z njunima predsednicama so z nami delili svoje poglede ter pričakovanja do omenjene stroke. Ta interdisciplinarni dogodek se je zaključil z okroglo mizo. Ker pri onkologiji nikoli ni moč reči zadnje besede, smo se odločili, da naredimo nekakšen »podaljšek« tega dogodka − okroglo mizo o alternativnih načinih za zdravljenje raka, ki smo jo izpeljali 11. www.dsfs.si/spatula

januarja v okviru strokovnih večerov na Fakulteti za farmacijo.

Priprave na osrednji dogodek so se začele že veliko prej. V želji po pridobivanju dodatnih znanj iz klinične farmacije je ideja o organizaciji simpozija vzcvetela v mesecu maju, od takrat naprej pa nas je skupina petih organizatorjev, na čelu s takratno koordinatorico strokovnih projektov Društva študentov farmacije Slovenije Nežo Muhič, ta cvet negovala vse do sklepnega dejanja, za katerega upamo, da je obrodilo sadove v glavah zbranih navzočih, ki bi jim poleg potrdila o udeležbi na dogodku lahko podelili tudi status oseb z najhitrejšimi prsti. Število prijav za dogodek je bilo namreč omejeno na kapaciteto predavalnice, mesta pa so se zapolnila v manj kot minuti. Organizatorji smo si želeli, da bi bilo v P1 prostora za vsaj 500 ljudi ali pa kar neskončno, saj smo s težkim srcem odgovarjali na vsa elektronska sporočila, ki so v odgovor zahtevala vrtoglavo zaporedno številko dotične osebe na čakalni listi.

Seveda samega dogodka ne bi mogli izpeljati tudi brez podpore sponzor-

jev, zlati podjetij Roche in Amgen, fakultete same ter številnih drugih, imenovanih in neimenovanih, za kar se vsem še enkrat najlepše zahvaljujemo.

Patricija Dolinar SPATULA št. 68 | Februar 2016

48

DOGAJALO SE JE

Mala šola klinike 2015 Decembra je na Fakulteti za farmacijo potekal zdaj že tradicionalni projekt Mala šola klinike, kjer smo tokrat govorili o srčnem popuščanju, bolezni, za katero zboleva vedno več starostnikov, zato je eden večjih zdravstvenih problemov sodobnega razvitega sveta. Kljub neprestanemu poudarjanju, kako pomemben dejavnik za razvoj bolezni je tudi stres, je bilo pridobivanje predavateljev za nas organizatorje precej stresno, preden je Andraž Cerar, dr. med., specialist kardiologije iz UKC Ljubljana, potrdil udeležbo kot predavatelj. Tako je kot predstavnik medicinske stroke otvoril strokovni večer, prvo dejanje projekta, v svojem predavanju pa nam je na kratko povedal nekaj osnovnih značilnosti bolezni: kakšen je njen običajni potek, kako jo diagnosticirajo in kakšen vpliv ima na kakovost življenja bolnika. Po predavanju, za katerega zaradi dobrih retoričnih sposobnosti govornika nihče ne bi zameril, če bi trajalo še malo dlje, se je razvila intenzivna diskusija. Še sam dr. Cerar je kasneje povedal, kako navdušen in pozitivno presenečen je bil nad našimi temeljitimi vprašanji.

Strokovni večer je nato nadaljevala klinična farmacevtka Martina Ravnikar, mag. farm., spec., prav tako zaposlena na UKC Ljubljana, ki nam je povedala nekaj več o samem poteku zdravljenja srčnega popuščanja in zdravilih, ki se pri tem uporabljajo, opozorila pa nas je tudi na možne zaplete, ki nastanejo zaradi interakcij med zdravili ali bolnikovih sočasnih bolezni.

Projekt smo naslednji dan nadaljevali z delavnico komunikacijskih veščin, ki jo je vodila asist. Ana Janežič, mag. farm. s Katedre za socialno farmacijo naše fakultete. Na njej so študentje izvedeli nekaj več o tem, kako pristopiti do bolnika in kako si pridobiti njegovo zaupanje ter z njim čim bolje sodelovati za zagotavljanje optimalnega poteka zdravljenja. Delavnica je še posebej prav prišla vsem pogumnim, ki so se odločili svoje spretnosti preizkusiti tudi na tekmovanju. Tam so se namreč poleg ustrezne rešitve kliničnega primera po farmakoterapijskem pregledu ocenjevale tudi komunikacijske spretnosti, saj so tudi te izredno pomembne pri delu kliničnega farmacevta.

Tekmovanje je potekalo v ponedeljek naslednjega tedna, da so imeli tekmovalci čez vikend še nekaj časa za pripravo. Vnaprej smo jim poslali podatke iz zdravstvene dokumentacije bolnika, tako da so lahko primer že predhodno preučili in si pripravili vprašanja, ki so mu jih potem na tekmovanju zastavili. Ostarelega

bolnika je zelo avtentično uprizoril Jernej, vključno z zajetnim trebuščkom, slabšim sluhom in neizmernim navdušenjem nad vsem slanim ter mastnim (vse skupaj pa povedano z gorenjskim naglasom starega partijca). Ko so tekmovalci premagali prvo prepreko (neskončno jadikovanje bolnika o sodobni mulariji in toženje po bivšem sistemu), so nekateri bolj, drugi pa manj uspešno iz njega skušali izvleči, kako se drži predpisane terapije, kaj vse še jemlje »tako za zraven« in kaj je mogoče tisto, kar bi se pri farmakoterapiji dalo optimizirati. Z njim so nekateri delili zelo dobre nasvete, kako lahko sam pripomore k bolj uspešnemu zdravljenju, deležen pa je bil tudi povabila na ričet.

Komunikacijski del so ocenjevale Ana Janežič in Nika Marđetko iz Katedre za socialno farmacijo ter Martina Ravnikar, ki je nato ocenjevala tudi rešitve kliničnega primera. Zmagovalka skupnega seštevka je tako postala Sara Brunec, ki ji organizatorji projekta iskreno čestitamo, ostale pa vabimo, da zberete pogum in se nam pridružite na katerem od naslednjih tekmovanj!

Maša Vozlič

Raziskovalni dan na Fakulteti za farmacijo V tednu Univerze v Ljubljani v začetku decembra je potekalo veliko različnih dogodkov, med njimi tudi Raziskovalni dan na Fakulteti za farmacijo. Raziskovanje je pomembna vrednota in

področje udejstvovanja zaposlenih ter študentov na Fakulteti za farmacijo, zato se na fakulteti vsakoletno organizira dan, posvečen tej dejavnosti in dosežkom v preteklem letu.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Dogodek se je začel z uvodnim nagovorom Toneta Strnada, mag. farm, direktorja podjetja Medis, d. o. o. Predstavil je vidik gospodarstva na področju farmacije in na ta način

DOGAJALO SE JE

možnost uspešnega sodelovanja med gospodarstvom ter akademsko sfero.

Tekom popoldanskega dela srečanja je udeležence nagovoril slavnostni govorec prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm., s Fakultete za farmacijo, ki je v preteklem letu prejel Zlato plaketo Univerze v Ljubljani.

Med srečanjem so se podelile številne nagrade in priznanja z različnih področij. Nekatere nagrade so bile uradno podeljene na drugih slavnostnih dogodkih, dosežki pa so bili s ponosom omenjeni tudi tekom Raziskovalnega dne. Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., je prejel Zoisovo nagrado 2015 za vrhunske dosežke pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Republiki Sloveniji.

Fakulteta za farmacijo se je lahko v letu 2015 pohvalila tudi s štirimi prejemniki univerzitetnih nagrad. Prof.

dr. Stane Srčič, mag. farm., je prejel Zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja univerze in za krepitev njenega ugleda, medtem ko je doc. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm., prejela svečano listino, namenjeno mladim visokošolskim učiteljem in visokošolskim sodelavcem za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke. Priznanje Univerze v Ljubljani študentu za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti je bilo podeljeno študentkama Evi Shannon Schiffrer in Danaji Rode.

Na samem srečanju so se podelile še dekanove nagrade mladim raziskovalcem ali doktorandom Fakultete za farmacijo, ki so v preteklem letu kot prvi ali vodilni avtor objavili delo v reviji z visokim faktorjem vpliva ali reviji, ki sodi v zgornjih 10 % revij s posameznega področja, in Prešernove nagrade, ki jih komisija podeli študentom, ki so tekom študija izvedli uspešne raziskovalne oz. diplomske naloge. Podelila so se tudi priznanja in pohvale Fakultete za farmacijo, ki

49

jih prejmejo absolventi oz. študenti posameznih letnikov, ki so med celotnim študijem oz. v preteklem letniku študija vse obveznosti opravili s povprečno oceno 8,75 ali več. Seznami vseh prejemnikov omenjenih nagrad in priznanj so na voljo na spletni strani Fakultete za farmacijo.

Raziskovalni dan je uspešno zajel raziskovalno delo Fakultete za farmacijo in predstavil nagrajence z veliko različnih področij. Tudi študenti čestitamo fakulteti in vsem nagrajencem za izjemne dosežke ter z veseljem stremimo k še uspešnejši prihodnosti.

Eva Shannon Schiffrer

2. srečanje slovenskih farmacevtskih kemikov V sredo, 23. septembra 2015, se je na Fakulteti za farmacijo odvilo 2. srečanje slovenskih farmacevtskih kemikov v organizaciji Sekcije za farmacevtsko kemijo Slovenskega farmacevtskega društva (SFD) in Fakultete za farmacijo. Gre za srečanje, namenjeno predvsem druženju in spoznavanju našega farmacevtsko-kemijskega prostora, pri čemer si organizatorji (izr. prof. dr.

Marko Anderluh, doc. dr. Žiga Jakopin, prof. dr. Danijel Kikelj, izr. prof. dr.

Janez Ilaš) prizadevajo okrepiti že tako odlično sodelovanje med farmacevtsko-kemijskimi deležniki v www.dsfs.si/spatula

slovenskem prostoru ter sosednjimi državami. Udeležba na srečanju je bila popolnoma brezplačna. Srečanje je bilo organizirano kot mini simpozij z osmimi predavanji v predavalnici P1 na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Številne udeležence je sprva nagovoril izr. prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., vodja organizacijskega odbora srečanja, predsednik Sekcije za farmacevtsko kemijo SFD in podpredsednik SFD. Izsledke svojih raziskav in raziskovalne procese so nato predstavili številni slovenski in tuji strokovnjaki s področja far-

macevtske kemije ter sorodnih ved.

Doc. dr. Nace Zidar, mag. farm., s Fakultete za farmacijo, je predstavil svoje raziskovanje na področju razvoja N-fenilpirolamidov in N-fenilindolamidov kot ATP-kompetitivnih zaviralcev DNA-giraze B. Svoje izsledke s področja odkrivanja in optimizacije nepeptidnih zaviralcev beta-5 podenote imunoproteasoma je predstavil doc. dr. Izidor Sosič, mag. farm., prav tako s Fakultete za farmacijo. Predstavil se nam je tudi doc. dr. Zoran Arsov z Inštituta Jožefa Stefana s predavanjem z naslovom »Application of smart probes SPATULA št. 68 | Februar 2016

50

DOGAJALO SE JE

for characterization of biological systems at molecular level by fluorescence microspectroscopy«. Na srečanju sta sodelovala dva predavatelja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, dr. Jakob Kljun, ki je predstavil biološke lastnosti rutenijevih koordinacijskih spojin s kinoloni in diketonati, ter dr. Martin Gazvoda s predavanjem »A completely stereocontrolled synthesis of β’-hydroxyβ-amino acids«. Na srečanju smo imeli priložnost prisostvovati tudi predstavitvama dveh tujih strokovnjakov. Predavala sta nam prof. dr. Andreas Reisner z Univerze v Gradcu, ki

je pripravil predavanje z naslovom »Prevention and treatment strategies for catheter-associated urinary tract infections − the most frequent nosocomial bacterial infections«, in doc. dr. Branimir Bertoša z Univerze v Zagrebu s predavanjem »Computationally guided search for novel quinolones with enhanced antiproliferative activity«. Predstavitvam so sledile zanimive diskusije, v katerih so sodelovali vsi udeleženci dogodka, od prisotnih strokovnjakov farmacevtske kemije do zainteresiranih študentov.

