Spatula 75

SPATULA Š T. 75

F E B RUA R 2018

15

Ko bom velik, bom ... farmacevtski kemik

G L A SILO Š T U D E N T S K E S E KCI J E S F D

21

SEP na Japonskem

www.dsfs.si/spatula

37

UNIVERZITETNO priznanje za DŠFS in ŠSSFD

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula februar 2018 | Št. 75 Naklada: 1000 izvodov

Kazalo

Glavni urednik:

3 Uvodnik

Tilen Kozole, spatula@dsfs.si

4 Iz stroke

Uredniški odbor:

4 CAR T-celična imunoterapija

Nejc Ajlec, Julija Hrastnik, Tilen Kozole, Iza Pekle Simonič, Žiga Regner, Neža Trpin, Helena Vrbanac

8 Predstavitev društvenikov 8 Izvršni odbor DŠFS in ŠSSFD

Ustvarjalke in ustvarjalci: Aljaž Abe, Nejc Ajlec, Špela Černilogar, Danaja Dover, Anja Dremelj, Rok Herman, Nives Hribernik, Tilen Huzjak, Nuša Japelj, Katja Kladnik, Tilen Kozole, Stefan Lukić, Urban Mate, Polona Mihelj Reščič, Katja Olenik, Iza Pekle Simonič, Matic Proj, Žiga Regner, Danaja Rode, Emanuela Senjor, Janko Stankić, Anja Šribar, Luka Šrot, Nina Štagar, Ana Temeljotov, Neža Trpin, Katja Veber, Eva Velimirović, Žana Voh, Helena Vrbanac, Jurij Zdovc, Anže Zidar, May Žitnik

11 Koordinatorji DŠFS in ŠSSFD

15 Ko bom velik, bom ... farmacevtski kemik 20 Pogled z druge perspektive 20 Tam, kjer tulipani cveto, tam, kjer mlini pojo 21 SEP na Japonskem: ljudje te poslušajo tudi z obrazom 23 Novičke

25 Na pogovoru 25 Asist. Ana Janežič, mag. farm.

Recenzent: doc. dr. Aleš Berlec

Lektoriranje: LEKTORIRANJE, Marjetka Vozlič, s. p.

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

29 Boštjan Čeh, mag. farm.

35 Kolumna

35 Soda bikarbona in koloidno srebro: zaveznika ali nasprotnika farmacije?

37 Dogajalo se je 53 Šport 56 Razvedrilo

UVODNIK

UVODNIK Ne čakaj na maj Se sprašuješ, kaj za vraga bi naj predstavljala tokratna naslovnica Spatule? Potem le beri naprej.

Zima se (končno) bliža koncu, a ker je ustvarjanje tokratne Spatule potekalo prav v mesecih, ko noč prevladuje nad dnevom, vam kot zaključek hladnejšega obdobja ponujamo snežno kroglo. Kot ve vsak, lahko takšno snežno kroglo poprimeš, jo potreseš in opazuješ z različnih zornih kotov ter perspektiv.

A kaj je v tej krogli? V njej se skriva prav ves svet možnosti in priložnosti, ki se ti ponujajo. Pravzaprav nosi vsak izmed nas svojo nevidno snežno kroglo venomer s seboj kot bistvo, ki dela nas nas. Tako se z vsakim trenutkom dneva ustvarja naša prihodnost kot kontinuum odločitev v sedanjosti, kaj bomo naredili s svojo snežno kroglo in s kakšnim namenom.

Ne pusti torej, da ti te priložnosti spolzijo iz rok, temveč jih zagrabi in izkoristi. Pa naj bo to znotraj predavalnice P1 ali zunaj nje, znotraj laboratorija v 3. nadstropju ali zunaj njega, znotraj študentske sobice ali pa zunaj nje.

Namen te Spatule je, da vzameš svojo snežno kroglo v roke, jo malce preobrneš in pretreseš ter se z njo odpraviš v svet.

Takšna snežna krogla pa lahko predstavlja tudi farmacijo kot znanost. Njen doseg je namreč daljnosežnejši, kot si najbrž predstavljaš. Ne konča se pri nas v

Ljubljani, temveč je del prepletene mreže znanstvenikov vsega sveta. In tudi ta ti ponuja neskončno priložnosti.

V prihodnji dve izdaji bomo skušali vnesti še več različnih perspektiv in pogledov na snežno kroglo farmacije, kot je morda znana tebi ali meni. Povod za to tiči v tem, da sem sam skozi čas študija na naši fakulteti in skozi spoznavanje tujih študentov farmacije uvidel, da je za naše dojemanje stvari okrog nas ključna prav perspektiva, s katere gledamo nanje. In čisto nič drugače ni s to kroglo – farmacijo. Zato si jo dodobra oglej, saj bo to, s katerega zornega kota gledaš nanjo, vplivalo na vsak tvoj jutri. Če dvomiš, da je čas, ki prihaja, pravi za začetek tvojega novega obdobja, lahko mirne vesti rečem, da je.

Počasi, a vztrajno se bliža pomlad, letni čas, ki prinaša prebujanje in nove začetke. Začenja se letni semester študija, zato je zdaj pravi trenutek, da vzameš stvari v svoje roke. Ne čakaj na maj, četudi takrat izide nova Spatula, ne čakaj na nič. Prelistaj in preberi še to izdajo Spatule, nadeni nase svojo Drug Dealer kolekcijo, nato pa se nemudoma podaj v iskanje pomena svoje snežne krogle.

Tilen Kozole, urednik Spatule

Na sliki uredniški odbor Spatule v letu 2018; od leve proti desni: Julija Hrastnik, Nejc Ajlec, Iza Pekle Simonič (zadnja vrsta), Helena Vrbanac, Tilen Kozole in Neža Trpin (sprednja vrsta). Manjka Žiga Regner.

3

IZ STROKE

CAR T-celična imunoterapija Avtor: Aljaž Abe | Recenzent: doc. dr. Aleš Berlec

Še v nedavni preteklosti smo ob zdravljenju rakavih bolezni najprej pomislili na kemoterapijo in obsevanje, dandanes pa sintezne učinkovine zamenjujejo tarčna biološka zdravila, zlasti protitelesa, ki omogočajo učinkovitejšo in bolj selektivno terapijo. Namen razvoja novih imunokemijskih metod zdravljenja malignih obolenj ni zgolj podaljševanje življenjske dobe, temveč doseg popolne remisije. Razvoj pa je šel še korak dlje in v lanskem letu sta na trg prišli prvi zdravili, ki omogočata okrepljeno delovanje imunskega odziva. Gre za t. i. CAR T-celično terapijo, ki temelji na modifikaciji bolniku lastnih T-celic, s čimer se izboljša njihovo efektorsko delovanje proti malignim celicam.

CAR T-celična imunoterapija CAR T-celična terapija temelji na zdravljenju s T-celicami kot poglavitnimi nosilci celično posredovanega imunskega odziva. Gre za personalizirano zdravljenje, kjer se bolniku vzame vzorec krvi, ki ga z aferezo ločijo na različne krvne komponente z namenom pridobivanja T-celic. Izoliranim celicam je treba dodati komponento, s katero bodo učinkoviteje prepoznale maligne novotvorbe in v čim večjem številu prišle na želeno mesto delovanja. T-celice imajo na svoji površini prisotne receptorje (TCR), ki vežejo tuje antigene, prisotne na tumorskih celicah oz. na drugih telesu tujih celicah. Tumorji so razvili mehanizme, s katerimi skušajo ubežati tako prirojenemu kot tudi pridobljenemu imunskemu odzivu. Eden od teh je zmanjšano izražanje za tumor specifičnih antigenov vezanih na MHC I kompleks, zaradi česar jih T-celice ne prepoznajo. Prav tako tumorji ustvarjajo imunosupresivno mikrookolje z izločanjem številnih citokinov, kot so IL-10, TGF-β, IL-13. Na površini celic izražajo tudi ligande, kot so FAS in CD-1, s katerimi inhibirajo delovanje T-celic in inducirajo njihovo apoptozo ter pospešujejo nastajanje regulatornih T-celic, ki prav tako delujejo imunosupresivno.

CAR T-celice so ime dobile po himernem antigenskem receptorju na površini (Chimeric Antigen Receptor), ki omogoča od MHC neodvisno vezavo tumorskih antigenov. S spreminjanjem CAR prilagajamo terapijo proti različnim vrstam raka (večinoma C19, C20).

Izražanje receptorja dosežemo z genskim inženiringom, s pomočjo vektorja (npr. lentivirus). Poleg ustreznega

4

genskega prenosa je ključna in vitro ekspanzija celic, ki vzame približno 20 dni, na kar se bolniku aplicira CAR T-celice. Odmerek znaša približno nekje do 109 T-celic, za delovanje pa je pomembna in vivo pomnožitev T-celic ter njihovo dovolj dolgo in na tumorskem tkivu lokalizirano delovanje. Ustrezna farmakokinetika je pomemben napovedni dejavnik in odloča o tem, ali bo prišlo do popolne remisije ali pa se bodo maligne celice znova pojavile. Učinkovitost terapije je močno odvisna od stopnje napredovanja bolezni, aktivnosti imunskega odziva posameznega bolnika, tipa raka, od selektivnega delovanja in predhodnih oblik zdravljenja.

Zgradba CAR receptorja CAR receptor je sestavljen iz antigen prepoznavne domene, distančnika, transmembranske domene in signalne endodomene. Prepoznavna domena omogoča specifično vezavo antigena in vsebuje elemente monoklonskih protiteles, in sicer lahko in težko verigo medsebojno povezani z distančnikom.

Sledi še en distančnik, ki fizično ločuje prepoznavno od transmembranske domene, ki omogoča dimerizacijo receptorja. Vpliva na stabilizacijo kompleksa ter in vivo odpornost. Največji vpliv na funkcionalnost T-celic ima signalna domena, ki je po navadi kar Ϛ domena TCR/ CD3 kompleksa, kar je značilno za prvo generacijo receptorja. Druga in tretja generacija poleg CD3Ϛ domene vsebujeta še dodatno ko-stimulatorno domeno, ki poveča aktivnost na račun večje proliferacije T-celic in izločanja IL-2. Najboljšo napovedno vrednost na podlagi kliničnih izkušenj dajeta dodatni domeni CD28 in 41-BB.

IZ STROKE

Terapija rakavih obolenj Idealna tarča za CAR T-celične receptorje je antigen, ki je prisoten izključno na tumorjih, s čimer se zmanjša neželeno toksično delovanje na zdrava tkiva. Eden od takih je receptor za epidermalni rastni faktor (EGFR), za katerega se še razvijajo CAR T-celice, a na splošno je takih primerov malo.

V drugi polovici preteklega leta je FDA odobril uporabo tisagenlecleucel in axicabtagene ciloleucel za zdravljenje akutne in kronične limfoblastne levkemije (ALL, CLL) pri otrocih do 25. leta, ki se ne odzivajo na predhodne posege (kemoterapija, obsevanje, presaditev kostnega mozga) oz. v primerih, kjer je prišlo le do delne remisije. Za B-celične limfome je značilno obsežno izražanje B-celičnih proteinov CD19, ki so tarča za CAR T-celice. Ključno je, da CD19 ni prisoten na hematopoetskih matičnih celicah in drugih tkivih, kar omogoča učinkovito in varno terapijo.

V fazi kliničnih preizkušanj so tudi CAR T-celice proti trdnim tumorjem (mezoteliom, glioblastom, melanom in drugi), a za zdaj ne kažejo tako izrazite učinkovitosti. V nadaljevanju so opisani mehanizmi, ki to preprečujejo.

Toksičnost CAR T-celična terapija ima lahko številne neželene učinke, ki variirajo glede na stanje bolezni pred zdravljenjem

in jih je težko predvideti, ker vsak posameznik predstavlja drugačno anatomsko-fiziološko okolje. Najbolj resen in življenjsko ogrožajoč neželen učinek je t. i. citokinska nevihta. Za to stanje so značilne bistveno povišane plazemske koncentracije pro-inflamatornih citokinov, TNF-α, intereferona γ in zlasti IL-6 (lahko je kar 1000x povečan!). Citokinska nevihta se večinoma pojavi hitro, 12 do 24 ur po aplikaciji T-celic, lahko pa tudi pozneje.

Ker gre za resno akutno stanje, se pacientu redno merijo serumske koncentracije citokinov. Zdravljenje je simptomatsko in vsebuje: nadomeščanje tekočine, kisik, vazopresorje ter imunosupresivno delovanje kortikosteroidov in tocilizumaba, monoklonskega protitelesa proti IL-6 receptorju.

Nevrotoksičnost je naslednji resen dejavnik, katerega vzrok še ni znan. Najverjetneje ni posledica tarčnega delovanja T-celic na možgansko tkivo, temveč je posledica generaliziranega vnetja. Že prej omenjena aplazija B-celic se odraža v hipogamaglobulinemiji, zato je treba imunoglobuline eksogeno vnašati v telo.

Ovire pri učinkovitosti CAR T-celične imunoterapije trdnih tumorjev Glavnino uspešnih zdravljenj CAR T-celične terapije predstavlja terapevtska učinkovitost pri zdravljenju B-celičnih malignosti, zlasti akutne limfoblastne

5

IZ STROKE

levkemije (ALL). Drugače je pri trdnih tumorjih, za katere na trgu še ni zdravil, ker so bolj odporni na zdravljenje. Glavna težava je nižje izražanje antigenov na površini tumorjev, kar posledično pomeni manjšo selektivnost in toksično delovanje na zdrava tkiva. Z načrtnim delovanjem na dva ali več različnih antigenov bi lahko povečali sposobnost ločevanja CAR T-celic med malignim in zdravim tkivom. En način je souporaba aktivnih CAR skupaj z inhibitornimi, usmerjenimi proti molekulam, ki so na površini zdravih organov, a manj izražene na tumorjih oz. jih tam sploh ni. Inhibitorni signali bi delovali preko CTLA-4, PD-1, BTLA-4 ali LAG-3 molekul ali različnih fosfataz, ki se naravno pojavljajo kot regulatorji T-celičnega odziva.

Naslednja omejitev pri terapiji je dostop CAR T-celic do tumorja. Pri nekaterih malignih obolenjih preizkušajo aplikacije, ki so čim bližje mestu delovanja. Intratumoralna aplikacija pri karcinomu glave in vratu je v prvi fazi kliničnih testiranj, podobno naj bi bil možen lokalen vnos v peritonealno in plevralno votlino pri raku jajčnikov in mezoteliomu ter intrakranialno pri glioblastomu. Vendarle je poglavitni vzrok umrljivosti pri trdnih tumorjih metastaziranje, zato je zahtevana intravenska aplikacija. Po vnosu v sistemski obtok se T-celice fizično zadržijo v pljučih več ur ter se nato porazdelijo večinoma v jetra in vranico. Strategije za izboljšanje porazdelitve temeljijo na dejstvu, da je za trdne tumorje značilna hiperprodukcija kemokinov, kar se da izkoristiti z načrtovanjem CAR T-celic, ki posedujejo kemokinski receptor specifičen za ligande raka določenega tipa. Na primer pri malignem melanomu tumorji izločajo kemokina CXCL1 in CXLC8, ki se vežeta na CXCR2 receptor na nevtrofilcih in monocitih, ki migrirajo na mesto vnetja. Kljub temu da CXCR2 receptor ni splošno prisoten na površini T-celic, lahko le-te gensko modificiramo, da izražajo receptor in omogočimo lokalizirano delovanje. Obratno je lahko kemokinski receptor že endogeno prisoten v CAR T-celicah. Npr. pri nevroblastomu lahko z onkolitičnim adenovirusom povečamo izražanje kemokina CCL5, ki privlači T-celice. Prav tako obsevanje z IR-svetlobo ali zdravljenje s ciklofosfamidom poveča migracijo T-celic do metastaz v kosteh ali pri raku prostate do mišic, kot posledica povečanega izražanja kemoatraktanta.

Prodiranje T-celic na mesto delovanja ovira tudi tumorni kapilarni preplet. To lahko preprečimo z antiangiogenimi zdravili, ki preprečijo vezavo VEGF na VEGFR2 receptor, ter s tem onemogočijo razrast žil okrog tumorja in zavrejo imunosupresivno delovanje.

Pri trdnih tumorjih po navadi pride do nastanka dezmoplastične strome, ki vsebuje zunajcelični matriks,

6

“Tarčna terapija in citotoksične učinkovine lahko modulirajo imunski odziv in imajo posledično potencial, da delujejo sinergistično ter dodatno izboljšajo učinkovitost zdravljenja.” fibroblaste, zvezdaste celice, pericite, endotelijske in imunske celice, ki ustvarjajo protumorigeno okolje.

Ta stromalna plast je zaradi prisotnosti fibroznega in vezivnega tkiva precej gosta in predstavlja mehansko bariero za infiltracijo CAR T-celic. Antitumorno učinkovitost lahko povečamo z dodatkom kolagenaz, heparaz oz. s preprečitvijo vezave kemokina CXCL12, ki se sprošča iz rakavih fibroblastov, na CXCR4 receptor.

Normalni celični metabolizem temelji na mitohondrijski oksidativni fosforilaciji, medtem ko tumorske celice energijo proizvajajo preko aerobne glikolize, kar se odraža v povečani proizvodnji laktata, kljub temu da je na voljo dovolj kisika. Gre za t. i. Warburgov efekt, za katerega je značilen tudi padec pH, ki v malignem tkivu znaša 6,5 ali manj. Acidoza in metabolične spremembe zmanjšajo efektorsko funkcijo CAR T-celic. T-celice se prav tako zanašajo na glikolizo kot vir metabolične razgradnje, pri čemer nastane laktat. Izločanje laktata je odvisno od koncentracijskega gradienta med zunaj- in znotrajceličnim prostorom. Zaradi znižanega pH v mikrookolju tumorja je to izločanje moteno, kar vodi v hipoaktivnost T-celic. Do sedaj je bilo metabolizmu namenjeno malo pozornosti, a v terapiji bi se lahko uporabljali inhibitorji protonske črpalke, npr. esomeprazol, ki dokazano izboljša zdravljenje.

IZ STROKE

Druga pot je tudi zaviranje glikolize, s čimer bi nastalo več spominskih T-celic, ki niso odvisne od glikolitične razgradnje, temveč lahko uporabljajo oksidacijo prostih maščobnih kislin kot vir energije. Tako delujejo rapamicin, metformin in 2-deoksiglukoza.

Zaščitni znak trdnih tumorjev je tudi hipoksija, ki negativno vpliva na delovanje citotoksičnih T-celic.

Hipoksično okolje, kjer je večja produkcija kemokinov in citokinov, kot sta TGF-β in CCL28, privabi regulatorne T-celice, ki delujejo imunosupresivno. Mehanizem razvoja hipoksije je povezan tudi s sproščanjem ATP molekul iz propadajočih tumorskih celic. ATP se preko encimov CD39 IN CD73, ki so bolj aktivni v stanju hipoksije, pretvori v adenozin. Ta se nato veže na A2 adenozinske receptorje T-celic, kjer preko povišanja koncentracije cAMP inhibira signaliziranje. Posledično bi se kot dopolnitev terapije uporabljal 60-odstotni kisik, ki bi zmanjšal intra-tumorsko hipoksijo in koncentracijo adenozina, kar bi pospešilo zmanjšanje tumorja. Odpornost proti hipoksiji se lahko doseže tudi s spremembo v in vitro gojenju CAR T-celic.

Kombinacija učinkovin Tarčna terapija in citotoksične učinkovine lahko modulirajo imunski odziv in imajo posledično potencial, da delujejo sinergistično ter dodatno izboljšajo učinkovitost zdravljenja.

Ena od možnih skupin učinkovin, ki izboljšajo učinkovitost terapije, so zaviralci nadzornih točk. T. i. nadzorne točke se nahajajo na površini aktiviranih T-celic in delujejo tako, da inhibirajo njihovo efektorsko funkcijo. Če celica poseduje ligand, ki proži signal na receptorju, je T-celica ne prepozna kot tuje in ne pride do njenega uničenja.

Tumorji imajo razvite mehanizme, s pomočjo katerih tudi sami delujejo na receptorje (npr. CTLA4, PD-1), tako da se izognejo T-celično posredovanemu imunskemu odzivu. Če pride do prekomernega izražanja teh ligandov na površini malignih celic, je prognoza zelo slaba, zlasti pri raku ledvic in jajčnikov. Monoklonska protitelesa, ki blokirajo receptorje oz. njihove ligande, so v kliničnih študijah pokazala visoko učinkovitost proti številnim oblikam raka, zato je smotrna njihova souporaba skupaj s CAR T-celicami. Skrb lahko povzroča le nekontrolirana proliferacija in aktivacija CAR T-celic, kar bi bilo mogoče omiliti z uporabo samomorilskih genov (iCasp9 sistem).

Druga možna kombinacija terapije je sočasna uporaba CAR T-celic in sunitiniba. Ta deluje kot inhibitor številnih s tumorji povezanih tirozinskih kinaz, poleg tega pa zmanjša število mieloidnih supresorskih celic in regulatornih T celic. Skupna terapija je dvakrat bolj

skrčila tumorje kot monoterapija in povečala obseg in vivo proliferacije CAR T-celic.

Navsezadnje je učinkovitost povečana tudi ob hkratni aplikaciji manjših odmerkov citotoksičnih učinkovin, kot so ciklofosfamid, mitoksantron, doksorubicin in oksaliplatin. Le-ti zmanjšajo delež imunosupresivnih celic in naredijo prostor za aplicirane CAR T-celice ter omogočajo spontano ekspanzijo le-teh. Povišani plazemski nivoji IL-2 in IFN-γ nakazujejo na povečano aktivnost citotoksičnih CD8+ T-celic.

Zaključek Zametki CAR T-celične imunoterapije so se prvič pojavili že leta 1989 in nadaljevali s številnimi kliničnimi študijami, ki so nihale med različnimi napovedmi za prihodnost. S prihodom prvih dveh zdravil na trg in dokazano učinkovitostjo ter varnostjo, zlasti v procesu zdravljenja hematoloških malignih obolenj, lahko v prihodnosti pričakujemo nadaljnji razvoj, če bo industrija finančno podpirala raziskovalno delo.

