Spatula 87

SPATULA Š T. 87

O K T O B E R 2021

PRIROČNIK ZA BRUCE

KOLAGENSKA PREHRANSKA DOPOLNILA

G L A SILO Š T U D E N T S K E S E KCI J E S F D

IZR. PROF. DR. MOJCA KEREC KOS, MAG. FARM.

www.dsfs.si/spatula

VTISI S SEP PRAKS

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula OKTOBER 2021 / Št. 87 Naklada: 750 izvodov

Glavna urednica: Eva Simončič spatula@dsfs.si

Uredniški odbor: Tilen Čuš, Nina Grum, Tilen Huzjak, Manca Jernejc, Mitja Roglič, Eva Simončič, Anamarija Tušar

Ustvarjalke in ustvarjalci: Klemen Bele, Tilen Čuš, Kaja Fekonja, Ana Godeša, Anita Golob, Nina Gradišek, Aleksandra Grodzka, Vera de Jesus Gueirez Cordeiro, Mihaela Hajšek, Fawziya Hamdar, Lucija Hergouth, Urška Janžič, Žiga Jelavič, Manca Jenko, Katarina Kastelic, Manca Kralj, Nadine Lah, Yi-Chia Li, Blaž Mihelič, Eva Mlinar, Mia Novak, Meta Pirc, Mitja Roglič, Ema Serianz, Eva Simončič, Peter Sokolov Mastnak, Janko Stankić, Eva Štefanec

Recenzentka: Izr. prof. dr. Barbara Ostanek, mag. farm.

Lektoriranje: Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tisk:

Kazalo 3

Uvodnik

4

Priročnik za bruce

10 Iz stroke 10 Epigenetika motenj avtističnega spektra

14 AI kotiček 14 Uporaba umetne inteligence v diagnostiki

17 Kozmetološki kotiček 17 Emulzije brez emulgatorjev – mit ali novodobno odkritje?

19 Kolagenska prehranska dopolnila

21 LBM kotiček 21 Testi za droge za posilstvo

23 FarFarAway 23 Pisma iz tujine 25 SEP

32 Na pogovoru 32 Izr. prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm.

35 Novičke

PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o.

36 Dogajalo se je

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

39 Kolumna

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

40 Šport

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

39 Z manj časa do več znanja

42 Razvedrilo

Uvodnik Še en oktobrski uvodnik Novo študijsko leto za vsakogar pomeni nov začetek. Za nekatere je to prehod v višji letnik, za ponavljavce novi sošolci, za druge pa se začenja novo obdobje življenja.

Letošnji začetek je zame hkrati tudi konec. Pred vami je namreč moja zadnja Spatula. Spominjam se začetkov, polnih živčnosti, tesnobe in vznemirjenosti, ki jih lahko primerjam s prihodom na fakulteto, prvim izpitom in prvim seminarjem. Danes pa vse deluje tako enostavno (razen pisanja uvodnikov). Verjamem, da se bo podobno zgodilo tudi vam.

Menim, da mora biti prva Spatula, ki jo kot bruc primeš v roke, taka, da jo lahko vsaj približno razumeš in v njej najdeš kakšen ključen podatek, kako se znajti med študijem. Zato se ta številka začne s priročnikom za bruce, nadaljuje s strokovnimi članki, pismi iz mednarodnega okolja in opisi vseh društvenih dogodkov, ki so se zgodili čez poletje, ter zaključi z nagradno križanko. Vmes najdete tudi intervju s profesorico in rubriko z uspehi športnikov na FFA. Prav Spatula je tista, ki ti omogoči vpogled v to, kaj vse še lahko delaš na fakulteti poleg študija. Želim si, da tudi v vas vznikne želja po prihodnjem soustvarjanju.

ki jih že imaš. Sama sem to spoznala, ko sem se udeležila svojega prvega dogodka društva študentov farmacije. Takrat sem tudi prvič začutila pravi utrip fakultete. Če bi lahko karkoli spremenila za nazaj, bi se že prej aktivno priključila društvu. Obdobje, ki sem ga preživela kot glavna urednica Spatule, je bilo eno lepših, kljub nekaterim izzivom. Največji je bil zagotovo ta, da smo letos poleg rednih treh številk izdali še strokovno. V njej smo se posvetili »koroni«, torej virusu SARS-CoV-2. Četudi menite, da o njem vse veste, raje vseeno preverite in poiščite svoj izvod na fakulteti ali na spletni strani društva.

Naj se na koncu zahvalim vsem, ki ste za Spatulo napisali članek, prispevali svojo umetnino ali pa mi samo prišepnili kakšno idejo. Največja zahvala pa gre vam, bralcem Spatule, brez katerih je tudi ne bi bilo.

Uživajte v branju in v novem študijskem letu.

Eva Simončič, glavna urednica Spatule

Biti študent ne pomeni le hoditi na predavanja in opravljati izpite, pomeni tudi raziskovati, iskati nova znanja in širiti tista,

3

PRIROČNIK ZA BRUCE

Priročnik za bruce Fakulteta za farmacijo Fakulteta za farmacijo (FFA) je članica Univerze v Ljubljani (UL) in je matična za področje farmacevtskih znanosti, laboratorijske biomedicine in kozmetologije. Na leto vpiše približno 1350 študentov v pet razpisanih študijskih programov (Kozmetologija – 1. stopnja, Laboratorijska biomedicina – 1. in 2. stopnja, Industrijska farmacija – 2. stopnja, EMŠ Farmacija).

FFA ima šest kateder: Katedro za farmacevtsko kemijo predstojnik: prof. dr. Stanislav Gobec, Katedro za farmacevtsko tehnologijo predstojnik: prof. dr. Mirjana Gašperlin, Katedro za farmacevtsko biologijo predstojnik: izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, Katedro za biofarmacijo in farmakokinetiko predstojnik: prof. dr. Albin Kristl, Katedro za klinično biokemijo predstojnik: prof. dr. Borut Božič, Katedro za socialno farmacijo predstojnik: prof. dr. Mitja Kos.

Vodstvo fakultete Vodstvo fakultete sestavljajo: ●dekanja: prof. dr. Irena Mlinarič – Raščan, prodekan za znanstvenoraziskovalno področje: izr. prof. dr. Rok Dreu, ●prodekan za študijsko področje: prof. dr. Marko Anderluh (skupaj s predstavniki letnikov skrbi za skladnost izvajanja študijskih programov in rešuje probleme, povezane z izpiti, prehajanjem letnikov itd.), ●prodekanja za mednarodno sodelovanje: izr. prof. dr. Mojca Lunder (koordinira prijave Erasmus+ izmenjav – več o mednarodni mobilnosti boste izvedeli na dnevu mobilnosti v decembru).

Študentski svet Študentski svet (ŠS) FFA je organ študentov fakultete in predstavlja povezavo med študenti in fakulteto. Sestavljajo ga predstavniki vseh letnikov vseh študijskih programov na UL FFA. Vsi predstavniki ŠS FFA so na svoje pozicije izvoljeni na začetku študijskega leta. ŠS FFA imenuje predstavnike študentov v organe UL FFA, se dogovarja o spremembah vpisnih pogojev in o prenovi študija, podaja mnenje o pedagoških delavcih, koordinira študentsko tutorstvo na UL

4

FFA, sodeluje pri nadziranju kakovosti na UL FFA in sodeluje tudi v okviru Študentskega sveta UL. Pod ŠS FFA spadajo poleg predstavnikov letnikov še glavni ERASMUS-tutor in pa glavni koordinator tutorjev študentov.

Predstavnik letnika Predstavnika letnika izvolijo študenti na začetku študijskega leta. Njegova naloga je, da v skladu z željami letnika komunicira s pedagoškimi delavci in prodekanom za študijsko področje, predlaga izpitne roke in izdela predlog razporeditve vaj. S svojim letnikom komunicira prek FBskupine letnika, za katero skrbi ŠS FFA. Zagovarja tudi mnenje letnika v okviru ŠS FFA.

Študentski tutorski sistem Pod okriljem ŠS FFA se izvajata osebno, predmetno in ERASMUS-tutorstvo. Osebno tutorstvo predstavlja stik študenta 1. letnika s študentom višjega letnika. Vsakemu študentu, ki vstopi v 1. letnik, se na naši fakulteti, če to seveda želi, dodeli osebni tutor, to je študent višjega letnika, ki ga spremlja skozi celotno študijsko leto. Osebni tutorji so na voljo za kakršna koli vprašanja v zvezi s študijem na naši fakulteti ali študentskim življenjem nasploh.

Predmetno tutorstvo predstavlja pot do lažjega razumevanja snovi in opravljanja izpitov. Sošolec ali študent višjega letnika, ki ima pri določenem predmetu veliko znanja, s pomočjo glavnega koordinatorja tutorjev študentov organizira predmetno tutorstvo, na katerem se rešujejo naloge, ki so pogosto na izpitih, in/ali razlaga določeno zahtevnejšo snov.

To je odličen način utrjevanja snovi in priprave na izpit oz. kolokvij. Predmetni tutorji so izbrani na razpisu, ki ga vodi koordinator, za svoje delo pa so tudi plačani.

Študentski referat Na referat, ki se nahaja za fakulteto, v leseni stavbi na Aškerčevi 7, se obrnete, kadar imate kakršne koli težave, povezane s študijem (prijava in odjava z izpita, vpis ocene, težave z informacijskim sistemom – VIS). Uradne ure referata so vsak dan, razen ob petkih, od 8. do 10. ure. Poleg referata se lahko obrnete tudi na predstavnika letnika, tutorja učitelja – koordinatorja in prodekana za študijsko področje.

Senat UL FFA Senat je Sestavljajo po dva iz farmacijo,

najvišji strokovno-pedagoški organ UL FFA. ga dekan/-ja, enajst visokošolskih učiteljev, vsake katedre, z izjemo Katedre za socialno iz katere je en učitelj, in trije predstavniki

PRIROČNIK ZA BRUCE

študentov, ki jih imenuje ŠS FFA. Senat UL FFA sprejema Pravila o organiziranju in delovanju UL FFA, Študijski red UL FFA ter druge pravilnike, vsako leto določi Študijski koledar UL FFA, imenuje komisije, ki so delovna telesa senata, drugostopenjsko odloča o pritožbah študentov, voli kandidate v pedagoške nazive, odobrava naslove in imenuje komisije za zagovore diplomskih nalog.

in dolžnosti v povezavi z opravljanjem obveznosti na FFA. Nadobudneži so vabljeni tudi k branju Statuta UL. Povezave do dokumentov so na voljo na naslednjih QRkodah:

Komisija za študijsko področje Komisija za študijsko področje (KŠP) spada v okvir Senata UL FFA in razrešuje naslednje vloge:

Statut UL

Študijski red UL

Študijski red UL FFA

- za izjemno napredovanje,

Vpis v višji letnik

- za podaljšanje statusa študenta, - za peto opravljanje izpita, - za vzporedni vpis na drug študijski program, - za dodatno leto statusa študenta v primeru rojstva otroka, - za priznavanje opravljenih izpitov iz drugih študijskih programov,

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik. Pogoji za napredovanje so za posamezni letnik in študijski program za tekoče leto javno objavljeni na spletni strani UL FFA. Podrobnejši pogoji in navodila so objavljeni za vsako študijsko leto posebej.

- za nadaljevanje študija po daljši (večletni) prekinitvi, - za ponovno opravljanje izpita z namenom višanja ocene (za podrobnosti glej razdelek Izboljšanje ocene v tem prispevku).

Visokošolski informacijski sistem Visokošolski informacijski sistem (VIS) je spletni informacijski sistem, ki omogoča pregled nad razpisanimi izpitnimi roki, prijavljanje in odjavljanje z izpitov, pregled nad stanjem prijave na izpit, stalen pregled nad ocenami opravljenih predmetov in pridobljenimi ECTS ter tiskanje potrdila o vpisu in izpisa ocen.

V sistem lahko vstopate prek strani https://visffa.uni-lj.si/ z uporabniškim imenom in geslom, ki ju prejmete ob prevzemu digitalne identitete prek UL. Pri prijavljanju in odjavljanju od izpitov bodite pozorni na roke, ki pri tem veljajo: Izpit v ...

Zadnji rok za prijavo

Zadnji rok za odjavo

ponedeljek

sreda do 23.59

nedelja do 12.00

torek

četrtek do 23.59

ponedeljek do 12.00

sreda

petek do 23.59

torek do 12.00

četrtek

sobota do 23.59

sreda do 12.00

petek

nedelja do 23.59

četrtek do 12.00

V primeru, da se ne odjavite pravočasno, se vam izpitni rok šteje, tudi če izpita fizično niste opravljali.

Študijski red Vsem študentom toplo priporočamo, da preberejo Študijski red UL in Študijski red UL FFA, da bodo poznali svoje pravice

Izjemno napredovanje Enkrat v okviru študija je omogočen vpis z 12 ECTS manj, kot jih določa učni načrt. Pri tem naj bodo pozorni predvsem študenti 1. stopnje LBM, ki morajo na prehodu iz 1. v 2. letnik opraviti Celično biologijo z genetiko in imeti opravljenih vsaj 40 ECTS za izjemni vpis v 2. letnik.

V izrednih okoliščinah je mogoč tudi drugi izjemni vpis, če študent trpi zaradi hudih in resnih motenj, ki so časovno in vsebinsko v neposredni povezavi s sposobnostjo opravljanja študija: hude kronične bolezni, daljše hospitalizacije, smrt v ožjem družinskem krogu, intenzivno športno ali kulturno udejstvovanje, izjemno težke socialne razmere ali rojstvo otroka v času študija.

Ponavljanje letnika Ponavljanje letnika je mogoče enkrat v okviru študija, če študent v študijskem letu opravi vsaj 30 ECTS. Študent se v letnik ponovno vpiše in zato se mu izpitni roki tega letnika štejejo znova.

Za drugo ponavljanje letnika veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis.

V primeru ponavljanja letnika lahko študenti opravljajo obveznosti višjega letnika, kjer je to mogoče, razen v primeru, ko ima študent še neopravljene obveznosti iz nižjega letnika od letnika, v katerega je vpisan. Če torej »padeš« 2. letnik z neopravljenim izpitom 1. letnika, lahko opravljaš manjkajoče obveznosti 1. in 2. letnika, ne pa tudi izpitov 3. letnika.

Opravljanje študijskih obveznosti brez statusa Če študent v študijskem letu ne opravi vsaj 30 ECTS ali ima zavrnjeno prošnjo za drugi izjemni ali ponovni vpis, v naslednjem študijskem letu nima statusa na FFA. Preostale

5

PRIROČNIK ZA BRUCE

obveznosti iz študijskega programa lahko opravlja proti plačilu še dve leti od zadnjega dne, ko je bil vpisan. Ko opravi vse obveznosti, se lahko ponovno vpiše v naslednji letnik.

Izpitni roki se pri študentu brez statusa ne štejejo znova.

Podaljšanje statusa v primeru rojstva otroka Za vsako rojstvo otroka pripada dodatno leto statusa in možnost ponovnega vpisa v isti letnik tako študentu kot študentki. Pogoj za to je rojstvo otroka v času statusa študenta.

ne opravi izpita, ne more več zaključiti študija vpisanega programa. Pri ponovnem vpisu v letnik se šteje, da študent posamezni izpit opravlja prvič.

Izboljšanje ocene Če študent ni zadovoljen s pridobljeno oceno, lahko izpit opravlja ponovno. To pravico ima študent pri enem predmetu na študijsko leto. Velja višja ocena.

V okviru študija lahko študent za pretekla študijska leta popravlja do dve oceni, če mu to odobri KŠP. Pri izboljševanju ocene velja višja ocena.

Dodatno leto oziroma absolventski staž Če študentu v predvidenem trajanju študija ne uspe opraviti vseh obveznosti, lahko vpiše dodatno leto oziroma absolventski staž.

Absolventski staž traja eno leto od prenehanja trajanja predvidenih študijskih obveznosti.

Za podaljšanje absolventskega staža veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis.

Ocenjevalna lestvica Za vse predmete na FFA (tudi predmete, ki jih učijo zunanji predavatelji) velja enotna ocenjevalna lestvica: 10 9 8 7 6 5

90–100 % 80–89,9 % 70–79,9 % 60–69,9 % 55–59,9 % 0–54,9 %

Ponavljanje izpita Če študent izpita ne opravi, ima pravico do ponovnega opravljanja še štirikrat. Pri tem so prva tri opravljanja brezplačna, vsa nadaljnja pa plačljiva po ceniku UL in komisijska, za peto opravljanje izpita študent potrebuje še posebno odobritev KŠP. Če v zadnjem poskusu študent

Ugovor zoper oceno Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s študijskim redom, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu vpogleda v pisni izpit pri dekanu vloži pisno pritožbo zoper izpitno oceno.

Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, in sicer predsednika in dva člana, izmed katerih je en član učitelj, pri katerem je študent opravljal izpit, zoper katerega oceno se je pritožil. Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata. Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izdelek.

Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

Zoper oceno komisije ni pritožbe.

Zagovori diplomskih in magistrskih nalog Zagovor je treba opraviti v dvanajstih mesecih od dneva odobritve teme. Na podlagi prošnje Senat FFA veljavnost teme lahko podaljša največ enkrat za največ eno leto.

DŠFS – Društvo študentov farmacije Slovenije Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) je neprofitna in nepolitična organizacija, ki združuje študente FFA – svoje člane zastopa v Sloveniji in svetu že od leta 1997. Društvo sestavlja izvršni odbor, ki šteje šest članov: predsednika, generalnega sekretarja, blagajnika, predstavnika za stike z javnostjo, predstavnika za stike z EPSA in predstavnika za stike z IPSF. Poleg tega za izvedbo projektov v društvu skrbi še sedem koordinatorjev: koordinator strokovnih večerov, koordinator javnih kampanj, koordinator za Twinnet, koordinator za mednarodne izmenjave SEP, koordinator humanitarne skupine, vodja Mednarodnega

6

poletnega farmacevtskega tabora in glavni urednik Spatule. V društvu za večje projekte skrbijo vodja projekta Inkubator inovativnosti, vodja projekta Kapsula priložnosti, vodja projekta InterAKCIJA, vodja projekta za zunanje zadeve, vodja projektov laboratorijske biomedicine in vodja projektov kozmetologije. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našega najpomembnejšega člana – Edija. Če ga želiš spoznati, se oglasi v študentski sobici, kjer Edi preživi večino svojega časa. Nova študentska sobica se nahaja v kleti stavbe referata na Aškerčevi 7.

PRIROČNIK ZA BRUCE

Društvo se ukvarja z organizacijo različnih projektov izobraževalnega in družabnega značaja na lokalnem in mednarodnem nivoju.

Na strokovnem področju organiziramo strokovne večere, Kapsulo priložnosti, Inkubator inovativnosti, Svetovanje bolnikom, Malo šolo klinike, Zdravila po meri, simpozij, večdnevni ŠSSFD-kongres, lani pa so zaživeli tudi podcasti.

Za ozaveščanje širše javnosti pripravljamo javne kampanje, aktivni smo tudi na humanitarnem področju, motivacijo in delovno vzdušje naših članov pa ohranjamo z organizacijo motivacijskih vikendov, Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora (IPSC) in različnih športnih dogodkov.

Aktivno se udeležujemo kongresov Evropske in Mednarodne zveze študentov farmacije ter skrbimo za

Projekti DŠFS SPATULA Spatula je glasilo, ki izide trikrat letno, njeno vsebino pa ustvarjamo študenti. Članki so strokovnega in družabnega značaja – tako boste v Spatuli našli vse od poglobljenih strokovnih člankov do opisa zadnje farmacevtske zabave.

Vedno pa je vanjo vključena tudi nagradna igra s priročnimi nagradami.

STROKOVNI VEČERI Strokovni večeri so med najbolj priljubljenimi projekti DŠFS, ki štejejo tudi za dodatno obštudijsko izobraževanje. Študenti pridobimo širši pogled na različne strokovne teme in se seznanjamo z aktualnim dogajanjem na področju farmacije in zdravstva. Skozi študijsko leto organiziramo številna strokovna predavanja, simpozije in večdnevni kongres.

Koordinator za strokovne večere organizira tudi tri tekmovanja: Malo šolo klinike, Zdravila po meri in Svetovanje pacientom. Pri prvem gre za obravnavo kliničnega primera fiktivnega bolnika, pri drugem za načrtovanje in pripravo magistralnih izdelkov, pri tretjem pa za svetovanje pacientu v lekarni.

Z obiskom strokovnih večerov in dobro uvrstitvijo na tekmovanjih si lahko zagotoviš plačano kotizacijo za obisk Svetovnega kongresa Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF).

Novost, ki smo jo uvedli v prejšnjem študijskem letu, so podcasti DŠFS – Serotonin, kjer skušamo predstaviti pisane poglede strokovnjakov na najrazličnejše farmacevtske, kozmetološke in druge zdravstvene tematike.