Srečanje se je zaključilo s sklepnimi

besedami izr. prof. dr. Marka Anderluha, mag. farm. Širok nabor tem, ki so bile predstavljene med srečanjem, je zagotovo potešil zanimanje udeležencev in nudil navdih za nadaljnje delo ter morebitna prihodna sodelovanja na področju farmacevtske kemije. Srečanje je za študente odlična priložnost spoznavanja s strokovno sfero s tega področja.

Optimističnim sklepnim besedam tako sledi pričakovanje naslednjega vsakoletnega dogodka s področja farmacevtske kemije.

Eva Shannon Schiffrer

Javna kampanja – Kako si?

V soboto, 10. oktobra 2015, se nas je nekaj študentov farmacije ponovno zbralo na Prešernovem trgu ob dnevu duševnega zdravja.

Duševne bolezni so v družbi, žal, še vedno izredno stigmatizirane in diskriminirane, zaradi česar si mnogi ljudje ne upajo povedati, kako se resnično počutijo. Če smo lansko leto v ospredje postavili shizofrenijo, smo se letos odločili osveščati o zdravljenju depresije. Za to boleznijo trpi po svetu kar 350 milijonov ljudi, zaradi nje pa si letno vzame življenje skoraj en milijon le-teh. Mimoidoči

so bili predvsem presenečeni nad informacijo, da lahko antidepresive dobijo tudi pri osebnem zdravniku in da za recept ne potrebujejo nujno obiska pri psihiatru. Med pogovorom z obiskovalci stojnice smo opazili veliko dezinformiranost glede odvisnosti od antidepresivov, saj so bili mnogi presenečeni, da ta zdravila tega učinka nimajo. Depresija se skriva za mnogimi izrazi.

Jo znamo prepoznati? Naj vprašanje »Kako si?« ne postane le rutina,

ampak odraz resničnega zanimanja za počutje sogovornika, ki ga sprejmemo v tistem trenutku takšnega, kot resnično je − občutljiv, ranljiv, jezen, vesel ali žalosten.

Jerneja Kladnik

Simpozij Sekcije farmacevtov javnih lekarn V septembru smo se zbrali na Simpoziju Sekcije farmacevtov javnih lekarn Slovenskega farmacevtskega društva, ki je potekal v Thermani Laško. Celodnevni dogodek je sicer namenjen predvsem farmacevtom, zaposlenim v javnih lekarnah, dogodka pa smo se udeležili tudi nekateri študentje, ki smo vedno željni novih znanj.

Tema tokratnega simpozija je bila »Neželeni učinki zdravil – prepoznavanje, ukrepanje in pasti.« Prvi

sklop predavanj, posvečen pomenu spremljanja neželenih učinkov zdravil, je moderirala mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec., vodja Sekcije farmacevtov javnih lekarn. Temo so nam s predavanji o spletnem prijavljanju domnevnih neželenih učinkov zdravil, obravnavi prijav neželenih učinkov zdravil na recept in poročanju o neželenih učinkih zdravil rastlinskega izvora ter predstavitvijo rezultatov raziskave o vlogi lekarniškega farmacevta

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

pri pojavnosti in prepoznavanju neželenih učinkov na primeru novejših peroralnih antikoagulacijskih zdravil predstavili številni ugledni strokovnjaki.

Izobraževanje se je nadaljevalo s sklopom o pomenu dobre komunikacije s pacientom, ki ga je po-novno moderirala mag. Abazović. Predavatelji so nam v tem sklopu predstavili neželene učinke statinov in klinične primere neželenih učinkov zdravil (statinov, novejših antikoagulantov,

DOGAJALO SE JE

antidiabetikov), po razpravi pa je sledilo še predavanje o svetih Kozmi in Damjanu, zavetnikoma zdravnikov in farmacevtov.

Po dveh sklopih predavanj je napočil čas za okroglo mizo na temo »So pred slovenskim lekarništvom velike spremembe?«. Moderirala jo je Lilijana Grosek, mag. farm., direktorica javnega zavoda Celjske lekarne.

Srečanje smo zaključili z zadnjim, a nič manj pomembnim, sklopom

o pomenu dobre komunikacije z zdravnikom. Tekom sklopa smo se podučili o vlogi zdravnika družinske medicine v obvladovanju neželenih učinkov zdravil in spoznali zastrupitve z zdravili ter zanimive primere zastrupitev.

Srečanje je bilo zelo zanimivo tudi za študente. Pridobljeno znanje in informacije nam bodo zagotovo koristili tudi v bližnji ter daljni prihodnosti. Študentom delo v lekarni

51

namreč ne uide, čeprav se nekateri s tem spoznajo samo med praktičnim usposabljanjem. Udeležbo na podobnih takega značaja torej priporočam vsem in ne glede na letnik študija. Za informacije o simpoziju v tekočem letu spremljajte spletno stran Slovenskega farmacevtskega društva!

Eva Shannon Schiffrer

Javna kampanja – Rožnati oktober Oktober je mesec boja proti raku na dojkah. Slovensko združenje Europa Donna je tudi tokrat organiziralo dejavnosti, ki so se v namen ozaveščanja in preventive pred najpogostejšim rakom žensk odvijale cel oktober pod geslom »Lep je dan!«.

K sodelovanju smo bili povabljeni tudi študentje Fakultete za farmacijo. S članicami združenja Europa Donna smo se prvič srečali na tiskovni konferenci, 30. 9. 2015, ki je potekala v lokalu Lolita. V rožnato obarvanem ambientu smo farmacevtke pomagale pri pripravi daril za novinarje in povabljene in sodelovale pri fotografiranju s članicami ter županom MOL, kjer smo našo fakulteto zastopale z vsem prepoznavnimi majicami s petimi tabletkami. Na tiskovni konferenci smo imele priložnost spoznati in poklepetati z mlajšimi, nadvse inteligentnimi ženskami, ki dajejo s

svojo pozitivnostjo in z energičnostjo vtis, kot da v svojem življenju niso prestale tako težke preizkušnje, kot je boj z rakom. V namen ozaveščanja se je v mesecu oktobru po Ljubljani na različnih linijah vozil tudi Rožnati avtobus LPP, katerega prve vožnje smo se udeležili prisotni na tiskovni konferenci.

Sodelovanje z združenjem smo nadaljevali 15. 10. 2015 na Dan zdravih dojk. Dogajanje se je začelo s plesom na pesem Anje Rupel »Lep je dan«, ki je s sodelovanjem članic združenja Europa Donna, osnovnošolcev in plesalcev potekalo naenkrat v več slovenskih krajih. V Ljubljani naj bi se aktivnosti nadaljevale na Kongresnem trgu, a nam je deževno vreme prekrižalo načrte. Študentje farmacije smo bili pripravljeni, da sodelujemo na stojnici in pomagamo pri ozaveščanju mimoidočih ter jih poučimo

o pravilnem samopregledovanju dojk na modelu in s pomočjo mobilne aplikacije, ki jo je oblikovalo združenje Europa Donna in je prevedena v kar nekaj jezikov.

Kljub temu da zadnjega omenjenega dogodka nismo mogli izpeljati do konca, je bilo sodelovanje z združenjem Europa Donna za nas prav posebna izkušnja, ki nas je napolnila z upanjem in nam pustila nekaj »za življenje«.

Polona Mihelj Reščič

8. mednarodni simpozij: zdravila z visokim tveganjem V torek, 20. oktobra 2015, se je v Kristalni palači BTC v Ljubljani odvijal 8. mednarodni simpozij z naslovom »Zdravila z visokim tveganjem«.

Simpozij je organizirala Sekcija bolnišničnih farmacevtov Slovenije, odprl pa ga je mag. Franci Tratar, njen predsednik. Najprej je dr. C Alice Oborne iz Guy’s and St. Thomas’ www.dsfs.si/spatula

NHS Foundation Trust predavala o vodenju in upravljanju s tveganji na področju varnosti pri ravnanju z zdravili. Sledili sta predavanji Vesne Bizjak in Irine Tegelj iz lekarne UKC Ljubljana o upravljanju z onkološkimi zdravili in elektroliti v UKC Ljubljana.

Po odmoru nam je Polonca Drofenik iz lekarne UKC Maribor razširila

znanje o zdravilih, ki se odmerjajo na podlagi plazemskih koncentracij.

Cvetka Bačar Bole iz lekarne v Psihiatrični bolnišnici Idrija nam je razložila, kako upravljajo z zdravili z visokim tveganjem v njihovi lekarni, Janez Toni iz lekarne na Kliniki Golnik pa nam je podal analizo telefonskih naročil zdravil z visokim tveganjem SPATULA št. 68 | Februar 2016

52

DOGAJALO SE JE

na Kliniki Golnik. Sledilo je še poučno predavanje Brigite Mavsar Najdenov iz lekarne v Splošni bolnišnici Jesenice o zmanjšanju tveganja pri zdra-

vljenju z vankomicinom. Simpozij je s predavanjem o nizkomolekularnih heparinih in antikoagulantih zaključila Alenka Premuš

Marušič iz lekarne v Splošni bolnišnici Murska Sobota.

Danaja Rode

Simpozij, ki ni bil »razprodan« v dveh minutah 17. oktobra 2015 je SFD gostil tokrat že 8. simpozij homeopatske sekcije z naslovom »Homeopatska obravnava simptomov izgorelosti in kronične utrujenosti v posameznih življenjskih obdobjih«. Tudi nekaj študentov se nas je pridružilo polni predavalnici in tako smo en sončni sobotni dan posvetili spoznavanju mnogim tuje tematike.

Letos je brez tujih gostov, a zato nič manj strokovno, kot glavna predavateljica svoje bogato znanje oz. »prepovedano ljubezen« z nami delila Katarina Lucija Glas, dr. med.

Poučili smo se o »burn-out« sindromu, spoznali najpogostejša ho-

meopatska zdravila za zdravljenje s temo povezanih težav, obravnavali simptome izgorelosti in kronične utrujenosti v različnih življenjskih obdobjih, se učili repertorizacije ter si ogledali posnetke predavanj Georga Vithoulkasa in tudi nekaj primerov hudih bolezni, ki so jih zdravili ter ozdravili samo s homeopatskimi zdravili.

Mogoče v prihajajočem izpitnem obdobju zaradi izgorelosti prav ti posežeš po enem izmed mnogih homeopatskih pripravkov, kot so Arsenicum album (anksioznost, nemir, globoko vsajena negotovost, perfekcionist ipd.), Calcarea carbo-

nica (strahovi, močan obup, preobremenjenost z delom ipd.), Causticum, Gelsemium, Ignatia amara, Lachesis muta itd.

Kot bodoči strokovnjaki s področja zdravil si moramo nehati zatiskati oči. S homeopatijo se bomo na tak ali drugačen način na svoji poti prav gotovo srečali. Pozabiti je treba na predsodke, predvsem pa k zadevi pristopiti z mislijo na pacienta in z zagonom po iskanju svežega znanja.

Predlog za branje: Miloš Žužek: Osnove homeopatije.

Barbara Viher

Javna kampanja – Varna uporaba antibiotikov Ob Evropskem dnevu antibiotikov, 18. novembra preteklega leta, smo farmacevti na Prešernovem trgu v središču Ljubljane postavili stojnico in mimoidoče opozarjali na varno rabo antibiotikov. Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb, zelo pomembna pa je njihova varna in premišljena uporaba. Vse pogosteje se namreč zaradi nezadostnega časa zdravljenja in nepravilnih odmerkov pojavljajo rezistentni bakterijski sevi, proti katerim prej učinkovit antibiotik ne učinkuje več. Ker vsako jemanje antibiotikov poveča možnost za razvoj odpornosti pri bakterijah, naj bi po antibiotikih posegli le takrat, ko jih resnično potrebujemo.

Kljub močnemu vetru, zaradi katerega smo morali pošteno braniti promocijski material pred pobegom, smo kampanjo uspešno izpeljali do konca in se pri tem zelo zabavali. V bodoče vabimo vse študente farmacije, da

se nam pridružite pri izvedbi javnih kampanj in s tem prispevate k boljši osveščenosti javnosti o aktualnih

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

zdravstvenih problematikah.

Špela Černilogar

DOGAJALO SE JE

53

Posvet Ponarejena zdravila: se res zavedamo njihovih posledic?

