Spremljevalec za vsakdanje življenje

Popolnoma vsestranski

Besedilo JAN WILMS

Sedem sedežev, kompaktne dimenzije, izobilje vrhunske tehnologije: Mercedes-Benz z vozilom GLB prinaša še več prilagodljivosti v razred športnih terenskih vozil. Podjetnica in miss Nemčije, Leonie von Hase, preizkuša model, ki jo bo odlično spremljal v vsakdanjem življenju: pri poklicnih obveznostih, družinskih opravilih in seveda terenskih dogodivščinah.

Model Mercedes-Benz gLB 250 4MatiC

kombinirane emisije Co₂ (g/km)*: → 168-162 kombinirana poraba goriva (l/100 km)*: → 7,4-7,1

prostornina motorja (cm3): → 1.991 Gorivo: → Super bencin Menjalnik: → 8g-DCt

(avtomatski)

nazivna moč (kW pri vrt./min.): → 165/5.500–5.500 nazivni navor (nm pri vrt./min.): → 350/1.800–4.000 najvišja hitrost (km/h): → 236 pospešek (0-100 km/h): → 6,9 s emisijski razred: → eUro 6D-iSC-FCM

»Ali ima štirikolesni pogon?« vpraša Leonie von Hase, ko se približuje modelu Mercedes-Benz GLB 250 4MATIC. »O, super. Vožnje sem se začela učiti v terenskih vozilih – ko sem imela deset let.« Ta podatek še dodatno potrjuje, da je miss Nemčije 2020 posebna v več ozirih. Leonie von Hase je odraščala na kmetiji z ovcami v Namibiji, odšla na študij v Cape Town in se nato pri dvajsetih letih preselila v Nemčijo. Še zaradi dveh stvari je prav posebna lepotna kraljica: je prva mati in s 35 leti najstarejša zmagovalka, ki ji je uspelo pridobiti laskavi naziv v Nemčiji. Poleg tega je tudi podjetnica. Njeno nemško podjetje The Leonie Store upravlja spletno trgovino z vintage modo.

Tudi model GLB pooseblja drugačno razlago tradicionalnega. Že na pogled zelo prostoren in

eleganten , s še večjimi modeli G v svoji zasnovi in množico digitalnih tehnologij – od glasovnega upravljanja »Hey Mercedes« do opcijske navigacije z razširjeno resničnostjo.

Model GLB je prvo športno terensko vozilo kompaktnega razreda znamke Mercedes-Benz, v katerem se lahko na zahtevo vgradi tretja vrsta sedežev. To je mogoče zložiti in jo nato povleči iz dna prtljažnika, pri čemer nudi udobno sedenje potnikom do višine 1,68 metra. Model GLB ima tudi dva priključka isofix za pritrjevanje otroških sedežev na drugo oziroma opcijsko tudi tretjo vrsto sedežev . In ko želi Leonie von Hase prevažati svoje blago, prtljago ali rastline za svoj velik vrt, lahko zadnji sedež poklopi in razširi prtljažni prostor do prostornine 1805 litrov. Vozilo se odlično podaja njenemu aktivnemu življenjskemu

slogu z možem, otrokom in psom. Ob koncih tedna v njej prebudi pustolovsko žilico. »Seveda še vedno obožujem terensko vožnjo,« pravi (4) in aktivira način za terensko vožnjo, ki modelu GLB omogoča varno vožnjo po snegu ter tudi manj zahtevnih terenih. »Vsekakor pa še nobeno od naših vozil s štirikolesnim pogonom ni bilo tako elegantno kot to.« Model GLB se ponaša še z mnogim drugim: program ENErGIZING Comfort v desetih minutah osveži voznike na dolgih potovanjih v vročih dneh, tako da ohladi temperaturo v notranjosti vozila in sedež, vklopi masažo na sedežu ter poskrbi za glasbo in ambientno osvetlitev. »Še posebej masažna funkcija bi lahko bila moja najljubša značilnost tega vozila,« dodaja. Leonie von Hase in model GLB se dejansko popolno ujemata. Oba orjeta ledino na svojih področjih.

Za več informacij skenirajte kodo QR.

mbmag.me/glb

Nova vrsta prilagodljivosti

leonie von Hase preizkuša model Glb 250 4MatiC v mestnem prometu v berlinu in v okolici brandenburga. Športno terensko vozilo navdušuje s svojo elegantno zasnovo, kompaktnimi dimenzijami, izredno prilagodljivo notranjostjo in načinom za terensko vožnjo za varno vožnjo na manj zahtevnih terenih.

jabolko navdiha prof. dr. andreju janežu

Med Slovence, ki jim je s svojim delom uspel mednarodni uspeh, se je letos vpisal tudi prof. dr. Andrej Janež iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki mu je uspel preboj na področju zdravljenja sladkorne bolezni, s tem pa si je prislužil tudi jabolko navdiha, ki ga vsako leto podeljuje predsednik Borut Pahor.