JAVNE KAMPANJE Javne kampanje so namenjene informiranju širše javnosti o aktualnih zdravstvenih problemih. Kot študentom vseh programov FFA se nam zdi to še posebej pomembno, saj smo del javnega zdravstva in nosimo ključno družbeno

mednarodno povezovanje skozi organizacijo izmenjav s študenti drugih držav.

Vse naše aktivnosti združuje glasilo Spatula, ki ga ravnokar prebiraš.

Letos so se zaradi pandemije covida-19 nekatere aktivnosti zamaknile, vseeno pa se trudimo, da bi izpeljali čim več dogodkov, zato spremljaj našo Facebook stran Študentje Fakultete za farmacijo, najdeš pa nas tudi na Instagramu @sssfd.slovenia, Twitter profilu @DSFSfarmacevti in LinkedIn profilu ŠSSFD – Students’ Section of Slovenian Pharmaceutical Society.

Redni član društva lahko postane vsak študent FFA, ki izpolni pristopno izjavo na spletni strani dsfs.si/clanstvo.

odgovornost. Najprej se študenti na predavanju sami podrobneje izobrazimo o temi, nato pa s pomočjo letakov na stojnicah po fakultetah, trgovskih centrih, osnovnih in srednjih šolah ter v središču mesta informiramo mimoidoče. Ob tem študenti pridobivamo praktična znanja komuniciranja in stika z bolniki ter pravilnega pristopa pri svetovanju.

MOTIVACIJSKI VIKENDI Namenjeni so motiviranim študentom, ki bi si radi razširili obzorja ter pridobili nova znanja in veščine. Gre za tridnevne projekte, na katerih za udeležence pripravimo različne treninge mehkih veščin (komunikacija, upravljanje časa, delo v ekipi itd.) in organiziramo aktivne razprave o društvenih projektih in njihovih izboljšavah. Poleg tega predstavljajo taki vikendi tudi odlično priložnost za povezovanje članov ekipe.

HUMANITARNA SKUPINA Največji projekt, ki ga organizira ta skupina, je zagotovo Božični bazar. Poteka konec decembra v avli FFA in daje študentom in zaposlenim na fakulteti možnost, da na stojnici kupijo manjša darilca za svoje najdražje ali pa si le privoščijo kakšno slaščico za h kavi. Vse izdelke in slaščice izdelajo študenti FFA. Drugi projekti Humanitarne skupine so še organizacija Humanitarnega žura, dobrodelna izmenjava potaknjencev, zbiralne akcije in pomoč v Pro bono ambulanti. Seveda ni treba poudarjati, da gredo vsi prispevki, ki jih zbere Humanitarna skupina, v dobrodelne namene.

Mednarodna scena in študentske izmenjave MEDNARODNI FARMACEVTSKI POLETNI TABOR (IPSC) DŠFS organizira IPSC že več kot dvajset let. Gre za sedemdnevno druženje približno šestdeset študentov farmacevtskih in sorodnih ved iz Slovenije in tujine. Tabor je sestavljen iz dveh delov: bogatega strokovnega in družabnega programa. Strokovni del obsega predavanja in delavnice, povezane z glavno temo tabora. Družabni del

7

PRIROČNIK ZA BRUCE

zajema oglede regionalnih znamenitosti kraja, v katerem je tabor organiziran, zanimive delavnice, športne igre in tematske zabave.

TWINNET Twinnet je projekt Evropske zveze študentov farmacije (EPSA), katerega ideja temelji na promoviranju mobilnosti mladih v Evropi. Gre za mednarodne enotedenske izmenjave študentov – po dvajset študentov iz posamezne države se sreča v vsaki izmed partnerskih držav, kjer potekajo delavnice in predavanja na določeno temo, organizira pa se tudi obisk lokalnega farmacevtskega podjetja. Seveda nikoli ne manjka niti bogat družabni program (ogledi znamenitosti, športne aktivnosti ipd.).

EPSA – EUROPEAN PHARMACEUTICAL STUDENTS’ ASSOCIATION EPSA združuje študente farmacije iz šestintridesetih evropskih držav. Letno se lahko udeležiš štirih EPSAdogodkov: konec februarja Letnega kongresa, spomladi Letne recepcije, poleti Poletne univerze in jeseni Jesenske skupščine. Dogodki so sestavljeni iz predavanj, delavnic, treningov mehkih veščin, javnih kampanj, strokovne ekskurzije in generalne skupščine, poleg tega pa je v večernih urah zagotovljen nepozaben družabni program.

Tisti, željni bolj aktivnega sodelovanja, pa se lahko pridružite tudi EPSA-ekipi (EPSA Team), ki je odgovorna za obstoj in razvoj EPSA. IPSF – INTERNATIONAL PHARMACEUTICAL STUDENTS’ FEDERATION Na svetovnem nivoju je DŠFS pridružen Mednarodni zvezi študentov farmacije (IPSF), ki šteje več kot osemdeset članic. Glavni IPSF-dogodek je Svetovni kongres. Poteka v poletnih mesecih in navadno traja deset dni. Tako kot EPSAdogodki je sestavljen iz strokovnega dela (predavanja, treningi mehkih veščin), zasedanja generalne skupščine in družabnega programa.

SEP Student exchange programme (SEP) v okviru IPSF je program mednarodnih strokovnih praks za študente farmacije. S ciljem promocije mobilnosti med študenti farmacije na svetovni ravni ponuja 1–3 mesečne strokovne prakse na vseh področjih farmacevtske stroke. Študenti imajo tako možnost opravljanja prakse v splošnih in

www.dsfs.si

8

bolnišničnih lekarnah, industriji, klinični farmaciji ali na področju raziskav na fakultetah oziroma inštitutih v več kot šestdesetih državah. Vsako leto na SEP-prakso odpotuje približno dvajset slovenskih študentov, približno enako pa je tudi število tujih študentov, ki pridejo na SEP v Slovenijo.

Veliki projekti Kapsula priložnosti je karierno usmerjen projekt, ki tekom nekaj tednov spomladi in jeseni strnjeno predstavi različne zaposlitvene možnosti s področji farmacije, kozmetologije in laboratorijske biomedicine. Gostimo nekdanje študente naše fakultete in druge predstavnike industrije. Veselimo se aktivnega sodelovanja s študenti, zato organiziramo tudi praktične delavnice o komunikaciji, sodelovanju, vodenju in nastopu pred delodajalcem.

Inkubator inovativnosti je projekt, ki študentom omogoča vpogled v delo farmacevta na področju trženja. Udeleženci s pomočjo strokovnjakov iz realnega poslovnega okolja rešujejo konkretne izzive. Izid projekta je uporabna in udejanjena rešitev na zastavljen problem. Inkubator predstavlja vez med potencialnim delodajalcem in perspektivnim kadrom.

Projekt InterAKCIJA je največji in najvidnejši med javnimi kampanjami DŠFS. Širšo javnost ozavešča o interakcijah med zdravili, zdravili s hrano in zdravili z alkoholom. V okviru projekta tedensko izhajajo članki na Facebook in Instagram profilu Projekt InterAKCIJA, med študijskim letom pa študenti obiščejo dijake na srednjih šolah, gimnazijah in študente v študentskih klubih ter jim tam v sklopu delavnice osebno predavajo, se z njimi pogovarjajo in si izmenjujejo izkušnje, povezane s tematiko.

Projekti kozmetologije so se začeli izvajati v študijskem letu 2020/21. Gre predvsem za strokovne večere in javne kampanje, ki pokrivajo sodobna področja kozmetologije.

Namenjeni so pridobivanju dodatnega strokovnega znanja in mehkih veščin ter informiranju širše javnosti in študentov FFA o aktualnih kozmetoloških problematikah.

Projekti laboratorijske biomedicine so projekti, ki jih pripravljajo predvsem študenti vseh letnikov programa laboratorijske biomedicine. Potekajo predvsem v obliki javnih kampanj in strokovnih večerov. V njih se podrobneje posvetimo aktualnim in zanimivim temam s področja laboratorijske biomedicine.

Študentje Fakultete za farmacijo

sssfd.slovenia

PRIROČNIK ZA BRUCE

ŠSSFD – ŠTUDENTSKA SEKCIJA SLOVENSKEGA FARMACEVTSKEGA DRUŠTVA Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) povezuje strokovnjake iz industrije, lekarn, izobraževalnih ustanov in uprave. Sestavljeno je iz devetih podružnic in enajstih sekcij. Podružnice organizirajo mesečna strokovna predavanja, sekcije pa letna srečanja. Na nacionalni ravni je najpomembnejši simpozij ob redni letni skupščini društva.

Društvo izdaja tudi Farmacevtski vestnik, ki izhaja večkrat letno.

Študenti imamo v SFD študentsko sekcijo (ŠSSFD), katere izvršni odbor je po sestavi enak kot izvršni odbor DŠFS, predsednik DŠFS pa je poleg tega tudi član izvršnega odbora SFD. Z včlanitvijo v SFD si deležen znižanih kotizacij za udeležbo na strokovnih in družabnih dogodkih (študenti imamo dodatne ugodnosti), prejemaš pa tudi Farmacevtski vestnik.

Včlaniš se lahko na spletni strani SFD (www.sfd.si).

ŠOFFA – študentska organizacija fakultete za farmacijo ŠOFFA spada v mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Sestavlja jo šest članov (predsednik, podpredsednik, predstavnik za področje športa in turizma, področje mednarodnega sodelovanja, področje kulture in založništva ter področje izobraževanja). Predsednik in podpredsednik ŠOFFA sta hkrati tudi poslanca Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. ŠOFFA organizira primarno dogodke zabavnega (farmacevtske zabave, ekskurzije, piknik) in športnega značaja (paintball, drsanje, smučanje). Glavni dogodek je

Spoštovani študenti Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani!

Najprej prisrčno pozdravljam bruce. Želim, da se v družbi kolegov študentov, učiteljev in vseh zaposlenih na fakulteti čim prej počutite kot doma. Čestitam vam za uspešen vpis v želene študijske programe.

Izbor je namreč letos potekal v še posebej veliki konkurenci, saj se je na razpisana mesta prijavilo trikrat več kandidatov, kot je bilo vpisnih mest.

Dobrodošlica v novem študijskem letu vsem študentom in sodelavcem fakultete je povezana z iskreno zahvalo za odgovorno in požrtvovalno držo v sooblikovanju študijskega okolja, v katerem zorijo strokovnjaki prihodnosti na področjih farmacije, laboratorijske medicine in kozmetologije. Živimo v zelo zahtevnem času, ko sta obvladovanje in preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 predpogoja za izvajanje študijskega procesa v živo, v predavalnicah in laboratorijih. Stremimo k temu, da je prenos znanj in kompetenc čim uspešnejši, da oblikujemo strokovnjake, ki bodo izzive časa naslavljali odgovorno in samozavestno. Izrednega pomena pa je seveda socialna komponenta druženja, spoznavanja in delovanja v družbi.

vsekakor strokovno-zabavna božična ekskurzija, ki poteka na začetku decembra, med petkom in nedeljo. Poln avtobus študentov FFA se takrat odpravi v bližnjo evropsko državo.

Strokovni program vključuje ogled lokalnih farmacevtskih proizvodnih obratov, podružnic podjetij, tamkajšnje fakultete za farmacijo ali lekarn. Obisk v tuji državi izkoristimo za spoznavanje države gostiteljice, tako da so del ekskurzije vedno tudi ogled mesta in njegovih znamenitosti, spoznavanje nacionalne kulture in večerna pogostitev z lokalnimi specialitetami.

Ponosna sem na študente in sodelavce, ki so na področju ozaveščanja javnosti in študentov ter izobraževanja strokovnjakov vodilni v naši družbi. Ponosna sem, da je 80–90 % študentov že cepljenih in so s tem najboljši ambasadorji poslanstva svojega prihodnjega poklica.

Naša skupna dolžnost je, da smo izobraženi, da s svojim znanjem in razumevanjem ozaveščamo svojo okolico ter da s svojimi dejanji odgovorno sooblikujemo družbo.

Odgovornost, solidarnost in empatija so vrednote, ki jih bomo krepili, da bomo lahko stremeli k intelektualnim dosežkom in presežkom tudi v času pandemije covida-19. Želim si, da se srečujemo na Fakulteti za farmacijo.

Prof. dr. Irena Mlinarič - Raščan, dekanja

9

IZ STROKE

Epigenetika motenj avtističnega spektra Avtorica: Urška Janžič, 1. letnik S2 LBM I Recenzentka: Izr. prof. dr. Barbara Ostanek, mag. farm.

Motnje avtističnega spektra (MAS) so resna nevrološko-socialna motnja, ki se pojavi že v otroštvu in se kaže kot spremenjeno vedenje na področju socialnih interakcij in komuniciranja. Beseda »spekter« se uporablja, ker čeprav imajo vse osebe z avtizmom težave na treh glavnih področjih, se te pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje nanje vpliva na drugačne načine.

Ta področja so težave s socialno komunikacijo, težave s socialno interakcijo in težave na področju fleksibilnosti mišljenja. Poznamo štiri skupine MAS, to so klasični avtizem, atipični avtizem, Aspergerjev sindrom in neopredeljena pervazivna razvojna motnja. Ocenjuje se, da ima v svetovni populaciji 1 od 270 ljudi MAS (2).

Natančnega vzroka za pojav avtizma ne poznamo. Vendar pa raziskave kažejo, da gre za kombinacije dejavnikov, tako genetskih kot okoljskih, ki lahko povzročijo spremembe v razvoju možganov. Ocenjuje se, da je vpliv genetike v razponu 40–80 %, vse več raziskav pa potrjuje pomen okoljskih dejavnikov in posledično epigenetike. Velika fenotipska heterogenost med posamezniki z avtizmom je raziskovalce spodbudila k iskanju potencialnih okoljskih dejavnikov, ki delujejo kot »drugi udarec« pri že genetsko dovzetnih posameznikih. Ugotovili so, da k povečanemu tveganju za razvoj MAS prispeva več sto različnih potencialnih okoljskih dejavnikov, med njimi pomembno predvsem visoka starost staršev, sploh starost očeta, zapleti in infekcije med materino nosečnostjo, prenatalna izpostavljenost antikonvulzivom, okoljskim onesnaževalcem itd (2).

z nastankom MAS povezanih več kot sto genov. Posebej zanimivo je, da ima več kot polovica teh genov ključno vlogo pri epigenetiki bolezni. Bolniki s podobnimi patogenimi variantami so lahko diagnosticirani na zelo različnih stopnjah spektra (4).

Duplikacije 15q so edine pogosto ponavljajoče se citogenetske nenormalnosti, povezane z MAS, in se pojavijo pri do 5 % bolnikov. Te duplikacije se najpogosteje pojavijo v eni od dveh oblik. Te vključujejo dodaten izodicentrični kromosom 15 ali intersticijsko duplikacijo kromosoma 15.

Fenotip sindroma dup(15) vključuje spremenljive stopnje kognitivne okvare, motorične okvare, napade in dismorfne obrazne značilnosti (4, 5).

V skladu s sedanjimi merili DSM-5 (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders) le dve temeljni značilnosti sestavljata MAS. Prva je trajni primanjkljaj v socialni komunikaciji in druga so omejeni, ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov ali dejavnosti. Zaradi široke narave teh opredelitev se diagnoza pogosto pojavlja skupaj z drugimi boleznimi. Dokazano je, da se pogosteje pojavlja pri moških kot ženskah. Razlogi za to niso popolnoma jasni.

Nekatere študije nakazujejo, da je vzrok za takšno statistiko manjše število diagnosticiranih ženskih bolnic, saj so moški nagnjeni k »eksternemu« vedenju, torej agresiji, ženske pa k »internemu« obnašanju, kot je depresija (2, 3).

Genetika Specifične genetske spremembe pri MAS so proučevali z merjenjem posameznih nukleotidnih različic (SNV), različic števila kopij (CNV) in z dokazovanjem citogenetskih nepravilnosti. Do zdaj so s takšnimi pristopi ugotovili, da je

10

Slika 1: Idiogram kromosoma 15 z vtisnjeno domeno (5).

IZ STROKE

Epigenetika Epigenetika se nanaša na dedne spremembe v izražanju genov brez spreminjanja osnovnega zaporedja DNA. Čeprav sta medicina in znanost nasploh šele na začetku razumevanja epigenetskih modulacij avtizma, so se v obsežnih epigenomskih študijah že pojavili vzorci in ugotovitve, ki pomagajo pri razumevanju nastanka in poteka bolezni (3).

Lokusi dovzetnosti pogosto vključujejo gene, ki sodelujejo pri metilaciji, kot so KMT2C, proteini, ki oblikujejo kromatin, vključno z MeCP2, CHD8 in POGZ, beljakovine, ki vežejo/ režejo RNK, kot sta FMRP in RBFOX, ter proteini, ki sodelujejo pri posttranslacijski modifikaciji, kot je UBE3A (4).

Metilacija DNA je eden najbolj znanih primerov epigenetske regulacije. Tudi miRNA, ki so majhne nekodirajoče regulatorne RNK, so vpletene v patofiziologijo MAS. V možganih bolnikov so opazili ponavljajoče se vzorce disregulacije miRNA. Pomembna je vloga hsa-miR-21-3p, miRNA s še neznano funkcijo za centralni živčni sistem, njeno izražanje je povečano in je usmerjena na nevronske gene, ki so pri MAS zmanjšani. Druga identificirana miRNA je hsa_can_1002-m, ki je specifična za primate in uravnava signalne poti receptorja za epidermalni rastni faktor (EGFR) ter receptorja za fibroblastni rastni faktor (FGFR), ki so vključene v razvoj živčevja, je pri bolnikih z MAS znižana (5, 7).

Slika 3: Vloga imunskega sistema matere pri avtizmu (10).

sistemski eritematozni lupus, štirikrat večja verjetnost, da imajo v primerjavi z drugimi materami v rodni dobi v obtoku periferna protitelesa, ki reagirajo na možgansko tkivo otroka (10).

Poleg prenosa avtoprotiteles v možgane otroka prek posteljice naj bi materin imunski sistem vplival na prenatalno okolje tudi prek vnetnih poti, in sicer s citokini, kot so IL-1β, IL-6 in IL-17 (10).

Nekatere študije izpostavljajo porušeno črevesno mikrobioto matere kot možen patogeni mehanizem za nastanek MAS. Zelo pomembna je aktivacija IL-17a, v zvezi s katero so dokazali, da breje miši, kolonizirane s človeškimi komenzalnimi bakterijami ali segmentnimi nitastimi bakterijami (SFB), izločajo IL-17a iz celic Th17. Čeprav to poveča izražanje genov, povezanih s protimikrobno obrambo in vnetjem, s čimer se okrepi odpornost sluznice, se poveča tudi verjetnost, da bodo potomci imeli nepravilnosti, podobne MAS (10).

Slika 2: Epigenetski mehanizmi (2).

V nadaljevanju se bomo osredotočili na nekaj najbolj proučevanih epigenetskih dejavnikov:

Materin imunski sistem Čeprav splošna vloga materinega imunskega sistema pri MAS še ni v celoti pojasnjena, je raziskanih že kar nekaj mehanizmov, ki močno vplivajo na otrokovo prenatalno okolje in posledično na razvoj možganov. Kar nekaj raziskav je potrdilo prisotnost cirkulirajočlih specifičnih avtoprotiteles IgG v plazmi otrok z avtizmom. Izvedena je bila zanimiva študija, kjer so dokazali, da je bila pri materah otrok z MAS, ki imajo avtoimunske bolezni, kot je revmatoidni artritis ali

Prav tako nekatere študije potrjujejo povezavo med materino astmo s povečanim tveganjem za MAS pri potomcih (1).

Valprojska kislina V zadnjih nekaj letih so se številne študije osredotočile tudi na transgeneracijsko dedovanje simptomov avtistične motnje. Valprojska kislina je zdravilo, ki se v glavnem uporablja za zdravljenje epilepsije in bipolarne motnje ter za preprečevanje migrenskih glavobolov. Več epidemioloških študij je povezalo uporabo valprojske kisline med nosečnostjo z večjim tveganjem za MAS, motnjo pomanjkanja pozornosti/ hiperaktivnosti in širokim spektrom malformacij, znanih kot fetalni valproatni sindrom (FVS). Izpostavljenost valprojski kislini pri glodavcih dokazano povzroča avtizmu podoben fenotip pri moških potomcih, ki se lahko epigenetsko prenese

11

IZ STROKE

vsaj v tretjo generacijo. Valprojska kislina spreminja gensko izražanje z zaviranjem histonske deacetilaze, povečuje oksidativni stres pri plodu, ki prizadene predvsem možgane in ima tudi zaviralno delovanje na metabolizem folne kisline, ki ima ključno vlogo pri nevrogenezi (1, 11).

Pomembno vlogo pri MAS igrajo tudi okvarjeni encimi folatne in metioninske poti. Razlike v prehrani lahko prispevajo k epigenetiki motnje. Polimorfizem metilentetrahidrofolat reduktaze (MTHFR) je povezan z znatnim povečanjem tveganja za razvoj avtistične motnje. Avtoprotitelesa, ki blokirajo prenos folatov v možgane, so bila prav tako povezana z MAS, ta avtoprotitelesa se odzivajo na visoke odmerke reducirane oblike folatov, znane kot folinska kislina (levkovorin kalcij). Nekatere od teh nepravilnosti se pojavljajo tudi pri materah, zato dodajanje folatov v obdobju pred zanositvijo in v nosečnosti zmanjša tveganje za razvoj motnje pri potomcih (9).