Fakulteta za farmacijo in Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru sta 26. 11. 2015 v Grand hotelu Union v Ljubljani pripravili strokovni posvet na temo ponarejenih zdravil.

Posvet je bil konceptualno usmerjen k osvetljevanju problematike ponarejenih zdravil, tema pa je bila predstavljena iz zornega kota različnih strok in udeležencev. Svoje znanje in poglede so predstavili prof. dr. Borut Štrukelj, ki je predstavil kategorije ponarejenih zdravil, doc. dr. Jožko Cesar, ki je predaval o analiznih tehnikah za odkrivanje ponarejenih zdra-

vil, predstavniki nacionalnih agencij, pristojnih za zdravila, Janez Obreza, mag. farm. (JAZMP), Rajka Truban Žulj, mag. farm., spec. (HR) in dr. Alija Uzunović, mag. farm., spec. (BiH).

Predstavili so zakonodajo, stanje in ukrepe na področju ponarejenih zdravil v posamezni državi. Mag. Franc Glušič (Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije) je govoril o preiskovanju, dr. Duncan Elson (Global Security EMEA, Pfizer) je osvetlil, kako se s problematiko soočajo pri farmacevtskem gigantu, doc. dr. Danijela Frangež (Fakulte-

ta za varnostne vede Univerze v Mariboru) pa je predstavila načrt raziskave o ponarejenih zdravilih, ki jo bodo izvedli na Katedri za kriminalistiko Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ob koncu so niti posveta povezali pri okrogli mizi, kjer so sodelovali vsi predavatelji.

Posvet je bil dobro obiskan in zastopan s strani strokovne javnosti, predstavnikov in študentov fakultet organizatork ter tudi predstavnikov medijev.

Martin Grosek

Humanitarni december na Fakulteti za farmacijo »Nenehno in najpomembnejše življenjsko vprašanje je, kaj narediš za druge.« Tega citata Martina Luthra Kinga se držimo humanitarci, ki sodelujemo pri humanitarnih projektih DŠFS-ja na naši fakulteti.

Kot vsako leto poprej je tudi letos humanitarna skupina našega društva pripravila božični bazar, ki je potekal od ponedeljka, 14., do petka, 18. decembra 2015. Stojnica je bila postavljena na hodnik pred predavalnico P1 in predprostor s sedeži ter kavnimi avtomati, na njej pa smo prodajali ročno izdelane izdelke, ki smo jih izdelovali v začetku decembra.

Sama organizacija humanitarne aktivnosti v decembru je potekala od konca novembra dalje. Delavnice, na katerih smo izdelali večino izdelkov, ki smo jih prodajali, so se začele en teden pred samim bazarjem, vse skupaj pa je potekalo izjemno sproščeno in prijetno, saj smo se ob izdelovanju družili ter spoznavali. To je pripeljalo do tega, da se humanitarci družimo tudi izven obštudijskih dejavnosti in www.dsfs.si/spatula

da se pripravljamo na nove projekte, s katerimi se bomo soočili – začenši s humanitarnim poizpitnim farmacevtskim žurom, na katerega si vabljen tudi ti!

Tudi letos so bila sredstva za bazar omejena, a nam je vseeno uspelo pripraviti veliko izbiro izdelkov – balzame za ustnice (z različnimi vonji, in sicer z vonjem po čokoladi, vaniliji, gozdnih sadežih, jagodi, karameli in

malini), labele z vsebniki na navoj in ročno izdelan nakit (prstane, uhane, verižice in medaljone). Prodajali smo tudi pecivo, ki je bilo dnevno sveže pečeno, lastnoročno izdelane voščilnice in obeske za božično drevesce.

Ti so bili v obliki zataljenih ampul z raznobarvnimi polnili in prijetnimi mislimi.

Pri tem se moramo iskreno zahvaliti Katedri za farmacevtsko tehnologijo,

SPATULA št. 68 | Februar 2016

54

DOGAJALO SE JE

ki nam je omogočila delo v njihovih laboratorijih in prispevala nekaj potrebnega materiala za izdelavo ampul ter balzamov za ustnice, Katedri za farmacetvsko biologijo, ki nam je prispevala okuse in pigmente ter Katedri za biofarmacijo in farmakoki-

netiko, ki nam je prispevala vsebnike za balzame, s čimer so pripomogli k večjemu izkupičku humanitarnega bazarja. Ta je bil tudi letos velik, saj smo z raznoliko ponudbo na stojnici privabili tako študente, asistente in profesorje naše fakultete kot tudi študente bližnjih fakultet. Tudi letos bo zbran denar, tako kot prejšnja leta, namenjen socialno ogroženi družini, s čimer jim bomo vsaj delno olajšali že tako težko življenje.

Poleg božičnega bazarja je del humanitarne skupine sodeloval v udarniški akciji Božiček za en dan, katere cilj je obdarovanje otrok iz socialno ogroženih družin iz Slovenije

in BiH. Humanitarci DŠFS-ja smo sodelovali v pregledovanju daril, ki so bila namenjena otrokom, in razvrščanju teh na prave kupe, da so na različne lokacije prispeli pravočasno.

Zaključujem z mislijo, ki jo je delila mati Tereza: »Čudež ni to, da delo opravimo, marveč da smo srečni, da ga opravimo.« V tem citatu se najdemo udeleženci, ki smo pripomogli k zelo uspešnemu humanitarnemu decembru. Vse, ki se najdete v citatu ali vas veseli pomoč pri humanitarni skupini, ste toplo vabljeni, da se nam pridružite.

Tilen Kozole

Udarniška akcija: Božiček za en dan Marsikdo od vas je zagotovo že slišal o akciji Božiček za en dan, ki so jo letos po vzoru iz Južnoafriške republike že četrto leto uspešno izvedli organizatorji s pomočjo prostovoljcev. Ne ve pa vsak, kaj se zgodi s paketom, ki ga obdarovalec odda na zbirnem mestu. Pakete iz vseh koncev Slovenije odpeljejo v skladišče, ki se za nekaj dni spremeni v pravo Božičkovo tovarno z visokimi kupi pisanih daril in ducati marljivih škratov, ki razvrščajo, pregledujejo, dopolnjujejo in pakirajo darila, da bi jih otroci iz socialno šibkejših družin čim prej prejeli ter se jih kar najbolj razveselili.

Ekipi škratov se je tudi letos pridružil lep del humanitarne skupine. Bilo nas je kar 17. Organizatorji so nas toplo sprejeli in nam takoj naložili

vrsto nalog. Najprej smo prihajajoča darila razvrstili na kupe, nato pa se je začelo pregledovanje. Darilom, ki naj bi vsebovala plišasto igračko, nekaj za osebno higieno, igračo, šolsko potrebščino, kos oblačila ali sladkarije, je bilo včasih treba kaj dodati, prav tako pa smo preverili, da paket ne vsebuje neželenih vsebin. S sponzorskimi prispevki smo nekaj daril, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso prispela do skladišča, tudi nadomestili, nato pa smo darilca zložili v večje škatle in jih tako pripravili za prevoz do ciljnih ustanov. Letos je svoje darilo dobilo več kot 10.000 otrok.

Kljub napornemu delu smo se imeli odlično. Veseli in ponosni smo, da smo lahko bili del tako velikega in iz-

virnega projekta. Vse pohvale za njihovo neverjetno zagnanost in vztrajnost pošiljamo organizatorjem ter se jim obenem iskreno zahvaljujemo za nepozabno izkušnjo.

Žana Voh

Laboratorijska biomedicina in Kozmetologija – ogled Biobanke Pred prazničnim pobegom iz faksa in skokom v novo leto smo se decembra študentje tretjega letnika Laboratorijske biomedicine in Kozmetologije v okviru izbirnega predmeta Celične in tkivne kulture odpravili na ogled Bio-

banke, največje zasebne banke popkovnične krvi v Sloveniji. Podjetje, ki je od februarja 2014 del švicarske družbe Medical Biobank Swiss Institute (MBSI), si prizadeva za razvoj in uveljavitev novih vrst terapij, ki teme-

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

ljijo na dolgoročnem shranjevanju in uporabi matičnih celic, pridobljenih iz popkovnične krvi in v manjši meri tudi iz drugih virov. Trdno verjamejo v prihodnost njihove uporabe na področju regenerativne medicine in zdravljenja

DOGAJALO SE JE

s celičnimi terapijami, baziranimi na uporabi matičnih celic, istočasno pa želijo vsakemu prebivalcu Republike Slovenije omogočiti dostop do tovrstnih storitev. Sodelujejo s številnimi podjetji in si delijo prostore. Eno izmed njih je biotehnološko podjetje Educell, ki je istega leta prešlo pod okrilje MBSI. V njem razvijajo celične izdelke za različne medicinske aplikacije, še posebno na področju obnove poškodovanega sklepnega hrustanca in gojenja hrustančnih celic.

Pred ogledom smo se študentje zbrali v lokalu Piramida. Že ob kavi smo vedoželjno debatirali o samem ogledu, ki smo ga nestrpno pričakovali. Marsikdo med nami je že imel nekaj predznanja o delu in uporabi matičnih celic, nihče pa ni nikoli obiskal podjetja, ki je opremljeno s tako vrhunskimi prostori, opremo in strokovnjaki z omenjenega področja. V podjetju se namreč ponašajo z novim, verificiranim laboratorijem GMP (Good Manufacturing Practice, v prevodu dobra proizvodna praksa), ki je v Sloveniji postal vzgled in standard na področju organiziranosti, sledljivosti in delovnega okolja pri delu z biološkimi vzorci. Ob prihodu nas je najprej čakala krajša predstavitev podjetja in njihovega dela. Izvedeli smo, da edini v državi ponujajo shranjevanje avtolognih (lastnih) matičnih celic, ki kažejo velik potencial za uporabo v regenerativni medicini. Nasprotno velja za alogenske (tuje, darovane) celice, ki jih lahko uporabimo pri boleznih, ki jih s prvimi ne moremo zdraviti, npr. genske bolezni in določene vrste levkemij. Na splošno velja, da se celice za alogenske transplantacije shranjujejo v javnih, za avtologno uporabo pa v družinskih bankah. V javni banki se popkovnični krvi odrečete in nimate podatkov o (ne)uspešnosti shranjevanja ter prejemniku izoliranih celic, prav tako pa imate omejeno možnost njihove uporabe. Pri družinskih bankah www.dsfs.si/spatula

je ravno obratno. Otrok je lastnik celic, do katerih lahko neomejeno dostopa in jih kasneje po potrebi tudi uporablja.

Sam predavatelj je kot pomembno prednost navedel tudi neomejen rok shranjevanja celic, ki je v javnih, sicer brezplačnih bankah za zdaj omejen na deset do petnajst let. Prav tako se pri uporabi lastnih matičnih celic izognemo zavrnitveni reakciji, kar dandanes predstavlja velik problem.

Med predstavitvijo so se nam porajala različna vprašanja. Zanimala nas je predvsem potencialna uporaba teh celic. Izvedeli smo, da se matične celice iz kostnega mozga in popkovnične krvi uspešno uporabljajo pri zdravljenju približno 80 bolezni. Gre za zdravljenje različnih vrst raka, nekaterih oblik dednih bolezni, bolezni kostnega mozga, prirojenih oblikah imunske pomanjkljivosti in prirojenih motenj hemoglobina ter metabolizma, vse pogostejša pa je tudi uporaba v regenerativni medicini po mehanskih poškodbah tkiv in organov. Matične celice iz popkovnične krvi so predmet številnih raziskav na področju zdravljenja in obnove poškodb srca, hromosti, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, poškodbah kosti in hrustanca, diabetesa, plešavosti ter multiple skleroze. Presenetil nas je podatek, da trenutno na svetovni ravni poteka več kot 200 kliničnih študij na tem področju. Če dobro pomislimo, dejstvo niti ni tako presenetljivo, saj v popkovnični krvi najdemo več tipov matičnih celic: od multipotentnih hematopoetskih in mezenhimskih do unipotentnih progenitornih in pred kratkim odkritih embrionalnim podobnih matičnih celic.

Po bolj teoretično obarvani predstavitvi smo se v dveh manjših skupinah odpravili na ogled prostorov.