Glavno oviro tega načina zdravljenja predstavlja cena. Odmerek tisagenlecleucela znaša nekaj manj kot pol milijona ameriških dolarjev. Če bi nam uspelo v prihodnje personalizirano terapijo prenesti na industrijsko raven, bi to pomenilo velik korak k nadomestitvi konvencionalne protirakave terapije s CAR T-celicami v splošni klinični praksi.

VIRI

1

Lynsey M. Whilding,; John Maher: CAR T-cell immunotheraphy: The path from the by-road to the freeway?. Molecular oncology, vol. 9, 2015, 1994–2018.

2

Lisa Rosenbaum: Tragedy, Persevance, and Chance- The Story of CAR-T Therapy.

The New England Journal of Medicine, 5. oktober 2017.

3

Boris Calmels, Bechara Mfarrej, Christian Chabannon: From clinical proof-of-concept to commercialization of CAR T-cells. Drug Discovery Today, Volume 00, Number 00, Januar 2018.

4

Qian J. et al. (2011) Immune Escape. In: Schwab M. (eds) Encyclopedia of Cancer.

Springer, Berlin, Heidelberg.

5

Stephan Grupp : Immunotherapy: CAR T-cells:. Dne [6. 1. 2018] dostopno na: https://www.youtube.com/ watch?v=r9fVKcNOkUE

7

PREDSTAVITEV DRUŠTVENIKOV

Predstavitev društvenikov 2018 Uredniški odbor Spatule

Novo leto, novi društveniki (in nekaj starih), zatorej je bil uredniški odbor Spatule še kako željan malce podrobneje spoznati te nove obraze. Društvenike, ki bodo v tem letu za vse študente Fakultete za farmacijo pripravljali aktivnosti, projekte in dogodke, vam predstavljamo z malce hudomušnosti. Pa brez hude krvi, navsezadnje smo študentje.

Izvršni odbor DŠFS in ŠSSFD 2017/18

Predsednica: 1. Katera je tvoja najljubša stvar iz avtomatov v pritličju FFA? Kava in marmorni kolač.

Ime in priimek: Polona Mihelj Reščič Kontaktni mail: predsednik@dsfs.si

3. Kdo te zdaj kot predsednico gleda lepše – dekleta ali fantje? Mislim, da fantje.

Starost: Tega se punc ne sprašuje ;)

4. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Pri tej odločitvi ni dileme. Žur je samo enkrat, izpitni roki so pa trije. Tako da hitro na žur, naslednji dan pa močna kava in za knjige ;)

Domači kraj: Branik Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: absolventka Ananas na pici? Pica za kosilo in ananas za sladico :) Dom na Bradavičarki? Gryfondom (Gryffindor)

8

2. Najlepši spomin, ko si bila stara 18? Hmm, mislim, da si ta naziv zasluži maturantski izlet v Grčijo.

5. S katerim predmetom najprej zaropotaš na sestanku, če se pripeti nemir? Govorim dovolj naglas, da ne potrebujem še dodatnih pripomočkov :D BONUS vprašanje: Kaj narediš bolje – torto ali palačinke?

Haha. Po pravici povedano se izogibam pripravi enega in drugega. Raje se pustim razvajati kulinaričnim sposobnostim drugih :D

PREDSTAVITEV DRUŠTVENIKOV

Generalna sekretarka: 1. Katera je tvoja najljubša stvar iz avtomatov v pritličju FFA? Verjetno sem edina na celi fakulteti, ki ima iz tistih avtomatov najraje čaj.

2. Najlepši spomin, ko si bila stara 17? Rojstni dan, ko sem postala stara 18.

Ime in priimek: Maša Pavlič

3. Med sestankom ti brezkompromisno odpove računalnik. Nadaljuješ s pisanjem zapisnika s kulijem na papir ali na mobitel? Dejansko se nam je že zgodilo, da smo morali zaradi pozne ure zapustiti študentsko sobo in sestanek dokončati kar pred vhodom in takrat sem si pomagala z mobitelom. Medtem ko so mi zmrzovali prsti, pa sem resno razmišljala, da si moram za primere, ko sem brez računalnika, nujno naložiti kar diktafon.

Kontaktni mail: gs@dsfs.si

4. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Že predčasno začnem s pripravami na izpit in se žura absolutno udeležim!

Ananas na pici? Ne.

Starost: 22 Domači kraj: Dol pri Hrastniku Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 4. letnik

Dom na Bradavičarki? Drznvraan (Ravenclaw)

5. Koliko pajčevin si našla med DŠFS in ŠSSFD arhivi?

Kakšnimi arhivi?

Blagajničarka: 1. Katera je tvoja najljubša stvar iz avtomatov v pritličju FFA? Verjetno kakšni piškotki, da lažje preživim do kosila.

(Ja, ne pijem kave :O) Ime in priimek: Neža Rogelj Meljo Kontaktni mail: blagajnik@dsfs.si Starost: 21 Domači kraj: Trzin Smer študija: Laboratorijska biomedicina Letnik študija: 2. letnik Ananas na pici? Hm, nisem še poskusila. Sem tisti tip človeka, ki 10 minut gleda v meni, na koncu pa vedno naroči isto.

Dom na Bradavičarki? Pihpuff (Hufflepuff)

2. Najlepši spomin, ko si bila stara 16? Poletje. Takrat sem tri tedne preživela na Malti, kjer sem spoznala prijatelje iz cele Evrope. Izpopolnjevali smo se v angleščini, vsak dan obiskali kakšno od številnih lepih plaž in drugih znamenitosti ter seveda spoznavali malteško nočno življenje.

3. Zdaj pa k resnim zadevam – PIN društvenega bančnega računa je … Strogo zaupen ;) 4. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Ha, lahko vprašanje. Kot resna študentka se brez dvoma udeležim farmacevtskega žura. Nekaj podobnega se je zgodilo lani, ko smo naslednje jutro po farmapikniku pisali izpit. Pa vseeno nisem zamudila piknika. Niti izpita. :D 5. Društveni denar »po pomoti« nakažeš na svoj račun.

Kako ga porabiš? Odpotujem nekam daleč stran, kjer me nihče iz društva ne bo iskal. Zagotovo v kakšne eksotične tople kraje! (V resnici imam raje sneg, ampak tega ne povej nikomur, da me ne bodo našli.)

9

PREDSTAVITEV DRUŠTVENIKOV

Predstavnica za stike z EPSA: 1. Katera je tvoja najljubša stvar iz avtomatov v pritličju FFA? Rekla bi, da kava, ker jo dnevno pijem kar velikokrat, nepogrešljiv produkt iz avtomatov pa so seveda tudi čokolade in ostale sladkarije.

Ime in priimek: Katja Veber Kontaktni mail: ls.slovenia@dsfs.si Starost: 22 Domači kraj: Kranj Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 4. letnik Ananas na pici? Ja! Dom na Bradavičarki? Spolzgad (Slytherin)

2. Najlepši spomin, ko si bila stara 15? Zelo rada potujem in ko sem bila stara 15 sem prvič odpotovala v Ameriko. V najlepšem spominu mi je ostal obisk New Yorka, ker me je mesto z vsemi znamenitostmi in drugačnostjo od evropskih mest popolnoma navdušilo.

3. Za delegacijo katere države staviš, da bo sedela pred teboj na generalni skupščini? Hmm, se bom pustila presenetiti do prihoda na Nizozemsko (zagotovo bodo Portugalci!).

4. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Prisotnost na farmacevtskih žurih je obvezna, tako da izpolnim svojo dolžnost in izkoristim žur za sprostitev po učenju.

5. Katera evropska država (poleg Slovenije) slovi po najbolj privlačnih farmacevtih? Udeležite se naslednjega EPSA kongresa in presodite sami. :)

Predstavnik za stike z IPSF: 1. Katera je tvoja najljubša stvar iz avtomatov v pritličju FFA? Radenska z okusom mete, ko je na voljo.

2. Najlepši spomin, ko si bil star 14? Ravno smo se preselili in začel sem obiskovati novo osnovno šolo. Vsi sošolci so me lepo sprejeli in na koncu, ko smo pisali na plakat, kaj dobrega se je zgodilo v šolskem letu, je nekdo napisal, da je zelo vesel, da sem prišel v njihov razred.

3. Če ne bi bil farmacevt, bi bil potem zidar? Ja, zelo verjetno, doma zidamo hišo že precej časa in že obvladam mešanje malte, polaganje ploščic, kopanje lukenj ...

Ime in priimek: Anže Zidar Kontaktni mail: cp.slovenia@dsfs.si Starost: 23 Domači kraj: Homec Smer študija: EMŠ Farmacija

4. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Zadnji dan pred izpitom se ne sme učit, zato grem na žur.

Letnik študija: 5. letnik

5. Boš plesal s Portugalkami v Argentini ali z Argentinkami na Portugalskem? Uff, ta je pa težka, bomo videli, so rekli slepi.

Dom na Bradavičarki? Gryfondom (Gryffindor), tako pravi test na strani za Harry Potter fane :P

10

Ananas na pici? Raje jo imam brez.

PREDSTAVITEV DRUŠTVENIKOV

Predstavnica za stike z javnostjo: 1. Katera je tvoja najljubša stvar iz avtomatov v pritličju FFA? Če je le na razpolago – kravica (čokoladno mleko).

2. Najlepši spomin, ko si bila stara 13? Ufff, to je že 10 let nazaj!!! Ko sem bila v Berlinu in sem se zastrupila s sušijem, pot nazaj domov je bila precej turbulentna za moj želodec.

Ime in priimek: Julija Hrastnik Kontaktni mail: pr@dsfs.si

3. Po fakulteti se šušlja, da na Twitter prihaja stran FFA Memes. To drži, ali gre le za lažne novice? Pusti se presenetiti!

Starost: 23

4. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Kje je preparty?

Letnik študija: 4. letnik

5. Si kakšen dan odpreš šampanjec, ko odpošlješ še zadnji mail našim študentom? Se uprem tej skušnjavi in raje z njimi nazdravim na farma žuru.

Domači kraj: velemesto Prebold Smer študija: EMŠ Farmacija

Ananas na pici? Ja, pa na osminke prosim.

Dom na Bradavičarki? Gryfondom (Gryffindor)

Koordinatorji DŠFS in ŠSSFD 2017/18

Koordinator IMP praks in Twinnet izmenjave:

Ime in priimek: Nejc Ajlec Kontaktni mail: imp.slovenia@dsfs.si Starost: 20 Domači kraj: Rihtarovci Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 2. letnik Ananas na pici? Edina rumena stvar, ki sodi na pico, je sir.

Dom na Bradavičarki? Drznvraan (Ravenclaw), baje imajo ob torkih karaoke.

1. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Študentje farmacije smo znani po tem, da znamo združiti prijetno s koristnim. Tudi sam sem takšne narave, da ničesar ne želim zamujati, zato grem na oboje.

2. Znaš zamenjati gumo? Bi morda prišlo prav na popotovanju na Poljsko. S pravim orodjem in pravo skupino sopotnikov bi mi najverjetneje uspelo, a upam, da mi tega ne bo potrebno poskušati.

3. Najlepši spomin, ko si bil star 12? Kot najlepši spomin bi izpostavil preživljanje poletnih počitnic v gozdu in grajenje hišice na drevesu skupaj s svojimi brati in prijatelji. Za večerjo je sledila pica!

4. Kaj študentje mislijo, da pomeni kratica IMP, in kaj ‘’v resnici’’ pomeni? Študentje mislijo, da je to »Individual mobility project«, ‘’v resnici’’ pa je to »ideal morning pancakes«.

11

PREDSTAVITEV DRUŠTVENIKOV

Koordinator SEP praks: 1. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Grem na žur.

Ime in priimek: Matija Bajželj Kontaktni mail: seo.slovenia@dsfs.si Starost: 21 Domači kraj: Kranj Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 3. letnik

2. V koliko milisekundah lahko presedlaš med angleščino in slovenščino pri komunikaciji za SEP? Sekundah.

3. Najlepši spomin, ko si bil star 11? Nove lego kocke.

4. Kaj študentje mislijo, da pomeni kratica SEP, in kaj ‘’v resnici’’ pomeni? ‘’V resnici’’ pomeni SEP slovenski entuziastični pomivalci, čeprav večina misli, da pomeni Student Exchange Program.

Ananas na pici? Dobra izbira.

Dom na Bradavičarki? Gryfondom (Gryffindor)

Vodja 22. Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora (22nd IPSC): 1. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Je to sploh vprašanje? Greš na žur!

2. Opiši svojo metodo jutranjega bujenja udeležencev na taboru. Megafon.

Ime in priimek: Katja Kladnik Kontaktni mail: ipsc@dsfs.si

3. Najlepši spomin, ko si bila stara 10? Kopanje v Savinji, šotor, prijatelji, ogenj in hrenovke na palici.

Starost: 20

4. Kaj študentje mislijo, da pomeni kratica IPSC, in kaj ‘’v resnici’’ pomeni? Odgovori so različni, od kratice za “international program for solid concepts”, nekaj v povezavi z računalniki, društvo, mednarodni kongres kod ... res zelo različni in zanimivi odgovori. Študentje pa ‘’zmotno’’ mislijo, da predstavlja IPSC International Pharmaceutical Summer Camp, torej mednarodni poletni farmacevtski tabor.

Smer študija: Kozmetologija

12

Domači kraj: Ljubno ob Savinji Letnik študija: 2. letnik Ananas na pici? Zakaj pa ne?

Dom na Bradavičarki? Gryfondom (Gryffindor)

PREDSTAVITEV DRUŠTVENIKOV

Glavni urednik Spatule: 1. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Kupim karto še prvi dan, da jih slučajno ne zmanjka.

Ime in priimek: Tilen Kozole Kontaktni mail: spatula@dsfs.si Starost: 22 Domači kraj: Celje Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 4. letnik Ananas na pici? Je okusen.

Dom na Bradavičarki? Drznvraan (Ravenclaw)

2. Kako si se sproščal med izpitnim obdobjem? S pikolovskim pregledovanjem pomanjkljivosti v Spatuli, da bo tudi tokratna izdaja izvrstna.

3. Najlepši spomin, ko si bil star 9? Preživljanje časa s prijatelji na prostem ob igranju skrivalnic, lovljenju in drugih igrah od zgodnjega popoldneva do znočitve.

4. Opiši popolnega pisca članka za Spatulo. Vabljen je prav vsak! Drugače pa - če upošteva rok oddaje, je zlata vreden.

Koordinatorica strokovnih večerov: 1. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Če nimam dovolj visoke frekvence udeležbe na žurih, se udeležim žura.

2. Kaj počne koordinator strokovnih večerov na večere, ki niso strokovni? Igra Jungle speed ali pa poje na karaokah.

3. Najlepši spomin, ko si bila stara 8? Prvič sem igrala tenis.

4. Zdaj pa vprašanje o večni dilemi – karaoke ali Jungle speed? Res težko vprašanje, ampak bom morala reči karaoke. Ostali, ki me morajo poslušati peti, pa si verjetno želijo, da bi raje izbrala Jungle speed.

Ime in priimek: Eva Velimirović Kontaktni mail: strokovni@dsfs.si Starost: 24 Domači kraj: Lucija Smer študija: EMŠF Letnik študija: 5. letnik Ananas na pici? Večine sadja ne maram, tako da ne. :P Dom na Bradavičarki? Drznvraan (Ravenclaw)

13

PREDSTAVITEV DRUŠTVENIKOV

Koordinatorica humanitarne skupine:

Ime in priimek: Danaja Dover Kontaktni mail: humanitarna@dsfs.si Starost: 21 Domači kraj: Slovenska Bistrica Smer študija: Farmacija Letnik študija: 2. letnik Ananas na pici? Še vedno skrivnost pri meni.

Dom na Bradavičarki? Pihpuff (Hufflepuff)

1. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Ker je šport pomemben del mojega vsakdana, še posebej med učenjem, se žura absolutno udeležim in ga izkoristim za rekreacijo tistega dne.

2. Se počutiš kaj bolj Drug Dealer, ker se tvoje ime in priimek prav tako začneta s črko D? Absolutno. Sedaj razumem skrite načrte mojih staršev glede izbora imena.

3. Najlepši spomin, ko si bila stara 7? Začetek (neuspešne) plesne kariere.

4. Se tudi za humanitarno skupino odpraviš na lov za akcijskimi cenami, da ostane čim več denarja za ljudi v stiski? Nedvomno. Mislim, da lahko lovu na nizke cene, v mojem primeru, rečemo kar hobi.

Koordinatorica javnih kampanj: 1. Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš? Še ‘’pafi’’ je slab izgovor.

2. V koliko sekundah lahko pripraviš stojnico, da je vse tako, kot mora biti? Z dobro ekipo v pol sekunde. :) 3. Najlepši spomin, ko si bila stara 6? Kaseta s posnetimi Telebajski – ko sem jo prinesla v osnovno šolo, sem bila vsaj en teden najbolj popularen prvošolček.

4. Na obzorju imaš dve stari gospe, nuno, študenta in očeta s hčerko, na stojnici pa ste trije. Imaš 2 sekundi za impulzivno razporeditev sil. Kako urgiraš? Gospe sta v penziji, zato sta polno zaposleni in jih komaj zadržim.

Pomočnik 1 ujame študenta, pomočnik 2 očeta in hčerkico, nuna pa se ustavi sama, saj vidi, da gre za dober namen.

Skupaj se naberemo okrog stojnice in predstavimo naš projekt. Študent vzame letak in odhiti proti faksu, oče in hčerkica kupita še muffin, nuna pa vrže nekaj v prostovoljne prispevke. Zaposleni gospe ostaneta na stojnici še nadaljnje pol ure, zakuhamo še kavico, nato pa se odpravita proti Nami.

14

Ime in priimek: Nuša Japelj Kontaktni mail: kampanje@dsfs.si Starost: 23 Domači kraj: Rašica Smer študija: EMŠ Farmacija Letnik študija: 3. letnik Ananas na pici? Napaka.

Dom na Bradavičarki? Gryfondom (Gryffindor)

KO BOM VELIK, BOM ...

Ko bom velik, bom … farmacevtski kemik Matic Proj

Pogovarjal sem se z izr. prof. dr. Zdenkom Časarjem, univ. dipl. inž., zaposlenim v Leku, članu skupine Sandoz. Dr. Časar je vodilni strokovnjak na področju farmacevtske kemije, uvrščen v sam vrh najuspešnejših raziskovalcev v Sloveniji. Čeprav ima diplomo iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je delno zaposlen kot znanstveni sodelavec na Fakulteti za farmacijo in dobro pozna naš študijski program. V naslednjem intervjuju vam bo skozi svoje dolgoletne izkušnje predstavil delo farmacevtskega kemika v gospodarski sferi.

Trenutno delo Ste vodja oddelka Prototipna analitika. Bi lahko opisali delo vašega oddelka?

Oddelek Analitike prototipov, ki je del Sandozovega Razvojnega centra v Sloveniji, se ukvarja z zgodnjim razvojem analitskih metod in stabilnosti farmacevtskih izdelkov. V glavnem razvijamo kromatografske metode (LC in GC) za naše učinkovine in formulacije, za preostale analitske metode skrbijo drugi oddelki (npr. fizikalna analitika). Izvajamo tudi vsa preliminarna stabilnostna testiranja in tako že v času razvoja spremljamo in zagotavljamo, da bo zdravilo ustrezno stabilno. Študentje to področje najbolj spoznate pri predmetih Analiza in nadzor zdravil ter Stabilnost zdravil v četrtem letniku.

Ko razvijemo analitsko metodo, najprej sledi proces validacije analitske metode, nato pa jo prenesemo v enoto Kontrole kakovosti, ki je končni uporabnik analitskih metod in jih uporablja za sproščanje zdravil.

Podoben proces razvoja in prenosa analitskih metod poteka v vseh farmacevtskih podjetjih, po vsem svetu.

Prenos analitskih metod v druge laboratorije (npr. iz razvojnega oddelka v kontrolni laboratorij), ki imajo drugačne specifike (npr. opremo drugih proizvajalcev, ki uporabljajo drugačne črpalke v LC sistemih), je lahko zahteven. Vse te razlike med različnimi lokacijami analitskih laboratorijev lahko doprinesejo k temu, da rezultati niso enostavno ponovljivi in povsem

primerljivi na eni in drugi lokaciji. Zato moramo že na začetku razmisliti in razviti dovolj robustno metodo, ki bo kompenzirala vse naštete razlike v specifiki ene in druge lokacije.

Karierni razvoj V življenjskem ciklu farmacevtskega izdelka pridete na vrsto šele proti koncu razvoja, v preteklosti pa je bila vaša vloga na samem začetku, pri postavljanju sinteze zdravilnih učinkovin. Kako je potekal vaš karierni razvoj in kako ste pristali na današnjem delovnem mestu?

Diplomiral sem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer me je že vedno zanimala zgodba zdravilnih učinkovin in predvsem njihova priprava. Doktorski študij na področju organske sinteze me je vodil na Univerzo Rennes 1 v Franciji, kjer sem doktoriral leta 2002. Po zaključku doktorata in vrnitvi v Slovenijo sem moral najprej odslužiti vojaški rok. To je bila zanimiva izkušnja, saj sem bil v vojašnici edini vojak z doktoratom znanosti.

Postdoktorski študij sem med leti 2003 in 2004 opravljal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, nato pa sem se leta 2004 zaposlil na prvo delovno mesto v Leku.

Bil sem tehnolog na oddelku Razvoja procesov farmacevtskih učinkovin na pilotnem obratu, kjer smo izvajali »scale-up« sinteznih postopkov iz

15

KO BOM VELIK, BOM ...

laboratorijskega merila (bučka volumna 50 do 1000 mL) na polindustrijsko merilo (reaktor volumna 50 do 1000 L). V okviru razvoja sinteze zdravilne učinkovine na pilotnem merilu smo izdelali že tehnične in registracijske serije učinkovine. Slednje so služile tudi za pripravo vloge na regulatorne organe (Ameriška agencija za zdravila – FDA, Evropska agencija za zdravila – EMA) kot del registracijskega dosjeja.