Do zdaj so s takšnimi pristopi ugotovili, da je z nastankom MAS povezanih več kot sto genov. Posebej zanimivo je, da ima več kot polovica teh genov ključno vlogo pri epigenetiki bolezni.

Glutamat-dekarboksilaza (GAD1)

Slika 4: Zaviralni mehanizmi presnovne poti folata (9).

MeCP2 in UBE3A Metil-CpG-vezavni protein-2 (MeCP2) in ubikvitin-proteinska ligaza E3A (UBE3A) sta le dva primera, kako ima lahko en spremenjen gen izjemno daljnosežne učinke. MeCP2 je kromatinski modifikator, ki je močno vpleten v MAS. V možganih je pomemben za delovanje več vrst celic, med njimi tudi za delovanje nevronov. Beljakovina ima vlogo pri vzdrževanju povezav (sinaps) med nevroni, kjer poteka komunikacija med celicami. Izražanje MeCP2 je zmanjšano v frontalni skorji oseb z avtizmom, tudi pri Rettovem sindromu, zaradi povečane metilacije njegovega promotorja (2, 6).

Gen UBE3A je vtisnjen v možgane s prednostnim materinim specifičnim izražanjem, zlasti v nevronih, izguba aktivnosti materinega dednega gena UBE3A pa povzroča Angelmanov sindrom, za katerega so značilni simptomi, kot so huda duševna zaostalost, težave z govorom, epileptični napadi, težave s spanjem itd. Mutacije v genu so povezane tudi z avtizmom, ki se klinično kaže v socialnih motnjah in stereotipnem vedenju. UBE3A leži v kromosomski regiji 15q11-13, ki je pogosto podvojena pri avtizmu, kot je bilo že prej omenjeno. Modulira ga MeCP2 in tako je lahko vzrok za avtistični fenotip v izražanju MeCP2 ali pa v samem genu UBE3A (5).

12

GAD1, znana tudi kot GAD67, kodira encim, ki katalizira proizvodnjo GABA (gama-aminomaslena kislina), glavnega zaviralnega nevrotransmitorja. Izražanje GAD1 je moteno v Purkinjejevih celicah v malih možganih pri bolnikih z MAS. Ugotovili so, da popolna izguba ali haploinsuficienca GAD1 pri miših povzroči težave pri učenju in socialnem vedenju.

V nedavni študiji so ugotovili povečano hidroksimetilacijo promotorja GAD1 v možganih bolnikov z MAS. To spremembo je spremljala povečana vezava MeCP2, ki ima, kot že omenjeno, vlogo pri utišanju genov. To ponazarja, da je gen lahko povezan z avtizmom zaradi epigenetskih in ne genetskih sprememb. Izražanje GAD1 je bilo prav tako zmanjšano zaradi prenatalne izpostavljenosti antikonvulzivu valproata pri podganah. Trenutni dokazi kažejo, da je GAD1 dober kandidat za marker, specifičen za MAS (8).

Onesnaževalci okolja Epidemiološka študija je pokazala, da je onesnaženost zraka zaradi prometa lahko povezana z avtizmom. Študija CHARGE je pokazala, da je večja incidenca avtizma pri otrocih, ki živijo v bližini avtoceste. Kemikalije vplivajo na razvoj avtizma na dva načina, prvi je sama nevrotoksičnost kemikalije, drugi pa sprememba metilacije DNK (epigenetika). Kemikalije, kot so poliklorirani bifenili, svinec in bisfenol A, lahko povzročijo epigenetske spremembe. Pri avtističnih miših, izpostavljenim kemikalijam, so dokazali spremembe v metilaciji DNK in izražanju genov hipokampusa (kot je gen BDNF)21 ali hipometilacijo elementa LINE-1 (retrotransposon) (6, 7).

Novejše raziskave pa nakazujejo, da na razvoj avtizma vpliva kombinacija genetskih, imunskih, presnovnih in okoljskih dejavnikov. To potrjuje tudi največja študija dvojčkov z avtizmom doslej, ki je bila objavljena leta 2011, Genetic Heritability and Shared Environmental Factors Among Twin

IZ STROKE

Pairs With Autism, v kateri avtorji vpliv okoljskih dejavnikov postavijo celo pred vplive genetike. Trenutno sta diagnostika in zdravljenje težavna zaradi heterogenosti lastnosti, ki jih lahko imajo osebe z avtizmom. Čeprav je bil dosežen velik

napredek pri identifikaciji več sto genov tveganja, je še vedno zelo malo znano o različnih vrstah modifikatorjev, ki lahko poslabšajo ali pa, ravno nasprotno, »omilijo« bolezen (2, 8).

1. Ravaccia D, Ghafourian T. Critical Role of the Maternal Immune System in the Pathogenesis of Autism Spectrum Disorder. Biomedicines. 2020;8(12):557. Published 2020 Dec 1. doi:10.3390/biomedicines8120557

VIRI

2. Eshraghi AA, Liu G, Kay SS, et al. Epigenetics and Autism Spectrum Disorder: Is There a Correlation?. Front Cell Neurosci. 2018;12:78. Published 2018 Mar 27. doi:10.3389/fncel.2018.00078 3. Hamza M, Halayem S, Mrad R, Bourgou S, Charfi F, Belhadj A. Implication de l’épigénétique dans les troubles du spectre autistique : revue de la littérature [Epigenetics' implication in autism spectrum disorders: A review]. Encephale. 2017;43(4):374-381. doi:10.1016/j. encep.2016.07.007 4. Rylaarsdam L, Guemez-Gamboa A. Genetic Causes and Modifiers of Autism Spectrum Disorder. Front Cell Neurosci. 2019;13:385.

Published 2019 Aug 20. doi:10.3389/fncel.2019.00385 5. Schanen NC. Epigenetics of autism spectrum disorders. Hum Mol Genet. 2006;15 Spec No 2:R138-R150. doi:10.1093/hmg/ddl213 6. Zymo research. A piece of the puzzle. April 01, 2019 https://www.zymoresearch.com/blogs/blog/a-piece-of-the-puzzle. Dostopano 18. 5. 2021.

7. Sun W, Poschmann J, Cruz-Herrera Del Rosario R, et al. Histone Acetylome-wide Association Study of Autism Spectrum Disorder. Cell.

2016;167(5):1385-1397.e11. doi:10.1016/j.cell.2016.10.031 8. Loke YJ, Hannan AJ, Craig JM. The Role of Epigenetic Change in Autism Spectrum Disorders. Front Neurol. 2015;6:107. Published 2015 May 26. doi:10.3389/fneur.2015.00107 9. Frye RE, Slattery JC, Quadros EV. Folate metabolism abnormalities in autism: potential biomarkers. Biomark Med. 2017;11(8):687-699. doi:10.2217/bmm-2017-0109 10. Meltzer, A., Van de Water, J. The Role of the Immune System in Autism Spectrum Disorder. Neuropsychopharmacol 42, 284–298 (2017). https://doi.org/10.1038/npp.2016.158 11. Christensen J, Grønborg TK, Sørensen MJ, et al. Prenatal valproate exposure and risk of autism spectrum disorders and childhood autism. JAMA. 2013;309(16):1696-1703. doi:10.1001/jama.2013.2270

Predani življenju Pri Pfizerju s strokovnim znanjem in nenehnim QDSUHGNRP Y ]QDQRVWL ĿH 171 let prispevamo k L]EROMĢDQMX ]GUDYMD LQ GREUHJD SRÏXWMD Y YVHK ĿLYOMHQMVNLK REGREMLK 6RRÏDPR VH ] QRYLPL EROH]QLPL LQ ]GUDYVWYHQLPL L]]LYL WHU LĢÏHPR UHĢLWYH ]D ]GUDYR SULKRGQRVW QRYLK JHQHUDFLM .R SRYUQHPR ali izboljšamo zdravje posameznika, smo svoje delo RSUDYLOL GREUR 1, 2

Odkritja, ki spreminjajo ĿLvljenja bolnikov 3IL]HU /X[HPERXUJ 6$5/ *5$1' '8&+< 2) /8;(0%285* $YHQXH - ) .HQQHG\ / ȁ 3IL]HU SRGUXĿQLFD /MXEOMDQD /HWDOLĢND FHVWD D /MXEOMDQD

Literatura: 1. Pfizer: Partnering to improve health for DOO 'RVWRSQR QD KWWSV ZZZ SIL]HU FRP QHZV KRW WRSLFV SDUWQHULQJBWRBLPSURYHBKHDOWKBIRUBDOO 'RVWRSDQR 2. 3IL]HU &RPSDQ\ IDFW VKHHW 'RVWRSQR QD KWWSV ZZZ SIL]HU FRP DERXW OHDGHUVKLS DQG VWUXFWXUH FRPSDQ\ IDFW VKHHW 'RVWRSDQR 33 3)( ((3 $SULO

13

AI KOTIČEK

Uporaba umetne inteligence v diagnostiki Eva Mlinar, 3. letnik EM FAR

Z digitalno revolucijo v ospredje vse bolj prihaja umetna inteligenca, ki ni več prisotna le v računalniški znanosti in robotiki, ampak se v zadnjih letih hitro razvija tudi na področju zdravstva in farmacije. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema bo umetna inteligenca v prihodnosti zelo verjetno igrala veliko vlogo pri hitrejšem diagnosticiranju bolezni in učinkovitejšem zdravljenju bolnikov. V okviru diagnostike lahko umetno inteligenco razložimo kot računalniški sistem, ki lahko pravilno interpretira zdravstvene podatke (slike, zvok, informacije o zdravju pacientov iz elektronskih baz).

Metode umetne inteligence Računalniški vid Računalniški vid je v svoji osnovi posnemanje načina človeškega prepoznavanja vzorcev in ekstrakcije pomembnih informacij iz slik. Algoritmi računalniškega vida analizirajo slikovne podatke in iz njih izvlečejo pomembne vzorce – ti vzorci so lahko v diagnostiki na primer značilnosti zlomov ali izgled rakavih tkiv. Največ uspeha so do sedaj pokazala konvolucijska nevronska omrežja (CNN), ki so del razreda modelov globokega učenja. Usposabljanje modela CNN temelji na filtrih, ki kodirajo intenzivnost slikovnih pik. Vzorci funkcij, ki jih filtri odkrijejo na sliki, se nato lahko uporabijo za zaporedno odkrivanje prisotnosti bolj zapletenih lastnosti, kar pomeni, da lahko CNN po končanem usposabljanju poznane vzorce išče na novih slikah. V diagnostiki je najpomembnejša metoda umetne inteligence prav računalniški vid, njegovo uporabo že vidimo na področjih ultrazvoka (za ugotavljanje abnormalnosti v fetusih), magnetne resonance (za diagnozo ostalih težav v krvnožilnem sistemu v zgodnjih fazah) in pozitronske emisijske tomografije (odkrivanje točnih lokacij

14

tumorjev), v mamografiji bi omogočil količinsko določanje gostote dojk ter s tem zgodnejše odkrivanje raka, avtomatiziral bi pregled za diabetično retinopatijo in proces klasifikacije dermatoloških stanj, v pomoč nam je tudi na genomski ravni, kjer z učenjem učenja histopatoloških slik identificira rakave celce. Čeprav morajo biti vsi rezultati računalniškega vida preverjeni tudi s strani zdravstvenega specialista, uporaba te tehnologije vseeno prihrani čas, saj je v mnogih primerih analiza natančna oziroma usmeri diagnostika v pravilno smer (1, 2).

Analiza časovnih vrst Pri analizi časovnih vrst gre za obravnavo podatkov, pridobljenih skozi daljša časovna obdobja, in s tem napovedovanje bolezenskih stanj. Glavna prednost metode je zaznavanje nelinearnih ali večstopenjskih razmerij, ki jih drugače ne bi morali napovedati. Uporabljamo jih v povezavi z elektronskimi zdravstvenimi zapisi, ki vsebujejo zdravstvene informacije o pacientu – prek teh lahko metoda oceni tveganja, ki nam jih prinašata genetika in življenjski slog. Drugi način uporabe je v medicinskih pripomočkih,

Slika 1: Vir_ https_media.springernature.com_lw685_springer-static_image_art_3A10.1038_2Fs41746-020-00376-2_ MediaObjects_41746_2020_376_Fig5_HTML.png

AI KOTIČEK

pomen elementov besedila. Trenutno je najbolj uporabljena v kliničnih aplikacijah in klepetalnicah, za prevajanje izobraževalnega gradiva v druge jezike ali za pretvorbo medicinskih izrazov v laične ter s tem za skrb glede enotnosti besedil. V diagnostiki je bila metoda uporabljena v povezavi z genomskimi podatki, za namen napovedovanja redkih bolezni in genetskih analiz, ki temeljijo na fenotipu (1).

Primer uporabe umetne inteligence za diagnostiko covida-19

Slika 2: Vir_ https_www.researchgate.net_profile_Babak-EhteshamiBejnordi_publication_313857891_figure_fig1_AS_553618056593408@1 509004238628_Collage-of- some-medical-imaging-applications-inwhich-deep-learning-has-achieved.png_Mlinar.png

ki proizvajajo neprekinjene izhodne signale, na primer elektrokardiogrami – tu lahko s pomočjo algoritmov umetne inteligence prepoznavamo ali celo vnaprej napovemo aritmije. Danes sta cilja razvijanja analiz časovnih vrst odkrivanje novih mehanizmov napredovanja bolezni ter natančno odkrivanje stopenj in hitrosti napredovanja bolezni, saj le tako lahko zagotovimo najustreznejšo pot zdravljenja (1, 3).

Samodejna prepoznava govora Glavna naloga samodejne prepoznave govora je interpretacija govorjenega jezika. Algoritmi omogočajo prepoznavanje elementov govora, kot so glasnost, višina, tempo, ton, naprednejše oblike pa so zmožne oceniti tudi čustva govorca. Za uporabo se mora zvok najprej segmentirati v različne zvočne dele, ki se potem povežejo v jezikovne enote, kot so besede, te se povežejo v kompleksnejše strukture, ki pridobivajo pomen. V klinični diagnostiki samodejna prepoznava govora še nima široke uporabe. Potencial kaže predvsem na področju odkrivanja nevroloških stanj, ki vplivajo na govor, zlasti kronični faringitis.

Prepoznava pa lahko tudi bolezni z manj očitnim vplivom na govor, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, posttravmatska stresna motnja in celo koronarna arterijska bolezen. Metoda ne more s popolno natančnostjo zagotoviti, da je ugotovljena bolezen res prisotna, saj je govor kompleksen in nanj vpliva veliko dejavnikov (1).

Obdelava naravnega jezika Obdelava naravnega jezika je metoda, pri kateri pridobivamo pomen iz naravnega človeškega jezika. Od metode samodejne prepoznave govora se razlikuje predvsem po tem, da algoritmi navadno razčlenjujejo besedilo in ne zvoka, dele analizirajo ter s tem identificirajo in pridobijo

Za diagnostiko covida-19 je bil razvit algoritem, ki s pomočjo posnetkov kašlja ugotavlja, ali je oseba okužena. Za usposabljanje modela umetne inteligence je bila narejena posebna podatkovna baza, v kateri so med aprilom in majem leta 2020 zbirali glasovne posnetke prisiljenega kašlja 5.320 oseb. Za prepoznavo kašlja okužene osebe so uporabili štiri biomarkerje: mišična degradacija, glasilke, sentiment in spremembe pluč ter dihalnega trakta. Tehnologija za snemanje prisiljenega kašlja v namen diagnoze covida-19 je dosegla kar 98,5-odstotno natančnost, vključno s 100-odstotno natančnostjo odkrivanja asimptomatskih oseb. Takšen test bi predstavljal brezplačno, hitro in visoko natančno orodje za testiranje ljudi, hkrati bi zaradi uporabe testov doma zmanjšal izpostavljenost virusu (4).

Problematika uporabe umetne inteligence za namene diagnostike Najočitnejša skrb pri uporabi umetne inteligence v zdravstvu je tveganje napačnih diagnoz ali spregledanje določenih bolezenskih stanj (npr. tumorja). Čeprav tudi zdravnik lahko naredi napako, je to vseeno omejen pojav, v primeru razširitve uporabe umetne inteligence bi to lahko pomenilo napako pri mnogo večjem številu pacientov. Ker je razvoj takšne tehnologije v diagnostiki v začetnih fazah, je še zmeraj problematična tudi sama razumljivost rezultatov.

Za zdaj rezultati modelov umetne inteligence ostajajo

Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema bo umetna inteligenca v prihodnosti zelo verjetno igrala veliko vlogo pri hitrejšem diagnosticiranju bolezni in učinkovitejšem zdravljenju bolnikov.

15

AI KOTIČEK

tako imenovana črna škatla za ljudi. Odločitve in notranje delovanje umetne inteligence je v veliko primerih še vedno uganka, kar lahko privede do nezaupanja podanim rezultatom s strani pacientov. Prihodnje raziskave se bodo zato morale osredotočiti na izboljšanje razložljivosti rezultatov (1).

Prav tako se velika problematika nahaja v uporabi podatkovnih baz. Za kakršno koli urjenje modelov umetne inteligence je potrebno črpanje informacij iz elektronskih podatkovnih baz, trenutni izziv predstavlja dejstvo, da večina zdravstvenih podatkov še ni v obliki, ki bi bila primerna za strojno učenje. Prav tako je problem, da so podatki razvrščeni v mnogo različnih zbirk, ki jih je trenutno težko združiti (npr. zdravstveni podatki in zavarovalniški podatki). Poenotenje formatov podatkov bi predstavljalo rešitev te problematike.

Ko govorimo o podatkih, pa se začnejo pojavljati tudi etična vprašanja o kršitvi bolnikove zasebnosti in možnih pojavih neenakosti. V primeru, da bi bili podatki, ki se uporabljajo za uvajanje modelov umetne inteligence, vzeti le iz podatkovnih baz bolnišnic v razvitem svetu, na lokacijah, kjer večji delež populacije pripada isti rasi ali istemu družbenemu razredu,

bo prišlo do pomanjkljivosti v znanju umetne inteligence.

Najnazornejši primer škodljivosti pomanjkljivih sistemov je uporaba računalniškega vida za razlikovanje benignih in malignih kožnih tvorb na temnopolti populaciji, na kateri zaradi usposabljanja sistema na slikah tvorb na svetli koži računalniški vid ne bo deloval z enako učinkovitostjo. Problem neenakosti lahko rešimo le z uporabo podatkov iz mnogih podatkovnih baz in posebno pozornostjo, da vključujemo podatke o ljudeh različnih ras, starosti in iz različnih okolij (1, 5, 6).

Zaključek Čeprav na različnih področjih v zdravstvu že vidimo veliko uspeha z uporabo umetne inteligence, se še vseeno soočamo s problemi, ki nam ne dopuščajo stoodstotnega zaupanja v popolnoma avtomatiziran sistem diagnostike.

Dokler ti problemi ne bodo rešeni, pa bo umetna inteligenca vseeno predstavljala nenadomestljivo asistenco pri hitrejšem in zanesljivejšem diagnosticiranju ter tako vsaj nekoliko razbremenila močno preobremenjen zdravstveni sistem.

1. Dias, R. and Torkamani, A., 2019. Artificial intelligence in clinical and genomic diagnostics. Genome Medicine, [online] 11(1). Dostopno na naslovu: <https://genomemedicine.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13073-0190689-8#Abs1> [Ogled: 3. 8. 2021].

VIRI

2. Kuflinski, Y., 2019. Medical Image Analysis—Can a Computer Diagnose Diseases?. [online] Informatics from Technology Networks. Dostopno na naslovu: <https://www.technologynetworks.com/informatics/articles/medical-image-analysiscan-a-computer-diagnose-diseases-318849> [Ogled: 14. 8. 2021].

3. van der Schaar, M. and Maxfield, N., n.d. Time series in healthcare: challenges and solutions. [online] van_der_Schaar/Lab. Dostopno na naslovu: <https://www.vanderschaar-lab.com/time-series-in-healthcare/> [Ogled: 16. 8. 2021].

4. Laguarta, J., Hueto, F. and Subirana, B., 2020. COVID-19 Artificial Intelligence Diagnosis Using Only Cough Recordings. IEEE Open Journal of Engineering in Medicine and Biology, [online] 1, pp.275-281. Dostopno na naslovu: <https://ieeexplore.ieee.org/ stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=9208795> [Ogled: 20. 8. 2021].

5. Kelly, C., Karthikesalingam, A., Suleyman, M., Corrado, G. and King, D., 2019. Key challenges for delivering clinical impact with artificial intelligence. BMC Medicine, [online] 17(1). Dostopno na naslovu: <https://bmcmedicine.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12916-019-1426-2> [Ogled: 20. 8. 2021].