Najprej smo se morali ustrezno opremiti. Vsak izmed nas je prejel haljo in zaščito za obuvala, nato pa je sledil ogled varnostnih zračnih komor in lab-

55

oratorija za zagotavljanje aseptičnega dela. Da bi preprečili kontaminacijo, mora oseba, ki stopa v prostor, ostati v zračni komori, ki jo 15 minut prepihujejo s sterilnim zrakom. Podobno velja za predhodno sterilizirane predmete, ki jih laborant prejme skozi poseben prostor z dvostransko zaporo, s čimer se zagotovi čim manjša stopnja kontaminacije. Presenetilo nas je, da sta imeli dovoljenje za vstop v laboratorij z najvišjo stopnjo varnosti le dve zaposleni osebi. Sledil je obisk manjšega laboratorija, ogled katerega nas zaradi najnovejše laboratorijske opreme ni pustil na cedilu. Navdušil nas je sekvenator Life, ki je eden od le sedmih sekvenatorjev nove generacije (NGS) tega tipa na svetu. Prav tako smo lahko iz prve roke videli tudi delček iz delovnega vsakdana, saj nam je ena od zaposlenih demonstrirala, kako se pravilno rokuje s samo popkovnico. Na koncu je sledil ogled prostorov za kriogeno shranjevanje v parah tekočega dušika, kjer je trenutno shranjenih več kot 2000 vzorcev.

Pred odhodom smo se še zadnjič zbrali v seminarski sobi, kjer smo dodobra izkoristili preostali čas za nekaj zadnjih vprašanj. Vsem se je po tihem porajalo vprašanje: »Ali imam tudi jaz z mojo vrsto izobrazbe možnost zaposlitve v takšnem ali podobnem podjetju?« Odgovor nas ni razočaral, saj smo izvedeli, da so v podjetju Biobanka trenutno zaposleni profili strokovnjakov s kompetencami iz različnih področij, in sicer od doktorjev znanosti in specializantov medicine, do univerzitetnih diplomiranih biokemikov, biotehnologov, mikrobiologov, farmacevtov, biologov in kemikov, med zaposlenimi pa najdemo tudi magistra laboratorijske biomedicine.

Ob odhodu smo študentje navdušeno razpravljali o samem ogledu, odprlo pa se je tudi vprašanje smisla same storitve – kakšna je dejanska SPATULA št. 68 | Februar 2016

56

DOGAJALO SE JE

možnost uporabe popkovničnih matičnih celic in zakaj jih shraniti. Za shranjevanje popkovnične krvi in popkovnice je pri podjetju Biobanka d. o. o. treba odšteti 2.285 evrov za obdobje dvajsetih let, za vsako dodatno leto pa

se cena giblje med 40−70 evri. Čeprav predstavlja znesek kar velik finančni zalogaj, smo se strinjali, da bliskovit razvoj na področju uporabe matičnih celic in regenerativne medicine odpira različne možnosti zdravljenja in njihove uporabe

v prihodnosti. Ker za svoje otroke želimo le najboljše, bomo ob primernem času vsaj pretehtali in najverjetneje zavrteli številko Biobanke. Pa vi?

Tina Draškovič

EPSA Autumn Assembly 2015, St. Julian’s Malta Da bo 12. EPSA Autumn Assembly potekal na Malti, sem izvedela na »Mobility Day« na našem faksu decembra 2014. Vedela sem, da moram vsaj enkrat med študijem nujno na EPSA dogodek. Vedela sem, da je Malta top lokacija. Odločitev, da grem, je padla. Žal je podobno razmišljala množica kolegov in kljub dežuranju pred računalnikom ob odprtju prijav je mest za Slovence sprva zmanjkalo. Potem pa mi Neža (naša predstavnica za stike z EPSA, vir vseh informacij in vsesplošni superjunak) slabe 3 tedne pred odhodom piše preko Facebooka: »Katja, izpraznilo se je mesto. Greš na Malto?« Razmišljala sem točno pol minute, nato pa odgovorila z odločnim: »GREM!« Kupila sem letalsko vozovnico in 27. oktobra spakirala kovčke.

Dan se je začel ob štirih zjutraj na Dolgem mostu v GoOpti kombiju. V njem sem spoznala Pio, sicer iz industrijske farmacije, a z enako končno destinacijo. Namesto da bi vožnjo izkoristili za prepotreben spanec, sva vso pot do Benetk diskutirali o EPSA, IPSF in SEP praksah, francoskih falušah ter ostalih internih forah s faksa. Pred vzletom sva se pridružili še nekaj sošolcem in skupaj smo poleteli na Malto.

Po pristanku na tem barvitem otoku z izrazito arabskim pridihom in precej sredozemskimi higienskimi standardi, so nas naložili v ne preveč zgleden kombi in odpeljali do hotela. Zanimivo je bilo prvič izkusiti vožnjo po levem pasu, še posebej, ko smo z vrtoglavo

hitrostjo vozili po slabih cestah, kjer sploh nimajo znakov z omejitvami, ampak samo napise »SPEED KILLS«.

Med čakanjem na registracijo v preddverju hotela smo vsi obžalovali obleko, primerno za ljubljanske zgodnje zimske temperature, in z zavistjo opazovali kratke majčke in hlače, v katerih je naokoli skakal preostanek slovenske delegacije, ki je na Malto v turističnem duhu prispel že nekaj dni prej. Sledil je skok pod tuš in v lahkotnejša oblačila in že smo bili na poti na »First Attendees Meeting«, kjer smo najprej spoznali del EPSA ekipe in njeno delovanje. Slovenci smo vsako leto dobro zastopani v EPSA ekipi in tokrat ni bilo nič drugače. Maja Serčić opravlja delo podpredsednice za zunanje zadeve (Vice-President of External Affairs), Črtomir Fleisinger je generalni sekretar (Secretary General), David Kološić centralni koordinator IMP praks (Central IMP Coordinator), Eva Shannon Schiffrer koordinatorica za znanost (Science Coordinator), Danaja Rode članica revizorske komisije (Audit Committee Member), Stefan Lukić pa član nadzornega sveta (Parliamentary Council Member). Predstavitvi ekip je sledila situacija, precej podobna osnovnošolskemu igrišču – ob igranju igric smo se spoznavali z drugimi udeleženci (Belgija NI Francija in predvsem ne smeš za nikogar sklepati, da je Rus) in si na koncu obljubili: »See you around.« Ob povratku v hotel sem prvič ugotovila, kako velika je zares standardna slovenska delegacija na EPSA dogodkih – tako velika, da ne moremo vsi v eno dvigalo!

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Naj vas poved ne zavede, stvar smo preizkusili. Končalo se je s pritiskanjem gumba za alarm in vsesplošno paniko, ki pa je k sreči trajala samo kakšno minuto. Zvečer nas je čakal »Opening Ceremony«, za katerega se je izkazalo, da ne bo preveč ceremonialen. Prvič smo dobili v vpogled tudi »Fluffy News«, kongresni rumeni tisk, ki izhaja vsak večer in v katerem končajo po navadi tisti, ki se svojih aktivnosti naslednje jutro ne spomnijo več. Mnogi so poplesavali pozno v noč, sama pa sem po izdatnem zehanju sceno zapustila že ob polnoči, da bi nadoknadila malo spanja.

Zjutraj nas je čakal samopostrežni zajtrk, potem pa je sledila pot na simpozij. Nobenih avtobusov, saj smo na ves izobraževalni program hodili kar peš. Namesto jutranje kave so me zbudile skoraj neznosne poletne temperature (konec oktobra ob osmih zjutraj!), kar sem izkoristila za sprehod s pogledom na morje.

Predkongresni potep po morju

Prva dopoldneva smo preživeli na simpoziju. Ker je bila tema tokratnega kongresa »Imunofarmakologija«, smo poslušali predavanja o cepivih, citostatikih, imunosupresivih in tudi o komunikaciji z bolnikom in zagotavljanju kakovosti zdravil. Po

DOGAJALO SE JE

sklopu štirih predavanj je vedno sledila okrogla miza, kjer smo lahko udeleženci še dodatno mučili predavatelje z vprašanji in drug drugega z nerazumljivimi britanskimi naglasi, a to ne s strani Angležev.

Popoldne smo se ločili in vsak je šel na izbrane aktivnosti. Program je bil res pester: od delavnic, kjer smo lahko nadgradili novo pridobljeno znanje s simpozija in izvedeli več o specifičnih temah imunofarmakologije, treningov mehkih veščin (javnega nastopanja, motivacija, time-managementa itd.) in edinstvenih EPSA aktivnosti (Chat with Professionals – Live!) do javne kampanje, ekskurzije v farmacevtski muzej, projekta »Teddy Bear Hospital« (podobno kot pri nas Medimedo), prve pomoči, delavnice kliničnih veščin, samoobrambe na plaži in ritmične seanse.

Sama sem obiskala delavnico »A shot of knowledge«, kjer nam je Luka Tehovnik, magister s FFA, ki trenutno dela v GSK, predstavil seznam najpogostejših predsodkov o cepivih (vsem dobro znani avtizem in korupcijo farmacevtske industrije), o katerih smo potem debatirali v manjših skupinah.

Prvič sem obiskala tudi čisto pravi trening mehkih veščin z naslovom »Group Dynamics«, ki ga je vodila slovenska EPSA trenerka Mija Kavčič.

Med njim se nas je 25 stlačilo na 2 × 2 metra tal, kar je med energizerji povzročilo toliko hrupa, da smo prekinili mašo, ki je potekala v sosednjem prostoru (aja, pozabila sem omeniti, da so v pomanjkanju infrastrukture vse delavnice potekale kar v lokalni kapeli).

Tudi socialni program je bil pester. Po »Opening Ceremony« je drugi večer sledil dogodek »Maltese Night« z rdeče-belim pravilom oblačenja. ŠS SFD-jevci smo se nanj temeljito pripravili, saj smo že pred kongresom naročili rdeče Drug Dealer majčke. www.dsfs.si/spatula

Kaj veliko malteške kulture ta večer sicer nismo izkusili, smo pa prvič doživeli »karaoke« bus (začeli s Čebelico Majo, končali s Someone like you), pogovor s Slovaki brez rabe angleščine in dejstvo, da Čehe spoznaš po tem, da začnejo po tebi lepiti nalepke. Glavna atrakcija večera je bila miza z 10 vrstami sira. Ob povratku v hotel smo si priredili še zabavo na plaži. Pogumnejši so poskusili nočno kopanje, manj pogumni pa smo samo prinesli tono peska nazaj v hotel.

Tretji dan so zaznamovali zaključek simpozija, ugotavljanje, da se na Malti vsi aparati za sladoled pokvarijo sinhrono, delavnica »How to science« in javna kampanja na temo kajenja ter pljučnih bolezni, med katero smo v pristanišču delili letake in estetsko tlačili EPSA balone med reže ograj, da bi posneli zmagovalno sliko za »Photo hunting«. Na koncu sicer nismo zmagali. Zvečer je bil čas za »theme party« z naslovom »Jocks vs. Nerds, be cool or be square«. Pred zabavo smo moči združili z Grki, ki so po hitrem postopku postali zverzirani v »Ooooopa!«, v diskoteki pa smo prvič zaplesali Muévelo, znan tudi kot EPSA ples. Četrto popoldne smo imeli končno nekaj časa za turizem. Obiskali smo čudovito malteško prestolnico Valetta, kjer smo med drugim izvedeli nekaj malega o malteški zgodovini, poskusili tradicionalno sladico pudina in uživali filmski sončni zahod.

Zvečer smo na plano privlekli zastave, Drug Dealer majčke (tokrat klasične − modre), Edija (našo maskoto − plišasto kačo) in ostalo opremo za zloglasni »International night«. Slovenci smo spet trpeli za sindromom najmanj urejene, a vseeno najbolj izpraznjene mize. Ostali vrhunci večera so bili: goreče Mozart kroglice, Fredi Miler in bazen. Kljub nizkim temperaturam se je ob polnoči začelo nočno kopanje.

Prvi so bili Finci.

57

Peti in (na žalost) zadnji dan sem namesto delavnic preizkusila še »General Assembly«, ki je več ali manj prostor, kjer se odloča o vsem v EPSA. Slišiš recimo finančno poročilo, ideje o sodelovanjih z drugimi društvi in organizacijami, predloge za spremembo pravilnikov ter »Patrick, K. N. P. S. V, The Netherlands« (več kot enkrat). ŠS SFD smo izrazili zanimanje za organizacijo EPSA letnega kongresa aprila naslednje leto. Spremljaj obvestila, morda ti pa naslednje leto ne bo treba daleč.