Dr. Zdenko Časar na podelitvi Preglovih nagrad za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved v zadnjih petih letih. (Arhiv Leka)

Nato sem leta 2006 napredoval »korak nazaj« v zgodbi razvoja zdravilne učinkovine. Postal sem vodja oddelka Organske sinteze, kjer se je izvajal zgodnji laboratorijski razvoj sinteze zdravilnih učinkovin na laboratorijskem merilu. Iz tega oddelka smo nato procese, razvite na laboratorijskem merilu, prenašali na moj prejšnji oddelek Razvoj procesov. V vlogi vodje oddelka Organskih sintez sem imel najbolj kreativno delovno mesto, kar bi si ga lahko zaželel v industrijskem okolju. Naš cilj je bil razviti novo

16

in popolnoma neodvisno sintezno pot za pripravo zdravilnih učinkovin. Kreirali in zaščitili smo čim več intelektualne lastnine (sintezne poti, polimorfi itd.), pri čemer sem se bolje spoznal s patentnim pravom. V času začetnega razvoja sinteze zdravilne učinkovine smo najprej pregledali literaturo, načrtovali sintezno pot »na papirju« in jo potrdili na majhnem laboratorijskem merilu (npr. priprava 100 mg zdravilne učinkovine).

Zanimivo je, da vedno najboljša ideja na papirju namreč ne funkcionira v praksi (v laboratoriju). Nato smo že v laboratoriju izvajali povečave postopkov z npr. 100 mg na 50-100 g zdravilne učinkovine. Te prve povečave že nakažejo potencialne probleme, ki bi se lahko pojavili ob prenosu na pilotno merilo (30–50 kg zdravilne učinkovine). Ves čas laboratorijskega razvoja poteka optimizacija procesa, da so izkoristki čim višji, profil nečistot pa čim ugodnejši. Glede nečistot je potrebno zadostiti vsem jasno opredeljenim regulatornim zahtevam. Na koncu pa sledi prenos na pilotno merilo (oz. moje prejšnje delovno mesto).

Zatem so me leta 2012 v vodstvu Sandozovega Globalnega razvoja izdelkov povabili na delovno mesto v Kundl v Avstriji, kjer sem opravljal vlogo Globalnega vodje upravljanja portfelja zdravilnih učinkovin in vodil Skupino za portfelj zdravilnih učinkovin ter Globalni kompetenčni center za polimorfizem. Delo Skupine za portfelj zdravilnih učinkovin je bilo vezano na pregled in evalvacijo zdravilnih učinkovin, ki bi jih Sandoz začel razvijati kot generik. Tako sem prišel do samega začetka zgodbe razvoja novega generičnega zdravila. Prebirali smo znanstveno literaturo, patente in klinične študije ter se odločili, katere zdravilne učinkovine imajo potencial za razvoj v okviru Sandoza.

Poleg tega sem bil še vodja Globalnega Sandozovega kompetenčnega centra za polimorfizem, kjer smo razvijali nove polimorfne oblike zdravilnih učinkovin in jih čim prej patentno zaščitili ter nato prenesli v nadaljnji razvoj.

Potem pa sem se leta 2014 vrnil v Slovenijo kot vodja oddelka analitike prototipov.

Kakšne so možnosti kariernega razvoja in prestopanja med oddelki v farmacevtski industriji?

Ali je možna sprememba delovnega mesta, če ugotoviš, da ti neko drugo področje bolj ustreza?

Prestopi med različnimi delovnimi mesti so v Leku zelo zaželeni in stimulirani, saj le tako postanejo strokovnjaki usposobljeni na več področjih. Velikokrat so prestopi horizontalno, ko z leti rasteš in pridobiš

KO BOM VELIK, BOM ...

znanje ter širši pogled na farmacevtsko industrijo, pa je možno tudi vertikalno napredovanje.

Prav tako so omogočene mednarodne izmenjave – v Leku je zaposlenih precej tujcev. Možne so namreč tudi izmenjave strokovnjakov; če ima ena lokacija v podjetju specifično znanje na nekem področju in je druga močna nekje drugje, je možno s pomočjo izmenjave strokovnih kadrov med lokacijami znanje in izkušnje spraviti na neki višji nivo. Delo v Sandozovih enotah v tujini je zlasti interesantno za mlade. Nekdo se lahko zaposli v Leku, je tukaj nekaj let, se izkaže kot uspešen in dober, vodja ga priporoči in lahko gre na delo v tujino za pol leta. Obstaja tudi program, kjer so zaposlili sodelavce, da približno tri leta krožijo po različnih področjih/enotah celotnega Sandoza in vsakih šest mesecev spremenijo lokacijo znotraj podjetja. Potem ko pridobijo znanje in širino, se zaposlijo v določeni enoti podjetja (npr. Globalnem upravljanju kakovosti).

Pohvalite se lahko s kar nekaj podeljenimi patenti.

Kako poteka oblikovanje patentne prijave? Kdaj se odločite patentirati določeno tehnično rešitev?

Vsaka patentna prijava se vloži kot rezultat razvojnega oz. raziskovalnega dela. Ko raziskovalec razvije neki izum in se po preverjanju predhodnega stanja na področju tehnike ugotovi, da je primeren za patentno zaščito, patentna služba sproži postopek priprave patentne prijave in vložitve le-te na patentni urad. V farmacevtskem podjetju se vloge patentne prijave oddajajo na vseh področjih, zlasti pa pri razvoju učinkovin, formulacij in novih polimorfnih oblik. Zaščiti se lahko vsak nov, inventiven in tehnično uporaben izum, ki bo podjetju prinesel konkurenčno prednost.

Najpomembnejše poglavje patenta zahtevki. Kdo in kako jih oblikuje?

so

njegovi

Patentni zastopniki se profesionalno ukvarjajo s pripravo patentne prijave. To niso pravniki, temveč naravoslovci (kemiki, farmacevti, biologi, biotehnologi …), ki so pridobili licenco evropskega patentnega zastopnika od Evropskega patentnega urada. Gre za nekaj let intenzivnega študija patentnega prava EU, obenem pa ves čas delajo kot pripravniki na področju patentov. Obstaja veliko manjših podjetij, ki se ukvarjajo izključno s patentnim pravom. V Evropi je to atraktiven in dobro plačan poklic. Za nekoga, ki mu je tovrstno delo všeč, je lahko zelo zanimiv, saj je delo izredno dinamično, ker se zgodbe odvijajo tudi na

Slika je arhiv Leka.

sodiščih, potrebno je reševanje patentnih sporov itd.

Ključno pri celotnem patentu je oblikovanje zahtevkov, saj lahko ena napačna beseda prinese težave. To počnejo samo izkušeni ljudje, patentni zastopniki, ti tesno sodelujejo s strokovnjaki-raziskovalci, ki so izum kreirali. Izumitelj je namreč strokovnjak na dotičnem področju, zadnjo besedo pri oblikovanju zahtevkov pa ima patentni zastopnik.

Tipičen delovni dan Ali je vaše delo predvidljivo? Veste, kaj vas bo čakalo naslednji dan?

Delo je deloma predvidljivo (pokaže mi koledar, poln sestankov, op. a.), vendar je tako kot vsepovsod veliko stvari nepredvidljivih. Lahko pride do težav pri razvoju nekega izdelka in se skliče urgentni sestanek, na katerem poskušamo najti odgovore na izzive, ki se odpirajo. Zato tudi smo v razvoju, kjer naj bi bilo delo dinamično in manj predvidljivo, saj šele ustvarjamo nekaj novega, kar bo na koncu postalo zdravilo. Zato se stalno pojavljajo nenapovedane aktivnosti, čemur se prilagajamo.

Sočasno imate večje število zadolžitev. Na kakšen način postavljate prioritete pri nalogah?

Kot vodja moram s svojimi izkušnjami vedeti, kaj postaviti na prvo mesto. Raziskovalec, ki sočasno dela na več projektih, lahko naenkrat naleti na več urgentnih situacij, pri čemer se najprej obrne na

17

KO BOM VELIK, BOM ...

vodjo, ki mu pomaga postaviti prioritete. Pri tako zahtevnih izdelkih, kot so zdravila, lahko tudi izkušeni raziskovalci po petnajstih letih delovnih izkušenj pridejo do zahtevnih problemov, ki jih sami zaradi kompleksnosti ne morejo rešiti. Ob takih primerih skličemo »brainstorming«, kjer z več sodelavci težavo skupaj prediskutiramo ter poiščemo najboljšo rešitev.

Do takih situacij prihaja, saj gre za dinamično okolje, kjer se sočasno razvija več farmacevtskih izdelkov.

Potrebna znanja in mehke veščine Se vam zdi, da smo študentje farmacije opremljeni z dovolj znanja za delo na raziskovalnem področju?

Tu se pojavi dilema: številni kolegi v podjetju pravijo, da bi morali študentje znati še to in ono, nekateri imajo ideje za prenovo študijskega programa in dodajanje sodobnejših vsebin. Moje mnenje pa ni tako, ampak menim, da bi vas morala univerza dobro naučiti osnov znanosti in logičnega razmišljanja. Vsega, kar mi delamo tu, vas univerza tako ali tako ne more naučiti, saj je preveč specifično in preobsežno.

Raziskovalec, ki pride s fakultete, potrebuje vsaj dve leti, da postane popolnoma samostojen. Kako pa naj fakulteta ve, na katerem delovnem mestu se boste zaposlili, da vas bo izurila točno za specifično delovno mesto v podjetju?

Za nas je ključno, da znate samostojno delati in razmišljati, saj ne gre pričakovati, da vam bo šef v podjetju povedal in razložil vsako stvar, temveč bo pričakoval, da znate z nekaj usmeritvami stvari reševati sami. Pomembni so torej samoiniciativnost, kritično razmišljanje, logika in trdno temeljno naravoslovno znanje, vse druge stvari pa pridejo pri nas z izkušnjami v okviru dela.

Katere izkušnje, ki jih študent lahko pridobi v času študija, so pomembne za delo na raziskovalnem področju?

Pri zaposlovanju gledamo tudi na dodatne delovne izkušnje – da je bil nekdo prizadeven in je poleg študija delal preko študentskega servisa, bil na praksi, delal v službah nepovezanih s stroko … Radi vidimo, da ste se študentje pripravljeni nekaj novega naučiti – tudi pri nas se boste morali ves čas učiti novih stvari. Iščemo ljudi, ki želijo preizkusiti različne stvari in so fleksibilni, kar jim bo omogočilo vključitev v dinamično delovno okolje.

18

“Rekel bi, da je pri nas znanje pomembno v 60 % in mehke veščine v 40 %.”

Katere so dodatne lastnosti poleg znanja in izobrazbe, ki jih iščete pri zaposlovanju?

Iščemo timske igralce. Delamo namreč v timih: če je za razvoj enega produkta potrebnih 20 ljudi in bo nekdo zaprt in »soliral«, to preostalim devetnajstim prav nič ne pomaga. Timsko delo je prisotno na vseh področjih v industriji, saj sam ne moreš narediti ničesar. Jaz sem odvisen od svojih 30 sodelavcev, ki so na našem oddelku – če ne bomo dobro delali skupaj, ne bomo dosegli rezultatov.

Kako pomembne so komunikacijske sposobnosti?

Zelo pomembne so za uspešno timsko delo. Tudi v podjetju imamo ogromno izobraževanj in treningov mehkih veščin, kjer skupaj s kadroviki delamo na učinkoviti komunikaciji. Čim je na neki točki slaba komunikacija, lahko to ogrozi celoten projekt.

Možnosti zaposlitve Morda veste, kakšni so kaj trendi zaposljivosti za nekoga, ki je pravkar prišel s fakultete, brez nekih konkretnih izkušenj?

Za nas v Leku so zanimivi vsi profili farmacije, ta kader potrebujemo vse od proizvodnje pa do razvoja.

Odvisno od področja so zaželena specifična znanja: za nekoga v kontroli kakovosti je preferenčno znanje analitike, v razvoju je na splošno potrebno znanje analitike, tehnologije in kemije, specifično na področju farmacevtske tehnologije pa je potrebno

KO BOM VELIK, BOM ...

znanje farmacevtske tehnologije in farmakokinetike (disolucijski testi, in vitro – in vivo korelacije).

Na našem oddelku Prototipne analitike zaposlujemo kadre s podlago iz analitike: farmacevtska kemija, sintetsko znanje in analitsko znanje. Znanje kemije je potrebno, da znamo razumeti in napovedati, kako bo potekal razpad zdravilnih učinkovin v zdravilu, saj le tako lahko načrtujemo stabilno zdravilo.

Ali je za zaposlitev dovolj magisterij iz farmacije ali je potrebna še višja izobrazba?

Naš oddelek ima visoko izobrazbeno strukturo – 80 odstotkov raziskovalcev ima doktorat znanosti (farmacija ali kemija), lahko pa zaposlimo tudi magistre farmacije.

Lek omogoča in financira tudi doktorski študij ob delu, trenutno imamo dva taka raziskovalca. S projekti, na katerih delajo, uspejo doktorirati.

Predpostavimo, da dobite nekoga novega, svežega, direktno s fakultete z zelo omejenimi izkušnjami.

Kako bi bilo videti njegovo prvo leto na delovnem mestu?

Najprej se spozna z okoljem in začne z izobraževanji.

Strokovni program uvajanja traja šest mesecev, pri tem dobi mentorja, ki ga uvaja v strokovno področje.

Paralelno s tem se mora vsak zaposleni izobraziti po splošnih postopkih, ki jih je v regulirani farmacevtski industriji kar precej, to traja približno tri mesece.

Sočasno ga začnemo uvajati v prvi projekt in pod okriljem mentorja razvije svoj prvi in morda drugi izdelek, pri čemer že mineta približno dve leti od zaposlitve. Šele nekje po dveh letih postane popolnoma samostojen, saj je treba spoznati res veliko stvari.

Enak postopek poteka skoraj na vsakem oddelku v Razvojnem centru – do samostojnosti traja kakšni dve leti, nekje celo tri leta. To pomeni, da takšen samostojni raziskovalec lahko odločitve na projektu sprejema sam, brez pomoči drugih.

Zaključek Imate za zaključek še kakšno popotnico za študente farmacije, ki jih zanima tovrstno delo?

Rad bi poudaril, da ni ključen samo študij – rad vidim vrhunske ocene, ni pa to edino, kar je važno, zelo pomembno je pridobiti širino že v času študija.

Diploma je zgolj vstopni pogoj za kandidiranje na delovno mesto, zato nas ne zanima posebej smer, iz katere magistrirate. Če je nekdo delal magistrsko nalogo iz farmacevtske tehnologije, še ne pomeni, da ne more delati v analitiki. Nas zanima človek kot osebnost: kakšen je, kako se bo vklopil v tim, koliko se je pripravljen naučiti in kako bo funkcioniral. Dobrih kandidatov z zaključeno fakulteto je namreč veliko. Če se ozrem petnajst let nazaj, imam občutek, da se je včasih svet počasneje vrtel. V tem času se je močno spremenil regulatorni okvir – regulatorni organi vsako leto postavljajo nove zahteve in razvoj poteka povsem drugače. Pred petnajstimi leti si ne bi niti predstavljal, koliko več moramo narediti. Zato je treba biti fleksibilen in hitro absorbirati novo znanje, kar pa zahteva večjo širino.

Rekel bi, da je pri nas znanje pomembno v 60 odstotkih in mehke veščine v 40 odstotkih. Sploh kot vodja vidim, da znanost ni vse.

Podelitev Puhovega priznanja za pomembne dosežke na področju sinteze zdravilnih učinkovin. Na sliki skupaj z dekanjo prof. dr. Ireno Mlinarič-Raščan. (Arhiv Leka)

Predlagam, da ob študiju delate še karkoli dodatnega.

Zavedajte se, da boste na koncu delali v timu, kjer so ključne mehke veščine in komunikacija. Razmislite in morda raje kot na dodatno strokovno izobraževanje pojdite na kako izobraževanje o mehkih veščinah.

Tako boste dobili »feedback«, kaj so vaše šibke točke, in lahko boste začeli delati na sebi ter razvili določene lastnosti.

19

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

Tam, kjer tulipani cveto, tam, kjer mlini pojo Luka Šrot, mag. farm.

Če smo bili ob koncu gimnazije deležni mature, t. i. zrelostnega izpita, nas študente farmacije na koncu pet- ali šestletne študijske poti čaka magistrska naloga oz. strokovni izpit. Opravljanje eksperimentalnega dela v tujini pa ima še dodatno vrednost v obliki pridobitve večje samostojnosti.

Nizozemska verjetno ne potrebuje posebne uvodne predstavitve, Amsterdam bo za vekomaj zimzelena turistična destinacija. Tudi Utrecht, kjer sem bil nameščen, je tipično nizozemsko mesto s tlakovanimi ulicami in prenekaterimi kanali. V tem kot Ljubljana velikem mestu vlada na ulicah večni vrvež in tudi znanstveno-raziskovalno delo na določenih področjih redno postavlja nove mejnike.

Kot sem mogel ugotoviti, je po vsej Evropi in svetu poznan zlasti njihov oddelek za farmacevtsko oz. organsko kemijo. Dejstvo, da z njimi sodeluje tudi naš ustreznik katedre (kar je omogočilo mojo izmenjavo), pa zapoje marsikatero hvalnico tudi naši fakulteti.

potek raziskav. Dostopnost vrste reagentov in razpoložljiva oprema nakazujeta tudi radodarno javno financiranje. Čeprav je delo potekalo skorajda brez predaha, tudi po deset ur na dan in občasno tudi ob vikendih, je vzdušje na oddelku sproščeno in inkluzivno, kar je precej močna motivacija za vlaganje truda, časa in denarja. Vsakdo, ki bi si torej rad izdatno začinil svoje morebitne zadnje mesece v izobraževalnem kolesju ali pa si nemara zgradil močne temelje za doktorski študij, naj le preveri, kako je s tem in razmisli o tej možnosti. Da bi tako odločitev kdo obžaloval, se ne dogaja.

Raziskovalna ekipa dr. Rolanda J. Pietersa Univerze v Utrechtu, v kateri sem deloval, se ukvarja pretežno z glikokemijo oz. glikomimetiki, tj. organskimi spojinami, ki posnemajo glikane. Bolj konkretno je moje delo sestalo iz sinteze osnovnih gradnikov in sinteze serije inhibitorjev glukocerebrozidaze, encima, udeleženega v patogenezi Gaucherjeve bolezni, ki jo uvrščamo med lipidoze (LSD). Končni želeni učinek teh inhibitorjev je, presenetljivo, povečanje funkcije endogenega encima, preko farmakološkega šaperoniranja.

Katere so na kratko tiste glavne razlike, ki jih prinaša opravljanje eksperimentalnega dela v Utrechtu? Najbolj prominentna je velikost inštituta in tudi samega oddelka. Poleg tega tudi večina dela, od spektroskopskih analiz do bioloških testiranj, poteka in-house, kar često zahteva sodelovanje med raziskovalci različnih oddelkov in hkrati olajša

20

Delovna postaja oziroma dom od doma od doma.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

SEP na Japonskem: ljudje te poslušajo tudi z obrazom Jurij Zdovc

Japonska mi je segla do srca. Ljudje in jezik, hrana, kultura, mesta in narava in barve. Raznolikost.

In še enkrat ljudje in njihovo gostoljubje in prijaznost in mimika in nasmehi in prisrčnost.

Da se mi bo SEP izmenjava na Japonskem v spomin vtisnila kot ena najbolj vznemirljivih, drugačnih in polnih izkušenj moje eksistence, se mi ni niti sanjalo. Tja me je gnala preprosta želja spoznati eno povsem drugačno kulturo od evropskih, saj sem do tedaj potoval izključno po stari celini (in želja po sushiju!). Pred prijavo na izmenjavo sem zasledil, da na Japonskem ni možno opravljanje »prave« delovne prakse in da je program SEP sestavljen zgolj iz ogledov zdravstvenih ustanov, delavnic, druženja z lokalnimi študenti in različnih izletov, traja pa le 2 tedna. Idealno!

In sva šla. S punco Saro sva na Daljni vzhod odpotovala že 2 tedna pred mojim začetkom izmenjave. Prve dni sva preživela v Tokiu in (kulturni) šok je bil večji od pričakovanega. Vlaga, vročina, ogromne urbane površine, še večje količine ljudi in »odpičenih« stvari. Povsod lučke in barve. Med stolpnicami so se raztezali veliki, urejeni parki in zvok škržatov. Večnadstropne stavbe polne igralnih avtomatov so na drugi strani uravnotežili budistični templji in shinto svetišča. Konglomerat tradicije in moderne kulture s futuristično tehnologijo in pridiha devetdesetih, vse skupaj pa je delovalo kot dobro utečen in čist organizem, kjer le malokdo poseda na kavah in nihče ne »zapravlja« časa. Poleg Tokia sva obiskala tudi pristno podeželje, vasico Suganuma in mesta Kanazawa, Kyoto, Nara, Nagano in Matsumoto. Hitri vlaki shinkansen so res nekaj posebnega! Stanovala sva pa marsikje, tudi kar pri lokalcih – na Japonskem je namreč zelo popularen in preprost couchsurfing, ljudje so zelo gostoljubni.