6. Nicholson Price II, W., 2019. Risks and remedies for artificial intelligence in health care. [online] Brookings. Dostopno na naslovu: <https://www.brookings.edu/research/risks-and-remedies-for-artificial-intelligence-in-health-care/> [Ogled: 21. 8. 2021].

16

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Emulzije brez emulgatorjev – mit ali novodobno odkritje?

Kaja Fekonja, 1. letnik S2 IND

Kozmetična industrija se v zadnjih letih aktivno usmerja v bolj trajnostne, čiste in naravne izdelke z zmanjšano vsebnostjo pomožnih snovi v formulacijah. Nova različica klasičnih emulzij, ki za stabilizacijo ne potrebuje emulgatorjev, temveč le trdne delce koloidnih velikosti, ki se umestijo na medfazno površino in tako znižajo medfazno napetost, so Pickering emulzije.

Kaj sploh so emulzije?

Emulzije so heterogeni, grobodisperzni sistemi, sestavljeni iz vsaj dveh tekočin, ki se ne mešajo, od katerih je ena v obliki kapljic, velikosti 0,1–50 μm, enakomerno razpršena po celotnem volumnu druge. Tekočina, ki je v obliki kapljic dispergirana, se imenuje notranja faza, kar obdaja kapljice pa je zunanja, kontinuirana faza. Enostavne emulzije so tipa olje v vodi – O/V-emulzije in voda v olju – V/O-emulzije (slika 1). Bolj kompleksne oz. multiple emulzije so tipa O/V/O in V/O/V. Izjemna sposobnost raztapljanja in vgrajevanja tako hidrofilnih kot lipofilnih kozmetično aktivnih snovi (KAS) je ena glavnih prednosti uporabe emulzij. Poleg tega je ta hidro-lipofilna sestava razlog za prijeten občutek po nanosu in večjo permeacijo in penetracijo sestavin skozi različne plasti kože. Njihov enostavni nanos in nezapletena izdelava sta tudi razloga za množično razširjenost nosilnega sistema v kozmetiki in farmaciji.

V procesu izdelave emulzij je potreben določen vložek dela, ki ga imenujemo emulgiranje. Ker gre za združevanje medsebojno nezdružljivih komponent, slednje težijo k razplastitvi, zato so emulzije termodinamsko nestabilne.

Pri izdelavi je torej nujen dodatek tretje sestavine, ki zniža medfazno napetost komponent in tako stabilizira emulzijo. Za stabilizacijo običajno uporabljamo površinsko aktivne snovi (PAS) (emulgatorji: sladkorni estri), določene

vrste polimerov (hidroksipropilmetilceluloza) in proteinov (albumin).

Vse bolj pa se tako v farmaciji kot v kozmetiki uveljavlja uporaba trdnih koloidnih delcev (škrob, hitosan, silicijev dioksid, titanov dioksid) za stabilizacijo emulzij. Slednje imajo ugodne lastnosti, kot so izjemna fizikalna stabilnost, majhen iritacijski potencial in enostavna izdelava.

Pickering emulzije Emulzije, ki so namesto s klasičnim emulgatorjem stabilizirane s trdnimi delci, imenujemo Pickering emulzije (slika 1). Te so ime dobile po raziskovalcu S. U. Pickeringu, ki je leta 1907 prvič opisal to tehnološko obliko. Skozi številne raziskave je bilo ugotovljeno, da se trdni delci obnašajo podobno kot molekule emulgatorja pri stabilizaciji emulzij tipa O/V. Danes poznamo različne tipe Pickering emulzij, ki odražajo enake primarne lastnosti kot klasične emulzije (dobra mazljivost, primerne senzorične lastnosti, hidrolipofilna sestava formulacije), zatorej jih lahko s slednjimi tudi nadomestimo.

Prednosti emulzij, stabiliziranih s trdnimi koloidnimi delci Zaradi vedno večje težnje po bolj trajnostnem in okolju prijaznem razvoju je velika prednost pred klasičnimi

Slika 1: Shematična predstavitev klasičnih in Pickering emulzij. Prirejeno po (6).

17

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

emulzijami ta, da ne vsebujejo emulgatorjev in koemulgatorjev. Izdelava emulzij s koloidnimi delci je cenovno ugodna in okolju bolj prijazna alternativa klasičnim emulzijam. Hkrati imajo tudi manjšo verjetnost iritacije po dermalni aplikaciji, zato je njihova aplikacija v kozmetiki, dermatologiji in farmaciji zelo dobrodošla. Druga prednost je izjemna odpornost na koalescenco kapljic notranje faze in Ostwaldove rasti ter drugih fizikalnih nestabilnosti zaradi mehanske oziroma sterične bariere trdnih delcev na medfazni površini. Prav tako lahko z njimi lažje izdelamo tehnološke oblike s prirejenim sproščanjem, saj se lahko KAS ali zdravilna učinkovina vgradita tako v stabilizacijske delce kot v notranjost kapljice. Dosedanje opravljene raziskave na področju Pickering emulzij kažejo tudi na doseg boljših senzoričnih učinkov na koži in boljši reološki profil v primerjavi s klasičnimi emulzijami, kar se nanaša na njihovo viskoelastično obnašanje.

Stabilizacijski delci Izbira delcev za stabilizacijo emulzij je izjemno pomembna, saj vpliva na končne lastnosti nosilnega sistema, kot so fizikalna stabilnost, velikost kapljic, mazljivost, kapaciteta tvorbe filma na koži, vodoodpornost, vlaženje in prirejeno sproščanje KAS. Delci, s katerimi so Pickering emulzije stabilizirane, morajo biti manjši od kapljic notranje faze.

Praviloma so nanometrskih velikosti in lahko stabilizirajo kapljice v mikrometrskem velikostnem razredu. Manjši, kot so delci, manjše kapljice lahko tvorijo ob primerni metodi izdelave emulzije. Oblika delcev je primarno sferična, vendar je izdelava možna tudi z neklasičnimi oblikami, kot so kubične, elipsoidne, nitaste, kjer je mehanizem stabilizacije nekoliko drugačen.

Mehanizem stabilizacije s sferičnimi trdnimi delci temelji na enem ali več slojih delcev na medfazni površini, ki ustvarijo gibljivo, a robustno sterično oziroma mehansko bariero

Slika 2: Shematski prikaz koalescence ob premajhni koncentraciji stabilizacijskih delcev pri izdelavi Pickering emulzije. Prirejeno po (9).

na način, da je večina površine delca zasukana k zunanji fazi. Adsorpcija delcev na medfazni površini je mogoča zaradi delnega močenja delca v obeh fazah. Prav tako je pomembna koncentracija stabilizacijskih delcev. Ta mora biti dovolj visoka, da delci v celoti obdajo vsako posamezno kapljico notranje faze emulzije. Pri nižjem številu delcev pride do mostnega povezovanja kapljic ali pa do koalescence, kar vodi v rast kapljic in fizikalne nestabilnosti emulzije (slika 2). K stabilnosti prispeva tudi naboj stabilizacijskih delcev, ki povzroči elektrostatsko stabilizacijo zaradi odboja delcev, sorodno kot ionski polimeri in emulgatorji.

Ali so Pickering emulzije varne?

Vse prednosti Pickering emulzij izhajajo iz same velikosti stabilizacijskih delcev, kar prinaša vprašanja o varnosti izdelanih sistemov. Koloidni delci so majhne velikosti z veliko specifično površino. Na vedenje delca v dotičnem okolju vpliva tudi oblika, površinski naboj, poroznost, kristaliničnost in amorfnost. V literaturi trenutno ni dovolj informacij o toksikoloških in farmakoloških parametrih Pickering emulzij. Najvarnejša izbira stabilizacijskih delcev bi bila izbira biokompatibilnih in biorazgradljivih delcev, kot so delci škroba, hitosana, hitina in celuloze.

1. Madaan V, Chanana A, Kataria MK, Bilandi A. Emulsion Technology and Recent Trends in Emulsion Applications. Int Res J Pharm. 2014; 5(7): 533-542. doi:10.7897/2230-8407.0507108

VIRI

2. Teskač K, Gašperlin M. Emulzije, stabilizirane s trdnimi delci – Pickering emulzije. Farm Vestn. 2009; 60(1):14-20.

3. Ravera F, Dziza K, Santini E, Cristofolini L, Liggieri L. Emulsification and emulsion stability: The role of the interfacial properties.

Adv Colloid Interface Sci. 2021; 288: 102344. https://doi.org/10.1016/j.cis.2020.102344.

4. Sarkar A, Zhang S, Holmes M, Ettelaie R. Colloidal aspects of digestion of Pickering emulsions: Experiments and theoretical models of lipid digestion kinetics. Adv Colloid Interface Sci. 2019; 263: 195-211. doi:10.1016/j.cis.2018.10.002.

5. Frelichowska J, Bolzinger MA, Valour JP, Mouaziz H, Pelletier J, Chevalier Y. Pickering w/o emulsions: Drug release and topical delivery. Int J Pharm. 2009; 368(1-2): 7-15. https://doi.org/10.1016/j.ijpharm.2008.09.057.

6. Venkataramani D, Tsulaia A, Amin S. Fundamentals and applications of particle stabilized emulsions in cosmetic formulations.

Adv Colloid Interface Sci. 2020 Sep; 283: 102234. https://doi.org/10.1016/j.cis.2020.102234.

7. Marto J, Ascenso A, Simoes S, Almeida AJ, Ribeiro HM. Pickering emulsions: challenges and opportunities in topical delivery.

Expert Opin Drug Deliv. 2016;13(8): 1093-1107. doi:10.1080/17425247.2016.1182489.

8. Chevalier Y, Bolzinger MA. Emulsions stabilized with solid nanoparticles: Pickering emulsions. Colloids Surfaces A Physicochem Eng Asp. 2013; 439: 23-34. https://doi.org/10.1016/j.colsurfa.2013.02.054.

9. Albert C, Beladjine M, Tsapis N, Fattal E, Agnely F, Huang N. Pickering emulsions: Preparation processes, key parameters governing their properties and potential for pharmaceutical applications. J Control Release. 2019; 309: 302-332. https://doi. org/10.1016/j.jconrel.2019.07.003.

18

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Kolagenska prehranska dopolnila Ema Serianz in Mia Novak, absolvent S1 KOZ

Kolagen – v zadnjem času najbolj oglaševana beljakovina v svetu lepote in zdravja. Čudežna surovina, ki jo najpogosteje uživamo v obliki prehranskih dopolnil, izkazuje učinke proti staranju, krepi lase in nohte ter hkrati vzdržuje čvrstost kože in močne kosti.

Kolagen je netopna beljakovina, ki predstavlja 25–30 % vseh beljakovin v človeškem telesu. Nahaja se v tetivah, stenah krvnih žil, prebavnem traktu, ledvicah, kosteh, roženici, mehurju, gladkih mišicah, hrustancu, nohtih, koži in laseh.

Molekule kolagena so strnjene skupaj in tvorijo dolge, tanke fibrile, ki imajo vlogo podpornih struktur, ki sidrajo celice med seboj. Koži dajejo trdnost in elastičnost. Znanih je več različnih tipov kolagena, vendar jih okoli 80 % pripada tipom I, II in III (1).

Sinteza kolagena, ki poteka znotraj- in zunajcelično, se začne s prokolagenom, ki ga izločajo fibroblasti.

Beljakovina je urejena v strukturo trojne vijačnice, kjer se tri verige vrtijo druga okoli druge. V vsaki verigi je 1050 aminokislin, ki so med seboj povezane z vodikovimi vezmi.

Glicin je aminokislina, ki zavzema sredino strukture trojne vijačnice, saj je edina, ki se vanjo lahko prilega (2).

Osnovno aminokislinsko zaporedje kolagena je glicin-prolin-X ali glicin-X-hidroksiprolin, pri čemer je X katera koli od 17 preostalih aminokislin (3).

Znotrajcelična sinteza kolagena se začne s transkripcijo mRNA v celičnem jedru, kjer se prepisujejo geni za verigi pro-a1 in pro-a2. Sledi translacija v citoplazmi, kjer nastane t. i. pre-pro-polipeptidna veriga. Ta veriga nato potuje do endoplazemskega retikuluma, kjer se modificira. Za nastanek prokolagena so potrebne tri glavne posttranslacijske modifikacije. Ta nato potuje v Golgijev aparat, kjer se

dokončno modificira in se s pomočjo sekretornih veziklov izloči v zunajcelični prostor.

Bistvo zunajcelične sinteze kolagena opravijo encimi kolagen peptidaze, ki cepijo propeptid in odstranijo konce prokolagenske molekule, da nastane tropokolagen. Sledi sestavljanje kolagenskih fibril, kjer odigra vlogo encim lizil oksidaza, in rezultira v končnem produktu kolagenski fibrili, ki jo sestavljajo kovalentno povezane molekule tropokolagena (3).

Splošno znano je, da s staranjem organizma upadata mineralna gostota kosti in mišična moč. Upočasni se sinteza in pospeši razgradnja kolagena, elastina in sestavin naravnega vlažilnega faktorja. V želji po ublažitvi posledic staranja posegamo po kolagenskih prehranskih dopolnilih, ki v večini vsebujejo peptide, ki jih naši fibroblasti uporabijo za sintezo novega kolagena.

Klinične študije nakazujejo, da uživanje prehranskega dopolnila s kolagenskimi peptidi izboljša hidratacijo kože in njeno elastičnost brez različnih neželenih učinkov. Prvi znaki delovanja kolagenskega prehranskega dopolnila se v grobem začnejo kazati po vsaj treh mesecih rednega jemanja.

Najugodnejša dopolnila s kolagenskimi peptidi so tista, ki vsebujejo dodatna mikrohranila, ki omogočajo sinergistično delovanje. Tu izstopa predvsem vitamin C, saj ima vlogo kofaktorja pri hidroksilaciji lizina in prolina, dveh glavnih aminokislin, ki tvorita stabilna kolagenska vlakna. Velikokrat se v dopolnila dodajajo tudi hialuronska kislina, cink, baker in druga mikrohranila, ki dodatno pripomorejo k boljšemu stanju kože, las in nohtov ter omogočajo zaželeno antioksidativno zaščito (3, 4).

Prehranska dopolnila na trgu vsebujejo hidroliziran kolagen, kar pomeni, da se ta lažje absorbira v krvni obtok.

Najpogosteje gre za ribji tip kolagena s krajšimi peptidnimi fragmenti. Manjša velikost vpliva na večjo absorpcijo iz prebavnega trakta.

Uživanje kolagena pomaga tudi pri živčno-mišični regeneraciji in pozitivno vpliva na spanec. Razlog za to leži v aminokislini glicin, ki nima le strukturne vloge v beljakovini,

Slika 1: Struktura kolagena.

19

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

temveč vpliva tudi na GABA-receptorje v možganih (5).

Pomemben dejavnik pri izbiri kolagenskega prehranskega dopolnila je vrsta hidroliziranega kolagena. Po zadnjih podatkih študij sta vodilna na trgu Peptan® in Naticol®, ki sta ribjega izvora. Peptan® naj bi bil trenutno hidroliziran kolagen z največjo biološko razpoložljivostjo (6, 7).

Slika 2: Gaia Naturelle Kolagen Shot.

Dve priljubljeni slovenskem trgu:

kolagenski

Slika 2: Valens® Kolagen Premium.

prehranski

dopolnili

na

Gaia Naturelle Kolagen Shot je eno najbolj priljubljenih kolagenskih prehranskih dopolnil na slovenskem trgu.

V priporočenem 25-mililitrskem odmerku je 5000 mg hidroliziranega ribjega kolagena, 1500 mg MSM-ja, 30 mg hialuronske kisline, 120 mg vitamina C, 1,86 mg vitamina B6, 150 μg biotina in 2 mg cinka. Cena 500-mililitrske plastenke je 29,90 EUR. Poleg hidroliziranega kolagena dopolnilo vsebuje tudi MSM, t. i. mineral lepote. Gre za organsko žveplo, ki je

prav tako sestavni del kolagena. Tudi ostala mikrohranila, ki jih dopolnilo vsebuje, prispevajo k zdravi koži in nohtom.

Izdelek naj bi zadostoval za 20 dni jemanja (8).

Valensov Kolagen Premium v 15-mililitrskem odmerku vsebuje 4000 mg hidroliziranega ribjega kolagena (Peptan®), 50 mg vodotopnega koencima Q10 (Q10 Vital®), 80 mg vitamina C, 10 mg cinka, 920 μg vitamina A, 150 μg biotina in 55 µg selena. Cena 300-mililitrske plastenke je 20 EUR in zadostuje za 20 dni uporabe. Pri Valensu so učinkovitost njihovega kolagenskega dopolnila podprli s klinično študijo, ki je dostopna na njihovi spletni strani. Potekala je 12 tednov, v njej pa sta sodelovali placebo skupina in skupina, ki je vsak dan zaužila priporočen odmerek Valensovega kolagena. Rezultati so pokazali, da se je slednji skupini močno povečala gostota usnjice, gladkost kože in zmanjšala površina gub v primerjavi s placebo skupino. Prav tako so potrdili sinergistično delovanje koencima Q10 in kolagena, katerega posledica je bila večja gostota usnjice (9). Študije dokazujejo, da uživanje kolagenskih prehranskih dopolnil pozitivno deluje na organizem, učinek pa je odvisen od kakovosti samega izdelka. Pomembno vlogo igrata predvsem količina kolagena v priporočenem odmerku in prisotnost dodatnih aktivnih sestavin. K presoji učinkovitosti izdelka znatno prispevajo izvedene klinične študije. Poleg pozitivnega delovanja na rast in moč las, večje elastičnosti in čvrstosti kože ter zmanjšanega videza vidnih gubic pa kolagen služi tudi kot pomoč pri sistemskem zdravljenju vnetij sklepov in črevesja ter hkrati pripomore k regeneraciji mišic in splošnemu dobremu počutju.

1. M. D. Shoulders and R. T. Raines, “Collagen structure and stability,” Annual Review of Biochemistry, vol. 78. pp.

929–958, 2009, doi: 10.1146/annurev.biochem.77.032207.120833.

VIRI

2. Z. S. Lodish H, Berk A, Molecular Cell Biology. 4th edition. New York: W. H. Freeman, 2000.

3. S. Y. Choi et al., “Effects of collagen tripeptide supplement on skin properties: A prospective, randomized, controlled study,” J. Cosmet. Laser Ther., vol. 16, no. 3, pp. 132–137, 2014, doi: 10.3109/14764172.2013.854119.

4. L. Bolke, G. Schlippe, J. Gerß, and W. Voss, “A collagen supplement improves skin hydration, elasticity, roughness, and density: Results of a randomized, placebo-controlled, blind study,” Nutrients, vol. 11, no. 10, pp. 7–11, 2019, doi: 10.3390/nu11102494.

5. R. H. Dunstan et al., “Diverse characteristics of the urinary excretion of amino acids in humans and the use of amino acid supplementation to reduce fatigue and sub-health in adults,” Nutr. J., vol. 16, no. 1, pp. 1–11, 2017, doi: 10.1186/s12937-017-0240-y.

6. G. Astre, S. Deleruyelle, A. Dortignac, C. Bonnet, P. Valet, and C. Dray, “Diet-induced obesity and associated disorders are prevented by natural bioactive type 1 fish collagen peptides (Naticol®) treatment”, J. Physiol. Biochem., vol. 74, no. 4, pp. 647–654, 2018, doi: 10.1007/s13105-018-0650-0.

7. S. Schadow, H. C. Siebert, G. Lochnit, J. Kordelle, M. Rickert, and J. Steinmeyer, “Collagen Metabolism of Human Osteoarthritic Articular Cartilage as Modulated by Bovine Collagen Hydrolysates,” PLoS One, vol. 8, no. 1, 2013, doi: 10.1371/journal. pone.0053955.

8. Kolagen shot + Msm: Koža, lasje, nohti. Gaia Naturelle. https://www.gaianaturelle.com/prehranska-dopolnila/kolagen-shot. html. Dostopano 15. 8. 2021.

9. Valens Kolagen premium – Za sijočo kožo – klinično dokazano učinkuje. Valens. https://www.valens.si/izdelek/novo-valens-kolagen-premium-tekocina/. Dostopano 15. 8. 2021.

20

LBM KOTIČEK

Testi za droge za posilstvo Ana Godeša, absolvent S1 LBM

Droge za posilstvo oziroma tako imenovane »date-rape drugs« so substance, ki napadalcu olajšajo spolni napad tako, da vplivajo na zavest, spomin, fizično moč žrtve. Mnoge droge se lahko uporabljajo v ta namen, najpogostejše pa so alkohol, GHB, rophynol (flunitrazepam) in ketamin.

Takšne droge so pogosto uporabljene na zabavah in v podobnih okoljih, kjer so dodane v pijače žrtev (1). Ker žal to ni redek pojav, so mnogi z neposredno ali posredno izkušnjo razvijali načine, s katerimi bi zaznali drogo, podtaknjeno v pijačo. Na mnogih univerzah po svetu (in tudi drugod), kjer je to najbolj razširjeno, razvijajo teste, namenjene splošni javnosti, da bi jih lahko uporabljali na zabavah in v podobnih okoljih in bi zaznali prisotnost drog v pijačah.

