LOKALNO

Ponosni na njih ...

Interaktivna razstava (september–oktober 2021) v Domu kulture Slovenske Konjice

Piše: Ana Miličevič

Rudolfovi s Konjiškega in njihove literarne sledi

Življenje in literarno delo konjiške, domoljubne, meščanske družine Rudolf iz konca 19. in začetka 20. stoletja.

Družina Rudolf

Pomembnost delovanja someščanov se riše skozi sledi, ki jih zajemamo s spoštovanjem ob tem pa jim dajemo ustrezno veljavo. Njihova veličina nas prevzema, nas vodi po poti obujanja spominov. Rudolfovi, konjiška meščanska družina, katerih misli, ideje, občutja se brezčasno zrcalijo v mnogih literarnih delih, ki so jih ustvarili za časa življenja. Skozi lastna izražanja kažejo na iskanja resnice v sozvočju z naravo, svetom. Peresa, ki so delovala razstrto, v popolnoma različnih poklicih, so ustvarila več tisoč branj, besednih umetnin. Zapuščina njihovih umetniških kreacij se kaže v aktualnosti v različnih časih, med različnimi generacijami in hkrati omogoča vživeti v mnogovrstne vidike literarnih besedil. Koraki časa puščajo sledi daleč v prihodnosti, le če je bila noga obuta s čevljem brezčasnosti in takšna teža se čuti v stopinjah del Rudolfovih, kot močno skozi čas stopica Huda mravljica. Ugledna meščanska družina Rudolf s šestimi otroki je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vsi njeni člani so bili visoko izobraženi. Svojih znanj in sposobnosti niso ohranili in koristili samo za lastne namene, ampak so delovali za ljudi, za slovenstvo, za Konjičane, za Slovence.

Narodnozavednost, slovenstvo, literatura …

Ivan Rudolf (1855–1942), pravnik, odvetnik v Konjicah, med ustanovitelji čitalnice v napol nemškem trgu. Soustanovitelj ter dolgoletni predsednik slovenske posojilnice v Konjicah. Dosegel je slovensko uradovanje na Okrajnem sodišču v Konjicah. Poročen ji bil z Josipino Rudolf (1865–1953), imela sta šest otrok: Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko.

Jospina in Ivan Rudolf

Ivo Rudolf (1893–1962), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah. Pravi ljudski zdravnik, spoštovan, cenjen s strani meščanov. Ivo je bil tudi pesnik. Njegove pesmi so bile objavljene v zbirki Čez Pohorje sinje in Hiti zdaj s šopekom. V zahvalo za opravljeno požrtvovalno zdravniško delo so Konjičani po njem imenovali eno od ulic. Vida Brezigar (1900–1993), roj. Rudolf, učiteljica, pesnica, solistka, prevajalka … Diplomirala solo petje na glasbenem konservatoriju. Po lastni pesničini izdaji je nastalo več kot 200 uglasbitev njenih besedil. Iz drugih jezikov je prevajala v slovenščino in iz slovenščine v nemščino. Prevajala je opere, poetične igre in dramska dela. V tisku so izšle tri prevedene knjige. Poleg pesmi je objavljala še pravljice, otroške povesti, vzgojne prispevke in besedila za deklamacije. Ustvarjala je pod psevdonimi Stana Vinšek, Sestra Vida, Čmrlj, V. I. R. (Vida Ivanova Rudolf) ali Nada Novak.

Vida Rudolf Branko Rudolf (1904-1987), pesnik, pisatelj, dramatik, filozof, kritik, pedagog, … Številna dela, pod katera se je podpisal Branko Rudolf, segajo na različna področja literarnih zvrsti. Že v tridesetih letih se je približal gledališču in dramatiki, ko je objavljal glose in razprave ter pisal gledališke kritike. Za gledališče je tudi prevajal in se ukvarjal z gledališko publicistiko. Kasneje se je vse bolj posvečal problemskemu obravnavanju likovne umetnosti. Bil je avtor razstavnih katalogov. Napisal je številne članke o slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, urbanizmu, o predzgodovinski, egipčanski, indijski, kitajski in japonski umetnosti. Ukvarjal se je tudi s književnostjo, natančneje z vprašanji slovenske književnosti, o katerih je razpravljal, prav tako pa je objavil veliko ocen in priporočil o leposlovnih delih ter glos in esejev o književnikih. Ves čas se je ukvarjal s filozofijo, zlasti marksizmom, in polemično poročal o izdajah filozofskih del v Sloveniji. Prevajal je kratko prozo svetovnih avtorjev, prevedel več angleških, srbskih in hrvaških knjig, ter poslovenil številna gledališka dela. Večina njegovih pesmi, esejev in kritik je izšla po letu 1945, po približni oceni okrog tisoč. Najbolj znana Brankova pesem je zagotovo Huda mravljica, ki jo je napisal leta 1955.

Branko Rudolf BILA JE HUDA MRAVLJICA

Bila je huda mravljica, šest črnih nog je imela, je migala, je vohala, je čisto ponorela.

Bila je huda mravljica, po trgu je hodila, lončarju je čez piskre šla, pa vse mu je pobila.

In kamorkoli je prišla, so vsi pred njo bežali, je pokalo, je stokalo pod njenimi stopali.

Oj, mravljica požrešnica, le kaj je naredila! Še bika je pohrustala, samo roge pustila.

Seveda to je čisto res, le kaj se bik šopiri, šest črnih nog 'ma mravljica, a bik ima le štiri.

Če slišiš hudo mravljico po svetu godrnjati, obrni se in zbeži proč, kar zmorejo podplati. Tudi Brankov sin, Franček Rudolf, se je med drugim uveljavil kot pisatelj. Leta 1989 je izdal roman Odpiram mlin, zapiram mlin, ki ga kritiki ocenjujejo kot avtorjev ustvarjalni vrh, zanj pa dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.

Znanstveniki …

Vladimir Rudolf (1894–1933), diplomiral je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Dušan Rudolf (1896–1982), inženir rudarstva. Do ukinitve šole je bil ravnatelj Rudarske šole v Celju, kjer je med drugim poučeval učne vsebine o rudarskih nesrečah in reševanju. Janko Rudolf (1898–1968), inženir elektronike.

Izobraževanje je duša družbe!

MAN RUNS (Človek teče) Milan Lamovec - Didi