Ko se je začel SEP, je Sara odpotovala domov, jaz pa sem se še za 14 dni namestil v Tokiu. Bilo nas je 6 tujih študentov: Tajvanka Pecky, Angležinja Eunice,

Križišče Shibuya

Ogled bolnišnične lekarne

Portugalka Ana, Kanadčanka Francine, Čehinja Katka in jaz. Zraven je na dogodkih sodelovalo tudi okoli 20 Japoncev. Družili smo se na welcome in farewell zabavi, imeli smo delavnico primerjave zdravstvenih sistemov, obiskali smo lekarno in bolnišnico, šli na nekaj enodnevnih turističnih

21

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

Udeleženci izmenjave

Ushiku Daibutsu (3. najvišji kip na svetu)

22

izletov in si ogledali tovarno pripravkov japonske tradicionalne medicine. Vmes se je našel tudi kakšen prost dan, ki smo ga izkoristili za dretje na karaokah, raziskovanje templjev, okušanje dobrot z zapletenimi imeni in namakanje v javnih kopališčih. Prijateljica Mio me je peljala tudi na fakulteto za farmacijo (Meiji Pharmaceutical University) kjer sem doživel še eno nenavadno izkušnjo v zvezi s hierarhijo in spoštovanjem. Študenti v laboratoriju, ki sem ga obiskal, me niso pričakovali in so me ob vstopu v prostor pogledali kot surikate v pozoru. Trenutek za tem je ena študentka hihitaje pobegnila, druga je malce zbegano obsedela, tretji študent pa je stoje zmrznil v kontinuumu prostora-časa in ni zmogel izdaviti niti glasu. Mio mi je kasneje razložila, da so se me bali, ker sem bil starejši, tujec in ker ne govorijo dobro angleško in jih je sram delati napake (še veliko bolj kot nas!). Starost je sicer na Japonskem zelo pomembna in vsi mlajši starejše strogo vikajo (npr. tudi študenti nižjih letnikov študente višjih letnikov).

Na splošno je razlik v kulturi veliko in za zahodnjaka kar mrgoli pasti za “faux pas”. Vendar sem nadvse užival v pestri paleti obrnjenih navad in običajev ter nerodne situacije premostil z nasmeškom in spoštovanjem. Močno mi bo v spominu ostala tudi njihova mimika z reakcijo začudenja: dvignejo obrvi, napnejo oči, usta dajo v »o« in visokih tonih zavpijejo: »Heeeeee!«. Jaz pa v smeh.

Slovo od vseh novih prijateljev je bilo težko in gotovo se bom na Japonsko še vrnil. Do takrat pa me v deželo vzhajajočega sonca vrača občasno rolanje surove ribe, kopica prečudovitih spominov in občutkov in pesem Itsumo nando demo.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

Novičke Iza Pekle Simonič in Špela Černilogar

»MIKRO-STENT« ZA ZMANJŠEVANJE OČESNEGA PRITISKA Glavkom je napredujoča okvara vidnega živca na mestu, kjer ta izstopa iz očesa in je lahko vzrok nepovratne okvare vida. Povišan očesni pritisk je ogrožajoč dejavnik, ki prispeva k nastanku glavkoma.

Očesni pritisk se lahko poviša zaradi neravnovesja v nastajanju in odtekanju prekatne vodice, glede na vzrok pa bolezen razdelimo na glavkom odprtega in zaprtega zakotja. Pomemben ukrep za upočasnitev napredovanja bolezni je zniževanje očesnega pritiska do ciljne vrednosti, pri kateri se zmanjša tveganje za poslabšanje stanja. Za zniževanje očesnega pritiska so na voljo kapljice za oči (ATC S01E), laserski poseg ali klasična operacija. Novost na tem področju pa je medicinski pripomoček, ki ga s pomočjo operacije vstavijo med sklero in ciliarno telo v očesu. Tanka poliamidna cevka vsebuje 64 odprtin, ki omogočijo učinkovitejše odtekanje prekatne vodice mimo trabekularne mreže, ki je pri glavkomu odprtega zakotja težje prehodna. Medicinski pripomoček so

preizkušali v kombinaciji z operacijo katarakte, pri tem pa dobili spodbudne rezultate.

Kemijska sestava hidrogela

VIRI: 1. Sekcija za glavkom Slovenije. http://www.glavkom.si/. Dostopno 15. jan. 2018 | 2. VID medicinski center. http://www.vid.si/si/vsebina/ okulistika/bolezni-oci/glavkom/. Dostopno 15. jan. 2018 | 3. MedGadget. https://www.medgadget.com/2016/08/cypass-micro-stentimplant-glaucoma-approved-fda.html. Dostopno 15. jan. 2018

ODKRIVANJE SUBSTANC V IZDIHANEM ZRAKU Švedski znanstveniki so predstavili dve metodi, ki bi jih lahko v prihodnosti uporabljali za odkrivanje prisotnosti drog iz izdihanega zraka preiskovancev.

Z izdihom ne izločamo samo plinov, temveč tudi lipide in proteine iz respiratornih poti, ki s seboj prenašajo tudi druge molekule. Vzorce so odvzeli 13 osebam, ki so se zdravile z metadonom in jih analizirali z uporabo dveh različnih metod za zbiranje delcev v izdihanem zraku. Z elektretno filtracijo so zbrali

delce vseh velikosti, pri impaktaciji pa delce velikosti 0,5–7 μm. Z LC-MS so potrdili prisotnost metadona v obeh primerih, boljše rezultate pa so dobili z uporabo impaktacije. V poskusih so opazovali tudi vpliv tekočin ustne votline in načina izdiha na rezultat. Prednost tovrstne diagnostike je predvsem njena neinvazivnost, izziv pa zelo nizka masa analitov. Do uporabe takšnih analitičnih sistemov v praksi bo verjetno preteklo še nekaj časa in raziskav.

VIRI: 1. PharmaNews.eu. http://www.pharmanews.eu/research/1743-breath-test-could-be-possible-for-drugs-and-disease. Dostopno 18. jan.

2018 | 2. G Ljungkvistet al. Two techniques to sample non-volatiles in breath exemplified by methadone. J. Breath Res. 12 (2018) 016011.

23

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE

JE IME ZDRAVILA RES TAKO POMEMBNO? V študiji Univerze v Kölnu so raziskovalci proučevali, kako lahko kompleksnost imena zdravila vpliva na njegovo odmerjanje. Preiskovanci so prejeli različna fiktivna zdravila, ena z bolj zapletenimi imeni ter druga z enostavnejšimi. Pacienti so tista z enostavnejšimi imeni zaznali kot varnejša od tistih z odtujevalnimi imeni, kar je vplivalo na pacientovo odmerjanje zdravila

tako za sintetično proizvedene zdravilne učinkovine kot zeliščne droge. Pacienti so namreč zahtevnejša imena povezovali z več tveganji in neželenimi učinki.

Ugotovitve bi lahko pomembno vplivale na prihodnje načrtovanje imen, saj bi lahko na primer zdravila z veliko stranskimi učinki dobila kompleksnejše ime z namenom zmanjšanja možnosti predoziranja.

VIRI: 1. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/28639797 | 2. Richard-Magazin der deutschen Apotheker und Ärtzebank, Jan 2018

SANJARJENJE ZNAK INTELIGENCE Nova študija iz Tehnološkega inštituta Georgia kaže, da sanjarjenje ni nujno slaba stvar. Morda je celo znak, da ste res pametni in ustvarjalni. »Ljudje z učinkovitimi možgani imajo lahko preveč možganske zmogljivosti, da bi preprečili tavanje njihovih misli,« je povedal Eric Schumacher, profesor psihologije iz Georgia Tech, ki je sodeloval pri raziskavi. V študiji

so merili vzorce možganov več kot 100 ljudi. Tisti, ki so poročali o pogostejšem sanjarjenju, so dosegli večjo intelektualno in ustvarjalno sposobnost ter imeli učinkovitejše možganske sisteme, merjene na napravah MRI. Kljub vsemu pa je treba upoštevati tudi druge dejavnike in razlike, kot je na primer motivacija osebe, da se osredotoči na določeno nalogo.

VIR: 1. Vir: http://www.news.gatech.edu/2017/10/24/daydreaming-good-it-means-youre-smart. Dostopano 17. jan. 2018

INOVATIVEN HIDROGEL Raziskovalci so izdelali hidrogel, ki nabreka v prisotnosti dušikovega oksida (NO). Povečan nastanek NO je značilen pojav pri revmatoidnem artritisu, pri tem pa povečuje resorpcijo kostnine in stimulira apoptozo celic v prizadetem sklepu, zato bi bilo odstranjevanje NO smiseln ukrep pri zdravljenju. Omenjeni hidrogel je polimer, sestavljen iz molekul akrilamida in molekul premreževalca. V stiku z NO se vez med premreževalcem in akrilamidno verigo cepi, pri čemer začne gel nabrekati.

Novi material bi lahko uporabljali v terapiji revmatoidnega artritisa za odstranjevanje NO ter kot dostavni sistem.

Ugotovili so tudi, da lahko med nabrekanjem hidrogel sprošča vgrajeno modelno učinkovino (goveji serumski albumin). Zaradi različnih možnosti uporabe ocenjujejo, da ima novi material precejšen potencial.

VIRI: 1. The Pharmaceutical journal. https://www.pharmaceutical-journal.com/news-and-analysis/research-briefing/researchers-develop-noresponsive-hydrogel-that-could-be-used-in-rheumatoid-arthritis/20204103.article. Dostopno 14. jan. 2018 | 2. Park J, Pramanick S, Park D et al. Therapeutic-gas-responsive hydrogel. Advanced Materials 2017. doi: 10.1002/adma.201702859

24

NA POGOVORU

Asist. Ana Janežič, mag. farm.

Neža Trpin

Široko odprta in razgledana svetovljanska duša, s katero vsaka beseda sama od sebe odpira nove teme za pogovor. Ženska, ki se znajde v svetu moških - človek, ki verjame, da smo vsi samo ljudje. Pogovarjali smo se z asistentko Ano Janežič, mag. farm.

Vprašanje, s katerim nekako kar moram začeti.

Zakaj ste se odločili za študij farmacije? Je bila to za vas lahka odločitev ali bi se, če bi izbirali ponovno, odločili drugače? Že v osnovni šoli sta bila moja najljubša predmeta biologija in kemija, zato je bilo nekako jasno, da me bo odneslo v naravoslovje. Razmišljala sem tudi o biologiji, pa medicini in dentalni medicini … V nižjih letnikih študija sem pogrešala k pacientu usmerjen del farmacije, v 4. in 5. letniku pa nam je kurikulum prinesel nekaj meni zelo zanimivih predmetov (farmakologijo, biofarmacijo s farmakokinetiko in klinično farmacijo) ter praktično usposabljanje. Ob diplomi tako ni bilo več dvoma. Vedela sem, da sem se odločila pravilno.

Magistrirali ste na temo socialne farmacije, vaš mentor je bil prof. Mitja Kos, pod vodstvom katerega sedaj na Katedri za socialno farmacijo tudi v nadalje opravljate svoje delo. Zdi se, da ste že v času študija vedeli, da je socialna farmacija »vaše« področje, se morda motim? Če bi me vprašali v 3. ali 4. letniku, pa tudi še med praktičnim usposabljanjem, bi povedala, da bom klinična farmacevtka. Katedro za socialno farmacijo sem spoznala šele med opravljanjem diplomske naloge. V mojem času je bila socialna farmacija namreč le izbirni predmet. Tako da lahko rečem, da je bila diploma tista prelomna točka, ko je to postalo »moje« področje.

Počasi mineva leto, odkar ste kot govornica sodelovali na webinarju IPSF EuRO Pharmacy Science Week, ki je bil organiziran v počastitev mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Zelo sem bila počaščena ob povabilu k sodelovanju na tem dogodku. Pomembno se mi zdi delovanje v

smeri zagotavljanja enakopravnosti spolov, ne le v znanosti, temveč v vseh segmentih poklicnega ali zasebnega življenja žensk. Sama izkušnja je bila precej zanimiva, saj je bil zame to prvi webinar v vlogi govornice. Moram priznati, da mi je bil ta govor precej večji izziv kot klasično predavanje, saj pred seboj ne vidiš poslušalcev in njihovega odzivanja, dosti bolj se opazi nepopolna oralna elokvenca, poleg tega pa je zaradi sedenja pred računalnikom nekoliko omejena neverbalna komunikacija.

Vstopamo v leto 2018. Kako vi vidite žensko v poklicu farmacije? Že res, da predstavljamo večinski delež zaposlenih, vendar ko fokus izza lekarniškega pulta preselimo na druga (predvsem višja) področja, ta delež bliskovito pade.

Sama vidim žensko v naši stroki kot enakopravno moškemu. Do sedaj nisem občutila, da bi bila kdaj tretirana drugače kot moški kolegi. Zato verjamem,

25

NA POGOVORU

da so ženskam v farmaciji dostopna delovna mesta na vseh nivojih, vključno z vodstvenimi položaji. Morda mi manjka širša slika, saj nimam veliko izkušenj iz dela v farmacevtski industriji, vendar menim, da moje videnje potrjujejo mnoge ženske na vodstvenih položajih.

Verjetno lahko kot primer vzamemo kar članico naše katedre, dr. Andrejo Čufar, ki je direktorica JAZMP, pred tem je bila vodja lekarne UKC. Zakaj torej ni več žensk na »višjih« položajih? Razlogi so večplastni, a če malo poenostavim, verjetno gre za vprašanje ambicij in prioritet, hkrati pa ne moremo mimo dejstva, da tudi v letu 2018 ženske pogosto še vedno podpirajo tri vogale gospodinjstva.

Razmerje med sodelavci na Katedri za socialno farmacijo je v korist žensk. Je to dejstvo ali zgolj naključje?

No, to je dejstvo. Ki pa je posledica naključja :). Ko sem leta 2012 prišla na katedro, je bil moški spol v premoči, potem pa so okrepitve v obliki mladih raziskovalk (MR) kmalu poskrbele za obratno sliko. Pri izbiri MRjev sicer ni igral vloge spol, temveč kompetence in osebnostne značilnosti kandidatov.

Nam lahko podarite vpogled v svoj običajni delovni dan?

Delovni dan precej variira glede na obveznosti, ki so tisti dan oz. teden na sporedu. Naše delo na katedri je sestavljeno iz pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega dela. Kakšen dan lahko cel preživim s študenti na vajah, včasih cel dan »obračam« SPSS ali pa me povsem okupira pisanje članka za kakšen farmakoekonomski projekt, v katerem sodelujem. Če bi me nekdo opazoval, pa bi verjetno rekel, da cel dan samo sedim za računalnikom :).

Zelo mladi ste še, pa vendar že kar nekaj let zaposleni na FFA, kjer delate s študenti različnih smeri in letnikov. Kako se študenti različnih smeri med seboj razlikujemo?

Pedagoško sodelujem le pri izvajanju predmetov na programih Farmacija in obeh stopnjah Laboratorijske biomedicine, zato lahko komentiram le delno. Na interakcijo vpliva tudi vsebina predmeta, a informatika na vseh programih omogoča neki skupni imenovalec.

Opažam, da so študentje LBM nekoliko bolj aktivni, angažirani v primerjavi s študenti na programu Farmacija, posebej na 2. stopnji. Morda gre zgolj za to, da so že nekoliko starejši, nekateri nadaljujejo šolanje

26

Predstavitev posterja na konferenci Pharmaceutical Care Network Europe.

po nekaj letih dela in zaradi tega k študiju pristopajo na drugačen način. Študenti EMŠF vas srečamo v 1., 3. in 5. letniku, najprej v okviru Farmacevtske informatike, nato Socialne farmacije in na koncu na delavnicah v okviru Praktičnega usposabljanja. Kako bi opisali tipičnega študenta v posameznem letniku?

Tipični študent 1. letnika (Informatika): »Ojoj, kak dolgčas. Js itak nikol v življenju ne bom rabil/a statistike.« Vsi, brez izjeme.

Tipični študent 3. letnika (Socialna farmacija): Tu se študentje že delijo na tiste, ki jih bolj vleče v kemijskotehnološki profil in jim je predmet nezanimiv (A), ter tiste, ki jih malo bolj vleče v »zdravstveno« smer (B).

A: »Ojoj, kak dolgčas. Dva dni za izpit.« B: »To vse farmacevti delajo v lekarnah? Kul!« Tipični študent 5. letnika (Praktično usposabljanje): Še bolj izrazito lahko opažamo dve subpopulaciji, opisani v primeru 3. letnika.

A: »Ojoj, zdej pa še ta lekarna.« B: »Kooončno praksa!« Zgoraj sem malce karikirala, čeprav verjetno izjave v principu kar držijo :).

NA POGOVORU

Kaj opazite v razvoju generacije, ko jo ponovno srečate v višjih letnikih?

Dejstvo je, da je 1. letnik zelo splošen, večina študentov še nima jasne predstave, kaj vse farmacija sploh je, ali jim bo študij všeč. Spoznavajo nov način dela, ki se razlikuje glede na srednješolski sistem in nekateri še nimajo tistega pravega zagona. V 3. letniku že dobijo malce širšo sliko in prepoznavajo, da jih nekatera področja farmacije pritegnejo malo bolj, druga manj. V 5. letniku so že precej izgrajeni, nekateri res polni znanja in sposobni povezovanja znanja iz različnih predmetov in morebitnih delovnih izkušenj ter sposobnosti kritičnega razmišljanja. Včasih sem res prav pozitivno presenečena nad diskusijami, ki se razvijejo na vajah ali delavnicah praktičnega usposabljanja.

Delo, ki ga opravljate, je tako pedagoško kot raziskovalno. Glede na to, da ste koordinatorka vaj, je morebiti prvo v prednosti? Kaj je predmet vašega raziskovalnega dela?

Pedagoško delo ima vsekakor prednost, ne nazadnje sem zaposlena na pedagoškem delovnem mestu.

Raziskovalno delo nima strogih rokov, ki bi dihali za ovratnik, zato včasih pristane na stranskem tiru, čeprav ni manj pomembno. Moje raziskovalno delo se osredotoča na sodelovanje pri zdravljenju z zdravili (adherenco) pri bolnikih z astmo ter bolnikih s hipertenzijo in njihove zdravstvene izide.

Katere trenutke oz. dogodke bi opredelili kot »mejnike« v vaši dosedanji karieri? Kako želite razvijati svojo kariero v prihodnje?

Največji dosežek v moji raziskovalni dejavnosti je bila nagrada za najboljši poster na konferenci Pharmaceutical Care Network Europe. Glavni mejnik bo zagotovo doktorat. Po doktoratu bom razmišljala o krajšem odhodu v tujino, v prihodnosti pa o kombinirani zaposlitvi v lekarniški oz. zdravstveni dejavnosti, če bo to mogoče.

Pomembno se mi zdi delovanje v smeri zagotavljanja enakopravnosti spolov, ne le v znanosti, temveč v vseh segmentih poklicnega ali zasebnega življenja žensk. »pademo« v zgodbo v fazi, ko je zdravilo že na trgu oz. nanj vstopa. Po eni strani študente opremimo z znanjem o delovanju zdravstvenega sistema in sistemov financiranja, trženja, vplivi zdravila na nivoju populacije (farmakoepidemiologija) in smiselnostjo uporabe zdravila v klinični praksi z vidika učinkovitosti, varnosti (z dokazi podprta medicina) oz. stroškovne učinkovitosti (farmakoekonomika). Deloma se naši predmeti dotikajo tudi faze kliničnih študij. Nihče se verjetno tega ne vpraša, vendar pa, kako bi si razlagali rezultate kliničnih študij brez statistike? Statistika ni sama sebi v namen, kot se morda zdi študentom v 1. letniku.

Drug vidik je k pacientu usmerjena farmacija, ki je drugim katedram večinoma precej tuj koncept. Dejstvo je, da se skoraj polovica diplomantov naše fakultete zaposli v lekarnah. Koliko predmetov drugih kateder je namenjenih izgradnji znanja in kompetenc na tem področju? Z izjemo predmeta Klinična farmacija sta Socialna farmacija in Praktično usposabljanje edina predmeta, ki študenta pripravljata na takšno delo.

Kako vidite vlogo svoje katedre v našem kurikulumu, ki je v veliki meri posvečen fazam vstopanja zdravilne učinkovine na trg, govorim predvsem o načrtovanju, sintezi, formuliranju?

Strinjam se, da je naš kurikulum pretežno posvečen fazi razvoja zdravil. Vendar zgodba takrat, ko je zdravilo razvito, ni končana. Na neki način se takrat šele začne. V življenjskem ciklu zdravila mi torej

27

NA POGOVORU

Kdo pa je Ana Janežič, ko ni v službi?

Naravnost zaljubljena sem v ples (swing), potovanja (posebej pri srcu mi je Azija, kamor se znova in znova vračam) in knjige (najljubši mi je Murakami). Bolj ali manj pogosto rada tudi planinarim, crkljam Pinukija (mojega parson russell terierja), tečem, pilates-iram, se učim španščine, slikam akvarele, se potapljam, kuham curryje za prijatelje …

Kako bi se opisali v eni povedi?

Na ljubljansko meglo aklimatizirana Celjanka, nepoboljšljiva odvisnica od potovanj in čokolade, ter večni skeptik, ko nanese na homeopatijo in »čudežna« zdravila.

Nadaljujte stavek: »Ko je bila Ana še študentka, … … je bila sposobna prežurat celo noč in v petek zjutraj iti (praktično direktno) na predavanja iz Organske kemije in med predavanji ne zaspati, čeprav je bil govor prof. Verčka približno tako živahen kot EKG klinično mrtvega pacienta.«

28

Skleniva ta intervju z rafalom vaših »najljubših«: Vaša popotnica študentom? Čaj alištudirajte, kava? – Čaj.

Pridno imejte v mislih, da so ocene pomembne, niso –paMorje. najpomembnejše. Izkoristite Morje ali gore? obštudijska in projekte, pridobite si Sladko aliizobraževanja začinjeno? – Sladko. delovne In ob– vsem ne pozabite Sanjeizkušnje. ali realnost?

Sanje tem v okviru realnosti.živeti.

Počnite stvari in se družite z ljudmi, ki vas osrečujejo.

Srce ali razum? – Srce.

Tujina ali domači zapeček? – Tujina.

Knjiga ali film? – Knjiga.

Jutro ali večer? – Jutro.

Družba ali prostor zase? – Oboje.

Izkušnje ali svež veter? – Svež veter.

Resnost ali s humorjem? – Humor.

Premišljenost ali »bomo videli sproti«?

– Vsakodnevno »bomo videli sproti«, premišljenost v velikih, pomembnih odločitvah. Življenjski moto: »Čez dvajset let boš bolj obžaloval vse tisto, česar nisi storil, kot tisto, kar si. Zato dvigni sidro, izpluj iz varnega pristana.