Mednarodno druženje

Zadnji dan na EPSA se vedno zaključi z gala večerjo. To je tudi razlog, zakaj na kongres nikoli ne moreš le s kabinsko prtljago. Visoke pete in maturantske obleke pač morajo imeti svoj prostor v kovčku. Po tednu sendvičev in pic je bilo lepo spet videti sedeč obrok ter pribor. Ponovno se je izkazalo, kako velika delegacija smo, saj smo edini, razen Portugalcev, potrebovali dve mizi. Izvor mesa, postreženega za glavno jed, je kljub izdatni analizi še vedno pod vprašajem. Po večerji smo zatemnili luči, povečali jakost glasbe in si priredili še zadnji žur v tednu.

Zaključili smo ga z novo izvedbo »karaoke« busa in zabavo v diskoteki.

Po izredno neprespanem tednu je sledil povratek domov. Če smo ob prihodu izkusili vožnjo, podobno dirkanju iz kakšnega Bondovega filma, smo tokrat izkusili pojav, ki je spominjal na monsunsko Indijo. Na Malti namreč niso preveč adaptirani na dež, zato se SPATULA št. 68 | Februar 2016

58

DOGAJALO SE JE

ulice v njem spremenijo v potoke, ceste pa že v prave reke. Premočeni čevlji so naš še dolgo po vzletu spominjali na izkušnjo, ki smo jo pustili za seboj.

K sreči ni vse ostalo na Malti. Mednarodna prijateljstva smo nadaljevali na Facebooku, intradelegacijska pa kar na GoOpti avtobusu. Maratonski teden smo končali s strnjevanjem vtisov in razpravo o dogodkih, ki še pridejo. Če po vsem napisanem še niste prepričani, ali je EPSA za vas ali ne, naj strnem svoje doživetje. EPSA ni dogodek, EPSA ni izkušnja, EPSA je fenomen. EPSA ti da širino, te nauči,

da še zdaleč nisi edini, ki se pritožuje nad svojim urnikom, da si je treba za sanjsko službo po navadi samo »upati« in da so tvoje komunikacijske sposobnosti stvar okoliščin. Če se vsi spoznavajo, se pač še ti. In v tem uživaš. Spoznaš kup ljudi in upaš, da jih boš spet videl na dogodkih po Evropi. Kot bonus skleneš še kup prijateljstev, ki jih prineseš domov in nadaljuješ v študentski sobici. Zato se za konec zahvaljujem vsem članom slovenske delegacije. Hvala Ivi, Anji, Pii, Poloni, Roku, Nejcu, Nejcu, Tilnu, Matjažu, Mateji, Urški, Moniki, Veroniki, Emanueli, Heleni, Špeli in vsem

že omenjenim v članku. Hvala, ker ste pripravili teden, ki je bil že v iztočnici odličen in nepozaben.

Ne pozabite: prijave za naslednjo Jesensko skupščino se odprejo maja.

Katja Olenik

Slovenska delegacija

Srbsko-slovenski Twinnet (Novi Sad – Ljubljana) V začetku novembra se je na naši fakulteti odvijal relativno nov projekt študentske izmenjave, imenovan Twinnet, ki ga je zasnovala EPSA. V prvem delu smo mi gostili 12 srbskih študentov, vsak po enega ali dva, saj je nas bilo manj. Prenočišče smo jim zagotovili pri sebi doma ali v hostlu, medtem ko je večina izobraževalnega programa na temo »izzivi v industrijski farmaciji« potekala na fakulteti. Ta je bil sestavljen iz predavanj in delavnic, bili pa smo tudi na ogledu podjetja Medis, kjer smo poslušali zanimivo predavanje o marketingu. Pomemben del vsakega projekta je seveda socialni program, kjer se udeleženci lahko bolje spoznajo in povežejo. Tako so bili organizirani izleti na najznamenitejše kraje po Sloveniji, kot sta Bled in slovensko Primorje, ter tudi »photohunting« znamenitosti Ljubljane.

V večernih urah smo predvsem degustirali slovensko nacionalno pijačo in obiskali nekaj značilnih študentskih lokalov. S Srbi smo se odlično ujeli, saj so ti zelo odprti in družabni, prav tako pa smo se enostavno sporazumevali v improvizirani srbščini. Teden druženja je hitro minil in že smo se morali posloviti, a ne za dolgo. Čez teden dni smo namreč mi odpotovali

v Novi Sad. Ta del je bil za nas bolj zanimiv, saj smo se iz odgovornih gostiteljev spremenili v neutrudljive goste, saj je bilo za večino to prvo doživetje Srbije. Pričakovali smo, da se bomo prenajedli mesa za več mesecev, a ni bilo tako, saj so nam s tipično ploščo »mešanega na žaru« postregli šele zadnji dan! Sicer so se kot gostitelji resnično izkazali, saj smo se vsi počutili kot njihovi družinski člani in izkusili Srbijo, kot se spodobi. Poleg temeljitega ogleda Novega Sada, ki je drugo največje mesto Srbije, smo si ogledali še prestolnico Beograd, kjer ni čutiti takšne lagodnosti, ampak multikulturno (urbano) naglico. V manjših krajih, kot je naselje Sremski Karlovci, komajda srečaš kaj ljudi, na podeželju pa sta sploh značilni umirjenost in preprostost. Odmeven je bil predvsem večerni program: od klasičnih klubov in lokalov do tradicionalnih kafan ter folklornih nastopov. Rakije seveda ni manjkalo.

Skoraj bi pozabila na strokovni del, sestavljen iz predavanj na temo farmacevtskih formulacij, ki je potekal na fakulteti, in dveh ogledov. Najprej smo bili na ogledu javne lekarne, kjer je način dela podoben kot pri nas, le izdelava magistralnih pripravkov je

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

omejena na samo nekatere lekarne. Študentje, ki se želijo zaposliti v lekarni, morajo po diplomi opraviti enoletni pripravniški staž in nato strokovni izpit, ostalim pa to ni potrebno. Sledil je ogled podjetja Phoenix Pharma, vodilne veledrogerije na Balkanu, kjer smo lahko v velikem skladišču opazovali razpošiljanje znanih zdravil, na primer Krkinih.

Za konec lahko povem še, da je bila to definitivno pozitivna izkušnja, ki mi je omogočila širši vpogled v našo stroko. Spoznala sem druge kulture, poleg tega pa se tudi zbližala s soudeleženci. Vsem, ki ste zdaj zamudili to priložnost, svetujem, da se prijavite na naslednji Twin, ki bo v marcu s Slovaško.

Katja Kramberger

DOGAJALO SE JE

59

Twinnet through the eyes of a serbian participant So here we are, slowly diving into 2016. A new year usually brings along some reflection on the one that has passed, and on the things that made it memorable. I am happy I can say this last November brought me new Slovenian friends.

Our Twinnet was such a wonderful experience! Our lovely Slovenian colleagues welcomed us warmly, introducing to us the city of Ljubljana during our stay, whose charm was very evident right from the start.

Strolling along the Ljubljanica River, across the Tromostovje bridge(s), we went up to the Ljubljana Castle where we had a great view of the entire city. We took the opportunity to relax and catch the afternoon sun in Tivoli park, which luckily still warmed us in the late autumn. The good times continued in the evenings - whether we went out for a casual night at the bar or dancing in the club, fun and laughter were guaranteed.

As for the educational part of our visit, it was very diverse, interesting and useful. We got the opportunity to hear about industrial pharmacy,

get acquainted with faculty labs, and also listened to a pharmaceutical chemistry lecture. Our soft skills workshops focused on brushing up − or, for some, acquiring − our public speaking abilities (great job, Mateja!) and taught us how to creatively work around our excuses and improve our problem solving abilities. We visited a pharmaceutical wholesale company, Medis, and learned more about pharmaceutical marketing.

Our lively group also spent some quality time on fieldtrips. Firstly, we went to the famous lake Bled, a lake with a small island that has a church, which everybody absolutely loved for its beauty and uniqueness. Also, we walked up to “Blejski grad”, a castle built on a hill near the lake, and we completed our fairy tale-like experience with coffee and „kremšnita“− a local trademark. And finally, one of our last days in Slovenia was determined for our coastline adventure. Saturday morning we set out for Piran and Portorož. Piran was so colourful and charming, and even though we were a bit tired from going out the night before, the salty

air woke us up in an instant. Soon, it was time to go to Portorož, where firstly we (conveniently) took a little break to indulge in some very good ice cream, after which we slowly wrapped up our day just relaxing by the sea. As we headed back to the city, the only item left on our agenda was our last group party.

Our Twinnet was absolutely amazing and so much fun, I cannot think about it without smiling. How could I not when I met so many lovely people, and it felt like we have known each other for years. Our hosts from ŠSSFD set up a rich schedule for us, they showed us their capital along with other beautiful parts of their country, and I can only hope they feel we returned the favour when they visited us in Novi Sad. This project also brought some of our Slovenian colleagues to our national congress in mid December, and we are already talking about our next meet-up. Hopefully we have many more memories to create together.

Mina Grguri

Čez prag v Prago Pisal se je petek, 4. decembra 2015, ko je v zgodnjih jutranjih urah skupina malo manj kot 50 študentov Fakultete za farmacijo krenila na tridnevno strokovno-zabavno ekskurzijo v Prago. Pot nas je preko Gradca in Dunaja vodila v dobrih 500 kilometrov oddaljeni Brno, kjer smo si najprej ogledali tamkajšnjo Fakulteto za farmacijo.

Fakulteta za farmacijo, ustanovljena leta 1991, je ena izmed treh fakultet, ki spadajo pod okrilje Univerze za veterino in farmacevtske znanosti. Tu sta še Fakulteta za veterinarsko medicino www.dsfs.si/spatula

ter Fakulteta za veterinarsko higieno in ekologijo, ki skupaj s Fakulteto za farmacijo tvorijo obsežen študentski kampus, v katerem se medsebojno prepletata sodobna arhitektura in arhitektura 19. stoletja. Univerzitetni kampus se med drugim ponaša z rastlinjakom in botaničnimi vrtovi, kjer gojijo številne zanimive rastline za pedagoške in raziskovalne namene.

Prepričan sem, da bi se našim članom Katedre za farmacevtsko biologijo ob pogledu na vse te prostore z rastlinsko biodiverziteto kar milo storilo. V kampusu je tudi univerzitetna lekar-

na, ki med drugim vsebuje prostore, namenjene pouku, predavanjem in učenju svetovanja bolnikom. To je osrednji prostor, kjer lahko študentje farmacije konkretno spoznajo in preizkusijo delo lekarniškega farmacev-

Skupinska slika pred muzejem alkimije

SPATULA št. 68 | Februar 2016

60

DOGAJALO SE JE

ta. Kot zanimivost velja še omeniti, da nima tamkajšnje društvo študentov farmacije za opravljanje svojih dejavnosti na razpolago le namenske študentske sobe, temveč celo hišo, ki se ponaša tudi s pianinom, kuhinjo in udobno sedežno garnituro.

Univerzitetni kampus so nam razkazali brnski študentje farmacije, ki so nam kljub turobnem in hladnem vremenu pripravili topel sprejem.

Pridružilo se nam je tudi nekaj slovenskih študentov, ki so bili tukaj na izmenjavi, tako da je vse skupaj minilo v zelo prijetnem vzdušju.

Nekaj uric, namenjenih kosilu in ogledu božičnega sejma, smo nato preživeli v središču Brna, ki je drugo največje mesto Republike Češke. To glavno mesto Moravske, ki leži na sotočju rek Svitava in Svatka, je po površini le malo večje od Ljubljane in ima po nekaterih podatkih 810.000 prebivalcev. Velja za pomembno visokošolsko središče s 33 fakultetami, ki jih skupno obiskuje 98.000 študentov. Vsem zanimivostim navkljub je bil naš čas tu močno omejen, zato smo se sprehodili le po glavni ulici, si ogledali stojnice na božičnem sejmu in se okrepčali, nato pa pot nadaljevali proti 200 kilometrov oddaljeni Pragi.