Droge za posilstvo ali »date-rape drugs« Gama-hidroksibutirat oziroma GHB je psihoaktivna substanca, ki v nižjih odmerkih deluje stimulativno in povzroča evforijo in zviša libido, v višjih dozah pa deluje sedativno (občutek zaspanosti, nemoči), zviša libido, zmanjša inhibicijo in povzroča izgubo spomina, zaradi česar je zlorabljena/uporabljena kot droga za posilstvo. Običajno je v obliki tekočine brez vonja in barve ter je slanega okusa ali pa v obliki praška, ki se lahko zmeša z drugimi tekočinami (npr. pijačo). Učinkovati začne 10 minut po zaužitju, učinki pa so prisotni 3–6 ur. V visokih odmerkih lahko pride do akutne zastrupitve, ki vodi v komo ali celo smrt zaradi respiratorne acidoze. Zaradi težavnega odmerjanja droge in pa mešanja z alkoholom so zabeleženi tudi smrtni primeri žrtev, ki jim je bil v pijačo podtaknjen GHB (1, 2).

Ketamin je substanca, ki povzroča disociacijo in slabše ali nezavedanje realnosti. Uporablja se v obliki belega prahu ali prozorne tekočine brez okusa in vonja. Povzroča evforijo, disociacijo, halucinacije, omrtvičenost, lahko so prisotni omotica, slabost, visok krvni tlak, spremembe srčnega ritma, napadi, nastopi lahko tudi koma. Delovati začne 30 minut po zaužitju in deluje 1–2 uri, posledice pa so lahko prisotne tudi do 2 dni (1, 3).

Rophynol (flunitrazepam) je močno pomirjevalo, ki spada v skupino benzodiazepinov. Deluje pomirjevalno, v visokih odmerkih lahko povzroča težave pri nadzoru mišic, izgubo spomina in izgubo zavesti. Učinki nastopijo 30 minut po zaužitju, trajajo pa lahko tudi do 12 ur. V preteklosti je bil v obliki belih tablet brez okusa in vonja, zaradi zlorabe substance v namene napada in posilstva pa farmacevtska podjetja dodajajo zeleno ali modro barvilo, ki prozorno pijačo obarva in s tem opozarja na prisotnost rophynola v pijači, še vedno pa so nekatere tablete bele (1).

Vse tri droge spadajo v tretjo skupino prepovednih substanc.

Vir: https_vimeo.com_302532619

Testi Raziskovalci, ki si prizadevajo za zmanjšanje števila napadov kot posledice podtaknjenih drog v pijači, razvijajo teste za enkratno uporabo, namenjene splošni javnosti. Testi so izdelani v različnih oblikah, in sicer kot zapestnica, kartice, podstavki za pijačo, slamice, laki za nohte, kovanci, kozarčki ipd. Prizadevajo si, da so testi diskretni, enostavni za uporabo in hitro prikažejo rezultate. Večina testov je namenjena zaznavanju GHB-ja in ketamina, nekateri pa prepoznajo tudi druga pomirjevala (različne benzodiazepine). Testi temeljijo na kolorimetričnem zaznavanju droge v pijači, tako da reagent na testnem polju, ki reagira z iskano drogo, povzroči spremembo barve testnega polja (npr. sprememba v modro).

Izvedba testa je zelo enostavna, pri večini tovrstnih testov se nakaplja pijačo – alkoholno ali nealkoholno – na testno polje, rahlo razmaže in po določenem času (običajno le nekaj minutah), ki je naveden v navodilih testa, odčita rezultate.

Pri večini testov je pozitiven rezultat (droga prisotna v pijači) viden kot sprememba obarvanosti testnega polja ali pa pojav obarvane črte. Če do spremembe barve polja ne pride, to pomeni, da je rezultat negativen – v pijači ni iskane droge ali pa je ta pod mejo zaznave testa, kar pa ne izključi prisotnosti drugih potencialno nevarnih substanc v pijači (4, 5, 6, 7). Tako kot pri izvajanju kateregakoli testa je pomembno, da sledimo navodilom in opozorilom proizvajalca. Kot vsak test pa imajo

21

LBM KOTIČEK

tudi ti nekaj pomanjkljivosti, ki jih je pri njihovi uporabi treba upoštevati: − večina testov zazna le GHB in ketamin (nekateri tudi samo GHB), ki sicer nista edini drogi, ki se uporabljata kot drogi za posilstvo na zmenkih, sta pa najpogostejši, zato negativen rezultat ne pomeni odsotnosti nevarne droge v pijači; − sestavine v alkoholnih pijačah, kot so tonik, sadni sokovi, mlečni izdelki, oljčni likerji in nekatera vina, predstavljajo interferenco pri nekaterih testih, zato pijače, ki vsebujejo te snovi, niso primerne za testiranje z vsakim testom; − nekateri testi se obarvajo, če pridejo v stik s čisto vodo (brez dodatkov) ali z dežjem, kar je opozorilo, da je bilo testno polje kontaminirano, in se testa ne sme uporabiti (4).

Zaključek Mnogo testov za zaznavo drog v pijači je že razvitih in so na trgu, dostopni splošni javnosti, mnogi pa so še v razvoju. Številni razvijalci in uporabniki trdijo, da takšni testi pomembno pripomorejo k zmanjševanju tako števila žrtev drog za posilstvo kot posilstev. Poleg samega testiranja lahko že zapestnica s testom ali kakšna drugačna oblika testa, ki je opazna, odvrne potencialnega napadalca od podtikanja droge. Seveda pa testi niso popolna rešitev zaradi navedenih pomanjkljivosti, ki se jih je treba zavedati, zato so pazljivost, pozornost in nasveti glede zabav, ki jih pogosto slišimo, vedno na mestu.

Vir: https_www.walmart.com_ip_TEST-MY-DRINK-10-Strips-20-TestsTest-Your-Drink-or-Beverage-Escape-Drink-Spiking-Detect-GHB-orKetamine-Using-The-Personal-Test-Strips_854003240.jpg

Še nekaj nasvetov za čim varnejšo zabavo: Sam si natakaj pijače, izogibaj se odprtih pijač, ne sprejemaj pijač od drugih! − Ves čas bodi pozoren na svojo pijačo/imej jo na očeh! − Ne pij pijač z nenavadnim okusom! − Drži se prijateljev in prosi za pomoč, če se počutiš nenavadno!

1. Casarella J. Date-Rape Drugs. https://www.webmd.com/mental-health/addiction/date-rape-drugs. Dostopano 31. avgusta, 2021.

VIRI

2. How Is GHB Abused?. https://americanaddictioncenters.org/ghb-abused. Posodobljeno 25. junija, 2021. Dostopano 31. avgusta 2021.

3. Ketamin. https://www.drogart.org/droge/2463/ketamin.html. Posodobljeno 17. avgusta 2017. Dostopano 31. avgusta, 2021.

4. Edgar Brothers Online. Sabre Drink Test Kit. https://online.edgarbrothers.com/products/sabre-drink-test-kit-5-ghb-ketamine-tests-for-personal-safety. Dostopano 31. avgusta, 2021.

5. Anti-Knockout Drop Bracelet – Xantus. https://www.xantus-drinkcheck.de/en/. Dostopano, 31. avgusta, 2021.

6. Sip Safe Wristband. https://sites.wpp.com/wppedcream/2018/direct/consumer-marketing/sip-safe. Posodobljeno 2018.

Dostopano 31. avgusta, 2021.

7. Dapcevich M. New Bracelet Turns Blue When It Detects Date Rape Drugs In Your Drink. https://www.iflscience.com/health-and-medicine/new-bracelet-turns-blue-when-it-detects-date-rape-drugs-in-your-drink-/. Posodobljeno 22. aprila, 2019. dostopano 31. avgusta, 2021.

22

FarFarAway

Pisma iz tujine Blaž Mihelič 5. letnik EM FAR KU Leuven Leuven, Belgija

MOJA ERASMUS IZMENJAVA Sprva sem si rekel, da če bo pouk na gostujoči univerzi potekal online, da zagotovo ne bom šel. Potem pa sem razmišljal, da je to vendarle moja zadnja priložnost za študijsko izmenjavo in da te priložnosti nikakor ne smem zamuditi.

Konec decembra je tako dokončno padla odločitev, čez en mesec pa sem se že svobodno sprehajal po belgijskih ulicah.

En semester sem torej študiral na KU Leuven v angleškem jeziku. Kakovost študija je na zelo visokem nivoju, prav tako organizacija univerze. Določene predmete sem obiskoval z belgijskimi študenti, za katere so nekateri predmeti obvezni kar v angleščini, drugi pa so se izvajali v manjših skupinah z drugimi študenti na izmenjavah oziroma belgijskimi izjemami. Poudarek je na samostojnem učenju z jasnimi okvirnimi navodili in na predstavitvah. Pouk je potekal mešano, delno v živo, delno prek spleta.

Izpitno obdobje traja približno tri tedne in za en predmet je na voljo samo en izpitni rok. Ocenil bi, da so bili izpiti malo bolj zahtevni kot pri nas, ampak z malo sprotnega dela, kavo in zagnanostjo med izpitnim obdobjem je vse skupaj možno zelo dobro opraviti, pa še kakšen dan za izlet se najde. Sicer pa sem Belgijo prepotoval po dolgem in počez, javni transport, predvsem železniški, je odličen in za študente cenovno ugoden v primerjavi z večino drugih dobrin in storitev, kjer se občuti višji belgijski standard.

Najbrž se ponavljam, ker so že drugi napisali, ampak vseeno: zelo priporočam Erasmus izmenjavo tudi v koronačasih, čeprav je izkušnja malo drugačna kot normalno, je v svojem stilu popolnoma enakovredna. Če koga še kaj zanima glede univerze ali pa samo potrebuje kakšen nasvet za potepanje po Belgiji, mi lahko brez težav piše prek Facebooka oziroma me ogovori v fakultetni »Kafani.«

23

FarFarAway

Peter Sokolov Mastnak 5. letnik EM FAR KF Uni Graz Graz, Avstrija

Erasmus v času korone Dolgo sem se obotavljal, ali bi v danih razmerah sploh odšel na izmenjavo.

Gradec sem izbral, ker je blizu in ker greš brez težav na obisk domov ali pa kdo pride na obisk k tebi. In ker je pouk v nemščini, tako da si prisiljen osvežiti zarjavelo znanje iz srednje šole. Ampak kako bo s prehajanjem meje med tretjim valom epidemije? Se sploh splača v tujino na online predavanja, ki jih v bistvu lahko poslušaš od doma v Ljubljani?

Na koncu sem se kljub vsem pomislekom odločil, da grem. Če bi vedel, kako stresno bo pisanje e-sporočil glede študentskega doma, karantene po prehodu meje in spreminjanja učnega sporazuma – vse to sredi izpitnega obdobja –, bi se morda odločil drugače. Če sta Ljubljana in Gradec po velikosti, podnebju in arhitekturi nekako primerljiva, tega za študija farmacije na FFA in KF Uni Graz ni mogoče reči.

Semester traja od začetka marca do konca junija. Predavanja potekajo ves čas (letos online), vaje pa v blokih – odvisno od predmeta, od enega do štirih, celo petih tednov (tudi letos v živo). Vsak delovnik. Velik izziv je tako sestavljanje urnika, na predavanja, ki se križajo z vajami, pa pač ne greš. Mesta za vaje so omejena (po 80 mest v laboratoriju za 300 ljudi v letniku) in nekateri študenti opravljajo vaje prvega letnika šele tretje leto študija. Na srečo je 10 % mest v laboratorijih rezerviranih za Erasmus študente, tako da sem lahko hodil na vse vaje, ki so me zanimale. Po študiju se 90 % diplomantov zaposli v lekarnah, kar se odraža tudi na učnem načrtu.

Kaj sem od izmenjave odnesel? Z akademskega stališča nič posebnega – znanje farmacije bi gotovo primerljivo poglobil tudi doma. Sem pa osvežil nemščino, pridobil samozavest za pisanje e-sporočil v tujem jeziku in dodobra spoznal Gradec. Prav tako še nikoli nisem dela za faks opravljal bolj sproti. In ne nazadnje: končno razumem, za kaj gre v aferi Ibiza. V danih okoliščinah nisem spoznal veliko novih ljudi, ampak tako ali tako mi je bilo že pred odhodom jasno, da ne odhajam na klasično pot in se zabavat na izmenjavo.

Misel za zaključek mi je ušla iz glave, tako da bom ob iztekajočem se roku za oddajo tega prispevka na tem mestu zaključil. Če koga o izmenjavi v Gradcu zanima še kaj več, naj me ob priliki »pocuka« za rokav.

24

FarFarAway

SEP Slovenija : covid-19 = 1 : 0 Zagnanosti, da nam letos kljub slabi napovedi in odpovedi SEP-a v mnogih državah uspe izvesti predvideni program, ni mogel preprečiti nihče, niti virus.

Ker SEP poteka na lastno odgovornost in nihče ne more v Slovenijo vstopiti brez izpolnjevanja pogojev PCT, težav sploh ni bilo in več kot vesela sem, da nam je program uspelo izvesti.

Za nami sta dva prekrasna in zelo zabavna meseca gostovanja tujih študentov s celega sveta v Sloveniji. Prišli so iz Južne Koreje, Tajvana, Srbije, Finske, Portugalske, Češke, Slovaške, Poljske, Nemčije, Egipta in Libanona. Pri slednjih dveh državah smo morali porabiti kar nekaj živcev in poznanstev, da smo pridobili vize, a se je na koncu vse dobro izšlo – tako je bil SEP lahko zares multikulturen.

Obe skupini, julijska in avgustovska, sta se zelo povezali, kar se je kazalo kot skoraj vsakodnevne pijače v centru, treking na grad, Rožnik, Šmarno goro in Pohorje, uživanje ljubljanskega nočnega življenja, mednarodne kulinarične večerje v njihovih stanovanjih ter mnogo več. Želela sem, da se študentje za mesec dni počutijo, kot da so tukaj zares doma: z dnevnimi odhodi na prakso, nakupi živil, uživanjem v utripu mesta …

Dve študentki sta celo hodili na tedenske treninge plesa.

Na SEP v Kostariko Že od prvega letnika fakultete sem si želela del izobraževanja opraviti v tujini. Najprej sem mislila, da bom odšla na Erasmus izmenjavo, nato pa sem izvedela za program SEP, ki me je zelo pritegnil. Letos sem končno zbrala pogum in se prijavila.

Potrebovala sem zelo dolgo, da sem izbrala državo, saj sem zelo neodločen človek, s pandemijo covida-19 pa je bilo vse še toliko težje. Na koncu sem si izbrala Kostariko. Zakaj?

Ne vem, ampak sem zelo vesela, da sem jo, ker je bil SEP

Med vikendi smo goste vozili na organizirane izlete s pomočjo zelo številčne SEP-ekipe, ki se ji na tem mestu iz srca zahvaljujem (še posebej hvala Ani in Zali). Očitna zmagovalka je bila vožnja z ladjico med Sečovljami in Koprom, vmesnim kopanjem ter tradicionalnim primorskim kosilom. Peljali smo jih še v Škocjanske jame, Kranjsko Goro, Planico, Bled, julijsko ekipo pa v Osilnico, kjer smo se priključili taboru IPSC, ostali čez noč in se družili z ostalimi študenti.

Organizirali smo tradicionalno slovensko večerjo v Figovcu, kjer se nas je zbralo skoraj 30, in tudi noč se je končala tradicionalno slovensko (beri: izjemno zabavno).

Ob poslavljanju nam je bilo resnično hudo, saj smo se zares povezali.

Veliko slovenskih študentov je letos odšlo na SEP po Evropi in po svetu, med drugim tudi v države, kot so Tanzanija, Iran in Koreja. Izredno sem vesela za vse, ki so si upali stopiti iz svoje cone udobja, in vem, da so jih te izkušnje zaznamovale za vse življenje.

Spodaj so zbrani vtisi tujih in slovenskih študentov, uživajte ob branju.

Meta Pirc, 5. letnik EM FAR tam ena izmed najboljših izkušenj v mojem življenju! Želela sem opravljati prakso v bolnišnici ter bolje spoznati delo kliničnega farmacevta – ravno to so mi omogočili. Prakso sem izvajala v eni izmed najboljših zasebnih bolnišnic v državi in imela privilegij delati kot del zelo zagnane, mlade ekipe farmacevtov, od katerih sem se naučila več, kot bi si kadarkoli mislila. Sodelovala sem v kliničnem profiliranju pacientov, izvajali smo nekakšen farmakoterapijski pregled za vsakega hospitaliziranega pacienta, pomagala sem jim pri ostalih opravilih v lekarni, dovolili pa so mi celo pripraviti eno parenteralno raztopino. Zelo me je presenetil njihov nivo skrbi za pacienta, saj bi glede na razvitost države pričakovala dosti manj. Je pa treba priznati, da ni tako v vseh bolnišnicah – sploh v javnih je situacija dosti slabša.

Glavni moto vseh Kostaričanov je Pura Vida, kar lahko v bistvu pomeni vse od živijo, adijo, kako si, pa do hvala, prosim in še mnogo več. Poleg tega pa sem v svojih petih tednih tam spoznala, da je to v bistvu način življenja. Vsi ljudje so zelo sproščeni, prijazni, nikomur se ne mudi – zamujanje je del kulture, nihče si ne dela skrbi po nepotrebnem. Takšni so bili tudi moji “sodelavci” v bolnišnici, tako da se je z njimi dalo dogovoriti o vsem: glede delovnika, glede tega, kaj želim početi, res prav o vsem. Ker so bili vsi tako fleksibilni, sem

25

FarFarAway

imela kar dosti časa za potovanje po državi, ki je čudovita!

Narava je nepopisljivo lepa, hrana je bila super, ljudje so nerealno prijazni in ustrežljivi, meni osebno pa so bile najboljši del plaže na karibskem delu države in morje, ki ima povprečno med 28 in 29 °C! Imela sem veliko srečo, da me je gostila družina, ki je bila zelo razgledana in je vedela ogromno o svoji državi. Peljali so me v vse svoje najljubše kraje, predlagali so mi destinacije, kaj si jih je res vredno ogledati, in mi pomagali organizirati moje solo potovanje po zaključku prakse. Zadnjih 10 dni v Kostariki sem sama potovala po državi in si ogledala kar nekaj čudovitih krajev.

Od vulkanov, oblačnih tropskih gozdov, plaž, naravnih parkov

SEP-praksa v Južni Koreji Konec aprila je v moj Gmail priletela pošta s čestitkami, da sem sprejeta na SEP-prakso v Seulu. Zaradi precej slabe epidemiološke situacije se mi je takrat zdelo čisto nepredstavljivo, da bom že čez manj kot dva meseca na letalu proti Južni Koreji. Ampak čas je hitro minil, razmere so se izboljšale in v sredini junija sem spakirala kovčke ter se odpravila na 15-urno pot proti Seulu. Po manjšem šoku na letališču v Istanbulu, kjer me je osebje prepričevalo, da za vstop na letalo in v Korejo potrebujem vizo (čeprav so mi ne dveh ambasadah zagotovili, da je ne potrebujem), sem se po malo kreganja le uspešno usedla na letalo in moja SEPizkušnja se je začela. No, ne še čisto. V Južni Koreji morajo tudi cepljene osebe v obvezno karanteno. Ker je bila moja želja po tej izkušnji tako velika, sem tudi to pretrpela (pa na koncu niti ni bilo tako hudo, končno sem lahko brez slabe vesti 'binge-watch-ala' serije na Netflixu).

Po prihodu iz karantene sta me ne glavni železniški postaji pričakali dve korejski študentki, ki sta me pospremili do mojega apartmaja in mi razkazali okolico. Moje stanovanje se je nahajalo le dobrih 5 minut od čudovitega kampusa Ewha Womans University, kjer sem opravljala svojo prakso. Štiri tedne sem preživela v laboratoriju za molekularno imunobiologijo in ugotavljala izražanje določenih proteinov v makrofagih, izoliranih iz kostnega mozga miši. Poskusi na

26

… Imela pa sem tudi srečo, da sem videla ogromno njihovih tipičnih živali v naravi – lenivce, tukane, ogromne krokodile, manjše aligatorje, take in drugačne ptice ter metulje, kolibrije in pa neomejeno število opic.

Pod črto: če kdo razmišlja o opravljanju prakse SEP v Kostariki ali pa v bistvu kar kjerkoli drugje, je moj nasvet, da naj se čim prej prijavi! To je res edinstvena, neprecenljiva izkušnja, iz katere odneseš mnogo novega znanja, prijateljev in v mojem primeru novo družino na drugi strani sveta! ¡Pura Vida!

Lucija Hergouth, absolvent EM FAR

FarFarAway

živalih so tam nekaj povsem vsakdanjega in jih izvajajo vsi študenti, kar je bil zagotovo velik kulturni šok – tako zame kot zanje, saj mi nekaj časa sploh niso verjeli, da še nikoli nisem secirala miši. Prvi teden sem opazovala eksperimente študentk, nato pa jih izvajala tudi sama. Delala sem izolacijo monocitov iz kostnega mozga in se ukvarjala z njihovo diferenciacijo do makrofagov, izvajala western blot in verižno reakcijo s polimerazo.