Razširi svoja jadra …« (Mark Twain)

NA POGOVORU

Boštjan Čeh, mag. farm.

Neža Trpin

Februarska simbolika v kombinaciji refleksije in želja za prihodnost večini študentov prinese bolj ali manj smiseln odgovor kako in kam naprej. V dodatno perspektivo vam v tej rubriki v branje ponujamo pogovor z nekdanjim “sotrpinom” na FFA, sedaj pa uspešnim farmacevtom z mednarodno kariero.

Trenutno delovno mesto: European Market Access Director & European Disease Area Team Lead for Specialty Moje delo zajema: - Vodenje strategije za trženje, medicinsko komunikacijo ter dostopnost do obstoječih zdravil na področju nefrologije (JINARC(r), SAMSCA(r) ) v Evropi.

Ime in priimek: Boštjan Čeh

- Vodenje strategije za razvoj komercializacije, strategije in plana medicinske komunikacije ter dostopnost do portfelja inovativnih zdravil na področju nefrologije (vadadustat) v Evropi.

Naziv: mag. farm. (M. Pharm.)

- Vodenje strateškega evropskega tima direktorjev za trženje zdravil v posameznih evropskih državah.

Kdo je bil Boštjan v študijskih letih oz. za kako (ne)tipičnega študenta FFA bi se sicer opisali?

Kakšno leto pred vpisom na FFA, še v gimnaziji, sem pravzaprav začel razmišljati o študiju farmacije v tujini, natančneje v Franciji. Pozneje sem si premislil in se odločil za študij v Ljubljani, a sem že ob vpisu na fakulteto vedel, da sam študij ne bo potešil notranje radovednosti, ki me je gnala v spoznavanje farmacije in kolegov onkraj meja Slovenije. Aktiven, družaben, radoveden, govori šest tujih jezikov, prevzame iniciativo – tako so me opisali prijatelji in tisti, s katerimi sem v preteklosti sodeloval.

Začelo se je že prvi dan na FFA, ko sem se včlanil v DŠFS in ŠSSFD. Od tistega dne dalje do konca študija je bilo najverjetneje 90 odstotkov mojega prostega časa povezanega z udejstvovanjem v mednarodnih študentskih organizacijah, potovanji v tujino na

družabne in izobraževalne dogodke pod okriljem matičnih študentskih organizacij (DŠFS, ŠSSFD ter tudi ŠOU v Ljubljani), predvsem pa mednarodnih študentskih organizacij (kot sta EPSA, IPSF). V večji meri so obštudijska udejstvovanja in aktivnosti pravzaprav potešila notranjo radovednost in me dodatno izzvala na področjih, ki na FFA niso bila obravnavana oziroma jih fakulteta ni pokrila s študijskih programom – tu mislim predvsem na mehke veščine in mreženje študentov. Z malce razočaranja danes ugotavljam, da fakulteta takšnih udejstvovanj ni aktivneje spodbujala in jih je včasih celo ovirala (predvsem z nefleksibilnostjo pri prisotnosti na tedaj tako imenovanih »obveznih« laboratorijskih vajah). Šele kasneje, proti koncu študija, sem se začel zares zavedati dodane vrednosti vsega, kar sem do tedaj pustil za seboj, in vsega, česar sem se pravzaprav naučil v obštudijskih udejstvovanjih.

29

NA POGOVORU

Z aktivnostjo v obštudijskih dejavnostih ste pustili velik pečat tudi v študentskih farmacevtskih organizacijah. Tovrstne izkušnje in aktivnosti zajemajo: Še kot bruc na FFA (oktobra 2003) sem v DŠFS pomagal pri kopiranju in oblikovanju materialov za promocijo dogodkov in aktivnosti. V nekaj tednih sem nato prevzel odgovornost za organizacijo manjših in nekaterih zahtevnejših dogodkov. V drugem letniku (maja 2005) pa sem na volitvah DŠFS in ŠSSFD kandidiral na mesto predstavnika za stike z EPSA. To je bil dvoletni mandat s precej pogostimi prisostvovanji na dogodkih EPSA v različnih državah po Evropi.

S pomočjo prijateljev v društvu sem v mandatu organiziral kopico dvostranskih in večstranskih izmenjav med državami predstavnicami po Evropi (3 TWIN projekti med Slovenijo in Portugalsko, 4 QUATRINO projekti med Slovenijo, Grčijo, Španijo in Romunijo) in spoznal zahtevnost pri organizaciji in zbiranju finančnih sredstev pri prostovoljnih projektih. Maja 2007 sem kandidiral na mesto podpredsednika za mobilnost pri EPSA in prezvel letni mandat z odgovornostjo razvoja mobilnosti v Evropi. Začel sem z uvajanjem vzdržnejših načinov financiranja in organizacijo dvo- ter večstranskih izmenjav med članicami EPSA, večinoma preko kandidiranja na evropske razpise za financiranje tovrstnih projektov – rodil se je projekt TWINNET. Bili smo zelo uspešni. Priljubljenost in posledično število večlateralnih izmenjav med fakultetami za farmacijo po Evropi je v enem letu naglo naraslo.

Ključen prelom je za mobilnost študentov farmacije v Evropi prinesel konec leta 2007, ko sem zastavil nove smernice in strukturo za financiranje EPSA Individual Mobility v upanju, da bo projekt zaživel in evropskim študentom farmacije preko prijavnega procesa ter rigoroznega izbora omogočil plačano prakso ali poklicno izkušnjo, daljšo od treh mesecev, bodisi v farmacevtskih podjetjih, lekarnah, laboratorijih ali pa univerzah po Evropi.

Ideja za podoben projekt se je v EPSA porodila že predhodnikom iz Slovenije, Adnanu Bešu in Luciji Sotošek, ki sta bila tudi izjemno aktivna predvsem na področju mobilnosti v EPSA. Leta 2008 sem kandidiral tudi za vodjo mednarodne pisarne na ŠOU v Ljubljani, a je na volitvah zmagala druga skupina študentov. Za tem sem se maja 2008 odločil v EPSA kandidirati na novo ustvarjeno pozicijo Central IMP Coordinator, ki je bila namenjena koordinaciji prej omenjenega

32

programa IMP po drugih evropskih državah. Tako sem implementacijo projekta podpiral še do maja 2009, ko me je skupščina EPSA predlagala in izvolila za doživljenjskega častnega člana EPSA, “EPSA Honorary Life Member”.

Preko organizacije projektov in udejstvovanja na dogodkih se je moja mreža stikov med študenti farmacije po Evropi in tudi študenti drugih smeri izredno razpredla in jo še danes poskušam v veliki meri ohranjati.

Leta 2008 na študijski izmenjavi na Portugalskem.

Kakšne veščine ste razvili v času omenjenega udejstvovanja?

Razvil sem predvsem kopico mehkih veščin, ki sem jih potreboval za delo z ljudmi in skupinami študentov in mi tudi pri delu, ki ga trenutno opravljam, pridejo še kako prav. Nekatere med njimi so npr. jasno izražanje pri poslovnih komunikacijah, nastopanje in predstavitev pred širšim občinstvom. V zvezi s pridobivanjem finančnih sredstev sem pridobil pomembne izkušnje pri pogajanjih z zunanjimi organizacijami in podjetji.

Pri delu s skupinami študentov v različnih delavnicah sem izkoristil priložnosti za pridobivanje veščin, povezanih z vodenjem, usmerjanjem ter koordinacijo delovnih timov.

NA POGOVORU

Za katere bi dejali, da so ključnega pomena za vaše trenutno delo in zakaj?

Za uspešno opravljanje nalog, povezanih z naravo našega dela na vsakodnevni ravni, sta po eni strani pomembna strokovnost in inteligenca, po drugi strani pa sta – po mojih izkušnjah – pri razvoju kariere in dolgoročne poslovne uspešnosti posameznika ključni čustvena in socialna inteligenca. Uporaba prvih dveh veščin prispeva k razvoju in oblikovanju zadnjih dveh, ki sta dandanes bistvena atributa poslovnega vodje. V podjetju Otsuka Pharmaceutical Europe Limited, kjer trenutno delam, za merjenje uspešnosti posameznika ni pomembno le doseganje zastavljenih ciljev, pač pa sta v poslovni filozofiji podjetja ključni tudi kultura ravnanja pri vodenju in delu z ljudmi ter način, kako bodo cilji doseženi.

Na vsakem delovnem mestu se pričakuje zadostno komuniciranje z ljudmi oz. različnimi nosilci interesov, bodisi sodelavci, nadrejenimi ali zunanjimi partnerji in strankami. V odvisnosti od njihovega zadovoljstva in uspešnosti pri komuniciranju z nami je odvisen razvoj posameznika na določenem mestu in tudi njegovo napredovanje. Takšna je strategija v večjih podjetjih in multinacionalkah.

Kako se vam je sodelovanje v obštudijskih dejavnostih na splošno obrestovalo v prihodnosti?

Kakšno izhodišče vam je po vašem mnenju prineslo z vidika profesionalne kariere?

Vrednost udejstvovanja v obštudijskih dejavnostih kot izhodišče za poslovno kariero je odvisna od delovnega področja, kjer se kariera začne oz. od področja, ki te kot posameznika zanima. Če pogledam nazaj, je bilo aktivno udejstvovanje v obštudijskih dejavnostih zame ključnega pomena predvsem na začetku kariere, z vidika izkušenj, ki sem si jih nabral, pa so bila udejstvovanja pomembna tudi za priložnosti, ki so sledile pri moji karierni usmeritvi.

Vse veščine, ki sem jih pridobil z obštudijskimi aktivnostmi, predvsem tistimi, pri katerih sem bil ključen akter ali organizator, so v mojem življenjepisu predstavljale »dodano vrednost« in poudarile razlike med mano in drugimi uspešnimi študenti s FFA in fakultet po vsej Evropi. Še danes se spominjam, da je zaposlovalca na mojem prvem intervjuju za 6–12 mesečno prakso v podjetju GlaxoSmithKline v Londonu, zanimalo predvsem, kaj sem počel poleg študija in kako so po mojem mnenju obštudijske aktivnosti izoblikovale

mojo osebnost. Ko danes intervjuvam kandidate, sam kandidatu zastavim podobna vprašanja.

S kakšno vizijo gledate na svoje delovno mesto?

Nam zaupate, kam so usmerjene vaše karierne ambicije?

Farmacevtska industrija je trenutno ena izmed najstrožje reguliranih industrij in tako je tudi prav, saj sta njen doprinos ter vpliv na zdravje in dobrobit ljudi po celem svetu neizmerna, uspešno zdravljenje nekaterih bolezni pa je lahko tudi precej finančno obremenjujoče za posameznike in zdravstvene sisteme. Posledično je industrija precej rigidna, previdna in zato tudi nekoliko počasna pri integraciji novih digitalnih tehnologij v paradigmo zdravljenja bolnikov. Sam sem prepričan, da prihodnost ni samo v inovativnosti novih individualnih ali trenutno popularnih genskih terapij, ampak v uspešni integraciji novih digitalnih tehnologij z načini zdravljenja in zdravili, ki bodo v prihodnjih letih in desetletjih dosegljiva pacientom.

Kratkoročno bi želel sam voditi načrtovanje strategij in izvedbo pristopov pri podpori zdravljenja bolnikov z inovativnimi zdravili v mutinacionalki.

Dolgoročno pa se vidim bodisi na vodstveni poziciji predstavništva multinacionalke malce bližje domu ali pa vodenju lastnega podjetja na področju, ki sem ga opisal zgoraj.

Sam se trenutno ne ukvarjam toliko z vertikalno rastjo kariere v smislu »hitrega napredovanja navzgor«. Bolj se osredotočam na horizontalno rast, povezano z razvojem najrazličnejših veščin in znanj.

Katere so TOP sposobnosti in/ali znanja zunaj okvira strokovnosti, priučene na fakulteti, ki jih po vašem mnenju (mladi) farmacevti na trgu dela moramo imeti? Se slednje morebiti razlikujejo od tistih, ki jih dandanes delodajalci dejansko zahtevajo?

Sam seveda lahko kritično presojam znanja in sposobnosti, ki jih potrebuje farmacevtski trg, s tistimi, ki sem se jih priučil v času študija na fakulteti.

A iskreno povedano, trg se nenehno razvija, sam pa tudi nisem najbolj na tekočem z razvojem študijskega programa na fakulteti v zadnjih desetih letih, zato bom podal mnenje na podlagi tistega, kar mi je znano iz preteklosti. Naj podam tri primere.

Ena najbolj pomembnih veščin, ki sem jo pridobil v času študija farmacije in tudi še prej na gimnaziji,

33

NA POGOVORU

je bilo kritično in analitično razmišljanje. Ali če posplošim, razmišljanje o naslednjih nekaj korakih, ki sledijo sprejeti odločitvi ter razumevanje posledic neke odločitve – ne glede na področje.

Delodajalci zahtevajo tudi dobre veščine nastopanja pred skupinami ljudi. Med študijem je kar nekaj priložnosti, ki jih študenti lahko izrabijo za vadbo dobre komunikacije, prezentacije svojega dela in dosežkov drugim študentom (npr. med laboratorijskimi vajami, med predavanji, predstavitve projektov, magistrskih nalog ipd.). Skozi priprave na prezentacijo in s samo prezentacijo se naučiš odvračati strah in obvladovati tremo, predvsem pa se priučiš podajanja kompleksnih vsebin na enostaven in razumljiv način. Odgovorni v izobraževalnih ustanovah bi morali pridobivanje takšne veščine spodbujati, tiste, ki jih pridobijo, pa ocenjevati in ustrezno nagrajevati.

Vodenje skupin študentov na strokovnih in študijskih projektih je odlična priložnost za vadbo veščin komunikacije, organizacije dela in ustreznega razpolaganja s časom ter vadbo koordinacije in odgovornosti pri timskem delu – skratka vsega, kar bo najverjetneje preverjal in pričakoval tudi vaš prvi in vsi naslednji delodajalci.

Poglavitna stvar, ki ste se je naučili v času kariere in nauk/priporočilo, ki bi ga radi delili s »svojo študentsko različico«: Zelo pomembno je, da zgodaj začneš razmišljati o ambicijah in jasno opredeliš: »Kaj te motivira in žene naprej in kaj bi zares rad počel?« Če veš, kaj bi, je verjetnost, da dosežeš cilj, dosti večja. Najti odgovor na »kaj in kako« ni enako lahko za vse in odgovor se lahko skozi življenje tudi spremeni, a nič zato. Pomembno je, da se to dosti pogosto vprašaš, saj ti bodo pravi odgovori tlakovali pot s pravilnimi odločitvami, ki te bodo izoblikovale in pripeljale do tistega, kar te izpopolnjuje.

Bodite iskreni in pristni sami s seboj in z drugimi.

Nepristne in neiskrene ljudi se hitro spregleda. Ne moremo jim zaupati in navdušenje pri delu s takimi ljudmi hitro skopni.

Postanite učitelji, predavatelji in delite svoje modrosti in spoznanja z vsemi, ki bi jim lahko prišla prav, kot jih jaz trenutno delim z vami.

34

“Bodite iskreni in pristni sami s seboj in z drugimi.”

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

KOLUMNA

Soda bikarbona in koloidno srebro: zaveznika ali nasprotnika farmacije?

Tilen Huzjak

Kadar uradna medicina ne najde odgovora, se ljudje velikokrat opremo na alternativno medicino.

Kot študent farmacije, za zdaj zgolj gimnazijski maturant, svojega skromnega mnenja na tem področju nikakor ne morem postavljati na visok nivo izobraženih piscev v spletnih forumih, raznih poljudnoznanstvenih revijah in televizijskih ter radijskih oddajah. Ti so v veliki večini na svetu dalj časa in so tako že dolga leta študirali razne strokovno-znanstvene publikacije in so postali strokovnjaki z dokazi podprte medicine. Želel bi izpostaviti le dve večji odkritji teh dolgoletnih izkušenih mojstrov, če se kdaj znajdete v situaciji, ko vam prehrana, šport in uradna medicina ne morejo pomagati. Za vse navedene pripravke bom v oklepajih približno nakazal, kje v času študija lahko usvojite znanje za razumevanje njihovega delovanja na človeško telo in presojanje spodaj zapisanih informacij, ki se najdejo na raznih forumih in pri sosedu.

na kožo. Ker koloidno srebro ni opredeljeno kot zdravilo, ga torej lahko brez problemov dobite v bolje založeni (spletni) trgovini. S tem si prihranite obisk pri zdravniku, ki bi vam zelo verjetno predpisal neko »sintezno kemijo«. Morda edino malo popazite na odmerek in čas jemanja, da vas ne bo neko jutro presenetila podkožna akumulacija srebrovih ionov s svojo trajno modro-sivo barvo. Če se vas lotijo razni splošni simptomi, kot so glavobol, bolečine v trebuhu ipd., brez skrbi odmislite vaš pripravek – ta nima navedenih stranskih učinkov, torej jih za razliko od tistega dolgega spiska, ki ga dobite pri vsakem zdravilu, zagotovo ne more imeti. Imate še to srečo, da domujete v Evropi, v Ameriki je FDA (Food and Drug Administration) leta 1999 koloidnemu srebru ukinil status »zdravilo brez recepta«, češ da ni bilo varno ali učinkovito. Prav tako pri njih iz istega razloga ni

Koloidno srebro je koloidna raztopina srebra, gre za primer liofobnega koloida (Farmacevtska tehnologija I in II, Fizikalna farmacija). Srebrovi ioni delujejo adstringentno, kar pomeni, da se vežejo na sulfhidrilne skupine celičnih beljakovin in jih s tem denaturirajo ter inaktivirajo (Farmacevtska kemija I). Zaradi zapisanega delujejo antiseptično in se v obliki raztopine uporabljajo kot dermalno protibakterijsko sredstvo pri domačih živalih.

Danes je preko raznih spletnih ponudnikov mogoče dobiti koloidno srebro, ki po besedah številnih virtualnih strokovnjakov zdravi tuberkulozo, gonorejo, psoriazo, HIV/AIDS, artritis, težave s pljuči in prebavili, diabetes, levkemijo, raka ... Tega je treba jemati peroralno in nikakor ne nanašati

35

KOLUMNA

več mogoče dobiti niti ene peroralne farmacevtske oblike s tem liofobnim koloidom. Ampak to je na drugi strani luže, tam nimajo takih spletnih farmacevtov in zdravnikov kot na naših koncih.

Soda bikarbona je glavna sestavina pecilnega praška.

Kemijsko gledano gre za natrijev hidrogenkarbonat (NaHCO3), ki je šibka baza (Farmacevtska kemija I, Analizna kemija) in s kislinami reagira do ustrezne natrijeve soli, vode in ogljikovega dioksida, ki je pri peki odgovoren za vzhajanje testa, pri peroralnem jemanju pa za spahovanje. Gospodinje vam bodo povedale, da je odličen za odstranjevanje vodnega kamna in odmaševanje odtokov. Pri vajah biofarmacije s farmakokinetiko boste lahko sami preverili, da je tudi antacid (nevtralizira želodčno kislino) in je tako v peroralni farmacevtski obliki uporaben kot zdravilo za blaženje zgage in dispepsije, vendar le kratkotrajno. Uporablja se tudi za naalkaljenje urina, če želimo, da učinkovina v listu vednozelenega gornika hidrolizira do aktivne spojine (hidrokinona) in tako deluje kot urinarni antiseptik (farmakognozija), pa tudi če želimo hitrejše izločanje pri zastrupitvah s kislimi spojinami (npr. barbiturati) oz. povečati topnost (npr. sulfonamidov, za zdravljenje bolezni sečil ali metotreksata, ki je zdravilo za zdravljenje raka) (Fiziologija, Patološka fiziologija, Farmacevtska kemija III, Biofarmacija s farmakokinetiko, Klinična farmacija).

Sodo bikarbono pa spletni strokovnjaki priporočajo tudi za zdravljenje številnih vrst raka. Razlaga temelji na teoriji, da rakave celice nastanejo iz glivnih celic in so vedno bele barve, enake barve, kot je natrijev hidrogenkarbonat. Najbolje te celice uspevajo v kislem okolju, zato se jih lotimo kar z glavno bazično sestavino pecilnega praška, ki jo raztopimo v kozarcu vode in popijemo pred spanjem, s čimer

36

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

ta hitro in kratkotrajno delujoči antacid zagotavlja konstantno zvišanje pH v krvi do želene alkalne vrednosti in s tem uničuje rakave celice. Kliničnih dokazov o učinkovitosti sicer ni, vendar zakaj bi si take dobre lastnosti kdo izmišljeval.

Zaključujem z dejstvom, da je moje razmišljanje o omenjenih pripravkih popolnoma nemočno proti vsem strokovnjakom na drugi strani računalniškega zaslona. Želel sem vas le opomniti, da je kritična presoja pri uporabi zdravil in pripravkov, ki to niso, čeprav za nekatere so, povsem upravičena.

Da ne boste dejali, da širim laži, vas raje opozorim, da koloidnega srebra nikakor ne smete jemati peroralno, saj poleg tega, da nima magičnih sposobnosti zdravljenja vseh zgoraj naštetih bolezenskih stanj (artritis, levkemija, HIV ...), lahko pusti resne neželene posledice. Enako velja za natrijev hidrogenkarbonat in njegovo sposobnost zdravljenja raka – slednje nima nikakršne oprijemljive znanstvene podlage, prej nasprotno – v večjih in neprimernih količinah je lahko škodljiv.

Treba se je zavedati, da so spletni strokovnjaki velikokrat le poklicni novinarji, magistri marketinga ali celo vrtnarji.

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je Priznanje za posebne dosežke za Društvo študentov farmacije Slovenije Anže Zidar Predstavniki DŠFS in ŠSSFD so se 7. decembra odpravili na rektorat Univerze v Ljubljani, kjer je potekala podelitev Prešernovih nagrad in priznanj. Na podelitvi so bili navzoči skoraj vsi dekani fakultet UL, kot tudi rektor prof. dr. Igor Papič. Slavnostno podelitev je popestril pevski zbor, zadonele so tudi strune kitare.