Vsi, ki ste že kdaj bili v Pragi, veste, kako čudovito in lepo je to mesto.

Skozenj se na severozahodu elegantno vije najdaljša češka reka Vltava, ki jo v tej prestolnici Češke prečka 18 mostov. To je mesto, ki v širšem območju daje dom več kot dvema milijonoma ljudi. To je mesto, ki je bilo že od nekdaj politično, kulturno in ekonomsko središče Centralne Evrope.

To je mesto, kjer se prepletajo gotska, renesančna in romanska arhitektura.

To je mesto, kjer se nahajata slavni Karlov most in srednjeveško mestno jedro Hradčani s čudovito astronomsko uro. To je mesto, v središču katerega je skrivnostna židovska četrt z znanim pokopališčem in rojstno hišo Franca Kafke. To je mesto, nad katerim se razprostira veličastni Praški grad s slovito katedralo sv. Vida, z izjemno baziliko sv. Jurija, Zlato uličico in s palačo Lobkowicz. To je mesto, kjer je svoj neizbrisljiv pečat pustil priznani slovenski arhitekt Jože Plečnik. In to je mesto, ki ga je priznana ameriška spletna stran TripAdvisor uvrstila na 5. mesto najboljših turističnih destinacij na svetu v letu 2015.

Priznati moram, da smo imeli za razliko od Brna prečudovito sončno vreme, ki je samo še polepšalo celostno izkušnjo. Poleg vodenega ogleda mesta in časa, namenjenega samostojnemu pohajkovanju, smo si skupinsko ogledali muzej alkemije, imenovan Speculum Alchemiae.

Gre za muzej, v katerem je prikazano obdobje med poznim srednjim in novim vekom, ko sta bila znanost in misticizem še neločljivo povezana.

Ob obnovi ene izmed najstarejših zgodovinskih zgradb na ulici Haštalská so odkrili skrivne podzemne laboratorije Rudolfa II. iz 16. stoletja, ki so jih pozneje predelali v muzej.

Tako smo si lahko ogledali prostore, v katerih so si takrat živeči alkimisti prizadevali odkriti eliksirje večne mladosti, ljubezni in spomina, ustvariti kamen modrosti ter pretvoriti nežlahtne kovine v zlato. O vsem tem

Vreme v Pragi nam je bilo več kot naklonjeno

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Praški božični sejem

pričajo najdene recepture, steklenice in druge alkimistične naprave, ki obiskovalca presenetijo, ko se poda skozi skrivni prehod v glavni sobi ter spusti po stopnišču v podzemne sobane, polne razstavnih eksponatov.

Zlovešče in skrivnostno vzdušje na trenutke oplemeniti še ambientna glasba. Ob koncu ogleda smo imeli priložnost povonjati nekatere eliksirje, pripravljene po starodavnih recepturah. Naj omenim, da do časa pisanja tega članka nismo prejeli nobenega poročila o njihovih terapevtskih indikacijah oz. farmakoloških učinkih.

Kakopak niso v času našega bivanja v Pragi manjkali večerja s tradicionalno hrano, pokušanje čeških piv, raziskovanje nočnega življenja in študentska zabava, ki se je skozi zadnjo noč odvila na treh različnih lokacijah (med njimi je bila tudi ladja).

Pri vsem tem je treba pohvaliti organizacijo celotne tridnevne ekskurzije, ki je bila na res visoki ravni in izpeljana domala brezhibno. Vsekakor je to še en kamenček v mozaiku uspešno izvedenih projektov izpod taktirke Študentske organizacije Fakultete za farmacijo.

Matic Dolinar

DOGAJALO SE JE

61

FIP svetovni kongres Düsseldorf je konec septembra gostil 75. svetovni kongres FIP (International pharmaceutical federation). Med udeleženci smo bili tudi študentje Fakultete za farmacijo. FIP je tokrat skupaj s študentskimi organizacijami (EPSA, IPSF) omogočil program »Students’ package«, ki je študentom iz celega sveta poleg strokovnih ponudil še številne družabne dogodke.

Rdeča nit kongresa je bila z dokazi podprta uporaba zdravil, okoli katere so se zvrstili številni simpoziji. Strokovnjaki z različnih področij farmacije so predstavili pomen znanstvenih dokazov pri razvoju in optimizaciji zdravil. Vzporedno s kongresom se je odvijal

»Expopharm«, eden največjih farmacevtskih sejmov v Evropi, kjer farmacevtska podjetja (predvsem nemška) predstavljajo njihove inovacije.

Strokovni program se je pozno popoldne zaključil in gostoljubni Nemci so pripravili tematsko obarvane večere. Ob sproščenem vzdušju smo lahko spoznavali študente iz drugih držav, z nekaterimi pa smo se srečali že na preteklih mednarodnih dogodkih. Kot vsi tovrstni dogodki je tudi FIP kongres nepozabno doživetje, ki ga bomo lahko farmacevti letos poiskali v privlačnem Buenos Airesu.

Aljaž Pisnik

Kongres Društva hrvaških študentov farmacije in medicinske biokemije (CPSA) Bil je krasen oktobrski dan. Zrak se je napajal z vonjem minljivega jesenskega listja in osladnega mošta. Pot nas je iz rodne Slovenije peljala v mesto src − Zagreb, kjer smo člani DŠFS vsakoletni gostje tamkajšnjega kongresa Društva hrvaških študentov farmacije in medicinske biokemije (CPSA).

Gre za unikaten dogodek, kjer se poleg cveta hrvaških študentk in študentov srečamo tudi pred-

stavniki ostalih držav »bivše juge«. Organizacija tudi letos ni razočarala. Trije dnevi strokovnega programa na temo »Zdravila v nosečnosti« so postregli z aktualno vsebino predavanj in uporabnimi delavnicami, ob čemer so gostitelji poskrbeli, da nismo bili nikdar lačni ali brez zadostne plazemske koncentracije kofeina. Prvi večer smo (uradno) zaključili na fakulteti, kjer nas je z dobrotami destilacije razveseljeval natakar Mile, drugega pa v vsem znanem »karaoke« pubu ob ritmih dalmatinske glasbe.

Ob dobro zastavljenem izobraževalnem programu je na mestu dodati nekaj značilnosti hrvaške farmacije. Čeprav so marsikje korak za nami, pa pogosto stopajo hitreje, bolj samozavestno

www.dsfs.si/spatula

in manj obremenjeno kot njihovi sosedi. Farmacevti zavzemajo tudi nespecifične vloge in se hitro učijo od bolj razvitih. Aktivno razvijajo klinično farmacijo, že pred časom pa so v prakso vpeljali e-recept.

Zanimiva razlika se kaže v zunanjih lekarnah, kjer je na Hrvaškem zaradi specifične ureditve zavarovanja izredno malo izdelave magistralnih pripravkov.

Kogar področje bolj zanima, mu priporočam, da se nam prihodnje leto pridruži − če že ne zaradi predavanj, pa vsaj zaradi odličnega družabnega programa, ki vsakemu udeležencu poleg obilice pevskih preizkušenj zagotovi, da v treh nočeh ni nikoli žejen ali osamljen.

Anže Vasle SPATULA št. 68 | Februar 2016

62

DOGAJALO SE JE

8. NAPSer kongres Leto 2015 se je v zgodovino zapisalo kot prvo, v kateri so slovenski študentje prisostvovali na kongresu Nacionalnega združenja študentov farmacije Srbije (NAPSer). Želja po druženju med nami je že nekaj časa v zraku, bolj oprijemljivo pa se je začela izpolnjevati na lanskem mednarodnem poletnem farmacevtskem taboru, ki se ga je udeležilo sedem srbskih študentov. Nadgradila se je na izmenjavi Tween Ljubljana-Novi Sad 2015, kjer smo Slovenci izkazali svojo odprtost, dobrosrčnost in seveda poznavanje srbskih pesmi, v zameno pa med drugim dobili prisrčno vabilo na festival Exit 2016 in, še pomembneje, 8.

NAPSer kongres. »Znam za jedan grad, zove se Beograd« na radiu, 6 tipov v avtu i vozi Miško. Slabih devet ur srbske glasbe in prispeli smo v zamegljene, s snegom prekrite planote Zlatibora. V žepih so denarnice od tisočerih dinarjev pokale po šivih, mi pa smo veselo čakali, da jih olajšamo.

Kongres z glavno temo o rastlinskih in dietetskih pripravkih je slavnostno otvorila predsednica NAPSer-ja. Besedo je imel tudi član slovenske odprave, predstavnik EPSA, Črtomir Flesinger, ki je študentom predstavil vizijo in cilje te organizacije.

V dveh dneh so se zvrstili predavanja, treningi in delavnice, ki so jih izvedli strokovnjaki na svojih področjih. Med drugim smo spoznali tudi homeopatske načine zdravljenja zastrupitve z medicinskim kanabisom.

Intelektualne pogovore smo ob večerih pustili v hotelskem kompleksu Ratka Mitrovića in se do odročne lokacije večernega programa s taksijem peljali dolgih 170 sekund, vrtoglav strošek 200 dinarjev pa si med seboj razdelili.

Pred nami se je znašel iskani Irish Pub, ki pa, razen tega, da je med široko paleto koktajlov nudil tudi pivo, ni upravičil svojega imena.

Poleg zbližanja med udeleženci je omogočil boljše razmere za spoznavanje predavateljev/-ic. S

1

»kušnflekom« na vratu in odžejan se je povprečnež po mestu odpravil iskat nekaj za pod zob.

Po usmeritvi lokalnih taksistov v temačne ulice centra se je odstrl pogled na lokal s hitro hrano, odprt 24 ur na dan. Veselje pa je hitro prekinil »pica majstor«: »Ajde, požurite, zatvaramo za 5 minuta!« Bili smo na kosilu v hotelu Srbija, ko je do nas pristopil mož v modri trenirki z velikim sočutjem do invalidov in živali. Zaupal nam je življenjsko zgodbo malega psička, ki se je takrat v hotelu z živalim nenaklonjenimi upravitelji stiskal pod radiatorjem. Ljubiteljem živali, kot smo, odločitev o pomoči ni bila težka. Mali kosmati prijatelj je postal del naše odprave, sklenili pa smo mu najti novega lastnika.

Trije dnevi so minuli skoraj tako

Utrovački jezik: vrsta slenga v srbskem jeziku. Uporablja se zelo redko, saj je njegova sintaksa komplicirana, besede pa se tvorijo po sledeči formuli: U + zadnji zlog besede + ZA + preostali prvi del besede + NJE. 2 Šatrovački jezik: žargon v večini balkanskih jezikov, najpogosteje se uporablja v urbanih okoljih, izvira pa iz besede »šatra«, ki je na začetku označevala romske besede, ki so našle svoj prostor med srbskimi.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

DOGAJALO SE JE hitro kot en spust s sankami po pobočjih Zlatibora in že smo bili soočeni z dejstvom, da se moramo posloviti od naših srbskih kolegov. Po zadnji skupinski sliki in zadnji zlatiborski pleskavici smo se z malo kepo dlak v naročju odpeljali v Ugradzabeonje.1 Tako je, kljub številnim čevapom in pleskavicam se Srbije še nismo nasitili. V belem mestu so nas pričakale stare znanke iz SEP-a, IPSC-ja in EPSA-e. Z nami je bila celo sama bivša predsednica lete, Svetlana »Ceca« Kolundžić.

Skupaj smo v kafani na Skadarliji uživali ob avtentični hrani in živi glasbi po naročilu. Za piko na i že tako odličnemu večeru pa smo

63

mimo fikaTre2 zavili še v Rakia bar. Takrat smo se prvo noč tudi pošteno naspali.

Preden smo krenili proti rodnim krajem, smo izpolnili tudi obljubo in našega začasnega družinskega člana predali novim lastnikom ter si zaželeli, da bi zanj skrbeli vsaj pol toliko, kot smo mi sami. Raznežene duše smo za konec potolažili z obiskom vojnega muzeja.

Med potjo nazaj sta nas v avtu prevevala nostalgija in srbotožje, po zaslugi mejnih uradnikov pa smo zamudili na referendum. tl;dr: odšli v Zlatibor, srbska glasba, pleskavice, brlja, poceni taksi, našli psa, zamudili referendum.