V istem laboratoriju je SEP-prakso opravljala tudi srbska študentka, zato sva večino popoldnevov preživeli skupaj in še v družbi drugih korejskih študentov. Ogledali smo si številne palače in templje, peto najvišjo stavbo na svetu Lotte World Tower (555 m), olimpijski park, oblekli njihovo narodno nošo hanbok in se slikali pred tradicionalnimi hišami, imenovanimi hanok, obiskali zabaviščni park Lotte World in seveda pojedli ogromno korejske hrane, ki je presegla moja pričakovanja. Fried chicken, bibimbap, kimbap, shabu shabu, bingsu in še mnoge jedi, katerih imen niti ne znam izgovoriti, so bile na vsakodnevnem meniju in čisto vse so me navdušile.

Korejci so na splošno zelo prijazni, vljudni in delavni. Tudi če ne govorijo angleško (kar jih večina ne), ti bodo pomagali. Kot evropejski turist pa se ne moreš izogniti slikanju z naključnimi mimoidočimi, ki brez zadržkov pokažejo veliko navdušenje nad tabo.

Po štirih tednih prakse se je moje popotovanje na žalost končalo in odpravila sem se proti domu. Tik preden sem odšla, so me korejski študenti presenetili še s poslovilnimi pisemci od vseh, ki sem jih spoznala, in z darili.

Južno Korejo bi priporočala za SEP-prakso prav vsem, še posebej pa tistim, ki imate željo po spoznavanju nove kulture, odlične korejske hrane in vas ne moti, da so Google Translate in kretnje rok pogosto edini možen način sporazumevanja.

SEP-izmenjava v Tanzaniji Pisal se je 3. avgust 2021, ko sva z Ajdo Stepišnik čakali na zagrebškem letališču, nevedoč, kako bo prihodnjih šest tednov zaznamovalo najini življenji. Po več kot 24 urah in nešteto kontrolah sva le prispeli na Julius Nyerere International Airport v Dar es Salaamu, kjer naju je pričakal … nihče! Kot se je kasneje izkazalo, so študenti iz Muhimbili University of Health and Allied Sciences nekoliko pomešali datume in naju pričakovali šele naslednji dan, kar je pomenilo, da sva se že takoj morali sami znajti v tujem mestu s čisto drugačno kulturo. Danes se iz tega radi pošaliva, takrat pa

Najina ekipa iz lekarne MOT.

Manca Kralj, absolvent EM FAR nama je celotna situacija povzročila kar nekaj sivih las. Po nekaj urah spanca je bil pred nama vikend, poln opravkov in privajanja na »kulturni šok«. Imeli sva prve učne ure svahilščine, ugotovili, da je hranjenja z rokami zahtevnejše kot sprva izgleda, poklicali svoj prvi Uber, se sprehodili do najinega delovnega mesta, Muhimbili National Hospital, in se privajali, da se tu vse stvari odvijajo zelo »pole pole« (počasi) in da je zato pretirano načrtovanje brezpredmetno.

V bolnišnici sva se dogovorili, da bova z namenom, da se seznaniva s čim več različnimi okolji, vsak teden delali v drugi

Afriški tradicionalni plesi.

27

FarFarAway

Dan, ko sva spoznali Masaje.

Obisk neonatalnega oddelka.

bolnišnični lekarni (vse skupaj jih je približno deset). Delovni teden se je začel v New Outpatient Department lekarni, ki se ukvarja predvsem s HIV-pacienti. Potrebovali sva nekaj dni, da sva bili sposobni dešifrirati zdravniško pisavo na receptih, se spoznali z organizacijo dela v lekarni in navadili, da ura 8.00 pomeni prihod na delo kakšne pol ure kasneje. Ob sambosah, mandazijih in sladkanem ingverjevem čaju, kar je vsak dan za zajtrk prinesla Mama, sva počasi spoznavali sodelavce in njihovo kulturo. Na splošno so Tanzanijci zelo odprti in srčni ljudje, ob poznavanju osnovnih besed, kot so mambo, poa, asante in karibu, pa pogovor steče še hitreje.

Zaradi odlične energije na oddelku in prepričanja, da se lahko naučiva še več, sva zaprosili za dodaten teden z njimi.

Tokrat že dovolj utečeni, da sva lahko o delu na oddelku razlagali tamkajšnjim študentom farmacije, ki vsak četrtek pridejo na prakso v bolnišnico.

S tretjim tednom se je začelo delo na pediatričnem oddelku, kjer sva se skupaj z zdravniki lahko udeležili jutranjih vizit.

Farmacevt pri tem poda svoje mnenje o trenutni terapiji in predlaga spremembe, temu pa sledi priprava dnevnih odmerkov zdravil za vsakega pacienta. Zatem sva bili premeščeni v MOT, glavni operacijski center bolnišnice. To je bila verjetno najbolj edinstvena izkušnja, saj sva lahko bili prisotni pri vseh operacijah, ki jih izvajajo. Od blizu sva spremljali laparotomijo, mastektomijo, amputacijo noge in še mnoge druge. Najina naloga je bila preskrba posamezne operacijske sobe s potrebnim materialom in zdravili ter beleženje njihove dejanske porabe, vmes pa sva poklepetali s kirurgi in ostalim osebjem ter jim razlagali o naši mali državi, ki je vsem tako nepoznana. Med odmori smo se z ostalimi farmacevti družili v lekarni MOT ob kruhu in svežem mangovem soku. Ker je bilo premalo časa, da bi obiskali vse oddelke, ki so naju zanimali, sva v petem tednu obiskali tako porodni operacijski center kot tudi urgenco. V prvem sva bili priča številnim carskim rezom, v drugem pa obravnavi bolnika od sprejetja na urgenco naprej. Zadnji teden sva preživeli na Jakaya Kikwete Cardiac Institute, ki je edini

28

Kupovanje surovin na tržnici Kariakoo.

center, specializiran za srčne bolezni v celotni državi. Tu je organizacija lekarn podobna kot v Muhimbili Hospital, le da je standard oskrbe precej višji. Ker je področje kardiologije v Tanzaniji še v povojih, se večina kirurgov izobražuje v tujini in se nato z usvojenim znanjem vrnejo v domovino. Največji vtis je na naju naredila operacija na odprtem srcu, pri čemer so srce enoletne deklice začasno ustavili in ga po uspešni operaciji ponovno zagnali. In videti to v živo je neprecenljivo!

Vikende smo izkoristili za raziskovanje lepot Tanzanije, od katerih mi bo v spominu najbolj ostal izlet na Zanzibar. Pa ne toliko zaradi turkiznih plaž in tropskega rastlinja, ki ga ta ponuja, temveč zaradi ljudi, ki sva jih pri tem imeli priložnost spoznati. Eden od študentov je domačin in tako sva kot gostji na večerji lahko spoznali njegovo družino. Piko na i pa so dodali še druženje z želvami velikankami, nočna tržnica z mamljivo ponudbo hrane, spoznavanje Masajev in plavanje z delfini.

Najina izmenjava pa je veliko več kot lahko zajamem v enem članku, od glasnega otroškega smeha, ko jim na ulici odzdraviš nazaj, do slikanja z neznanci, ki bi radi ujeli trenutek z nama – »wazungujema«, kakor oni poimenujejo

V tradicionalnih oblačilih – kanga.

FarFarAway

nas, belce. Od svežega sadja na praktično vsakem vogalu, komplimentov kot so »unapendeza« (izgledaš pametno), ko se po ulici sprehodiš v oblačilih, izdelanih iz kitenge, njihove tradicionalne tkanine, do voženj z bajajiji in motorji.

Verjetno se lahko zahvaliva epidemiološki situaciji, ker nama je omogočila, da sva na to potovanje odšli skupaj, čeprav tega nobena od naju na začetku ni načrtovala. Ker sva bili

edini SEP-študentki v dodeljenem terminu, je bila družba več kot dobrodošla, celotna izkušnja pa nama je omogočila, da sva stkali močne prijateljske vezi.

Afrika je na naju vplivala bolj, kot sva si lahko kadarkoli predstavljali, in trikrat lahko ugibate, za katero destinacijo že spremljava ugodne letalske ponudbe.

SEP v Sloveniji Vera de Jesus Gueirez Cordeiro, Portugalska So, what a month! When I think about the SEP experience I had, I really need to make an effort to simplify it because I've experienced so much in such a short time it's crazy!

Starting at the beginning, I can say it was the first time I've been to Slovenia. Being surrounded by a completely different language I could barely understand and so far from home made me a little nervous but excited at the same time.

Regarding the practices at the faculty, I had the opportunity to join the Pharmaceutical Technology Department as well as the Biotechnology one, and I must say I felt very supported all the time. The mentors were always so helpful and explained everything all the time so that I never felt lost. I was able to be in a real laboratory environment for the first time, which was amazing. At a certain point, I was already seeing myself working in a similar one, surrounded by all those machines, working with cells, performing those techniques, and so on.

has worked and I feel very happy about it! Overall it was such an intense experience that made me grow and evolve a little more, and I will always remember it that way!

If you have the opportunity to do a SEP during your studies, I totally recommend it because you'll never imagine the amount of knowledge you'll get on topics you never thought of before. It's so amazing to me how easy it is to learn things when you're out of your comfort zone, in a different country, speaking a language you're not that used to, with people you've just met, about random facts of the world you haven't noticed before. And in the end, you get your head full of all these ideas, and you change your mind, and you think about life and yourself and what you want, and finally, you evolve and grow, and I think that's amazing and the most gratifying part of the entire experience for me, and I honestly hope you can feel amazed too.

(exciting!!)

I learned so many things by helping with my mentor's experiments that I feel likeI'm still processing all the information. And not just about some specific knowledge, but about those laboratory rules, things nobody teaches you in theory at university, but you can learn everything just by being there and watching, and I find that very enriching.

In addition, after asking the people who were working there about their professional experiences so far and their thoughts and opinions about living a lab life (thanks to them for the patience!!), I'm glad to say that I definitely gained some professional prospects for the future, which made me feel good and more confident about it.

Apart from that, I had such a good time in Slovenia with the people I met, especially with the other SEP students and those from the ŠSSFD organization. Some activities were already planned for us, starting with a boat trip to the seaside, continuing with a lot of fun nights featured by the cutest Ljubljana corners, and ending up with going to explore the beautiful mountainside. All of those were filled with lots of local food, which I loved, lots of Slovenian wine and beers, all surrounded by other cultures from around the world, their cuisine, tastes, habits, and ways of living and thinking.

Besides I had the opportunity to practise my English and get more confident with it in my daily life, which now I can say

29

FarFarAway

Yi-Chia Li, Tajvan When it comes to why I wanted to go to Slovenia, I replied that because it’s a small country, I could know more about the culture and people here. In addition, Slovenia is full of natural wonders waiting for people to explore. I still remember my first day in Slovenia. When I walked out of Ljubljana airport, the mountains came into view. I think I have loved this country since that moment.

During this month, I practiced at Gorenjske lekarne in Kranj. All the pharmacists there are very kind and patient. They taught me everything step by step. I made some creams and suspensions and visited the laboratory of Gorenjske lekarne. These things were very different from the community pharmacy in Taiwan.

Besides, my mentor Nina was a clinical pharmacist. She prepared some cases for my partner and me to find out the answer. After finishing, we discussed the answer together.

During this process, I learned a lot about how to make use of my knowledge.

the view inside it didn't disappoint me. It seemed like I walked into a movie!

Last but not least, as I said to my pharmacists in Gorenjske lekarne, after staying in Slovenia for one month, I found that I loved Slovenia not only because of the beautiful nature views but also the people here. I'm so appreciative that everyone I met in Slovenia was so friendly and interesting. Students here welcomed us warmly and introduced us to many restaurants and other places, not to mention those who planned so many great trips for us. Without these people, I wouldn’t have had so much fun here. Furthermore, it’s a treasure for me that I made so many foreign friends here, and I’m sure I will meet some of them again in the future.

The Students Exchange Program is a platform that gives us a chance to see the pharmacy systems in other countries.

Besides, we can have some free time to explore the country by ourselves, including going somewhere else or chatting with locals. As a result, I loved SEP so much, and I'm more than happy to have chosen Slovenia as my first choice for SEP.

Moreover, there’s another Gorenjske lekarne in Zgornje Jezersko, and our pharmacist had to work there twice a week.

We had a chance to go with our pharmacist and saw a different working environment. Although the pharmacy was small, it’s beneficial for the patients because they don't need to drive for a long time to take their medicines anymore. There are mountains and forests around the pharmacy. It was so stunning and peaceful that Zgornje Jezersko became one of my favorite places in Slovenia.

In addition to working, we went on some trips with other SEP students during the weekends. It was a great chance to see how beautiful Slovenia is. We went to lakes, mountains, and coasts. All of these places were amazing and worth seeing.

The boat trip left a strong impression on me. We took a boat to see the view around the coast. It was very comfortable to sit on it and enjoy the sun and the wind. We also had lunch and dinner on the boat, just like a party. It was such a new experience for me to have a meal on the boat. On top of that, during the trip, we also stopped in the middle of the sea, and everyone could jump into the sea and swim. That was really cool.

We also went to Škocjan Cave, such a gorgeous place. The cave was so big that we had to walk for one hour. However,

Aleksandra Grodzka, Poljska In July, I spent three weeks participating in the Students Exchange Programme in Ljubljana. I worked in the Department of Pharmaceutical Biology under the supervision of prof. Borut Štrukelj. It was a fantastic time for me as a person interested in biotechnology. Not only did I watch, but I also participated in other's research. Together with two of my fellow SEP students, we conducted an experiment to determine the antibacterial properties of essential oils. It was a fantastic opportunity to try researching on our own. During my exchange, I was able to visit the Technology department and see their projects which was also a great experience. I learned a lot from accomplished scientists, and I am grateful

30

that they decided to share their knowledge with me and that I was able to work alongside them.

However, SEP is not only about work. It is an amazing opportunity to travel and gain new friendships with people from all over the world. Exploring Ljubljana and its secrets was amazing entertainment. I loved spending my days in Tivoli Park, visiting museums or just walking around the city centre. As a typical bookworm, I have visited countless bookstores and enjoyed many great coffees in cute coffee shops.

Visiting Slovenia outside the capital was great fun too.

Together with other SEP students, we travelled around the

FarFarAway

country. We visited the Slovene seaside and had a chance to admire it on a boat trip. We have also seen the Slovene mountains. We went to Kranjska Gora and Planica. We visited lake Jasna, and of course, we also visited some of the most popular attractions like lake Bled or Postojna Cave. Joining the International Pharmaceutical Summer Camp was another great experience that allowed us to meet more Slovene and international students. We talked, danced and overall, we had a great time together.

Meeting people, talking with them, learning about our cultural differences but also our similarities was an incredible experience I very much enjoyed. It was my first big independent journey and a great test of my English language and communication skills. And I think that I nailed it.

I will remember Slovenia as a beautiful country with very kind people. I hope that one day I will return to Slovenia. I learned a lot and gained new friends here with whom I believe I will stay in touch. It was the best exchange I could have ever imagined.

Fawziya Hamdar, Libanon The experience I had in Golnik was one of a kind. It was above any expectations. I met lots of interns from around the globe, visited Slovenian touristic places, had adventures with the SEP team, and was introduced to a different cultural background that I enjoyed a lot.

The Golnik clinical team was friendly, kind, professional, and very helpful in explaining things in a simple way that I could easily understand. The language barrier wasn’t an issue at all, they tried their best to explain in English, and I have learned many words and terms in Slovenian. The language is nice and interesting.

The internship was one of the greatest things I experienced in my life; meeting Slovenes, trying their food, and gaining clinical and pharmaceutical knowledge was really joyful all at once.

Gostiti SEP v Sloveniji je bila enkratna izkušnja in izredno vesela sem, da sem bila koordinatorica ti dve zelo nepredvidljivi leti, saj sem imela letos zaradi vseh lockdownov še večjo vnemo, da slovenskim študentom omogočimo prakse in naredimo še več socialnega programa za gostujoče študente. Hvala blagajniku Tilnu za finančno podporo vsem mojim idejam, res si the best.

kandidature in tako postanete član ekipe DŠFS. Absolutno vam ne bo nikoli žal.

Prijave za SEP 2021/22 se bodo odprle konec decembra, za navodila pobrskajte po lanskih Spatulah, na spletni strani DŠFS ali mi pišite osebno.

Zahvalila bi se tudi vsem mentorjem na FFA, Kemijskem inštitutu, Kliniki Golnik in v Gorenjskih lekarnah, Lekarnah Maribor ter Lekarni Bistrica za kvalitetne in poučne prakse.

Pozdrav!

Na tem mestu se poslavljam in vabim vse, ki bi vas delo SEP-koordinatorja zanimalo, da v decembru pošljete svoje

Nadine Lah, koordinatorica IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks

31

NA POGOVORU

Izr. prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm.

Tilen Čuš in Mitja Roglič, 4. letnik EM FAR

Naša tokratna gostja je izredna profesorica dr. Mojca Kerec Kos, ki prihaja s Katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko. Poleg raziskovalnega dela je tudi predavateljica in asistentka na enovitem magistrskem in obeh dodiplomskih programih na naši fakulteti, sodeluje namreč pri predmetih Biofarmacija s farmakokinetiko, Klinična farmacija, Zdravila ter Načrtovanje, analiza in interpretiranje raziskav. Obenem pa je še učiteljica tutorka - koordinatorka, na katero se lahko obrnejo vsi študenti, ko naletijo na težavo, povezano s študijem.

Sedaj že standardno vprašanje: kaj vas je pritegnilo k študiju na FFA? Vedno me je bolj zanimalo naravoslovje kot družboslovje.

V 4. letniku srednje šole sem bila že precej odločena, da bom študirala kemijo. Na informativnem dnevu sem potem poleg Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo obiskala še Fakulteto za farmacijo, bolj v smislu, da ne grem pogledat samo ene fakultete. Po predstavitvi študija farmacije sem ugotovila, da gre za kombinacijo kemije z medicinskimi predmeti, ki so mi bili tudi zanimivi, in da zna biti na koncu to še boljše kot sama kemija. Pa še možnosti zaposlitve po končanem študiju farmacije so se mi zdele boljše. Moram priznati, da sem vesela, da sem se tako odločila.

Skoraj nemudoma po končanem diplomskem študiju ste se lotili doktorata. Zakaj ste se odločili prav za področje biofarmacije oziroma klinične farmacije?

Med študijem mi je bil zelo všeč predmet Biofarmacija s farmakokinetiko, zato sem se odločila za magistrsko nalogo na tem področju. Tudi farmacevtska tehnologija mi je bila všeč, se pa nisem našla v farmacevtski kemiji. Slednje je kar malo smešno, glede na to, da sem prvotno želela študirati kemijo. V času, ko sem pisala magistrsko nalogo, so mi na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko ponudili mesto mlade raziskovalke, ki sem ga z veseljem sprejela. V sklopu doktorata, ki sem ga opravljala pod mentorstvom prof. dr.

Aleša Mrharja in prof. dr. Marije Bogataj, sem proučevala vpliv bioadhezivnih polimerov na permeabilnost stene sečnega mehurja. Všeč sta mi bila tako raziskovalno delo kot vzdušje na katedri.

Z raziskovanjem česa se trenutno ukvarjate? Bi nas kakšno zanimivo dejstvo z vašega področja posebej presenetilo?

Tudi po doktoratu sem nadaljevala z raziskovalnim delom na področju permeabilnosti sečnega mehurja. Zanimala

32

nas je razlika v odzivu na zunanje vplive ter sposobnosti regeneracije zdravega sečnega mehurja in sečnega mehurja v primeru intersticijskega cistitisa ali površinskega raka sečnega mehurja. V manjšem obsegu so tovrstne raziskave tudi trenutno še v teku. Pri teh raziskavah veliko sodelujem z Inštitutom za biologijo celice na UL MF. Dodatno smo s kolegi na katedri zastavili še raziskave na področju klinične farmakokinetike, v sklopu katerih proučujemo dejavnike, ki vplivajo na spremenjeno farmakokinetiko zdravilnih učinkovin v posebnih populacijah, kot so otroci in starejši odrasli. Še v večji meri sem prešla na področje klinične farmacije po upokojitvi prof. Mrharja, ko sva s prof.

Vovkom od njega prevzela to področje, tako pedagoško kot raziskovalno. Raziskave na področju klinične farmacije izvajamo v sodelovanju s kliničnimi farmacevti in zdravniki, predvsem iz različnih slovenskih bolnišnic, dobro pa sodelujemo tudi s kolegi s Katedre za socialno farmacijo.

Kako je potekalo oziroma poteka raziskovalno delo med pandemijo, pred kakšne izzive ste bili postavljeni in kakšne posledice bo to imelo?

Vpliv pandemije na raziskovalno delo se najbrž razlikuje od področja dela. Za našo katedro lahko rečem, da je bilo v času bolj strogih ukrepov med pandemijo raziskovalno delo v laboratorijih omejeno, in to tako tisto, povezano s pedagoškim delom (diplomske in magistrske naloge, doktorati), kot tudi drugi raziskovalni projekti in delo, vezano na tržne raziskave. Smo pa imeli na ta račun nekaj časa več, da napišemo kakšen članek. Tudi raziskave, ki jih izvajamo skupaj z bolnišnicami, so se izvajale v precej manjšem obsegu, predvsem zaradi preobremenjenosti zdravnikov in farmacevtov z aktivnostmi v povezavi s covidom-19. Hkrati na določenih kliničnih oddelkih prisotnost diplomantov ali raziskovalcev ni bila mogoča oziroma je bila precej omejena zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. V zadnjih mesecih se je položaj že bistveno izboljšal. Zaradi navede-

NA POGOVORU

nega se je nekaj več diplomantov kot v preteklih letih odločilo, da študij zaključi z nelaboratorijsko diplomsko oziroma magistrsko nalogo. V povprečju vsako leto mentoriram 5–10 magistrskih nalog in vesela sem, da se kljub pandemiji to število tudi v letošnjem in lanskem letu ni spremenilo.

Farmacija in farmacevtska industrija sta v zadnjem času deležni veliko pozornosti, tudi negativne. Kako je to vplivalo na dojemanje področja farmacije v laični javnosti?

V laični javnosti pogosto slišimo, da v farmaciji samo iščemo zaslužek, naj bo to z zdravili ali cepivi, in to se nanaša tako na lekarniško dejavnost kot na farmacevtsko industrijo.

Mislim, da tisti, ki so imeli že prej negativen odnos do naše stroke, mnenja tudi v času pandemije niso spremenili oziroma se jim je samo še okrepilo. Hkrati pa nam je del laične javnosti naklonjen in se zaveda pomena farmacije in našega znanja o zdravilih. K zavedanju, da tudi farmacevti nekaj vemo o virusih in cepivih, ne le drugi zdravstveni delavci, je zagotovo prispevala velika pojavnost naših kolegov s fakultete v medijih v času pandemije.

Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela ste še področna urednica pri znanstveni reviji Acta Pharmaceutica. Ali tam pogosto dobite »navdih« oziroma ideje za delo na vašem področju?

Kot področna urednica prejmem od glavne urednice članke, za katere moram poiskati recenzente, ki ocenijo članek. Večinoma gre za članke s področja farmacevtske tehnologije, tako da niso toliko vezani na moje področje raziskovalnega dela. Mi je pa delo kljub temu zanimivo, saj sem dobila vpogled v to, kako potekajo recenzijski postopki in kakšne članke vse avtorji pošiljajo v objavo. Avtorji člankov si želijo, da se recenzijski postopek izpelje hitro, a moram včasih kontaktirati tudi deset raziskovalcev, da sploh dobim koga, ki je pripravljen opraviti recenzijo. Vsake toliko se mi tudi zgodi, da nekdo potrdi, da bo opravil recenzijo, a je potem dejansko ne pošlje, in v večini primerov se mi takšni raziskovalci več ne javljajo na e-pošto. Revijo Acta Pharmaceutica izdaja hrvaško farmacevtsko društvo, uredniški odbor pa sestavljajo kolegi iz naše fakultete in iz Farmacevtsko-biokemijske fakultete v Zagrebu. Srečujemo se dvakrat letno in dobro sodelujemo. Že v času študija ste bili aktivna študentka. Sodelovali ste pri več številkah Spatule, med letoma 1998 in 1999 pa ste bili tudi predstavnica za stike z IPSF. Kakšen je za vas pomen obštudijskih dejavnosti?

Naša fakulteta je že v času mojega študija slovela po širokemu naboru dobro organiziranih obštudijskih dejavnostih, v zadnjih letih pa ste to še nadgradili. Vesela sem, da sem bila aktivno udeležena pri organizaciji prvih nekaj taborov, pri nastanku Spatule in še drugih obštudijskih dejavnostih.

Ob tem sem se ogromno naučila in navezala polno stikov.

Predvsem sem pridobila organizacijske veščine, ki jih samo z opravljanjem rednega programa študija ne bi. Aktivnosti v okviru IPSF in EPSA so nam omogočale mednarodne stike, ki so bili v času mojega študija bistveno bolj omejeni kot danes. Takrat še ni bilo Erasmus izmenjav in so bile prakse IPSF za študente farmacije ena redkih možnosti mednarodnih izmenjav. Sodelovanje pri obštudijskih dejavnostih mi

je zagotovo popestrilo študijska leta in mnoga prijateljstva iz tistega časa so še vedno ohranjena.

Kako pa se spominjate svojih študentskih dni? So bili bolj delavni ali ste se tudi zabavali? V Spatuli letos zbiramo tudi zabavne anekdote – se morda spomnite kakšne? Študij sem jemala resno in sem poskusila čim več izpitov narediti v junijskem izpitnem obdobju, da sem imela poletje čim bolj prosto. A tudi zabava ni manjkala. Ne predstavljam si študentskih let brez zabave, a z zdravo mero. Me pa prav zanima, če bom tudi svoje otroke spodbujala, da so študentska leta primerna tudi za to, da se naužijejo zabave, sploh če se spomnim, kaj vse smo počeli. Pa jaz zagotovo nisem bila med najhujšimi »žurerji«.

Med starejšimi študenti slovite kot ena boljših predavateljic. Katere lastnosti ima po vašem mnenju dober predavatelj?

Pedagoško delo mi je zelo pri srcu. Spomnim se, da sem se že kot otrok zelo rada igrala učiteljico – učenci so bili takrat predvsem medvedki in punčke, ki niso bili zahtevni.

V osnovni šoli sem razmišljala, da bi bila vzgojiteljica ali pa učiteljica razrednega pouka. Študij je šel potem v drugo smer, sem pa s pedagoškim delom na fakulteti zadostila tej svoji želji. Menim, da mora dober predavatelj znati predati slušateljem snov na njim razumljiv način in sproti razjasniti, če kaj ni razumljivo. Pomembno se mi zdi, da poskušaš študente čim bolj aktivno vključiti v predavanje, a ne na preveč vsiljiv način. Predvsem pa je pomemben spoštljiv in korekten odnos do študentov, ki ga seveda pričakujem tudi v obratni smeri. Se pa z leti pedagoškega dela naučiš, kaj deluje in kaj je smiselno spremeniti pri svojem delu. Ključno pa je, da te to delo veseliti, drugače je to muka tako zate kot za študente.

33

NA POGOVORU

Ste tudi učiteljica tutorka – koordinatorka. Bi na kratko opisali, kaj je vaša vloga in zakaj ste se odločili zanjo?

Učiteljsko tutorstvo sem prevzela v študijskem letu 2020/221 od prof. Sama Krefta. Nekateri študenti, ki imajo težave, vezane na študij, ne vedo, na koga na fakulteti bi se obrnili za pomoč. Študente spodbujam, da se v takšnih primerih obrnejo name, da jim najdem ustreznega sogovornika. Na naši fakulteti se študenti s svojimi težavami večinoma obračajo neposredno na prodekana za študijske zadeve, čeprav bi lahko marsikaj razrešili že s posameznim predavateljem ali z nosilcem predmeta. Na nekaterih fakultetah je učiteljsko tutorstvo prisotno še v večjem obsegu, in sicer ima vsak letnik ali pa celo manjša skupina študentov znotraj letnika svojega učitelja tutorja. Je pa za dobro delovanje tutorskega sistema zelo pomemben izbor učiteljev tutorjev.

Tu se mi pojavlja vprašanje, ali gre ta način že preveč v smer osnovnošolskega in srednješolskega sistema z razredniki.

Kljub vsemu ste študenti že bolj odrasli kot srednješolci in bi pričakovala tudi večjo samostojnost pri reševanju težav.

Hkrati mi študenti sporočajo, da smo asistenti in profesorji na naši fakulteti precej dostopni, da nimajo večjih težav s komunikacijo. Dodatno imamo še koordinatorje posameznih študijskih programov, ki lahko prav tako rešijo kakšno težavo, vezano na izvedbo študijskega procesa znotraj programa.

Kaj so najpogostejše težave, s katerimi se na vas obračajo študenti, in kaj jim svetujete?

Najpogosteje se na učitelja tutorja obračajo študenti, ki niso redno vpisani v letnik ali pa prihajajo iz tujine in težko vzpostavijo stik s preostalimi študenti v letniku. Počutijo se izgubljene, brez informacij, brez podpore. Pomagam jim vzpostaviti stik s kolegi oziroma jih usmeriti k ustreznemu predavatelju, odvisno od težave. Pogosto pa zadošča že samo pogovor, malo spodbude in kakšna prijazna beseda.

Ali imajo današnji študenti enake težave, kot jih je imela vaša generacija?

Nekatere težave so podobne – vedno se najde kakšen profesor, s katerim študenti niso zadovoljni, izpitnih rokov je vedno premalo ipd. Je pa študij na daljavo v času pandemije prinesel nove težave, na primer vsi študenti nimajo ustrezno zmogljivega interneta, kar jim lahko onemogoča sodelovanje v študijskem procesu. Izpiti na daljavo so bili tudi nekaj novega in so bili enim bolj všeč kot v živo, za druge pa so predstavljali še večji stres. Predvsem pa je veliko študentov izgubilo stik s sošolci, ostali so sami s svojimi težavami, ki so se lahko pri nekaterih precej nakopičile. Zlasti prvi letniki so bili tukaj še na slabšem.

Vas je kaj v tej vlogi presenetilo? Študenti mi razlagajo, da izposoja zapiskov, starih izpitov med sošolci v letniku ni samoumevna, da se v nekaterih letnikih to bolj stežka predaja. Da študenti na predavanjih nočejo spraševati predavatelja, ker ne bi radi pred sošolci izpadli slabo, pokazali svoje neznanje. Tega v mojih študijskih letih ni bilo. Na tem mestu bi vas pozvala, da pristopite k študiju čim bolj angažirano in ne samo pasivno čakate, da vam bomo profesorji vsebine »vlili v glavo«. Med sezna-

34

njenostjo z neko vsebino in njeno osvojenostjo je namreč precejšen razkorak.

Kaj bi sporočili študentom, še posebej brucem?

Prvi letnik študija je zagotovo naporen, že zaradi tega, ker zamenjaš srednješolsko okolje za univerzitetno, z novimi sošolci in drugačnim načinom dela. Na študijske programe naše fakultete prihajajo odlični dijaki. A tudi njim se zgodi, da v prvem letniku kakšnega izpita ne naredijo, posledično začnejo dvomiti, ali so sploh sposobni za ta študij. V takšnih trenutkih je pomembno, da vztrajate. Mnogim študentom je potem opravljanje študijskih obveznosti v višjih letnikih bistveno lažje, ko se že vpeljejo v sistem. Je pa v vsak študij seveda treba vložiti nekaj truda, redko kaj pride samo od sebe. Bruce bi tudi spodbudila, naj v čim večji meri navežejo stike s sošolci in kolegi iz višjih letnikov ter si poleg študija vzamejo čas tudi za različne obštudijske dejavnosti, ki jih zanimajo. Pa kakšen »žur« naj tudi ne manjka!

Po mnogih obveznosti pa gotovo pride tudi čas za sprostitev. Kako ga najraje preživite?

Prosti čas najraje preživim z družino. Res so mi dragocene ure, ki jih lahko preživimo skupaj. Ob treh otrocih nama z možem ni nikoli dolgčas, vedno so polni raznoraznih idej.

Imamo dva osnovnošolca in enega srednješolca, tako da imam dober pregled nad slovenskim šolskim sistemom.

Doma nam dela družbo še kuža, ki dodatno popestri naš vsakdan. Poleg tega mi je pomembno, da si uspem vzeti nekaj časa za rekreacijo, pa še kakšno uro za branje, gledališče in kakšen koncert. Je pa pogosto dan prekratek za vse, kar bi rada naredila.

NOVIČKE

Novičke Inovativno zdravilo za zdravljenje povišanega LDL holesterola Evropska komisija je lani decembra odobrila inovativno zdravilo Novartisa, inklisiran, za zdravljenje odraslih oseb s primarno hiperholesterolemijo ali mešano dislipidemijo, ki imajo kljub zdravljenju z obstoječimi zdravili še vedno povišane vrednosti holesterola LDL v krvi. Zdravilo je v obliki majhne interferenčne RNA in deluje tako, da preprečuje nastajanje beljakovine PCSK9 v jetrih, s tem pa se poveča učinkovitost jeter, da odstrani holesterol LDL iz krvnega obtoka. Prednost tega zdravila je v tem, da se daje v obliki podkožne injekcije vsakih 6 mesecev, kar bi zagotovo

Nov način testiranja terapije proti raku Na univerzi v Tel Avivu raziskovalci poustvarjajo tkivo iz vzorca, ki ga vzamejo bolniku z glioblastomom, ki velja za najagresivnejši in najpogostejši možganski tumor pri človeku.

Z uporabo magnetne resonance ali računalniške tomografije bioprinter nato poustvari tumor skupaj z drugimi celicami iz bolnikovih možganov, med drugim tudi krvne žile, po katerih se nato dovajajo različna zdravila. Takšni modeli zares dobro posnemajo stopnje rasti in samo vedenje tumorja pri posameznem bolniku, prav tako pa tiskani tumorji ostanejo »živi« približno dva meseca, kar predstavlja kar nekaj časa

Nanotehnologija z novimi pristopi proti zootičnim virusom Približno 70 % infektivnih bolezni v zadnjih treh desetletjih je zootičnih, kar zaradi pomanjkanja tako zdravil kot učinkovitih metod detekcije pomeni, da se virus lahko zelo hitro širi. V ta namen se za detekcijo in dostavo učinkovin raziskuje uporaba nanodelcev, ki so primerljivih velikosti z virusi, njihove prednosti pa so visoko razmerje med površino in prostornino, visoka toplotna prevodnost in hiter prenos signala, kar omogoča klinične in biomedicinske aplikacije. Eden izmed na novo uvedenih pristopov je uporaba nanotehnologije za diagnostiko, saj so običajne metode, ki zahtevajo pomnožitev virusnega dednega materiala, zamudne, nizko specifične in manj učinkovite. Tako se nanosenzorji iz treh glavnih komponent (oddajnik, prejemnik in detektor) uporabljajo za zaznavo virusnih proteinov. Miniaturizacija omogoča odvzem manjših vzorcev, na ta način pa so uspeli hitro dokazati proteine virusov gripe, adenovirusov in Herpes Simplex, z

Katarina Kastelic, 5. letnik EM FAR

povečalo sodelovanje bolnika pri zdravljenju, saj sedanje zdravljenje zahteva redno jemanje vsak dan. Glede na to, da so bolezni srca in ožilja eden izmed glavnih vzrokov za smrt v današnjem času, ima to zdravilo še toliko večji pomen.

Poleg tega so konec junija v to terapijo vključili tudi nekaj slovenskih pacientov iz UKC Ljubljana.

Inclisiran Approved in Europe for Lowering LDL Cholesterol.

TCTMD. https://www.tctmd.com/news/inclisiran-approved-europe-lowering-ldl-cholesterol. Dostopano 24. 8. 2021.

VIR

Katarina Kastelic, 5. letnik EM FAR za sočasno preizkušanje različnih načinov zdravljenja, in so dobra podlaga za razvoj novih zdravil ter terapije, ki bi bila prilagojena pacientu. Za zdaj še ni znano, kakšne rezultate so uspeli doseči, saj se bodo šele zdaj podali v primerjavo rezultatov iz laboratorija in uspešnosti zdravljenja pacientov.

Tel Aviv researchers make brain cancer breakthrough with 3D printing. 3D Printing industry. https://3dprintingindustry.com/ news/tel-aviv-researchers-make-brain-cancer-breakthrough-with-3d-printing-194736/. Dostopano 24. 8. 2021.

VIR

Nina Gradišek, 4. letnik EM FAR

določenimi variaciji senzorja pa tudi MERS-CoV in HPV. Prav tako uporaba nanodelcev izboljša detekcijo SARS-CoV-2 z izboljšano ekstrakcijo virusne RNA. Nanodelci pa niso uporabni le za detekcijo, ampak S-protein, vezan na zlate nanodelce, prav tako lahko vzbudi močan antigen specifičen IgG-odziv na SARS-CoV-2, s čimer izkazuje tudi potencial za imunizacijo, zaradi česar imamo trenutno več cepiv na osnovi nanodelcev na različnih stopnjah razvoja glede na njihove imunogene lastnosti.

Dwivedi, Ramya. »Nanotechnology provides novel solutions against zoonotic viruses«. News-Medical. https://www.news-medical.net/news/20210823/Nanotechnology-provides-novel-solutions-against-zoonotic-viruses.aspx. Dostopano 22. avgusta 2021.

VIR

35

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je IPSF volilni skupščini 2nd IPSF European Regional Symposium

Eva Simončič, Glavna urednica Spatule

IPSF je za lažje delovanje in boljšo realizacijo njenih politik razdeljena na več regionalnih izvršnih enot. V Evropi tako deluje European Regional Office (EuRO), ki jo vodi regionalna delovna skupina, in združuje evropska društva študentov farmacije.

Na skupščini smo sprejeli poročila članov delovne skupine IPSF EuRO, finančne dokumente IPSF EuRO, letna poročila društev in uradne izjave IPSF EuRO. Na skupščini so potekale tudi volitve za regionalno delovno skupino za prihodnje leto, izvolili pa smo tudi gostitelje 3. Evropskega regionalnega simpozija, ki bo potekal v Istanbulu.

Med 15. in 18. julijem je v sklopu 2. Evropskega regionalnega simpozija IPSF potekala 10. regionalna skupščina IPSF EuRO. Tako kot večina mednarodnih skupščin v letošnjem letu je tudi ta potekala prek spleta. Simpozij je organiziralo študentsko društvo iz Porta, AEFFUP. Interese DŠFS oziroma ŠSSFD sva na skupščini zastopala predstavnik za stike z IPSF Klemen Bele in Eva Simončič. Sam simpozij je bil prvotno namenjen zgolj zasedanju skupščine IPSF EuRO, letos pa so v dogodek prvič vključili tudi razne farmacevtsko obarvane delavnice in tekmovanja.

67. generalna skupščina IPSF Med 30. julijem in 8. avgustom se je odvijala spletna IPSF volilna skupščina (General Assembly). Na njej sta kot uradna delegata ŠSSFD sodelovala Klemen Bele kot predstavnik za stike z IPSF in Mojca Gojčič. Na skupščini so se potrjevala poročila članov izvršnega odbora, finančni načrt in strateški načrt. Glavni del so predstavljale volitve novega izvršnega odbora, kjer so kandidati odgovarjali na zastavljena vprašanja uradnih delegatov, ti pa so jih v imenu njihovih društev študentov farmacije nato volili.

Klemen Bele, Predstavnik za stike z IPSF in prinesejo nejevoljo med uradne delegate. Predvsem zato, ker ostaja občutek, da bi se pri tehnični podpori dalo storiti več.

Pa vendar so bile razprave na volilni skupščini produktivne, saj je bila na koncu izvoljena motivirana in, sodeč po odgovorih, tudi kakovostna nova ekipa. Naslednja dva kongresa bosta potekala v Turčiji (2022) in na Baliju (2023). Se vidimo tam!

Online volilna skupščina ima prednost, da se lahko v sestanek vključiš 10 minut pred začetkom iz svoje sobe, ima pa tudi veliko pomanjkljivosti. Konstantne tehnične težave (izguba internetne povezave, priprava glasovanja prek posebne platforme) zavlečejo online srečanja prek odmerjenega časa

23. Mednarodni poletni farmacevtski tabor Anita Golob, Vodja organizacijskega odbora 23. Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora Začnimo na začetku, to je 12. julija, v Hotelu Kovač v Osilnici, kjer se je 6 dni odvijal 23. Mednarodni poletni farmacevtski tabor (23rd International Pharmaceutical Summer Camp). Že prvi večer smo se zabave željni udeleženci med spoznavnimi igrami in zabavo medsebojno zelo dobro spoznali. Prišlo je tudi do prvih dveh incidentov, zaradi katerih smo se skupinsko še bolj povezali. V sočne podrobnosti same noči ne bi rada zahajala, raje o njih v živo povprašajte mene ali pa katerega od udeležencev.

Po naporni uvodni noči sta sledila glasna budnica in začetek izobraževalnega programa. Z letošnjo temo ''Up to the

36

DOGAJALO SE JE

in pogajanja. V okviru izobraževalnega programa smo izdelali še tradicionalno grenčico tabora. Vse sestavine zanjo smo skupaj s prof. dr. Samom Kreftom nabrali na poučnem pohodu okoli hotela. Zatem smo skupaj pripravili opojni Kreftovec, ki smo ga z največjim veseljem spili konec tedna.

Seveda se na taboru nismo le izobraževali. Po predavanjih in delavnicah smo se kopali v bližnji Kolpi, se družili ob družabnih igrah, gostili ''turnirje'' pokra in se borili z vodnimi pištolami ter balončki. Avanturisti so bili deležni raftinga, tisti bolj bojeviti pa paintballa. Najpogumnejši smo se četrti večer podali na krajo taborniške zastave v sosednji tabor. Ker nismo našli zastave, smo mladim tabornikom vzeli le nekaj pripomočkov, ki pa smo jih kasneje vljudno vrnili. Ne smem pozabiti tudi na Hawaiian, Slav in International night. Ob teh večerih smo se družili v posebnih preoblekah, sodelovali v limbi, plesali razpaljotko in uživali v tradicionalnih dobrotah.

Zadnji večer smo v družbi študentk SEP-izmenjave proslavili s piknikom in Graphic partyjem, kjer smo si na majice zapisali poslovilne misli, nekateri pa so imeli poslednjo priložnost za vzpostavitev še tesnejših stikov s svojimi novimi prijatelji.

minute'' smo organizatorji želeli udeležence seznaniti z novostmi in napredki na področju študijskih smeri Fakultete za farmacijo. Ker nismo sebični in znanje radi delimo, so se nam na taboru pridružili še kolegi s študija biotehnologije, mikrobiologije in medicine. Kot se spodobi za mednarodni tabor, pa so se na naše povabilo odzvali tudi študenti iz Avstrije, Poljske, Hrvaške, Makedonije in Srbije. Skupaj smo se tekom šestih predavanj poglobili v digitalno transformacijo v farmaciji, nanotehnologijo in tehnologijo 3D-tiskanja, gensko terapijo, biološka zdravila in uporabo RNA v inovativni terapiji.

Predavanja s strani prof. dr. Mitja Kosa, asist. Klemna Krefta, asist. Anžeta Zidarja, asist. Črta Dragarja in prof. dr. Boruta Štruklja so potekala v živo, prek Zooma pa smo gostili prof.

Agnieszko Zajkowsko s Poljske. S pomočjo trenerk Katje Olenik, Ane Ivanuše in Mije Kavčič smo utrjevali tudi naše mehke veščine na področju motivacije, čustvene inteligence

Na dan odhoda mi je na uho prišla informacija o ''afterju'' letošnjega tabora. Zdi se mi, da je to najočitnejši dokaz o tem, kako fino smo se imeli. Poleg znanja smo s sabo odnesli polno zabavnih spominov in norih zgodb, vsak od nas pa je pridobil tudi nekaj novih prijateljev. Jaz že komaj čakam naslednji IPSC in verjamem, da nisem edina.

Sončna Preventivna Fronta Eva Štefanec, Vodja projektov kozmetologije V pričakovanju novega, bolj sproščenega leta smo se v sklopu projektov kozmetologije lotili priprave kampanje »v živo«, ki bi nadgradila lansko, uspešno izvedeno spletno kampanjo: Za kožo zdravo, izberi zaščito pravo. Namen projekta je ozaveščanje o škodljivem vplivu sončnih žarkov in pravilni rabi izdelkov za zaščito pred soncem. Naše upanje, da bi s preostalimi študenti veselo kramljali ob stojnici, se izobraževali in preizkušali najrazličnejše izdelke za zaščito pred soncem, se je ob poslabšanju epidemioloških razmer kmalu razblinilo. Glede izdelkov za zaščito pred soncem še je zmerom veliko nejasnosti, zato smo se odločili, da prizadevanje po izobraževanju preselimo na splet. Tako je

nastala javna kampanja z naslovom Sončna Preventivna Fronta.

Tedensko kampanjo smo začeli z objavo pesmi, ki se navezuje na tematiko, nato pa smo med tednom objavljali različne izobraževalne objave. Tokrat smo se osredotočili na pravilni nanos izdelkov za zaščito pred soncem, vrste sončnih krem, osnove o faktorju, podrobneje smo si ogledali označevanje pred UVA-žarki in pod drobnogled postavili nanodelce.

V okviru kampanje smo pripravili izobraževalno brošuro o izdelkih za zaščito pred soncem, ki je objavljena na spletni

37

DOGAJALO SE JE

strani in jo lahko še vedno prelistaš. Da, tudi v jesenskem času bo koristilo.

Pri projektu je sodelovalo podjetje Pharmagea, s katerim smo pripravili nagradni natečaj. Sodelujoči so nam poslali fotografije in opise svojih sončnih krem, ki smo jih objavili v zbirko izdelkov za zaščito pred soncem, ki jo najdeš v Facebook dogodku. Tako lahko vsak najde kremo za zaščito pred soncem, primerno za svoj tip in stanje kože. Izvedli smo tudi nagradni kviz, s katerim so sodelujoči lahko preverili svoje znanje. Organizatorji se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali pri kampanji.

💥MEGA kviz💥 Mihaela Hajšek Ker so dandanes televizijski kvizi precej priljubljeni, smo v ŠOFFI meseca maja prek Zooma (zaradi takratnih razmer) pripravili večer, poln zabave, dvomov, ponosa, tveganj in kravžljanja možganov – MEGA kviz! Sodelujoči so svoje znanje pomerili v kar devetih kategorijah: od športa, glasbe, filma, geografije, kulinarike, zgodovine, mode, slikarstva do farmacije. Za najtežavnejše področje se je izkazala kulinarika, saj je ravno vprašanje, koliko plasti nadevov sestavlja prekmursko gibanico, povzročilo največ preglavic.

Morda poznaš odgovor nanj ti? Čestitke vsem za uspešno reševanje, še posebej pa zmagovalcem, ki so si priborili MEGAnagrade.

1. mesto: Samanta Škrinjar 2. mesto: Vitjan Fras 3. mesto: Jakob Baš Za vse, ki jim vprašanja niso bila ravno pisana na kožo ali pa jim je bila pot do zmage otežena na kak drug način, smo izžrebali srečnega nagrajenca, ki je prejel družabno igro Holmes. Seveda pa nihče ni ostal praznih rok. Vsak sodelujoči je prejel pohvalo za sodelovanje in zaradi časov, v katerih se nahajamo, tudi antistresno žogico (vsi, ki ste spregledali e-pošto o prevzemu nagrade, nam, prosim, pišite).

38

Se MEGA kviza nisi udeležil/-a? Ni panike! Odgovori na spodnje vprašanje, odgovor pošlji na Instagram profil @ soffa_lj ali pa na soffa.sou@gmail.com in z malo sreče osvoji nagrado tudi ti! 😉 S katero pesmijo je svojo pevsko kariero začel Jan Plestenjak? a) Ona sanja o Ljubljani b) Večja od neba c) Naj stvari so tri »Knowledge is power, guard it well.«

KOLUMNA

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

Z manj časa do več znanja Žiga Jelavič, 4. letnik EM FAR

Mali slovar: Active recall (AR): aktivni priklic informacije Spaced repetition (SR): učenje v časovnih razmikih (ure, dnevi, tedni itd.)

Anki: program, ki združuje AR in SR Active recall (AR) in spaced repetition (SR) sta dve pomembni študijski metodi, ki stojita za kakovostnim učenjem.

AR je oblika aktivnega učenja. Enostavna razlika med pasivnim in aktivnim učenjem je v tem, da pri pasivnem samo dajemo kratkoročno informacije v spomin, pri aktivnem pa te informacije poskušamo sami priklicati. Na tak način se tvorijo povezave med kratko- in dolgoročnim spominom.

Primer pasivne oblike učenja je branje snovi, podčrtovanje itn. Posledica AR je v tem, da smo zmožni imeti na razpolago večjo količino informacij. To je pomembno, ko se učimo na videz različne predmete in lahko povežemo vzporednice med njimi ter tako povezujemo in nadgrajujemo znanje. Na začetku je AR zelo neprijetna izkušnja, kajti skozi celoten proces učenja porabljamo več energije in pozornosti kot pri samem branju snovi, in to na začetku veliko ljudi odvrne od takšnega načina učenja.

SR (slika 1) ni nič drugega kot ponavljanje naučene snovi skozi različne časovne okvirje. Vsi ta proces delamo vsakodnevno.

Primer so gesla in uporabniška imena, ki jih, če jih večkrat in v pravih časovnih okvirjih ponovimo, skoraj ne pozabimo več.

Slika 2: Primer kartice v programu Anki, če želimo prepoznati strukturo na sliki. Zgoraj lahko vidimo strukturo. Vprašamo se, katera je to struktura in si odgovorimo, nato odpremo kartico in pogledamo, ali smo zadeli odgovor. Če smo ga, kliknemo Good in se nam ta kartica prikaže čez 10 minut, če te kartice nismo ugotovili, pa kliknemo <1m in se nam ponovno prikaže čez manj kot minuto. Ko na kartico pravilno odgovorimo večkrat, se nam tudi časovni intervali med ponavljanji podaljšajo – prvo jo rešujemo dnevno, potem enkrat na teden in čez nekaj ponovitev šele čez 6 mesecev (odvisno od algoritma SR, ki ga nastavimo v programu).

bomo snov ponovili, saj nas sam program opozori na to, da moramo nekatere informacije ponoviti.

Smotrno je, da na začetku uporabljamo to obliko učenja samo za četrtino predmetov, da ne pride do prevelikega odpora, na tak način pa lahko tudi sami pri sebi vidimo razlike med drugačnimi pristopi k učenju. Tudi med različnimi predmeti so različni postopki, kako pristopiti do takšnega načina učenja, zato je pomembno, da se zavedamo, da vsi predmeti nimajo enakega načina izdelovanja kartic.

Zelo hitro lahko pademo v past, da ponavljamo preveč kartic.

To pomeni, da se s karticami zasičimo in karticam, ki so pomembne, namenjamo manj časa in pozornosti, ker smo zasedeni tudi z drugimi, ne tako pomembnimi karticami.

Slika 1: Vpliv SR na količino zapomnjene informacije. Vir: (https:// wildfirecomms-images.co.uk/img/ebbinghaus-diagram-1-1479295300.png)

Oba opisana koncepta poveže program Anki. Lahko uporabljamo tudi druge programe, kot so Quizlet ali na listu papirja narejene kartice. Samo branje snovi in podčrtovanje so pomembni procesi v postopku učenja, ampak naj se izvajajo samo tako dolgo, dokler ne razumemo snovi, nato nadaljujemo z AR in SR. Ko si postavljamo vprašanja in jih dajemo v program, je pomembno, da prej razumemo snov in koncepte. Na tak način si lahko tudi postavljamo boljša vprašanja. Pri programu Anki nam ni treba več skrbeti, kdaj

Ko odpišemo izpit, lahko večino kartic suspendiramo (jih ne več rešujemo, ampak so še vedno v bazi podatkov).

Pomembno je, da lahko do njih hitro dostopamo, kajti program Anki čez čas postane baza podatkov, ki ima tudi dobro iskalno orodje.

Potrpežljivost, konstantnost in motivacija so pomembne za takšen pristop k učenju. Veliko informacij lahko dobimo na spletu, forumihin spletnih platformah, na katere se lahko obrnemo z vprašanji.

39

ŠPORT

Šport Janko Stankić, 2. letnik S2 LBM

Zmaga Anje Prezelj na DUP v streljanju Prvenstvo je potekalo 15. junija v Doliču pod okriljem tamkajšnjega strelskega društva. Fakulteto za farmacijo je na tekmovanju zastopala Anja Prezelj, ki je postala državna univerzitetna prvakinja v streljanju s pištolo stoje. Udeležbo na tekmovanju je komentirala tako: »DUP v streljanju je letos potekalo junija v Gornjem Doliču. Udeležba je bila nekoliko okrnjena, saj se to sezono nismo potegovali za nastop na Poletnih svetovnih univerzitetnih igrah, ker so te zaradi trenutne situacije prestavili na naslednje leto. Poleg tega pa je tekmovanje potekalo med izpitnim obdobjem.

Kljub temu pa se nas je nabralo dovolj, da je bilo tekmovanje izpeljano. Mrzlo strelišče je bilo sredi vročih poletnih dni prav osvežujoče, tekmovanje pa je malo odvrnilo misli od stalnega pritiska izpitov. Zaradi trenutne situacije in izpitnega obdobja smo vsi tekmovalci občutili pomanjkanje treningov in tekmovanj, kar je privedlo do nekoliko nižjih rezultatov. Kljub vsemu sem dala vse od sebe in sem zadovoljna tako z rezultatom kot z uvrstitvijo. Za naslednje leto pa ostajam polna motivacije za treninge in upam, da se uvrstim v ekipo, ki bo odšla na Poletne svetovne univerzitetne igre na Kitajskem.«

Maja Zajc iz Irske nazaj v Slovenijo O nastopih Maje Zajc s klubom Galway WFC v irski ženski nogometni ligi smo pisali že v prejšnji številki. Poleti se je po igranju v Litvi in na Irskem vrnila v Slovenijo, in sicer je od avgusta uradno vratarka kluba iz Radomelj. Za spletno stran Ženska liga je dejala, da je v klub prišla zaradi želje po novih izzivih, ker vidi velik potencial v ekipi in možnost za napredek s pomočjo kakovostne klubske organizacije in trenerskega štaba.

Prva ženska liga se je za klub začela že 15. avgusta s porazom v gosteh v Bratoncih proti ekipi ŽNK Nona Pomurje Beltinci, in sicer s 6 proti 1, Maja pa je svoj prvi nastop dočakala na tekmi proti ŽNK Doxakey na domačem igrišču dva tedna pozneje. Nastop je opravila z odliko in domačinke so slavile s 7 proti 0. Po prvih dveh krogih je ob ekipi iz Beltincev neporažena še trenutno vodilna ekipa ŽNK Olimpija Ljubljana, Radomlje pa so z najboljšim razmerjem danih in prejetih golov med štirimi ekipami s po eno zmago na tretjem mestu.

Z Majo smo izvedli tudi kratek intervju: Kako bi strnila svoje vtise o svojem času na Irskem? Ali bi še kaj posebej izpostavila kot pomembno pridobitev in v kolikšni meri si po svoji oceni izpolnila cilje, ki si si jih zadala ob prihodu v klub?

Vtisi so vsekakor zelo pozitivni. Lahko rečem, da je bila celotna izkušnja nad pričakovanji. Od ravni nogometa, ljudi, kulture ... Nivo nogometa je bil nad nivojem domače lige, igra pa se tudi drugačen nogomet, kot sem ga sicer

40

vajena. Drugačen je trenažni proces in večja je tudi medijska pokritost lige. Ker sem bila ena redkih tujk v ligi, sem čutila tudi malo večji pritisk po dobrih nastopih na tekmah.

Specifične pridobitve sicer ne bi znala izpostaviti, sem pa se ogromno naučila tako na kot izven igrišča. Zadani cilji so bili čimprejšnja vključitev v ekipo, kakovostno treniranje in dobri nastopi na tekmah, kar menim, da sem med časom na Irskem tudi dosegla.

Kako si usklajevala študij z nogometom? Kakšne so bile podobnosti in razlike v tem pogledu v primerjavi z Litvo?

Med prvimi tremi leti študija je bilo to vsekakor bolj naporno, ampak je z dovolj veliko časovno organiziranostjo šlo. Ker sem preteklo študijsko leto pavzirala, študijskih obveznosti nisem imela, tako da je bilo v tem smislu letošnje leto veliko lažje. Od lani mi je ostalo le nekaj neopravljenih izpitov iz 3. letnika, ki pa sem jih odpisala online med zimskim in poletnim izpitnim obdobjem.

Za spletno stran Ženska liga si med drugim povedala, da vidiš v ekipi velik potencial in da ima klub vrhunsko organizacijo in trenerski štab, ki ti lahko omogočita napredovanje. Uradno si sicer članica Radomelj šele tri tedne in je pred teboj še skoraj celotna sezona, toda ali

ŠPORT

mogoče že zdaj čutiš kakšne spremembe v primerjavi z Galwayem in ali se že zdaj vidi, v kolikšni meri bi lahko tvoj novi klub izpolnil tvoja pričakovanja?

Starosti in izkušenost igralk sta dve večji opazni razliki med ekipama. V Radomljah imamo zelo mlado ekipo, ki pa je kljub nizki povprečni starosti zelo kakovostna. Ena izmed večjih

razlik je tudi nivo discipline, ki se zahteva na treningih. Ko se trenira, se dela 100-odstotno, prostora za napake pa ni.

Ker so cilji za to in naslednjo sezono zelo visoki in je temu primeren tudi nivo dela, menim, da lahko z ekipo dosežemo tako moja pričakovanja kot tudi klubske cilje.

Jaka Vrevc Žlajpah v svetovnem pokalu in na evropskem prvenstvu v akrobatskem rock 'n' rollu Jaka Vrevc Žlajpah, študent laboratorijske biomedicine, aktivno nastopa za izbrano vrsto Slovenije v akrobatskem rock 'n' rollu v kontaktnem stilu. Skupaj s soplesalko Loti Marinko tekmuje v svetovnem pokalu, ki zaradi trenutnih razmer poteka prek spleta. V letošnjem koledarskem letu sta nastopila na štirih tekmovanjih za svetovni pokal in se trikrat uvrstila v finale, kjer sta bila dvakrat tretja in enkrat

peta. Skupno trenutno zasedata peto mesto na jakostni lestvici. Poleg tega sta nastopila tudi na evropskem prvenstvu v Sočiju, kjer sta dosegla sedmo mesto. Čestitke vsem športnikom in veliko uspeha tudi v prihodnje!

41

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka

VODORAVNO 3: določena, predpisana največja ali najmanjša meja česa 4: ribonukleotid, komplementaren timinu na DNA 7: ester maščobne kisline in dolgoverižnega alkohola 8: snov oz. mešanica snovi, ki uravnava pH raztopine 9: poživilo, snov, ki deluje na centralni živčni sistem 10: usmerjevalec, podpornik in pomočnik zlasti med izobraževanjem 11: prekurzor serotonina 15: glavni strukturni protein v vezivnem tkivu 18: maceracija pri povišani temperaturi 20: nezmožnost vohanja 21: zgornja plast kože

NAVPIČNO 1: Nacionalni inštitut za javno zdravje 2: zajedavec 5: sposobnost atoma, da v kovalentni vezi privlači valentne elektrone 6: dednina 8: z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo 12: pojav, ko ima kemijski element v različnih oblikah različne fizikalne lastnosti 13: Cynara scolimus 14: razširjenost zenice zaradi okvare živcev, poškodbe ali zdravil 16: učinkovina, ki zaustavi in ublaži popadke 17: aktivna oblika vitamina D 19: vitamin H

Označena polja postavi v vrstni red in dobil boš nagradno geslo. Nagradna igra poteka do 12. decembra 2021. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: dsfs.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva. Prevzem nagrad bo možen do aprila 2022.

1. nagrada: DD pulover

42

2. nagrada: DD lonček “coffee to go” + DD nogavice

3. nagrada: 3X DD nogavice

RAZVEDRILO

Urška Janžič

Tišina Tišina je milina Dobrodošla Pusti mi razmišljati Naenkrat glas Tih, varen, miren Prija Odpre ti misli, spusti ograje Pokaže, kaj zamujaš In kako bi lahko bilo Tišina je glasna Kričeča Oglušujoča Nočem več razmišljati Manca Jenko

44

Manca Jenko

Urška Janžič

Manca Jenko

45

RAZVEDRILO

Sudoku

Stopnja težavnosti: 2/5

Stopnja težavnosti: 4/5

46

Odkrivamo za prihodnost.

Pri svojem delu se posvečamo zdravstvenim težavam, ki danes predstavljajo največje izzive znanosti - kot so rakava obolenja, nalezljive bolezni in virusne okužbe, protimikrobna odpornost, kot tudi sladkorna bolezen ter kardiometabolična obolenja.

Aktivno vlagamo v raziskave in razvoj, zaradi česar se uvrščamo med vodilne razvojno-raziskovalne družbe na svetu.

Odkrivamo za bolj zdravo prihodnost.

msd.si Pripravljeno v Sloveniji, julij 2020. SI-NON-00131 EXP 07/2022

SPONZORJI

Revolucije zahtevajo strast.

M-SI-00000051(v2.0)

Več kot stoletje postavljamo nove standarde v diagnostiki in zdravljenju številnih bolezni. Danes nam novi viri podatkov in napredna analitika omogočajo, da zagotovimo pravo zdravljenje za pravega bolnika ob pravem času. Zato se povezujemo s tistimi, ki stremijo k istemu cilju in razumejo, da nova znanja služijo ne samo znanosti, temveč predvsem človeštvu.

Informacija pripravljena: november 2020.

DODATNE INFORMACIJE SO NA VOLJO PRI: Roche farmacevtska družba d.o.o., Stegne 13g, 1000 Ljubljana.

Gengigel zaceli krvaveče dlesni, olajša bolečino in odpravi afte.

GENGIGEL® GEL + DARILO zobna ščetka

Klinično dokazano učinkuje.

Na voljo v vseh lekarnah in specializiranih prodajalnah do odprodaje zalog.

www.gengigel.si

SI-GEN-0521-001 Informacija za uporabnika

POSKRBI ZA DLESNI