Prof. dr. Andrej Janež je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorski študij je zaključil leta 2000 na Univerzi Kalifornije, San Diego, nato pa se je usposabljal na medicinski fakulteti na Univerzi Harvard. Od leta 1996 je zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, kjer je od leta 2009 tudi predstojnik. Leta 2004 je bil izvoljen v docenta, leta 2012 pa v izrednega profesorja za predmet interna medicina. Sodeloval je pri razvoju in kliničnem preizkušanju inzulina, pri katerem namesto dnevnega zadostuje že en odmerek tedensko. Število letnih injiciranj bi se tako z zdajšnjih 365 zmanjšalo na 52, s čimer bi bilo lažje slediti odmerkom, izboljšala pa bi se tudi kakovost življenja sladkornih bolnikov. S tem dosežkom si je ekipa prislužila objavo v najbolj ugledni medicinski reviji na svetu – New England Journal of Medicine.

Za svoje dosežke na področju zdravljenja sladkorne bolezni ste prejeli jabolko navdiha. Že pred tem pa ste pustili svoj pečat tudi na mednarodnem prizorišču na tem področju. Kako cenjeno je vaše delo doma in kako v tujini?

Ko pogledam nazaj na obdobje svojega predstojništva klinike v UKC Ljubljana, vidim, da smo naredili veliko. Ko sem, star 37 let, prevzemal vodenje klinike, smo imeli prostorsko in programsko skromne pogoje. Ob hospitalnih oddelkih na polikliniki smo imeli le eno endokrinološko ambulanto in dve diabetološki ambulanti. Danes smo postavili sodoben ambulantni diabetološki center na Vrazovem trgu, močno smo povečali in posodobili endokrinološko ambulantno obravnavo, predvsem pa smo začeli krepiti lastno raziskovalno dejavnost. V tim sem vključil izvrstne zdravnike raziskovalce. Ob intenzivnem kliničnem delu letno objavimo od 20 do 25 strokovnih člankov v mednarodnih strokovnih revijah. Dobre objave in citiranost našega dela predvsem krepijo ugled v svetu. Mislim, da sta nam v zadnjih letih uspela pomemben mednarodni preboj in mednarodna prepoznavnost.

Slovenija je, tudi v veliki meri po vaših zaslugah, ena vodilnih držav na področju diabetologije. Kako tako majhni državi z verjetno omejenimi sredstvi za raziskave to sploh lahko uspe? Kateri dejavnik je ključen?

Skozi delo smo morali dokazati, da smo center odličnosti. Osnova je dobra klinična praksa. Za pridobivanje mednarodnih raziskav, na primer testiranje novih zdravilnih učinkovin, pa so merila po vsem svetu enaka. Ključne so strokovne reference glavnega raziskovalca, njegova aktivnost v mednarodnih strokovnih skupinah kot tudi obveza, da si sposoben v centru vključiti zadostno število bolnikov.

Doktorski študij ste končali na Univerzi v Kaliforniji. Vas je kdaj zamikalo, da bi ostali tam? Predvidevam, da vam ponudb ni manjkalo?

Moj mentor na doktorskem študiju je bil slavni profesor dr. Olefsky, ki je danes član ameriške akademije znanosti in umetnosti. Ponujal mi je mesto v svojem timu. Opravil sem vse potrebne nostrifikacijske izpite za delo, toda na koncu me je splet okoliščin pripeljal nazaj v Slovenijo, kjer sem zelo mlad prevzel vodenje klinike v UKC Ljubljana.

Danes vem, da sem se odločil pravilno. Z ameriškimi kolegi imam še vedno intenzivne stike. Sodelujemo v mnogih projektih. Pred epidemijo sem tam preživljal veliko službenega časa, vsako leto pa s svojim timom aktivno sodelujem tudi na ameriškem endokrinološkem in diabetološkem kongresu.

Imamo veliko stereotipov o Američanih, tudi tistih, povezanih z zdravjem in prehrano. Problematika njihovega zdravstvenega sistema in pridružene bolezni so še posebej prišle do izraza zdaj, v pandemiji. Kako bi vi primerjali povprečnega Američana s povprečnim Slovencem na tem področju? Zdravje, kondicija, skrb zase?

Povprečni Američan ima večji indeks telesne mase. Debelost je bolj prisotna, posledično je tudi več sladkorne bolezni. V povprečju se manj giblje in več vozi. Več je

hitro pripravljene hrane. Bistveno manj imajo prostega časa, letnega dopusta. Mislim, da je kakovost življenja v Evropi še vedno na številnih nivojih boljša. Predvsem pa imamo popolnoma drugačen zdravstveni sistem. Tako kot v katerem koli drugem poslu je pomembno, da se v ameriškem zdravstvu ustvarjajo visoka dodana vrednost in s tem visoki dobički. To ima na eni strani določene prednosti, pa vendar na žalost tudi ogromno slabosti. Prednost je v tem, da so visoko motivirani za inoviranje, raziskovanje, razvoj novih zdravil in načine zdravljenja. Na tem področju so vodilni v svetu. To je zelo dobro. Problem pa nastane, ker v ZDA za financiranje zdravstva skrbijo zavarovalnice v zasebni lasti, ki so spet zavezane k ustvarjanju visokih dobičkov. Če si v ZDA bogat, imaš najboljšo zdravstveno oskrbo na svetu. Na žalost pa si večina Američanov tovrstne oskrbe ne more privoščiti, zato je povprečni Američan deležen slabše oskrbe kot povprečni Slovenec.

Kakšen je vaš odnos do avtomobilov? Glede na to, da pri svojem delu nenehno stremite k napredku, dovršenosti … Kakšni štirikolesniki ustrezajo takim osebam? Koliko pozornosti jim posvečajo?

Avtomobil mi pomeni udobje. Užitek se je peljati s kakovostnim in dovršenim vozilom, ki nudi varno in udobno vožnjo. Močan motor, udobni sedeži in tišina v kabini so mi pri avtomobilih visoke kategorije najbolj všeč – to se še posebej odraža na dolgih poteh, ko si manj utrujen. Všeč so mi vozila SUV, predvsem zaradi večje preglednosti in občutka varnosti.

»Dobre objave in citiranost našega dela predvsem krepijo ugled v svetu.«

Kaj je za vas tisto, kar vas prepriča ob nakupu določenega vozila? In kateri je vaš sanjski avto?

Znamka vozila ima zame prevladujoči vpliv pri nakupu vozila. Še vedno zaupam le nemškim visokokakovostnim blagovnim znamkam, med katere spada tudi Mercedes-Benz. Znamka vozila pomeni garancijo kakovosti. Hudomušno bi lahko rekel, da bo moj sanjski avto tisti, ki me bo sam varno pripeljal na cilj.

Kaj bi počeli, če ne bi delali v zdravstvu?

Biti zdravnik je poslanstvo in način življenja. V tem delu neizmerno uživam in me izpolnjuje. V bistvu si drugega poklica sploh ne znam predstavljati.

Radi potujete, ste hedonist – za katero stvar vam nikdar ni škoda dati denarja?

Moja šibka točka so dobri hoteli in njihova izvrstna storitev. Uživam v lepih ambientih na izjemnih lokacijah. Pogosto tam dobim kakšno zanimivo idejo za raziskovalne projekte in iskrivo spodbudo za popestritev svojih strokovnih predavanj.

Je katera od destinacij, hotelov, restavracij ali letališč, ki ste jih že obiskali ali jih še boste, za vas resnično rajska in vredna vsakega centa?

Francoska Polinezija se mi zdi raj na zemlji. Tam je tudi svetloba drugačna, zvezde se zdijo bližje in atoli so neopisljive modrine. Vsakokrat sta me navdušila vrvež Tokia in izjemna minimalistična eleganca starih japonskih templjev v Kjotu. Med mojimi najljubšimi potovanji so tudi mesta na svileni cesti, še posebej Samarkand in Bukhara v Uzbekistanu.

Vaše delo je naporno. Kaj je za vas popolna sprostitev? Kako si najbolje povrnete energijo?

Potovanja v nove dežele. Ker pa to trenutno ni mogoče, je veliko zadovoljstvo že daljši sprehod v naravi. Neverjetno mi povrne energijo novica, ko ti sprejmejo v objavo strokovni članek. Takrat mi telo preplavijo hormoni sreče in ta občutek je neopisljivo lep.

Leto se zaključuje – kaj bi ob koncu leta zaželeli sebi in bralcem?

Vsem želim veliko zdravja in seveda notranji mir. Da najdemo srečo v drobnih trenutkih.

Na delovnih mestih pa, da vso energijo usmerimo v kreativnost, da krepimo primeren medosebni dialog, empatičnost in visoke etične standarde.