Rok Milošič

Kuhanček v Gradcu Kuhanček v Gradcu? Zakaj pa ne?

Tako se nas je 15 farmacevtov v soboto zjutraj usedlo na vlak za Gradec.

Da ne bi bili preveč lačni, smo že na vlaku pojedli medenjake, ki so ostali od božičnega bazarja (zahvala gre predvsem Katji). Od Maribora naprej so se, sicer meni neznano od kod, pojavile še druge dobrote, ki smo jih z veseljem pojedli. Po nekajurni vožnji smo prispeli v Gradec in začudeno odkrili, da imajo tam sonce, medtem ko se je Ljubljana zjutraj kopala v megli. Ker je bila predpraznična sobota, je bil na ta dan ves javni promet v Gradcu zastonj, tako da smo si brez težav ogledali nekaj znamenitosti v centru. Zanimive so bile predvsem graške lekarne, ki so videti na prvi pogled precej starinske in imajo tudi zabavna imena (»Sončna lekarna«?). Kmalu zatem smo se vrnili v hostel, da smo se vselili v sobe, proti večeru pa so nas naši gostitelji, študentje farmacije iz Avstrije, peljali na kuhano vino. Moram priznati, da še nisem videl kuhanega vina v tako lepih skodelicah, vino pa je bilo www.dsfs.si/spatula

po mnenju večine tudi zelo dobro.

Na večerjo smo odkorakali v picerijo, kjer si je lahko vsak sam izbral, katere sestavine želi imeti na pici. Večer smo zaključili z druženjem ob pijači v hostlu. Tam smo se pomerili v namiznem nogometu in enki še s študenti farmacije s Hrvaške, ki so jih Avstrijci tudi povabili. Pot nazaj je bila zaradi regionalnega vlaka nekoliko daljša, a smo si zato čas krajšali s kartami. Ugotovili smo, da sta

briškula in šnops v bistvu ista igra, le da se igrata z različnimi kartami.

Mene so Ana, Iza in Monika ob dolgotrajnem razlaganju naučile »osnove« taroka. Skratka, imeli smo se super, spoznali smo precej novih ljudi in prodali Avstrijcem celo nekaj Drug Dealer puloverjev. Naslednje leto povabimo Avstrijce in Hrvate na kuhančka v Ljubljano.

Andraž Breška

SPATULA št. 68 | Februar 2016

64

ŠPORTNO POROČILO

Športno poročilo Poročilo o športnem dogajanju Univerza v Ljubljani organizira številne športne dogodke, na katerih se med seboj pomerijo ekipe njenih članic. Študentje in zaposleni na Fakulteti za farmacijo sodelujemo v številnih tekmovanjih, na katerih smo tudi zelo uspešni. Vemo, da nas je veliko aktivnih tudi na športnem področju, tekmovanja Univerze v Ljubljani pa so odlična priložnost za dodatno udejstvovanje in zastopanje fakultete na tem področju. Število ekip želimo v prihodnjih letih ohraniti oz. še povečati, zato vabimo vse k sodelovanju v kateri koli športni panogi. Panoge in razpisi tekmovanj so na voljo na spletni strani Športne zveze Univerze v Ljubljani, kjer si lahko ogledate tudi rezultate in fotografije dogodkov. Letos

je razpisan tudi nagradni sklad za navijaške skupine na športnih tekmovanjih Univerze v Ljubljani, zato dogodkov zares ne smete zamuditi!

leni Fakultete za farmacijo začeli udeleževati tudi številnih drugih ekipnih športnih dogodkov. V oktobru smo tako že drugič uspešno sodelovali na Ljubljanskem maratonu, v naslednjih mesecih pa sledi dobrodelni tek Wings for life, na katerega se že lahko prijavite in sodelujete v ekipi Društva študentov farmacije Slovenije. Maja se bo odvijal tudi tradicionalni Tek trojk, na katerega so prav tako vabljene trojke s Fakultete za farmacijo.

Sledi predstavitev športnih panog in tekmovanj, na katerih smo sodelovali v preteklih nekaj mesecih.

Prispevki se slogovno razlikujejo, saj so delo vodij oz. tekmovalcev v posamezni panogi. Vse ekipe se zahvaljujejo prof. Nadi Bratuž, ki neumorno rekrutira člane ekip in nas uspešno pripravlja na vsa tekmovanja. Njena navdušenost in Priložnosti za športne navdušence spodbujanje sta zares neprecenljiva torej ne primanjkuje, morate jih le izkoristiti! za naše uspehe.

Poleg dogodkov Univerze v Ljubljani smo se študentje in zapos-

Eva Shannon Schiffrer

Curling Bil je hladen decembrski večer. Leden veter z Arktike je vel okoli športne dvorane Zalog, ko smo pred vhodom iz belega Mercedesa izstopili štirje moški. Stefan, Rok, Rok in Anže smo še zadnjič pljunili na tla in nemo vkorakali na usodno mesto. Da, bil je čas za vsakoletno univerzitetno prvenstvo v curlingu.

Na prvi pogled je bilo vse enako kot leta poprej. Ista lokacija, isti nasprotniki, isti uničen led. Pa vendar je v naših srcih gorel nov ogenj in izžareval novo željo po zmagi. Po žrebu je sledilo ogrevanje, ki je pokazalo prve kandidate za zmagovalna mesta in zanetilo prve iskre. Neenakomerno gladko igrišče je kot po navadi viselo.

Kaplje naše sape so ledenele v zraku,

ko smo se udarili s prvo ekipo. Kamni so treskali, metle pa bi pri takšni uporabi na sobni temperaturi zagotovo že zdavnaj zagorele. Boj, ne boj, mesarsko klanje. Pa vendar so padli.

Premagali smo dve ekipi in zasedli 1. mesto v skupini.

Le dva tedna zatem je sledila repriza.

Povratek na kraj zločina. Vonj potu s kvalifikacij je še kar visel v zraku, ko smo se v zaključnem turnirju udarili z ekipo Fakultete za računalništvo in informatiko, sestavljeno iz treh članov ljubljanskega curling kluba, ki so kasneje tudi postali prvaki. Izmenično smo zmagovali nize in bili izenačeni vse do konca, ko je zaradi remija o celotnem spopadu odločal le en, zaključni met. V tistem trenutku nas je

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

sreča res zapustila, vendar smo poraz prenesli športno kljub neopravičljivemu, a nekaznovanemu prekršku naših nasprotnikov. Morda tako nismo osvojili stopničk, smo pa zato ohranili svojo integriteto in več kot izenačili naš lanski uspeh. Finale Davida proti Goljatu – poraz po podaljških.

Anže Vasle

ŠPORTNO POROČILO

65

Odbojka – moški Odbojkarji Fakultete za farmacijo tudi letos tekmujemo v univerzitetni odbojkarski ligi. Prvo tekmo smo odigrali proti Fakulteti za strojništvo, ki je lani v tem tekmovanju zmagala. Tekmo smo odigrali zelo borbeno, vendar to na žalost ni bilo dovolj, saj smo jo izgubili z izidom 0 : 2 (−11, −12). V tej tekmi se je poznala predvsem naša neuigranost, saj smo letos dobili kar 5 novih igralcev. Drugo tekmo smo igrali proti igralcem Pedagoške fakultete. To tekmo smo odigrali zelo dobro in jo dobili z rezul-

Futsal

Z začetkom letošnje sezone smo ekipo precej pomladili. Poslovila sta se prejšnji vodja ekipe Belak Miha in Omerović Mensud, zaradi obveznosti na fakulteti in poškodb pa smo izgubili še 3 člane lanske zasedbe,

ki je končala tekmovanje v četrtfinalu (5.−8. mesto). Do sedaj smo odigrali 3 tekme, na katerih smo, žal, na račun neizkušenosti in neuigranosti zabeležili 3 tesne poraze (1 : 4 prot Fakulteti za arhitekturo,

tatom 2 : 0 (9, 7). Trenutno smo v skupini na 3. mestu. Čaka nas še tekma proti Fakulteti za elektrotehniko, ki bo odločala o drugem mestu v skupini. Iz naše skupine se sicer v nadaljnji del tekmovanja uvrstijo vse štiri ekipe, vendar je pomembno, katero mesto zasedemo zaradi boljšega izhodišča v nadaljnjem delu tekmovanja, zato vas vse najlepše vabimo, da nas pridete podpirat na našo naslednjo tekmo, ki bo 10. 3. 2016 proti Fakulteti za elektrotehniko. Igralci FFA so: Grega Ratek, Luka Rejc,

1 : 3 proti Filozofski fakulteti in 1 : 2 proti Fakulteti za računalništvo in informatiko), vendar se kvaliteta naše igre vztrajno dviguje. Ker nimamo tedenskega termina za treninge v telovadnici kot večina ostalih fakultet, se nam je pomladitev še toliko bolj poznala. Do zaključnih tekem (končnice) nam je ostalo še 5 tekem, tako da možnost za uvrstitev med 4 (prve 4 ekipe iz obeh skupin gredo v četrtfinale) še obstaja. Seveda bo vse skupaj lažje s pomočjo podpore iz tribun, tako da vse študente vabimo, da si pridejo ogledat tekme.

Te se začenjajo vsak četrtek (ker sta dve skupini, igra vsaka skupina vsaki drugi četrtek) med 15:00 in 17:00.

Tekme se odvijajo v Športnem centru Triglav na Vodovodni 25 v Ljubljani.

Za naslednjo sezono iščemo novega

Simon Brodnjak, Aljaž Pisnik, May Žitnik, Žan Rekar, Timotej Grabar, Gašper Vrhunc, Leon Lombergar, Jure Kirbiš in Samo Kuzmič.

Samo Kuzmič

vratarja, saj se zdajšnji zaradi zaključka šolanja poslavlja. Če je kak interesent za to mesto, se naj oglasi pri prof. Bratuž.

Razpored prihajajočih tekem: 25. 2. ob 15:40 proti Fakulteti za matematiko in fiziko 10. 3. ob 15:40 proti Zdravstveni fakulteti 24. 3. ob 16:20 proti Fakulteti za arhitekturo Ekipa igralcev: Jerman Klemen, Sosič Izidor, Pišlar Mitja, Jurič Luka, Zorko Matic, Toplek Jaša, Štukelj Jernej, Mezgec Klemen, Jusufović Elvis, Levačič Luka, Kuhar Mitja, Žgajnar Damjan, Vidic Danijel, Kadić Selmir, Žurman Aljaž in Štumberger Rok.

Luka Jurič

Košarka – moški Po letu premora se je na parket ponovno vrnila moška košarkarska ekipa. Žreb nam, žal, ni bil preveč naklonjen in nam je namenil skupino s Fakulteto za šport, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteto za družbene vede in Fakulteto za strojništvo. Otvoritveno tekmo www.dsfs.si/spatula

smo odigrali proti slednji, kjer nam kljub veliki želji in borbenosti ni uspelo priti do želene zmage. Sledile so tekme s skoraj nepremagljivimi tekmeci, ki smo se jim upirali po najboljših močeh, vendar česa več kot borbenosti in želje nismo pokazali. Skupinski del smo zaključili SPATULA št. 68 | Februar 2016

66

ŠPORTNO POROČILO

na zadnjem, 5. mestu in se bomo v zimsko-spomladanskem delu borili z bolj enakovrednimi tekmeci za mesta od 13. do 19., kjer glede na prikazano upravičeno pričakujemo zmage. S kakšnim skupnim treningom pa tudi zmage v skupinskem delu ne bi izostale.

Za letošnjo ekipo, ki je tudi najštevilčnejša v zadnjih petih letih, v Univerzitetni košarkarski ligi igrajo: Gregor Hertl, Jure Loboda, Martin Grosek, Žiga Kemperle, Jaka Rotman, Aljoša Korošec, Aleksander Janev, Aleš Turšič, David Fartelj, Aljaž Abe, Jaka Dernovšek in Matjaž

Odbojka – ženske Tudi v študijskem letu 2015/2016 Univerza v Ljubljani organizira tekmovanje v odbojki za študentke vseh ljubljanskih fakultet. Na žrebu je sodelovalo 14 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V skupini A so predstavnice Filozofske fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Veterinarske fakultete, Fakultete za družbene vede, Medicinske fakultete, Biotehniške fakultete in Ekonomske fakultete, v skupini B, v kateri je tudi naša fakulteta, pa še predstavnice Pedagoške fakultete, Fakultete za šport, Fakultete za socialno delo, Fakultete za arhitekturo, Zdravstvene fakultete in Naravoslovno-tehniške fakultete. V lanskem študijskem letu so bile prve odbojkarice Filozofske fakultete,

Weiss.