V znak podpore se je prireditve udeležila tudi naša dekanja, prof. dr. Irena Mlinarič Raščan. Priznanje za delovanje našega farmacevtskega društva so v imenu vseh članov sprejeli Stefan Lukić, Polona Mihelj Reščič, Tilen Kozole in Lea Seljak. Študentski organizaciji sta priznanje dobili za samoiniciativno in prizadevno vodenje aktivnosti in projektov študentov Fakultete za farmacijo. Priznanje se je podelilo: - za 20 let neprekinjenega izdajanja glasila Spatula (72 izdanih številk), - za vrsto organiziranih strokovnih večerov za študente, s katerimi širijo strokovna znanja s področja zdravja in zdravil, - za organizacijo in izvedbo motivacijskih vikendov za študente,

drugi sodelavci na fakulteti zavedajo, da vse dodatne aktivnosti študentskega društva prispevajo h kvaliteti diplomantov in magistrov na FFA. Društvo želi študentom FFA nuditi čim širši nabor dodatnih kompetenc in znanj, kot so vodenje projektov, javno nastopanje, organizacija dogodkov, časovno razporejanje, in ki jih je v sklopu uradnega predmetnika težje osvojiti. Hkrati pa z mednarodnimi izmenjavami ter kongresi omogoča in spodbuja mednarodno mreženje, sklepanje poznanstev in prijateljstev. Naše društvo sodeluje tudi pri oblikovanju mnenja mednarodnih organizacij, ki nastopajo na pomembnih mednarodnih dogodkih, kot so mednarodni farmacevtski kongres (FIP) in na skupščini Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Zelo smo veseli te nagrade univerze, saj je to pohvala za naše dobro delo, obljubimo pa tudi, da bomo še naprej tako aktivni in za vas pripravljali dogodke, na katerih boste lahko izpopolnjevali svoje znanje in širili obzorja. Vedno ste dobrodošli vsi, ki bi radi pomagali, saj dogodki brez vas ne bi bili tako uspešni.

Iskrivost novih obrazov študentov Fakultete za farmacijo nikoli ne usahne, temveč prinaša venomer nove in nove ideje, podvige ter uspehe.

- za aktivno delo v evropski (EPSA) in svetovni (IPSF) organizaciji študentov farmacije, - za organizacijo in izvedbo mednarodnih strokovnih taborov za študente, - za dolgoletno organizacijo in izvajanje študentskih mednarodnih izmenjav, - za izvedbo mnogih javnih kampanj, povezanih z zdravjem, - za izvedbo več humanitarnih akcij ob hujših naravnih nesrečah po svetu in doma ter v času množičnih prihodov prebežnikov v Slovenijo.

Za priznanje nas je predlagala Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, kar kaže, da se tudi profesorji in

Priznanje za delovanje društva so v imenu vseh članov sprejeli Lea Seljak, Stefan Lukić, Polona Mihelj Reščič in Tilen Kozole.

37

DOGAJALO SE JE

3. simpozij Študentske sekcije SFD: Pomen prehrane pri celostni obravnavi bolnika Nives Hribernik V soboto, 11. novembra 2017, je potekal 3. (tokrat pa že res tradicionalni) simpozij Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva. Tokrat je bil simpozij posvečen pomenu prehrane pri celostni obravnavi bolnika. Kot bodočim zdravstvenim delavcem nam širši pogled na dejavnike, ki vplivajo na človekovo zdravje in ki igrajo pomembno vlogo pri oskrbi bolnika, vsekakor ne bi smel biti tuj. Prehrana namreč pomembno vpliva na vsa področja skrbi za bolnika, saj je od nje odvisno npr. kako dovzeten je pacient za infekcije, kakšna je njegova ledvična funkcija ali pa celo celjenje ran. Poznavanje pomena prehrane je pomembno z vseh vidikov farmacije, od načrtovanja zdravil, proučevanja farmakokinetike pa vse do klinične farmacije in ne nazadnje seveda lekarniškega farmacevta. Vloga farmacevta se v sodobnem času spreminja, saj se vse pogosteje govori o farmacevtski skrbi in farmacevtu kot članu zdravstvenega tima. Namesto zgolj izdaje zdravil, postaja farmacevtova primarna naloga svetovanje.

Prav pri tem pa mu pomaga tudi poznavanje in upoštevanje pomena posameznikove prehrane, saj s tem pridobi širši vpogled v klinično sliko pacienta in mu zato lahko tudi konkretneje ter bolje svetuje.

Simpozij je s predavanjem o klinični prehrani bolnikov začela Karla Berlec, dr. med., ki je predstavila klinično prehrano kot disciplino, ki se ukvarja s preventivo, diagnostiko in obravnavo prehranskih in metaboličnih sprememb v povezavi z akutnimi ter kroničnimi boleznimi in stanji povzročenimi s primanjkljajem ali presežkom energije in nutrientov. Sledilo je

izjemno zanimivo predavanje prof. dr. Marka Krefta o presnovi glukoze v možganih. Ker pa farmacevti radi združujemo teorijo s prakso in so ob predavanjih na tematiko prehrane marsikomu misli začele uhajati k hrani, je osebje restavracije Ajdovo zrno poskrbelo za zdravo in okusno okrepčilo med odmorom, ki nam je dalo moči za naslednji sklop predavanj.

Prof. dr. Darja Barlič Magajna, mag. farm., nas je seznanila s pojmoma nutracevtiki in funkcionalna hrana. Nutracevtiki so snovi, ki jih opredelimo kot hrano ali del hrane in imajo koristi za naše zdravje, funkcionalna hrana pa je opredeljena kot hrana, za katero je dokazano, da vzdržuje in/ali izboljšuje zdravje ter zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni.

Ker se kot študentje farmacije vse pogosteje srečujemo z vprašanji o prehranskih dopolnilih in njihovi uporabi, pa je sledilo predavanje prof. dr.

Sama Krefta, mag. farm., ki nas je poučil o tem, kdaj je uporaba prehranskih dopolnil smiselna.

Po odmoru za kosilo smo prisluhnili dvema nekoliko bolj praktično naravnanima predavanjema, najprej nam je klinična dietetičarka Brigita Avramovič Brumen predstavila prehransko podporo onkoloških bolnikov in implementacijo le-te na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, nato pa smo prisluhnili še predavanju tuje predavateljice, dr. Lejle Kažinić Kreho, z naslovom Food-foe or friend?

Poleg aktualne tematike je 3. simpozij Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

38

DOGAJALO SE JE

predavateljem zastavljali vprašanja. Odziv je bil celo tolikšen, da nam ni uspelo odgovoriti na vsa vprašanja.

Na srečo je v zadnjem sklopu sledila okrogla miza, kjer smo s predavatelji razpravljali o pomenu prehrane in odgovorili tudi na kar nekaj zastavljenih vprašanj poslušalcev.

odlikovala raznolikost predavateljev, ki so prišli z različnih institucij in z različnimi pogledi na obravnavano tematiko. Namen takšnega dogodka ni le izobraziti, temveč tudi spodbuditi poslušalce k razmišljanju, zato smo med simpozijem uporabljali aplikacijo Slido, s pomočjo katere so lahko poslušalci

Če potegnemo črto pod celotni dogodek, lahko z gotovostjo zatrdimo, da je simpozij vnesel svež veter v izobrazbo študentov Fakultete za farmacijo in jim dal izhodišča za nadaljnje raziskovanje in ustvarjanje lastnega mnenja o pomenu prehrane v celostni oskrbi bolnika. Ker nam narava našega (bodočega) poklica narekuje, da stremimo k čim širši izobrazbi, se lahko tudi v prihodnje nadejamo takšnih izjemno zanimivih dogodkov.

Za konec pa naj se zahvalim svoji ekipi pomočnikov: Maša V., Eva, Patricija, Katja, Maša P., Stefan in vsi drugi, ki ste prispevali svoj del k izvedbi simpozija – res najlepša hvala!

20. obletnica DŠFS Emanuela Senjor, Danaja Rode, Polona Mihelj Reščič, Anja Šribar V četrtek, 23. novembra 2017, smo se v Svetovni kavarni Sputnik na čast praznovanja 20. obletnice delovanja društva zbrali nekdanji in trenutni aktivni člani Društva študentov farmacije Slovenije.

V otvoritvenem govoru nas je Emanuela Senjor, predsednica DŠFS in ŠSSFD 2015/2016, spomnila na vse dosežke in pomembne mejnike društva ter vse aktivnosti v preteklih letih, nato pa je Stefan Lukić, predsednik DŠFS in ŠSSFD 2016/2017, pozdravil vse navzoče.

Večer se je nadaljeval v prijetnem in sproščenem vzdušju, h kateremu sta pripomogla nagradna igra in spoznavni bingo. Vsi udeleženci so prejeli tudi posebno izdajo Spatule, ki zajema zgodovino društva, mejnike in projekte ter pogled nanje skozi intervjuje z alumni člani.

Spominske kartice so se pridno polnile s prigodami iz preteklih let, marsikdo je osvežil svojo Drug Dealer kolekcijo, žur pa ne bi bil farmacevtski, če se ne bi plesalo Magnifica (Hir aj kam hir aj go!) in Muevela, za kar smo poskrbeli tisti, ki koreografij še nismo pozabili.

Zelo lepo je bilo opazovati nekdanje člane, kako so se drug drugega razveselili, po dolgem času poklepetali in se smejali ob spominih na študentska leta. Organizatorke dogodka se letos poslavljamo

od aktivnega študentskega življenja in upamo, da se bomo lahko v prihodnosti na takšnih srečanjih odklopile od skrbi sveta odraslih in zaplule v spomine na drugdealerske dni!

39

DOGAJALO SE JE

Božični bazar Anja Dremelj

Medenjaki, cimetove zvezdice, kokosove kocke, dišeča mila in solne bombice, balzami za ustnice, unikatne voščilnice, obeski za novoletno jelko, zimsko okrašene skodelice in še in še. Omenjene dobrote in izdelana darilca so študente, profesorje, asistente, ostale uslužbence na FFA in druge obiskovalce med 14. in 20. decembrom 2017 pričakala na stojnici v pritličju fakultete pred predavalnico P1.

Stojnico je med četrtkom in sredo obiskalo veliko študentov in uslužbencev fakultete, ki so lahko kupili novoletno darilce za prijatelje in družinske člane, ali pa so si privoščili košček peciva in se tako posladkali med predavanji. Sedaj že tradicionalni božični bazar je letos poskrbel tudi za novost – stojnico v parku, kjer nam je kljub mrazu uspelo pričarati božično vzdušje za vse mimoidoče.

Ves zbran denar letošnjega bazarja smo namenili družini, v kateri so se v zadnjih letih vrstila kancerogena obolenja družinskih članov, kar je zaradi zdravljenj še dodatno oslabilo njihovo finančno stanje. Naš in vaš trud je bil definitivno poplačan, saj nam je z zbranimi sredstvi uspelo polepšati prednovoletni čas družine in jim za nekaj časa nuditi denarno pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali in se vidimo prihodnje leto!

Za humanitarce so se priprave na bazar začele že dobrih štirinajst dni prej, saj je bilo dela ogromno. Po uspešnih delavnicah mil, solnih bombic in balzamov za ustnice, ki sta jih omogočili Katedra za farmacevtsko tehnologijo in Katedra za farmacevtsko biologijo, za kar se jim lepo zahvaljujemo, so se naši popoldnevi v začetku decembra spremenili v izdelavo voščilnic, zavijanje mil, okraševanje lončkov itd. Poleg tega so bolj kuharsko nadarjeni študentje spekli okusne božične piškote in bazar je bil kar naenkrat tik pred vrati.

Humanitarni filmski večer Danaja Dover Da je bil december 2017 še bolj vesel in obarvan s prazničnim vzdušjem, smo humanitarci v okviru Božičnega bazarja organizirali Humanitarni filmski večer. Šlo je za novost in dopolnitev našega že tradicionalnega decembrskega bazarja na Fakulteti za farmacijo. Bil je večer veselja, smeha, druženja, ljubezni, skratka prava popotnica za božično-

40

novoletne praznike.

Dogodek je potekal v torek, 19. decembra 2017, na Študentskem kampusu v Ljubljani. Pod toplimi odejami, s kuhančkom v eni ter pokovko v drugi roki smo si ogledali božično-novoletni film, po ogledu filma pa je sledilo krajše druženje.

Ker je šlo za dogodek v okviru humanitarnega

DOGAJALO SE JE

projekta, seveda nismo pozabili niti na dobrodelnost.

Vstop je bil možen v zameno za simboličen prispevek, na samem dogodku pa smo v zameno s prostovoljnimi prispevki postregli tudi z jedačo in pijačo. Ves zbran denar smo združili z zbranim denarjem z Božičnega bazarja in ga namenili v dobrodelne namene. S tem dogodkom nam je v popolnosti uspelo združiti dobrodelnost in zabavo.

Motivacijski vikend 2017 Organizacijski odbor motivacijskega vikenda 2017: Anže Zidar, Polona Mihelj Reščič, Stefan Lukić, Tilen Kozole, Eva Velimirović in Helena Vrbanac V petek, 17. novembra, se je pozno popoldne poln avtobus nadobudnih študentov z Aškerčeve 7 odpravil v Kočevje, na tradicionalni motivacijski vikend DŠFS. Ko smo se udobno namestili, je za pozno uro primerno sledil družabni večer z zabavnimi spoznavnimi igricami, ki je poskrbel, da smo si spočili možgane in se pripravili na nove izzive. Bogat družabni program udeležencev še zdaleč ni utrudil in jim preprečil udeležbe na napornem, a zelo zanimivem izobraževalnem delu motivacijskega vikenda. Vsekakor je k temu prispevalo zelo domiselno in nadvse učinkovito bujenje, ki je poleg številnih pohval poželo tudi nagrado s strani Airberlina. V jutro nas je namreč prebudila novopečena stevardesa nemške letalske družbe in poskrbela, da smo skozi zasilne izhode stekli na zajtrk. Navkljub pohvalam prestižne letalske družbe pa stranke (udeleženci, op. p.) niso imele enakega mnenja in so kot nadomestilo za duševni nemir zahtevale mirnejše bujenje. Po naključju so se baterije v megafonu izpraznile, stevardesa pa je pozabila na rezervne. Odlično delo so izvedli trenerji mehkih veščin in udeležencem dali prepotrebno znanje za njihovo nadaljnjo kariero; Neži in Miji sta se pridružila tuja trenerja, Rúben s Portugalske in Bruno s Hrvaške. Poleg treningov mehkih veščin so udeleženci razpravljali tudi o novih projektih DŠFS in bili seznanjeni z delovanjem EPSA-e (Evropske zveze študentov farmacije). Diskusija je potekala tudi na temo rezistence mikroorganizmov na antibiotike (angl. antimicorbial resistance (AMR)), saj je v tistem tednu potekalo ozaveščanje javnosti o pomenu

varne in pravilne uporabe antibiotikov. V nedeljo, 19. novembra, smo si ogledali kočevske naravne danosti in bližnje jezero, po kosilu pa smo se polni novega znanja podali nazaj proti prestolnici.

Udeleženci so bili deležni tudi pestrega izobraževalnega programa.

Organizacijski odbor na oddihu po uspešno izpeljanem motivacijskem vikendu.’

41

DOGAJALO SE JE

Evropski dan varne uporabe antibiotikov Ana Temeljotov

18. november je evropski dan pravilne uporabe antibiotikov, dan namenjen ozaveščanju javnosti in zdravstvenega osebja o pomembnosti pravilne rabe in nevarnostih pretirane uporabe tako pogosto zlorabljenih antibiotikov. Tako kot vsako leto smo študentje Fakultete za farmacijo tudi letos obeležili ta dan. Kampanjo smo izvedli na naši fakulteti in na eni izmed slovenskih srednjih šol. Pripravili smo stojnici, na katerih so komunikativni študenti delili informativne letake, nalepke in dobre nasvete. Zdi se nam pomembno, da pripravljamo kampanje tudi za naše študente. Pomembno je, da se kot (bodoči) farmacevti zavedamo problematike in spodbujamo širjenje nasvetov za pravilno in odgovorno uporabo antibitikov. Naši stojnici je obiskalo veliko radovednih dijakov in študentov, ki so z veseljem poklepetali z nami. Če ste letos zamudili to priložnost, ne skrbite …

Se vidimo spet prihodnje leto!

14. EPSA Jesenska skupščina Rok Herman

Kaj je EPSA, je dobro vedeti za vsakega študenta naše fakultete. Zakaj je to tako pomembno vedeti?

Ne gre samo za vsa nova mednarodna poznanstva in prijateljstva, ki nastanejo na kongresih, temveč tudi za vse priložnosti, ki jih ta zveza omogoča prav za nas.

V enem letu se zavrtijo štirje večji EPSA dogodki: - Prvi v koledarskem letu je Annual Reception, ki je najmanjši dogodek in traja en dan, in sicer poteka v začetku marca v Evropskem parlamentu v Bruslju.

- Sledi mu Annual Congress, za katerega se najbrž spomnite, da je lani potekal v Kranjski Gori in je bil po mnenju številnih kolegov nepozaben ter izvrstno dobro organiziran s strani našega društva.

- Summer University poteka poleti v bolj sproščenem, poletnem vzdušju, z delavnicami in treningi.

- Jesenski dogodek pa je Autumn Assembly in ta je lani potekal od 31. oktobra do 5. novembra v Brnu na Češkem.

42

Začetek kongresa je napočil v avli velikega hotela, kjer smo se registrirali in dobili ključe od sob. Za udeležence, ki so bili na takšnem dogodku prvič, je še isti večer potekal First Attendees Meeting. Seveda pa so tu dobrodošli tudi vsi drugi udeleženci. Namen tega je, da se že na začetku spoznamo in povežemo. Pri tem so nam pomagale različne komunikacijske igre.

Ko je vsak v krogu skupine imel nalogo povedati, zakaj je prišel na ta kongres, si ugotovil, da ima čisto vsak namen družiti se in spoznavati nove ljudi. To je tudi lepota takšnega dogodka, saj so ljudje zelo odprti in z lahkoto navežeš stik s komerkoli hočeš.

Prvi dan smo zaključili z otvoritvenim večerom. Na oder so se postavili pomembni člani v EPSA-i. Večer pa se je končal z druženjem na »koktajl« večeru.

Naslednji dnevi so na grobo potekali po naslednjem kopitu: čez dan so potekale razne aktivnosti, zvečer pa družabni program (neformalno rečeno »partiji«).

DOGAJALO SE JE

Urnik je bil stalno zapolnjen in lahko rečemo, da je bilo ves čas nekaj na sporedu.

Za vse obvezen del kongresa so simpoziji, na katerih gostujoči predavatelji predstavijo temo kongresa in na koncu sprejemajo vprašanja za debato. Tema kongresa je bila digitalna revolucija, ki se lahko na prvo žogo sliši precej nerelevantna za farmacevta, a je močno prisotna. Dejstvo je, da si lahko z digitalizacijo in računalniškim vodenjem olajšamo marsikatero delo.

Digitalizacija je orodje, ki nam pomaga pri delu, a nas ne nadomesti, še vedno za tem stojimo strokovnjaki.

Seveda pa opravljanje s takšno tehnologijo zahteva specifična strokovna znanja, zato je za nas kot farmacevte pomembno, da znamo komunicirati s strokovnjaki opremljeni s tem znanjem in da lahko skupaj sinergistično in učinkovito dosežemo napredek.

Za variabilen del kongresa pa je vsak udeleženec že predhodno lahko izbiral svojo aktivnost. Vsak termin je trajal uro in pol ali dve uri in hkrati je potekalo več aktivnosti. Tako si se za vsak termin lahko odločil med generalno skupščino, tremi do štirimi delavnicami in dvema treningoma.

- Generalna skupščina oz. General Assembly ali GA [dži-ej], je najvišji odločilni organ v EPSA-i, kjer se zastopniki društev na podlagi glasov odločajo o delovanju EPSA. Vse poteka na zelo sofisticiranem in visokem nivoju. Vseeno pa je bilo na prvem GAju na začetku bolj sproščeno vzdušje. Z namenom, da bi se predstavniki bolj sprostili in povezali med sabo, je imel vsak nalogo, da se predstavi, pove ime svojega društva in kakšno barvo spodnjic ima na sebi. Ugotovitev: te barve se zelo ponavljajo.

- Delavnice so si med seboj zelo različne: od interaktivnih predavanj, javnih kampanj, pogovora

z delujočimi farmacevti do strokovne ekskurzije in drugih. Tako smo lahko bili priča spoznavanju izboljšanja motivacijskega pisma, CV-ja in razgovora ob prijavi na službo ter kako delodajalci gledajo na te stvari z njihovega vidika. Drugje smo diskutirali o dolgoročni koristi gibanja za zdravje in kakšno vlogo bi lahko imel lekarniški farmacevt pri spodbujanju in svetovanju telesne aktivnosti. Spet drugje smo se igrali marketinško igrico, ki simulira real-life dogajanje v poslovnem svetu farmacije in se strateško pogajali za pridobitev čim boljšega položaja. Prav tako pa smo imeli priložnost od starejših kolegov izvedeti več o različnih področjih farmacije, s katerimi se ukvarjajo ter povprašati za kakšen nasvet.

- Treningi so namenjeni učenju mehkih veščin. Pri tem trenerji na interaktiven način prikažejo ključne točke obravnavane veščine in nam predpišejo aktivnosti, s katerimi to dosežejo. Na voljo smo imeli treninge iz dobrega komuniciranja, upravljanja življenja in časa, improviziranja v odločilnih situacijah in še mnogo drugih. Pri treningih je vsak tudi vključen v sodelovanje in pri tem se še najbolje spoznaš z drugimi udeleženci. Seveda pa pri vsaki aktivnosti sučeš svoj jezik v angleškem jeziku in okrepiš še to sposobnost.

Slej kot prej steče dan in napoči večer ter socialni program, ki je vedno tematsko obarvan. Poleg cocktail eveninga so se zvrstile še naslednje zabave: Czech night, International night, The Great Gatsby party in seveda Gala night. Nekatere so bile locirane v istem hotelu, do drugih pa smo se odpeljali z avtobusi. Češka noč je bila namenjena predstavitvi Češke in njene kulture. Tako smo za večerjo dobili postreženo

43

DOGAJALO SE JE

jed iz češke kulinarike in na odru so za nas igrali češko kulturno glasbo in tudi prikazali njihov poskočen ples z udarjanjem čevljev ob tla.

Za mednarodno noč je vsaka skupina iz posamezne države na svojo mizo postavila svoje nacionalno značilne jedi in pijače. Tako si lahko za vsako mizo pregledal, kaj ponujajo in naredil pravi izlet okoli Evrope.

Na zabavi velikega Gatsbyja smo se tematsko oblekli in podali na zabavo, kot da je leto 1920. Nekateri kostumi so bili precej izvirni.

Zadnji večer pa smo zaključili z Gala večerjo, za katero smo se imeli priložnost lepo obleči in se na slovesen način posloviti. Na oder so spet stopili pomembni obrazi EPSA-e ter organizatorji dogodka. Noč je bila

malo bolj umirjena kot preostale noči, saj smo bili že malce izmučeni, a se je na koncu tudi ta podivjala.

Vsekakor pa vsakič ni manjkala EPSA slovesna pesem Muevelo, ki nas je razgibala s spodbudnimi ritmi in EPSA koreografijo.

Vsaka stvar pa enkrat mine in na zadnji dan smo se poslovili od velikega hotela, ki smo ga za namen dogodka v celoti zasedli samo mi. Ostali nam bodo spomini in seveda dobra prijateljstva. Na jesenski skupščini pa se vidimo letos jeseni spet v Beogradu, Srbiji. Vse, kar moraš narediti, je, da se prijaviš in prideš. Se vidimo! :) P.S.: Če te zanima podrobneje, kako je vse skupaj videti, imaš na voljo objavljene tudi slike dogodka na FB strani: EPSA Autumn Assembly 2017 – Brno.

Nove psihoaktivne snovi Eva Velimirović V torek, 16. januarja 2018, se je v prostorih Fakultete za farmacijo kar trlo študentov z različnih fakultet, željnih novega znanja. Na temo Nove psihoaktivne snovi je bil organiziran namreč strokovni večer, ki se neregulirano pojavljajo tudi v Sloveniji. Študentom so bili predstavljeni različni vidiki novih psihoaktivnih snovi, od kemije pa do uporabnika. Večer se je začel s predavanjem profesorice Marije Sollner Dolenc. Ta je predstavila ter definirala nove psihoaktivne snovi.

Povedala nam je, kako poteka njihova regulativa na nacionalni ter evropski ravni in kako se beleži njihova prisotnost v Sloveniji. Zaključila je z opisom sintetičnih kanabinoidov ter sintetičnih katinonov, ki prednjačijo po številu zasegov.

Večer se je nadaljeval s predstavitvijo članic združenja DrogArt Simono Šabić in Simono Nahtigal.

DrogArt je organizacija, katere glavno poslanstvo je zmanjševanje negativnih posledic alkohola in drog med mladimi. Njihove primarne dejavnosti so informiranje, svetovanje ter izobraževanje.

Predavateljici sta najprej predstavili združenje DrogArt ter njihovo delovanje in aktivnosti. Nato je Simona Nahtigal predstavila izkušnje s terena z uporabniki klasičnih drog ter NPS-jev, Simona Šabić pa je zaključila s predstavitvijo integrirane storitve testiranja drog, ki uporabnikom omogoča, da dobijo natančno informacijo, katero snov vsebuje njihova

44

droga ter omogoča, da na ozemlju določene države hitro zaznamo snovi, ki predstavljajo višje tveganje za zdravstvene zaplete in se na njih ustrezno odzovemo.

Večer je zaključil Xoan Carbon Mallol iz Španije, član organizacije Energy Control, ki deluje podobno kot slovenski DrogArt. Xoan je najprej predstavil neenakomerno možnost dostopa do opioidov po svetu. Medtem ko v Združenih državah Amerike vlada opioidna kriza ter njihova prekomerna poraba, v drugih delih sveta vlada kronično pomanjkanje omenjenih substanc. Xoan je opisal še sintetične opioide ter njihove antidote.

Za vas bomo poskušali še naprej pripravljati dobro organizirana predavanja z zanimivo in aktualno tematiko.

DOGAJALO SE JE

Humanitarni zbiralni akciji Žana Voh Za uvod v veseli december je na fakulteti zadnji teden novembra potekala zbiralna akcija, v sklopu katere smo zbirali predmete za kar dva namena – igrače za nevrološki oddelek pediatrične klinike ter predmete za brezdomne živali pod okriljem Zavoda Pit. Zavod Pit je neprofitno dobrodelno društvo, ki se ukvarja z reševanjem brezdomnih živali in ozaveščanjem ljudi o njihovem odgovornem lastništvu, obenem pa se ob boku z drugimi društvi trudi za spremembo zakonodaje na področju zaščite živali.

S svojimi aktivnostmi poskušajo razbiti stereotipe o psih pasme bull, prisotni pa so tudi na Balkanu.

Pred tremi leti se je ustanoviteljica zavoda preselila v Niš, da bi pomagala neštetim nikogaršnjim živalim, ki preplavljajo ulice in se borijo za preživetje. Vsak dan hrani več sto brezdomnih psov, okrog 60 pa jih je v plačljivih namestitvah, kjer veterinarsko urejeni čakajo na posvojitev v Slovenijo – vsak mesec jih sem pripeljejo približno deset. Zavodu smo predali ogromno toplih odej, igrač in povodcev pa tudi nekaj hrane.

tudi kaj rabljenega. In če imamo sami to srečo, da si lahko privoščimo novo, imejmo vsaj toliko vesti, da odvečnih stvari ne kopičimo v omarah, garažah ali podstrešju, temveč jih dajmo naprej, tistim, ki jih potrebujejo. Zato se lepo zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali v zbiralni akciji, če pa smo s tem še koga dodatno spodbudili k razmisleku o tej problematiki in kako lahko k rešitvi prispeva kot posameznik, pa smo še toliko bolj zadovoljni in motivirani za nadaljnje delo.

Veliko družabnih iger, knjig, avtomobilčkov, vozičkov, kuhinjskih kompletov in drugih igrač pa smo podarili pediatrični kliniki, in tako doprinesli k temu, da si bolni otroci vsaj malo popestrijo dneve preživete v bolnišnici. Klinika ima kar 13 oddelkov, omogoča pa tudi nastanitev za starše.

V svetu, usmerjenem k potrošništvu in neprestani tekmi, kdo ima več, lepše in bolje, je zelo dobrodošlo, da se spomnimo še na tiste, ki rade volje sprejmejo

YTA: Youth Trainers Academy Katja Olenik Piše se 18. november. V Vilni, v Litvi piha mrzel veter, vendar nebo osvetljuje sonce in tako s skupino Nemcev, Nizozemcev, Poljakov in Portugalcev (kreirano isto jutro na letališču) izkoristimo še nekaj ur, ki so ostale do začetka dogodka, za sprehod po mestu.

Naslednjih deset dni se bomo z vsega skupaj 32 udeleženci in 10 trenerji podali na edukativno

popotovanje, ki bo iz nas naredilo trenerje mehkih veščin. Zastava dogodka je precej podobna EPSA dogodku TNT, ki ga je v svojem članku popisal May; z razliko, da so prijave odprte mednarodno in interdisciplinarno. Motivacija za mojo prijavo je tako primarno ležala v diversiteti udeležencev, saj sem po dveh letih delovanja izključno v društvih študentov farmacije pogrešala širino, spoznanje s strukturami

45

DOGAJALO SE JE

mednarodnih študentskih organizacij, ki niso EPSA in IPSF, in mednarodne prijatelje drugih študijskih in kariernih smeri.

Po koncu lahko rečem, da sem prejela vse to. In še mnogo, mnogo več. Dogodki te narave namreč ne temeljijo toliko na učenju dejstev, ki na koncu vodijo k odliki »trener«, temveč na gradnji skupnosti, katere pripadniki se učijo drug od drugega in na izzivih, ki prav vsakega pripravijo do re-evalvacije svojega življenja ter, skoraj neizogibno do premestitve paradigem razmišljanja. Skupaj smo spisali 1000 zgodb in še vsaj trikrat toliko jih bomo v procesu »follow-upa«, ki poteka že od decembra in bo še v prihodnje. Kot vsak dogodek, ki je zastavljen celostno, je namreč tudi YTA samo fragment v dolgem procesu osebne rasti. Moja najljubša zgodba ostaja ta o sklenjenih prijateljstvih, ki se bodo nadaljevala – če ne drugje, na skupnih treningih mehkih veščin, nekje v Evropi.

Te zanima? YTA je vsakoletni dogodek, ki ga organizira nevladna organizacija Zero Generation. Preveri njihovo spletno stran, saj YTA – You Train Already!

Projekt Imuno na FFA Ana Temeljotov Oktobra smo skupaj s člani projekta Imuno na naši fakulteti organizirali predstavitev projekta Imuno in delavnice o cepljenju. Projekt Imuno deluje pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije. Od novembra 2015, ko se je ustanovila delovna skupina in vse do zdaj, se jim je pridružilo veliko članov, nekateri tudi z drugih fakultet. Cilj projekta je ustaviti upadanje stopnje precepljenosti prebivalstva v Sloveniji in zaščititi ljudi pred ponovnimi izbruhi nalezljivih bolezni, pred katerimi se lahko zaščitimo. Njihov spekter aktivnosti je zelo širok. Izvajajo delavnice po srednjih šolah in fakultetah, predavajo v Šoli za starše, lani pa so organizirali tudi 1. študentski kongres o cepljenju. Vse aktivnosti se izvajajo s ciljem, da bi javnosti približali dejstva o cepljenju in na ta način pomagali predvsem staršem sprejeti odgovorno odločitev glede cepljenja otrok.

Glede na to, da je cepljenje zelo aktualna tema, ki se tiče tudi farmacevtske stroke, smo se z veseljem odzvali povabilu za sodelovanje pri njihovem projektu.

Organizirali smo strokovni večer, kjer so člani projekta Imuno predstavili svoje delo. Izvedli so delavnico o osnovah delovanja imunskega sistema in cepiv, nato pa je sledila debata o etičnih vprašanjih glede obveznega cepljenja. Veliko študentov naše fakultete se je navdušilo nad sodelovanjem in so že postali novi

46

člani projekta.

Člani projekta Imuno vabijo vse študente Fakultete za farmacijo naj jih kontaktirajo preko Facebooka (Projekt Imuno) ali pa preko e-maila (imuno@slomsic. org). Koristi jim prav vsak nov član, ki ima interes ozaveščati javnost o koristnosti cepljenja.

DOGAJALO SE JE

Božiček za en dan Danaja Dover Študentje farmacije že nekaj let aktivno sodelujemo na številnih humanitarnih dogodkih in prav nič drugače ni bilo decembra 2017. Znova smo sodelovali v projektu “Božiček za en dan”. Gre za projekt pol ustvarjalnosti, pol humanitarnosti, ki velika skladišča spremeni v prave Božičkove delavnice.

Ekipa prostovoljcev našega društva se je v začetku meseca decembra za en večer spremenila v škrate in pridno pomagala pri razporejanju in pregledovanju več kot 10.000 daril. Pri delu so nas usmerjali Božičkovi pomočniki, ki poleg rednih služb svoj prosti čas namenijo prostovoljnemu delu.

Med samimi darili so bila tri pripravljena in financirana s strani Društva študentov farmacije Slovenije. Vsi

zbrani in primerno napolnjeni paketi so bili namenjeni otrokom iz socialno ogroženih družin ter starejšim, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli sami, z minimalno pokojnino, in so bili tako naše pozornosti več kot veseli.

Mobility Day 2017 Katja Veber in Anže Zidar Zanimanje in želja študentov na Fakulteti za farmacijo po mobilnosti in nabiranju znanja ter izkušenj v tujini sta iz leta v leto večja. Kot se to spodobi, smo zato tudi ta konec leta člani Društva študentov farmacije Slovenije (DŠFS) pripravili letno predstavitev možnosti študija, praks, dogodkov in mednarodnega udejstvovanja imenovano »Mobility Day«, a letos malo drugače.

Malo drugače pa zato, ker je prvi del Mobility Day-a tokrat potekal prej kot običajno, in sicer že v torek, 28. novembra 2017, v predavalnici na dvorišču, kjer je prof. dr. Iztok Grabnar, prodekan za mednarodno sodelovanje, zainteresiranim študentom predstavil možnosti študijskih izmenjav in praks v okviru projekta Erasmus.

Drugi del Mobilty Day-a pa je potekal v ponedeljek, 18. decembra 2017, v predavalnici P1. Takrat smo glavno besedo dobili študentje, bolj natančno novoizvoljeni posamezniki, ki bomo v letu 2018 skrbeli za interese slovenskih študentov farmacije v evropski organizaciji EPSA (European Pharmaceutical Students’ Association) in svetovni organizaciji IPSF (International Pharmacy Students’ Federation).

Predstavitev se je začela s Katjo Veber, ki je kot letošnja »LS« (Liaison Secretary) oziroma predstavnica za stike z EPSA predstavila delovanje in projekte EPSA-e, ter večje dogodke in kongrese, ki se jih kot študentje farmacije lahko udeležite. Teh je namreč kar nekaj, največja med njimi sta Letni kongres in Jesenska skupščina, ki zaradi bogatega izobraževalnega in socialnega programa vsako leto privabita ogromno študentov farmacije iz vse Evrope in tudi iz leta v leto večjo delegacijo študentov iz Slovenije. Kot naslednji na predstavitvi je dva projekta mobilnosti predstavil Nejc Ajlec, letošnji koordinator IMP (Individual Mobility Project) in projekta Twinnet. IMP študentom nudi plačane strokovne prakse v evropskih farmacevtskih podjetjih, projekt Twinnet pa je krajša izmenjava študentov dveh fakultet iz različnih držav, dopolnjena

47

DOGAJALO SE JE

s tematskim strokovnim in družabnim programom, s poudarkom na druženju študentov in spoznavanju novih kultur. Za letos je predviden Twinnet s Poljsko, za več informacij pišite na imp.slovenia@dsfs.si.

V drugi polovici predstavitve pa je bila pod žarometi Mednarodna študentska farmacevtska organizacija (International Pharmaceutical Students’ Federation aka. IPSF), kjer smo osvetlili prihajajoči Svetovni kongres IPSF v Mendozi (Argentina) in SEP (Students’ Exchange Programme) prakse, ki popeljejo študente na vse konce sveta. IPSF Svetovni kongres v Argentini združuje zanimiv in inovativen izobraževalni program na temo “From Lab to Counter: The Different Pharmacists’ Profiles and Their Constant Contribution to Global Health” ter družaben program, ki je edinstvena priložnost za ustvarjanje novih prijateljstev in poznanstev. Po desetih dneh samega kongresa pa je na voljo tudi možnost organizirane ture po pokrajini, ki bo v štirih dneh prikazala vso lepoto pokrajine, od vinarn do naravnih danosti. Če je kdo zainteresiran za udeležbo na kongresu, se naj obrne na mail predstavnika za stike z IPSF (glej spodaj).

Vsako leto pa je moč opaziti tudi velik porast zanimanja

za udeležbo na SEP mednarodnih praksah, ki so na voljo v državah po vsem svetu. Študentje odpotujejo na prakse v daljne dežele in spoznavajo lokalno kulturo, hkrati pa pridobivajo nova znanja s področja farmacije.

Prakse trajajo od nekaj tednov pa do tri mesece, odvisno od države do države. Svoje izkušnje so z nami delili trije lanski udeleženci SEP praks - z Balija, Združenih držav Amerike in Armenije, vsi so bili izjemno navdušeni nad svojimi izkušnjami in so toplo priporočali odhod na SEP. Mobility day se je zaključil, ko je bil že čas za zapiranje fakultete, nadobudni študentje pa so polni navdušenja nad novimi izkušnjami odšli novim izzivom naproti. Za vse, ki se niste imeli možnosti udeležiti Mobility day-a, pa se vidimo decembra 2018. Vedno pa smo vam na voljo predstavniki za stike z EPSA/IPSF. Predstavnica za stike z EPSA Katja Veber epsa.slovenia@dsfs.si Predstavnik za stike z IPSF Anže Zidar cp.slovenia@dsfs.si

12. EPSA Training New Trainers May Žitnik Meseca decembra sem se imel priložnost udeležiti izjemnega projekta, ki je letos potekal kar dvakrat s strani EPSA, z naslovom TNT (Training New Trainers).

Tako sem v začetku decembra odpotoval za deset dni v Zagreb, še nevede, kako zelo mi bo to spremenilo življenje. Sprva se je zdelo zelo preprosto, saj smo imeli prvi dan uvodne treninge, na katerih so nas uvedli in nas spravili na enako raven znanja. Zatem pa se je vse zrušilo, začeli smo spoznavati, kaj dejansko trener med treningom počne in koliko znanja potrebuješ. Ta izkušnja nas je izjemno motivirala, da bi bili najboljši, kar je možno. Tako so dnevi začeli kar leteti mimo, s štirimi treningi na dan, razgovori v majhnih skupinicah pozno v večer, ponovitvami celotnega dogajanja v sobah ter druženju v klubu, ki smo ga navsezadnje imeli ob vhodu v naš hostel. Tako smo skozi teden pridobivali kompetence, s katerimi smo tudi prišli do dneva D, ko smo morali sami izpeljati svoj prvi trening.

Priprave so bile izjemno naporne, delali smo skoraj do jutranjih ur, a vse je bilo pozabljeno v trenutku, ko se je naš trening začel. Občutek ob koncu le-tega je

48

nepopisljiv, prav razsvetljujoč. Menim, da je ta dogodek največ pripomogel k moji osebni rasti, saj ne le, da smo se veliko naučili sami, ampak se sedaj tudi zavedam, da se veliko lahko naučim tudi od vsakega od vas, ki se bo kdaj udeležil naših treningov.

DOGAJALO SE JE

Zdrav zajtrk na Fakulteti za farmacijo Eva Velimirović Zajtrk že od nekdaj velja za najpomembnejši obrok dneva. Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Žal pa je zaradi hitrega tempa vsakdanjega življenja velikokrat izpuščen ali pa zamenjan z manj zdravo hitro hrano.

Humanitarna skupina je 8. novembra poskrbela, da smo študentje farmacije dan začeli z zdravim in raznolikim zajtrkom. Zjutraj so nas v avli pred P1 pričakali s stojnico polno zdravih ter okusnih dobrot. Študentje smo tisti dan prišli na fakulteto praznih želodčkov ter se pred napornimi predavanji in vajami razvajali z doma pripravljenimi jedmi. Na stojnici so nas čakali sveže pečeni muffini, lončki z granolo in jogurtom, kruhki z različnimi namazi ter chia pudingi.

Manjkali pa niso niti recepti pripravljenih dobrot, ki smo jih lahko pozneje pripravili doma ter informativni letaki na temo zdravega zajtrka. Posladkali smo se lahko tudi z Medenko ter pokusili cvetni prah.

S polnimi želodčki in polni energije smo se nato lahko odpravili dnevnim izzivom naproti.

Farmacevtska prednovoletna ekskurzija v Sarajevo Urban Mate V petek, 8. decembra 2017, smo se ob 4.45, naspani, polni energije, začeli zbirati na študentskem kampusu za odhod v Sarajevo. Organizatorji izleta so nas lepo sprejeli, nam pripravili celo zajtrk in skupaj smo nazdravili na uspešno ekskurzijo. Na avtobusu je bilo vzdušje odlično, za kar sta poskrbeli tako dobra glasba kot tudi dobra družba. Med vožnjo smo tudi izvedeli, da bo naš strokovni del ekskurzije v farmacevtsko podjetje FarmaVito odpadel zaradi državne inšpekcije.

Naša srca so bila strta, solze so tekle, obrazi na avtobusu pa so bili popolnoma razočarani, saj je bil to glavni razlog za udeležbo na ekskurziji.

Ko smo po devetih urah vožnje in čakanja na carinah le prispeli v Sarajevo, smo si šli najprej ogledat Tunel upanja. Pravzaprav je to muzej, v katerem je

predstavljeno obleganje Sarajeva leta 1993, v času razpada Jugoslavije. Ime je dobil po tunelu, ki je potekal pod sarajevskim letališčem Butmir, in je tako povezoval dva položaja bosanske armade. Predor so izkopali lastnoročno z lopatami in krampi, brez kakšnih posebnih strojev. Dolg naj bi bil 720 metrov in visok 1,50 metra. Skozenj smo se tudi sprehodili in bilo je precej srhljivo, saj je zelo ozek, nizek in temen. Predor so uporabljali predvsem za dostavljanje hrane, orožja, cigaret in drugih še kako potrebnih dobrin v oblegano Sarajevo.

Po končanem ogledu smo se odpravili proti hostlu Franz Ferdinand, ki je zelo lepo urejen hostel v centru Sarajeva, s pridihom dogodkov iz 1. svetovne vojne. V hostlu smo se namestili, spočili in uredili

49

DOGAJALO SE JE

za tradicionalno bosansko večerjo. Na jedilniku smo imeli na voljo razne bosanske specialitete od »veselega bosanca« do »bosanske sablje«, seveda niso manjkali niti klasični čevapčiči. Ob tej odlični jedači in pijači pa sta za odličen glasbeni ambient poskrbela tudi dva ulična glasbenika, ki sta prepevala tradicionalno bosansko glasbo, pa tudi ex-jugo rock komade, pri katerih se nam ni uspelo zadržati in smo z njima prepevali do poznih večernih ur. Ker je bil večer že uspešnica, nismo smeli kar zaključiti in iti spat, zato smo se odpravili še na ogled ene izmed najbolj znanih sarajevskih pivnic, Pivnice HS, ki se nahaja v edinstveni stavbi, tudi zgodovinsko zaščiteni. V pivnici je bilo znova odlično vzdušje z živo glasbo, kjer smo peli in se zavrteli v ritmih bosanske glasbe. Vsak izmed nas je za pokušnjo dobil vrček sarajevskega piva, fantje pa so lahko svojim novim/starim ljubeznim kupili tudi vrtnico. Nato smo se vrnili v hostel, kjer smo se naspali in si nabrali še kako potrebnih moči za voden ogled mesta naslednjega dne.

Vreme naslednji dan je bilo kot nalašč za hojo po mestu: temperatura nižja od 0 °C, ledena tla, snežni vihar in zameti. Ogled je trajal dve uri, a za nas celo večnost. Ogledali smo si prav vsak kotiček mesta in vsako znamenitost. Ena izmed glavnih znamenitosti je Baščaršija. To je bazar, ki predstavlja kulturno in zgodovinsko središče mesta. V središču le-tega stoji vodnjak Sebilj, kar v arabščini pomeni pot, tam pa smo naredili tudi sliko.

Na ogledu so nam v oči padle predvsem mošeje, ki jih lahko najdeš za vsakim vogalom in resnično nismo pričakovali, da jih je v Sarajevu tako veliko. Najbolj znana je Gazi Husrev-begova džamija, ki je tudi največja, dokončana leta 1530. Predstavlja najbolj znano turško zapuščino na Balkanu. V starem mestnem jedru je lepo vidno tudi zlivanje različnih kultur. Predvsem se to opazi v arhitekturi, saj je bil vzhodni del mesta zgrajen v času turškega cesarstva, zahodni del pa v času avstro-ogrske nadvlade. Za turški del je značilno, da so stavbe zelo nizke, v njih pa je polno kavarn, kjer ti postrežejo s pravo bosansko kavo v za njih tipičnih bakrenih »džezvah«, ki so si jih nekateri tudi kupili kot spomin na obisk Sarajeva. Prav tako pa se za vsakim vogalom najde kakšna »čevapdžinica«. Sprehodili smo se čez številne mostove nad reko Miljacko. Najbolj znan most je tako imenovana Latinska ćuprija, zgrajen v času turškega cesarstva. Ko smo si ogledali že skoraj večino mesta, je postal mraz tako neznosen, da smo se šli malce pogret v bližnji lokal, kjer smo pokusili tako

50

opevano rakijo, ki nas je pogrela in nam dala moči, da smo lahko nadaljevali pot po mestu. Na hitro smo si ogledali še mestno hišo, ki se imenuje Vijećnica in je resnično lepa stavba s posebno vrsto arhitekture, katere navdih je češki arhitekt iskal v islamističnih zgradbah v Španiji in Severni Afriki.

Po končanem vodenem ogledu smo imeli prosto in lahko smo šli na kosilo. Kaj bi lahko za kosilo jedli boljšega kot sarajevske čevapčiče? Šli smo v čevapdžinico Željo 2, v kateri sta nekoč jedla tudi predsednik Borut Pahor in Milan Kučan. Na stenah visijo njune slike in zatorej smo se počutili skoraj kot doma. Nato smo se še sami sprehodili po mestu in si kupili spominke, od magnetkov do bakrenih džezvic. Dan se je počasi iztekal, začela se je približevati zadnja noč v Sarajevu in kako bi jo lahko bolje izkoristili kot z obiskom enega izmed boljših sarajevskih klubov, Das ist Walter Club, kjer smo zažurali, kot se za farmacevte spodobi.

Naslednji dan smo imeli zbujanje (noči primerno) kasneje. Dopoldne smo si ogledali še spominsko galerijo, Galerijo 11/07/95. Razstava ohranja spomin na tragedijo v Srebrenici in na 8372 oseb, ki so umrle v času genocida. V galeriji najdemo ogromno portretov žrtev. Ogledali smo si tudi krajši dokumentarni film o pobojih v Srebrenici. Muzej smo nato zapustili brez besed, saj smo začutili, kako veliko bolečino nosi narod v sebi. Po ogledu muzeja je sledila vrnitev domov. Na poti iz Sarajeva smo se od mesta poslovili s pesmijo Miljacka, ki smo jo slišali tolikokrat, da smo jo znali že vsi na pamet in smo jo skupaj zapeli. Čeprav si nismo ogledali farmacevtskega podjetja, smo si vseeno nabrali veliko spominov ter sklenili veliko novih prijateljstev. Vsem, ki se še niste udeležili ekskurzije, vam jo toplo priporočamo, saj je to zelo lepa izkušnja. Vse pohvale za odlično organizacijo in vodenje gredo Jasmini Kokol, Poloni Mihelj Reščič in Robertu Šebeniku, ki so poskrbeli za nepozabno ekskurzijo.

DOGAJALO SE JE

Svetovni dan boja proti aidsu: Let’s end it Ana Temeljotov Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, prvega decembra, smo se pridružili akciji Evropske zveze študentov farmacije (EPSA). Slogan letošnje kampanje je bil “Let’s end it”. S tem smo imeli v mislih konec stigmatizacije obolelih za aidsom, konec izolacije obolelih za aidsom in konec prenašanja virusa HIV. Kampanja je potekala po številnih evropskih farmacevtskih fakultetah.

Na naši smo v znak podpore in solidarnosti do tistih, ki so zboleli za aidsom in do njihovih bližnjih naredili “človeško pentljo” in v zrak spustili rdeče balone. Dogajanje smo posneli in posnetek delili na družbenih omrežjih. Želimo si, da bi bilo v prihodnjih letih prisotnih še manj predsodkov, da bi bili bolniki z aidsom še bolj sprejeti v družbo, da bi se ljudje vedli še bolj odgovorno, in da bi bilo tako vse manj prenosov bolezni in okuženih ljudi. Let’s end it, s skupnimi močmi!

Od srca do srca Nina Štagar Vsako leto nekateri bolniki z rakom božič in novo leto preživijo v bolnišnici. Negotovost, bolečino in strah, ki jo čutijo bolniki in tudi njihovi svojci, dobro poznajo vse organizacije bolnikov z rakom. Zato so želeli letos v prazničnem času del srca podariti tudi njim! Združile so se slovenske organizacije onkoloških bolnikov: Europa Donna Slovenija, Onko net, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, EuropaColon Slovenija, Ko-rak, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Onkoman in Ustanova Mali vitez. 21. decembra so v ljubljanski Mestni hiši organizirali dobrodelno akcijo pisanja spodbudnih misli in srčnih želj na 300 lectovih src. K pisanju so povabili tudi naše društvo in štiri študentke smo se z veseljem odzvale povabilu. Na srca smo zapisale nekaj svojih misli in jih nato lično zapakirale v darilne vrečke. Na povabilo se je odzvalo tudi nekaj znanih Slovencev. Svoje misli so zapisali tudi ljubljanski župan Zoran Janković, Vid Valič, predstavnik KK Petrol Olimpija, Alen Kobilica, Vlasta Nussdorfer in

drugi. Predstavniki organizacij so nato vsa srca, zapakirana v vrečke, razdelili po onkoloških oddelkih bolnišnic v Sloveniji.

51

DOGAJALO SE JE

76. Ball der Pharmacie Iza Pekle Simonič V čudovitih prostorih Hofburga na Dunaju je v soboto, 20. januarja 2018, potekal 76. Ball der Pharmazie. Študentje smo se dan prej srečali s svojimi kolegi iz Avstrije in tujine ter se z njimi družili na različnih aktivnostih, ki jih je organiziralo njihovo farmacevtsko društvo, od drsanja do učenja plesnih korakov.

Avstrijska farmacevtska zbornica je zagotovila pravljičen in nepozaben večer ob družen-ju s študenti farmacije iz različnih držav, plesa pa so se udeležili tudi predstavniki vlade ter mednarodni strokovnjaki s farmacevtskega področja. Uradni moto plesa je bil »Schwingen statt Drängen«, kar v slovenščini pomeni vihtenje namesto uporabe moči. Medtem ko so nekateri plesali četvorko, so se drugi zavrteli v vročih latino ritmih salse, tretji pa so lahko uživali v disco glasbi.

Prav lepo je bilo videti tako veliko plesalcev v elegantnih večernih oblekah, ki so plesali do poznih večernih ur. Le hrana ob tako prefinjenem vzdušju ni bila nič kaj preveč

52

zavidljiva. Hrenovka z žemljico, hrenom in gorčico, ki je spominjala na osnovnošolsko malico, je razočarala marsikaterega gurmana. Kljub vsemu pa nam bo večer druženja in plesa ostal v zelo lepem spominu.

ŠPORT

Šport Uvod Janko Stankić Znova se čutim dolžnega, da najprej izpostavim starejši uspeh, o katerem niste mogli brati v prejšnji številki, čeprav je vse hvale vreden. Študentka FFA Manca Notar je namreč na svetovnem prvenstvu v supanju v začetku septembra v Københavnu postala prvakinja v šprintu na 200 metrov. Iskrene čestitke in veliko uspehov še naprej!

V mesecih, ki so sledili, se je že dodobra razmahnilo študijsko leto in z njim tudi univerzitetna tekmovalna

sezona. Do sedaj smo naše tekmovalce spremljali predvsem v ligaških turnirjih, medtem ko je drugih turnirjev letos manj kot sicer. Kljub temu je FFA že dobila svojega prvega državnega prvaka, o čemer lahko več preberete v nadaljevanju, pa tudi o naših ekipah v ligah.

Vsem skupaj čestitam za uspehe in jim želim srečo še naprej!

DUP v šahu Boris Markoja Na univerzitetnem državnem prvenstvu v šahu sem letos kot bruc nastopil prvič. Za nastop sem se odločil predvsem z vidika tekmovalnosti, saj sem verjel, da bi lahko dosegel dober rezultat, seveda pa me je k pristopu privabilo tudi druženje z drugimi študenti – šahisti in nagrada, ki jo predstavlja udeležba na svetovnem univerzitetnem prvenstvu v Braziliji septembra prihodnje leto. Konkurenca mi je bila poznana že od prej, saj smo se srečevali že na mladinskih državnih prvenstvih in drugih turnirjih, z nekaterimi pa smo tudi reprezentančni prijatelji in sotekmovalci. Na

turnirju sem na začetku zasedal 2. mesto po startni rating listi, kar nekako pomeni, da sem tako že sodil v ožji krog favoritov za naslov, vsekakor pa nisem pričakoval, da bom turnir osvojil s tolikšno prednostjo.

Med turnirjem je vladalo zelo dobro, sproščeno vzdušje, tudi organizatorji so se potrudili s pripravo dvorane. Osvojitev državnega univerzitetnega prvaka mi predstavlja veliko zadovoljstvo, hkrati pa je to tudi neka potrditev dosedanjega dela, ki mi daje zagon tudi za nadaljevanje kariere, katere končni cilj je postati velemojster.

UKL: Od tekme do tekme smo boljši, najpomembnejši del pa še čaka.

Jaka Rotman Sem Jaka Rotman, študent 3. letnika EMŠ Farmacija, in za FFA nastopam že tretje leto zapored. V univerzitetni košarkarski ligi najprej igra vsak z vsakim v skupinah po 3 ali 4, ki se žrebajo. Po navadi tekmuje med 16 in 18 ekip. Drugi del tekmovanja je razigravanje med enakouvrščenimi ekipami posameznih skupin,

kar nam da končno razvrstitev. Letos so bili naši nasprotniki Zdravstvena fakulteta, Biotehniška fakulteta ter Fakulteta za šport. Tekmi proti ZF in BF smo odigrali po najboljših farmacevtskih zmožnostih, a nam je na koncu žal zmanjkalo nekaj košev za zmago. Proti športnikom pa … po pričakovanjih. Letos

53

ŠPORT

nas je znova doletela čast, da smo se lahko pomerili s FŠ že v samem začetku tekmovanja. Nekdo se pač mora. To je vodilo v verjetno najbolj enostransko tekmo letošnje UKL, vendar se armada FFA ni predala, kar je najbolj važno. Od tekme do tekme smo boljši in za nas najpomembnejši del tekmovanja se še ni začel. Po izpitnem obdobju se bomo podali v boj s četrtouvrščenimi ekipami drugih skupin, kjer se bomo merili s sebi enakimi. Seveda bi se radi kakšno leto prebili med višja mesta, ampak saj veste, vsak ni za vse. Bi rad videl »difovce« kako se učijo Pafi. :)

Moška košarkaška ekipa Fakultete za farmacijo.

Članek o FFA futsal ekipi Klemen Mezgec V letošnjo sezono univerzitetne futsal lige smo vstopili z zelo pomlajeno ekipo. Jedro sestavlja nekaj starejših in veliko novih fantov iz prvega letnika. Žreb nam tudi letos ni bil naklonjen, saj smo v skupini s skoraj vsemi favoriti za osvojitev naslova UL futsal lige in lanskimi zmagovalci – Ekonomsko fakulteto. Kljub temu nas to nič ne prestraši in naši cilji so še vedno visoki – želimo si preboja v izločilne boje letošnje izvedbe lige.

branili izid 2 : 1, vendar nam ga ni uspelo zadržati. V drugem krogu smo odigrali eno najboljših tekem v zadnjih dveh sezonah. S prepričljivo igro smo z 2 : 1 premagali ekipo Pravne fakultete. Nato smo igrali še z zelo močnima ekipama Fakultete za upravo in Strojne fakultete. Prvo smo izgubili z rezultatom 0 : 6, drugo pa 1 : 6. Če povzamem, smo na štirih tekmah enkrat zmagali in remizirali ter dvakrat izgubili.

Prvi krog smo odigrali s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, s katero smo remizirali z rezultatom 2 : 2.

Tekma je bila zelo napeta, saj smo vse do zadnjih minut

Kljub nekoliko slabšim rezultatom v dosedanjem delu sezone, ne dvomim, da nas čaka vzpon v formi in posledično doseganje boljših rezultatov. Želel bi poudariti, da je ekipa zelo mlada in neizkušena, vendar fantje na tekmah kažejo zagnanost, motivacijo in željo po zmagi. Zagotovo ne moremo mimo dejstva, da je skupina izredno težka, saj zgoraj naštete ekipe premorejo veliko kakovostnega igralskega kadra in kar je zelo pomembno, trenirajo ter se uigravajo.

Kljub temu bi rad pohvalil ekipo in poudaril, da gre za nadarjene fante, ki bodo imeli v prihodnjih letih zagotovo pomembno vlogo pri FFA futsalu.

Moška nogometna ekipa Fakultete za farmacijo.

54

Vse bralke in bralce revije Spatula pozivam k obisku in navijanju na prihajajočih tekmah, saj bi nas s tem dodatno motivirali k doseganju novih zmag in želenih ciljev.

ŠPORT

Mešani izidi in preobrati v odbojkarski ligi Janko Stankić Kot tudi prejšnja leta je Fakulteta za farmacijo tekmovala v univerzitetni odbojkarski ligi tako v ženski kot tudi v moški konkurenci. Letošnja sezona našim ekipam ni najbolj naklonjena, format se je nekoliko zaostril, saj namesto osmih ekip v finalni del letos napredujejo le najboljše štiri ekipe v vsaki kategoriji, obema ekipama je zmanjkalo le malo športne sreče za še kakšno zmago več.

tehnologijo ter tekma proti Fakulteti za arhitekturo.

Zmaga v dveh nizih ter zmaga v drugi tekmi, ne glede na nize, vodita v finalni del, saj je Medicinska fakulteta prav tako že vknjižila dva poraza, FKKT pa ima trenutno poraz proti Filozofski fakulteti.

Pri lani četrtouvrščenih moških je bila zgodba drugačna, saj smo po dobrem začetku izgubili možnost za finalni del. Za začetek smo morali ohraniti mirno kri za zmago proti Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, nato pa smo se pomerili s Fakulteto za šport, branilci naslova in velikimi favoriti za nov naslov. Nasprotniki so slavili šele v odločilnem nizu z minimalno razliko, kar je dalo pogum za odločilno tekmo proti Fakulteti za elektrotehniko, a žal to ni bilo dovolj za zmago. S tem je bilo upanja za napredovanje konec, pred ekipo pa je še zadnja tekma proti Pedagoški fakulteti, tako da upamo na čim boljšo igro in zaključek z zmago.

Ženska odbojkarska ekipa Fakultete za farmacijo.

Ženska ekipa, ki brani bron, je bila izžrebana v zelo neugodno ekipo. Najprej so se soočile z ekipo Filozofske fakultete, prvakinjami izpred dveh let, a letos niso ponovile lanskega presenečenja. Sledila je ponovitev lanskega polfinalnega obračuna z Medicinsko fakulteto, ki je znova slavila, a šele po treh nizih. V tretji tekmi so naše odbojkarice dosegle zanesljivo zmago proti Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Zdaj sta na vrsti še izredno pomembna tekma proti Fakulteti za kemijo in kemijsko

Moška odbojkarska ekipa Fakultete za farmacijo.

55

RAZVEDRILO

Razvedrilo SHIKAKU Označite takšno število kvadratkov, kolikor jih določa številka v eneme kvadratku. Številka nam na koncu pove, koliko kvadratkov sestavlja en označen prostor.

Končno označeno polje mora biti v obliki kvadrata oz. pravokotnika.

ZGODOVINA Uredite zgodovinske osebnosti po letnici rojstva v naraščajočem vrstnem redu.

Aleksander Fleming

Wilhelm Conrad Röntgen

Klavdij Galen

Aristotel

Hipokrat

REŠITVE

S. F. (1856) - 5

H. (460) - 3

Ar. (384) - 2

K. G. (129) - 1

W. C. R. (1845) - 4

A. F. (1881) - 6 Zgodovina:

56

Sigmund Freud

ŠTUDENTSKI KAMPUS

“Študentski kampus je postal osrednje stičišče študentov” Študentski kampus v svojem tretjem letu obstoja izpolnjuje svojo prvotno vizijo - postati osrednji slovenski študentski center v samem središču prestolnice.

O njegovem dosedanjem delovanju in načrtih za prihodnost smo spregovorili z direktorjem Bojanom Kurežem.

Za Študentskim kampusom sta dobri dve leti delovanja.

Kako bi ta čas in točko, kjer se Kampus nahaja sedaj, ocenili?

tudi druge študentske organizacije in društva. Verjetno najbolj prepoznaven je tradicionalen veliki koncert, ki smo ga letos organizirali že tretjič zapored in se ga je udeležilo preko 5.000 mladih. Poleg koncertov so tu še gledališke predstave in stand upi pa raznorazne športne prireditve in aktivnosti, ki mladim pomagajo pri spoprijemanju z vsakdanjimi težavami v času študija in tudi kasneje v življenju. Študentske organizacije in društva pa v Kampus pripeljejo specifične vsebine, ki so namenjene študentom fakultet, na katerih delujejo.

Čeprav sta za nami le dobri dve leti delovanja, lahko brez pomislekov danes trdim, da smo s Študentskim kampusom dosegli osrednjo vizijo, ki smo si jo zastavili ob njegovem snovanju. Študentski kampus je danes osrednje stičišče študentov, ki zagotavlja vse storitve in dejavnosti, ki jih ti potrebujejo za kvaliteten študij in tudi obštudijsko življenje. O rezultatih pa najbolje govorijo številke - letno študentski Kampus namreč obišče preko 40.000 ljudi.

Katere vsebine delujejo v okviru Študentskega kampusa?

V okviru Študentskega kampusa deluje več vsebin.

Med najpomembnejšimi je zagotovo študentska informacijska točka, kjer lahko študentje vsakodnevno prejmejo odgovore in pomoč pri reševanju katerekoli študentske težave. Veliko študentov Kampus obišče tudi zaradi urejanja subvencionirane študentske prehrane - zlasti ob začetku študijskega leta. Ogromno zanimanja se kaže za uporabo naših študentskih čitalnic - tako na Pivovarniški kot tudi na Kersnikovi ulici, potem pa so tukaj še sedež Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, predavalnice, večnamenski prostor - HUB, društveno stičišče STIKS, picerija, menza, zavarovalnica, študentski servis, športne površine, piknik prostor …

Skratka vse kar študent potrebuje na enem mestu.

Kaj konkretno pa se v prostorih, ki ste jih omenili, odvija?

Prostori Kampusa so vsakodnevno zasedeni z raznoraznimi aktivnostmi oziroma dogodki. Kar nekaj dogodkov organiziramo sami oziroma v sodelovanju s ŠOU v Ljubljani, veliko pa jih z našo pomočjo organizirajo

Direktor Študentskega kampusa Bojan Kurež.

Na kaj od naštetega ste vi osebno najbolj ponosni?

Težko bi izpostavil le eno stvar. Verjetno najboljši odgovor bi bil - na vse skupaj oziroma na raznolikost in pestrost, ki smo jo v teh dveh letih uspeli razviti. Upam si trditi, da lahko v Kampusu sleherni študent najde nekaj zase. Če se motim, smo tudi temu študentu pripravljeni prisluhniti in narediti nekaj v smeri, da temu ne bo več tako.

Za konec nam zaupajte še, kaj lahko v Kampusu pričakujemo v prihodnje?

V prihodnje nadaljujemo z dosedanjimi vsebinami in aktivnosti ter jih nadgrajujemo v smeri še večje raznolikosti. Želja je, da z organizacijo in gostovanjem aktivnosti in dogodkov z raznolikih področij v Kampus privabimo še večje število mladih, ne le študentov ljubljanskih fakultet in visokošolskih zavodov, temveč tudi študentov iz drugih univerzitetnih središč. S tem utrjujemo položaj osrednjega študentskega središča ne le v Ljubljani, temveč tudi v Sloveniji, hkrati pa si odpiramo pot tudi širše na mednarodni zemljevid.

57

SPONZORJI

PAN 432 CMYK 67, 45, 27, 70

PAN 3282 CMYK 100, 0, 45, 12

Ljudje smo različni.

Naše bolezni tudi.

Zato smo predani odkrivanju in razvoju posamezniku prilagojenih zdravil in diagnostičnih testov, ki pomagajo ljudem živeti bolje in dlje.