V imenu ekipe se zahvaljujem prof.

Nadi Bratuž, ki nam je pomagala pri sestavi in prijavi ekipe, ter fakulteti, ki nam je omogočila igranje.

Matjaž Weiss

druge pa odbojkarice Pedagoške fakultete.

V ekipi Fakultete za farmacijo je bilo nekaj sprememb, saj nas je zapustila naša dolgoletna kapetanka Nika Zidarič, ki je letos magistrirala. Kot vodja ekipe tudi to leto ostaja prof.

Nada Bratuž, na mestu kapetana pa je letos Mojca Novak, ki igra na mestu podajalke. Poleg nje so v ekipi tudi Petra Ropret (napadalka), Špela Prijon (korektorka), Andreja Anžič (podajalka, korektorka), Sara Vidovič (napadalka), Sara Islamovič (center), Tia Grgičević (center), Anja Pavlovič (napadalka), Veronika Klančič (center), Kaja Podvratnik (napadalka), Urša Nabernik (korektorka) in Enita Skenderovič (libero). V prvem delu tekmovanja so odbojkarice prema-

gale Fakulteto za arhitekturo in Fakulteto za socialno delo, izgubile pa po zelo izenačeni tekmi proti Zdravstveni fakulteti. V nadaljevanju jih čakajo še Naravoslovno-tehniška fakulteta, Pedagoška fakulteta in Fakulteta za šport. V »final four« napredujeta samo prvi dve ekipi iz ligaškega tekmovanja.

za farmacijo.

Kljub temu da letos ni več sodeloval velemojster, smo v kraljevski igri z 271 točkami dosegli ekipno drugo mesto, kar je bilo le pet točk manj, kot jih je priigrala zmagovalna Fakulteta za matematiko in fiziko.

Zaradi uspešnih šahistov je Fakulteta za farmacijo poskrbela za pet setov

za hitropotezni šah, tako da si bomo študentje ob prostem času med predavanji sete lahko izposodili in trenirali za prihodnja tekmovanja. Lokacija setov zaenkrat ostaja še neznana, izposojo pa bo verjetno vodila gospa Marta v recepciji fakultete.

Mojca Novak

Šah Na univerzitetnem prvenstvu v šahu 2015/16 so Fakulteto za farmacijo zastopali študenta Ana Kunšek in Vid Ramšak, med zaposlenimi pa Aleš Obreza, Robert Roškar in Mitja Pišlar.

Najboljše uvrščeni zaposleni na tekmovanju je bil Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo, drugi pa je bil Robert Roškar, prav tako s fakultete

Štafetni tek Univerze v Ljubljani

Na deževen oktobrski dan se je odvil že četrti štafetni tek Univerze v Ljubljani. Na teku sodelujejo ekipe desetih tekmovalcev, ki so študenti ali zaposleni na kateri koli od članic Uni-

verze v Ljubljani. Pet tekačev in pet tekačic v centru Ljubljane preteče po en kilometer dolgo preizkušnjo, letos pa je sodelovalo kar 13 različnih ekip.

Fakulteto za farmacijo smo v vrstnem

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Vid Ramšak

redu nastopov zastopali Maruša Mišmaš, Eva Shannon Schiffrer, Ema Valentina Sajovic, Sašo Vindiš, Nace Zidar, Rok Frlan, Anže Božič, Neža Vrečar, Tina Čačilo in Luka Hiti.

ŠPORTNO POROČILO

Zasedli smo odlično 4. mesto in bili ponovno najhitrejša ekipa, ki jo sestavljajo študenti in zaposleni z le ene od članic Univerze. Najhitrejša tekačica dogodka je bila tudi tokrat Maruša Mišmaš, članica ekipe farmacevtov Tina Čačilo pa je bila tudi

67

druga najhitrejša tekačica dogodka.

Celotna ekipa se zahvaljuje prof. Nadi Bratuž za vztrajno rekrutiranje članov in odlično vodstvo na samem dogodku.

Eva Shannon Schiffrer

Univerzitetno prvenstvo v skvošu Prvenstvo Univerze v Ljubljani v skvošu je potekalo v sodelovanju s Športnim centrom Konex. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 13 igralcev, prvenstvo pa je potekalo v dveh fazah: iz predtekmovanja so se štirje igralci uvrstili v polfinale. V kategoriji moških je slavil docent

s Fakultete za farmacijo Izidor Sosič, ki je v finalu z rezultatom 3 : 0 premagal klubskega kolega (iz Squash kluba Konex) Žana Bombeka z Ekonomske fakultete. 3. mesto je osvojil Dominik Balaško s Fakultete za strojništvo. Vodja tekmovanja Tomaž Čampa je finalni

Košarka – študentke Fakulteta za šport: Fakulteta za farmacijo 48 : 32 Datum: 11. 1. 2016 ob 20:20 Komentar tekme: Videli smo premierno tekmo študentk FFA v zgodovini košarkarskih lig. Kljub temu da so »farmacevtke« nastopile prvič, so sestavile kakovostno ekipo, ki jim tako na igrišču kot izven njega poveljuje Urša Žibert. Lanske prvakinje »športnice« so prvo četrtino dobile za tri točke, v

drugi četrtini pa so se »farmacevtke« razigrale in naredile preobrat, tako da so po polovici tekme vodile za dve točki. Drugi del tekme so lanske prvakinje le zaigrale bolj zavzeto in počasi ter zanesljivo prevzele vajeti igre v svoje roke in na koncu zasluženo visoko zmagale. Še enkrat pohvale »farmacevtkam« za njihov debi.

Strelke tekme: Strelke za FSP: Kastelic 14, Gabrovšek

spopad pospremil z besedami: »Šlo je za prikaz odličnega skvoša. Igralca gojita različne igralne sloge, zato je prevladala bolj mehka in vztrajna igra z manj lastnimi napakami.«

asist. dr. Izidor Sosič, mag. farm.

9, Smolnikar 8 Strelke za FFA: Žibert 19, Kerčmar 7, Dolenc, Ambruš in Gregorčič 2 Ekipa Fakultete za farmacijo: Ambruš Ana, Belcar Nives, Dolenc Maša, Gregorčič Neža, Kerčmar Tina, Kugonic Neža, Pokorn Nika, Zavrl Anja, Žibert Urša, Martinovič Sanja, Mihelčič Anja in Pernat Nuša.

Nada Bratuž, prof.

Ljubljanski maraton Študentje in zaposleni Fakultete za farmacijo smo se že drugo leto zapored odločili kot ekipa zastopati barve Društva študentov farmacije Slovenije na Ljubljanskem maratonu.

Na fakulteti imamo veliko število aktivnih študentov in zaposlenih, kar dokazuje veliko število sodelujočih na različnih športnih dogodkih. Tudi na Ljubljanskem maratonu nam je letos uspelo zbrati večjo ekipo kot v preteklem letu. 10-kilometrske preizkušnje so se udeležile Maruška Avbelj, Urška Vižintin, Anja Vidović, Katja Šopar, Ajda Šolinc, Tina Draškovič, Pia Rančnik in Tea Beznec. V teku na 21 kilometrov so se preizkusili Ema Valwww.dsfs.si/spatula

entina Sajovic, Aljaž Abe, Dino Turkić, Maša Sterle, Vesna Sočan, Damijana Gregorič, Martin Grosek, Odineja Ratek, Suzana Kranjčec, Sandra Hočevar in Anita Kosmač, Nace Zidar pa je uspešno premagal 42-kilometrsko razdaljo.

Na maratonu sta zelo uspešno sodelovali tudi Tina Čačilo, zmagovalka teka na 21 kilometrov v ženski kategoriji, in Maruša Mišmaš, ki je bila na 10-kilometrski preizkušnji druga.

Ekipno udeležbo na maratonu načrtujemo tudi za naslednje leto. Vsi pretekli udeleženci se že veselimo ponovnega dogodka in pozivamo vse nadobudne tekače s Fakultete za far-

macijo, da se nam pridružijo. Dogodek je namenjen tako profesionalnim kot povsem rekreativnim tekačem, saj je, kot pravijo, sodelovanje pomembnejše od zmage. Upamo, da se tudi letos vidimo v čim večjem številu, pa naj bo v vlogi tekačev ali pa v vlogi navijačev.

Eva Shannon Schiffrer SPATULA št. 68 | Februar 2016

68

RAZVEDRILO

Razvedrilo Cvetke študentov

Po kratkem premoru se v Spatulo vračajo cvetke študentov oz. zabavni pripetljaji, do katerih pride med študijem, pa naj bo to med predavanji, vajami ali izpiti. Med študijem prav vsak študent izreče ali naredi neumnost, ki se ji ostali lahko pošteno nasmejimo. Upam, da vas spodnji izbor cvetk spravi v dobro voljo in vas navda s še večjo vnemo za študij. Če pa se kdor koli slučajno najde v prispevku, ne pozabite, da je smeh pol zdravja!

1. Zdravila lahko predpiše le farmacevt.

2. Helicobacter pylori pretvarja želodčno kislino v alkohol.

3. Jod se uporablja tudi kot sterilna pijača.

4. HCN je znan kot berlinsko modrilo. Gre za brezbarvno tekočino.

5. Pacienti, ki imajo normalno ledvično funkcijo, hitro izločajo aluminijev klorid skozi ledvice v tanko črevo.

6. HBr se v zdravstvu uporablja za lajšanje duševne napetosti.

7. Žveplo je sintetični pripomoček. Glavna nahajališča žvepla je mogoče najti v neomejenih količinah v ZDA in Siciliji, se pravi v državah, kjer ni bilo razvito suženjstvo (prevod: Sulfur in a free-state …).

8. Če bi popili natrijev hidroksid, bi umrli, ker bi se nam dejansko raztopili organi.

9. Ba v trdnem agregatnem stanju je samovnetljiv plin.

10. Aluminijeve spojine in tudi sam aluminij delujejo adstringentno (to pomeni, da stisnejo sluznico, da ne moremo požreti nezrele hruške).

11. Če spijemo brezvodni HCl, nam lahko poči trebuh.

12. Pirogen je snov, ki povzroči neprijeten, pekoč občutek na telesu.

13. Silikagel se predvsem uporablja v plastični kirurgiji za nadomeščanje različnih organov.

14. Vzrok za metabolično acidozo so motnje v krvnem obtoku. Zdravimo jo z infuzijo CO2.

15. Koncentrirana dušikova (V) kislina je pomemben metabolit v organizmu.

16. CaCN uporabljamo za dezinfekcijo različnih organizmov in zdravljenje alkoholizma.

17. Etanolna raztopina se uporablja za intravensko nadomeščanje joda.

18. Silicij je toksičen, če ga zaužijemo skupaj z zrakom.

19. Odgovor študenta na vprašanje o cinkovih spojinah: »Se opravičujem, ampak o bakru ne vem nič.« 20. Pri zastrupitvah z živim srebrom pogoltnemo cinkov prah, da nastane amalgamska zalivka.

21. Etanol ni zdravilna učinkovina, uporablja se le za notranjo dezinfekcijo.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

KRIŽANKA

69

Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 3 nagrad: 1 x knjiga ŠUMI ŽIVLJENJA z avtorjevim posvetilom 1 x Drug Dealer sončna očala 1 x skodelica Reši nagradno križanko in obišči spletno stran DŠFS. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom.

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo 3 nagrajence. Glavna nagrada: knjiga Šumi življenja z avtorjevim posvetilom, 2. nagrada: Drug Dealer sončna očala, 3. nagrada: skodelica.

2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat.

3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno

www.dsfs.si/spatula

študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi.

4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 15. marca 2016 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 15. marca 2016, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 16. marca 2016.

5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 20. marca 2016 v Facebook skupini Študentje farmacije Slovenije in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte.

6. Prejemniki nagrad morajo nagrade prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 20. aprila 2016).

7. Nagrade niso prenosljive.

SPATULA št. 68 | Februar 2016

70

SPONZORJI

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva