Publikacija crnomelj fa 2013 by Urša Kalčič

UREJANJE MESTNEGA JEDRA ČRNOMLJA

URBANISTIČNO-ARHITEKTURNA DELAVNICA

UREJANJE MESTNEGA JEDRA ČRNOMLJA Črnomelj 2013

Urednica: Alenka Fikfak Ljubljana 2014

Strokovna monografija, prva izdaja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Ljubljana, 2014 Naslov dela:

URBANISTIČNO-ARHITEKTURNA DELAVNICA

UREJANJE MESTNEGA JEDRA ČRNOMLJA Črnomelj 2013

Urednica: Alenka Fikfak Predgovor: ga. županja Mojca Čemas Stjepanovič Oblikovanje: Janez P. Grom, Urška Kalčič Grafični prelom in priprava za tisk: Janez P. Grom, Urška Kalčič Naslovnica: Janez P. Grom Format publikacije: 23,2 cm x 23,2 cm Založila: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Naklada: izdano kot e-knjiga Objavljeno na strani Fakultete za arhitekturo: http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2935

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 711.4(497.4Črnomelj)(082)(0.034.2) URBANISTIČNO-arhitekturna delavnica (2013 ; Črnomelj) Urejanje mestnega jedra Črnomlja [Elektronski vir] : strokovna monografija / Urbanističnoarhitekturna delavnica, Črnomelj 2013 ; urednik Alenka Fikfak. - 1. izd. - El. knjiga. - V Ljubljani : Fakulteta za arhitekturo, 2014 ISBN 978-961-6823-50-0 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Fikfak, Alenka 273585664

URBANISTIČNO-ARHITEKTURNA DELAVNICA UREJANJE MESTNEGA JEDRA ČRNOMLJA

PREDGOVOR ŽUPANJE: PRIHODNOST NA DLANI ga. županja Mojca Čemas Stjepanovič

UVOD MENTORJEV

prof. mag. Peter Gabrijelčič, doc. dr. Alenka Fikfak, teh. sod. Janez P. Grom, doc. dr. Tomaž Slak

RAZVOJNI IZZIVI V OBČINI ČRNOMELJ, S POUDARKOM NA MESTNEM JEDRU ČRNOMLJA

UVODNA PREDSTAVITEV DELAVNICE IN NJENIH REZULTATOV

1.1 1.2 1.3 1.4

Aleksander Ostan: ČRNOMELJ Marija Prašin Kolbezen: DELAVNICA AJDOVO ZRNO IN MOST NA MAJER Peter Gabrijelčič: MOSTOVI Tomaž Slak: MOSTOVI ZA PEŠCE KOT NAČIN ZA ŠIRITEV MESTNEGA JEDRA ČRNOMLJA PREKO REKE LAHINJE 1.5 Alenka Fikfak, Janez P. Grom: ŽIVLJENJE V MESTU – OBLIKOVANJE JAVNEGA PROSTORA

doc. dr. Alenka Fikfak, teh. sod. Janez P. Grom 2.1 Izhodišča in cilji delavnice 2.2 Metoda dela

3.1 3.2 3.3 3.4

SCENARIJI IN STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA MESTNEGA JEDRA ČRNOMLJA

mentorji: prof. mag. Peter Gabrijelčič, doc. dr. Alenka Fikfak, teh. sod. Janez P. Grom, doc. dr. Tomaž Slak študentje: Maša Kušar, Mojca Simončič, Gorazd Čater, Gregor Matijec, Petra Čertalič, Andrej Demšar, Jure Mihevc, Grega Valenčič, Matej Fornazarič, Boris Omahen, Rok Božic, Nejc Vasl, Darja Dolenec, Klemen Škufca Opis analitičnega dela skupine Analiza stanja v prostoru Razvojni koncepti in perspektive v mestnem jedru Črnomlja Primeri urejanja z novimi posegi v prostor Črnomlja

SKLEPNE UGOTOVITVE prof. mag. Peter Gabrijelčič, doc. dr. Alenka Fikfak, Marija Prašin Kolbezen

predgovor urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

PRIHODNOST NA DLANI

ga. županja Mojca Čemas Stjepanovič

Območje, imenovano Ajdovo zrno, je del črnomaljskega starega mestnega jedra, ki ga sestavljajo zanimive, večinoma pritlične hiše iz začetka 19. stoletja. Trikotno območje v obliki ajdovega zrna je posebnost mesta in je skupaj z mestnim jedrom razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na drugi strani mestnega jedra, preko reke Lahinje, je območje Majer, ki skriva velik potencial na poslovnostoritvenem in tudi stanovanjskem področju. Z mostom preko Lahinje, ki pomeni krajšo cestno povezavo, bi njegov razvoj pospešili, hkrati pa odprli vzajemno delovanje z mestnim jedrom. Zato je most pomemben korak v razvoju Majerja in tudi starega mestnega jedra. Vsekakor umestitvi mostu sledi prometna in urbanistična ureditev stičnih območij. Pričujoča študentska delavnica Ajdovo zrno je postregla z različnimi idejami. Študentke in študenti arhitekture so s kreativnimi zamislimi izdelali zanimive rešitve perečih urbanističnih problemov. Trudili se bomo, da podane rešitve ureditve predela Ajdovo zrno in povezave na Majer ne bodo ostale le pri idejah oziroma rezultatih študentske delavnice, ampak bodo kmalu tudi rešitve in izhodišče za

dejanski projekt ureditve tega dela Črnomlja. Zavedamo se, da realizacija projekta ne bo enostavna; treba bo urediti lastništvo zemljišč in objektov ter zagotoviti finančna sredstva za izvedbo gradnje. Potrebna bo tudi izvedba arheoloških raziskav, saj gre z vidika kulturne dediščine za arheološko pomemben del mesta Črnomelj, ki zagotovo skriva delček bogate preteklosti mesta. Upam in verjamem, da bomo v bližnji prihodnosti uspeli pridobiti finančna sredstva in prenoviti Ajdovo zrno ter zgraditi nujno prometno povezavo na Majer. To upanje nam dajejo možnosti izrabe finančnih sredstev različnih evropskih skladov. Študentkam, študentom in njihovim mentorjem smo hvaležni za vizijo prihodnosti, ki smo jo pridobili s študentsko delavnico. Predlagane zamisli bodo zagotovo pomembno izhodišče za načrtovanje povezave Majerja in mestnega središča in tudi prenove Ajdovega zrna. Nova funkcija in prenovljena podoba slednjega bo vodila k hitrejši oživitvi starega mestnega jedra Črnomlja, k obnovi katerega Občina Črnomelj pristopa z majhnimi koraki, a načrtno.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

uvod urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

MENTORJI

prof. mag. Peter Gabrijelčič, doc. dr. Alenka Fikfak, teh. sod. Janez P. Grom, doc. dr. Tomaž Slak

Na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za arhitekturo (UL FA) je sodelovanje študentov na arhitekturnih, urbanističnih in planerskih delavnicah že približno tri desetletja utečena praksa. Vse od leta 2005 pa je, s prenovo Magistrskega študijskega programa Arhitektura, delavnica po vsebini samostojen predmet in obsega vsebine v 2., 3. in 4. letniku študija. Neposredno se povezuje s predmetom Projektiranje, kjer se posamezni mentorji neposredno z možnim naročnikom dogovorijo za večdnevni obisk na lokaciji in delo na terenu. Za študij na UL FA je pomembno sodelovanje s posameznimi lokalnimi skupnostmi tudi v obliki bivanja in izkušenj na terenu ter neposrednega stika s prebivalci. Tovrstna »lokalna« mobilnost se prepleta tudi z mobilnostjo tujih študentov, saj v ta način dela vključujemo tudi vse tiste študente, ki se v tekočem študijskem letu preko izmenjav Erasmus izobražujejo na FA. Tokrat se je za sodelovanje s Fakulteto za arhitekturo iz Ljubljane odločila tudi Občina Črnomelj, ki je v svojem prostoru prepoznala odprta vprašanja, povezana z razvojem in ureditvijo mestnega jedra Črnomlja v povezavi s predeloma Majer in Ajdovo zrno. Odprta so predvsem vprašanja, ki se dotikajo prometne funkcionalnosti, zasnove novih možnih povezav v prostoru kot tudi iskanja variantnih rešitev oddajanja nemotečih parkirišč ter prepoznavnosti

historičnih elementov v centru mesta Črnomelj. Razmislek o obstoječi in prihodnji prometni ureditvi je treba uskladiti z ostalimi vsebinskimi vprašanji mesta. V publikaciji so na kratko predstavljene rešitve, ki smo jih z delom na terenu in ob sodelovanju s predstavniki občine oblikovali v študijskem letu 2012/13. Čeprav bo publikacija izšla v elektronski obliki, smo zaradi preglednosti naredili le izbor gradiv, ki pa zaobjemajo celoten opus študentskih izdelkov. Hkrati so zbrani tudi strokovni prispevki mentorjev in povabljenih, ki se z različnih zornih kotov dotikajo aktualnih vsebin mesta Črnomelj. E-knjiga bo dostopna na spletnih straneh Občine Črnomelj (http://www.crnomelj.si/) in Fakultete za arhitekturo (http://www.fa.uni-lj.si/). Ob koncu se zahvaljujemo predstavnikom Občine Črnomelj, njeni županji, Mojci Čemas Stjepanovič, in strokovnim sodelavcem občine, predvsem Mariji Prašin Kolbezen in Marinki Dražumerič, za pomoč pri delu in razumevanju izpostavljenih problemov kot tudi pri organizaciji vseh vsebin, ki so bile ključne za izvedbo te delavnice. Zahvaljujemo se tudi vsem prebivalcem, ki so bili prisotni na javni predstavitvi, in tudi vsem tistim, ki si naše delo še vedno z zanimanjem ogledujejo v prostorih Občine Črnomelj.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

1. urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

RAZVOJNI IZZIVI V OBČINI ČRNOMELJ, S POUDARKOM NA MESTNEM JEDRU ČRNOMLJA

1.1 ČRNOMELJ

Aleksander Ostan

Črnomelj, slikovito mestece v osrčju Bele krajine, ima izjemno lego v (po)krajini kot tudi pomembno mesto v zgodovini. Izvorno naselbinsko jedro je umeščeno na trdnem, izpostavljenem pomolu, ki se dviga iz globokega, mehkega rečnega okljuka. Kristalinična urbana struktura, obdana s strmimi, zelenimi brežinami in oblita s praelementom vode, ustvarja dramatično napetost in ustvarjalen dialog med komplementarnima principoma »moškega« in »ženskega«, urbanega in naravnega, zgornjega in spodnjega prostora mesta. Med svetovoma, ki sta medsebojno jasno (raz)ločena, a tudi organsko prežeta, se na prostorsko bogat način lahko sprehajamo fizično, vizualno in tudi duhovno. Prav zaradi omejitev z naravnimi danostmi in mejami je črnomaljsko staro mestno jedro ohranilo večino svoje naravne krajinske privlačnosti in urbane oblikotvorne posebnosti, s tem

pa tudi svoje izpovednosti. Značilna troedina ulična in stavbna zasnova na kamnitem platoju izhaja še iz davnega srednjega veka. Hitra prostorska razpršitev se je zgodila šele v novejši dobi, ko je urbanizacija na bolj ali manj stihijski način preskočila bregove Dobličice in Lahinje ter v širšem Črnomlju povzročila tipični pojav monotonega, suburbanega kaosa (t. i. »urban sprawl«). Zgodovinsko mestno jedro, čeprav deloma opuščeno in marsikje zanemarjeno, ostaja ključna prostorska kakovost in vrednota mesta, ki jo je treba ohranjati, vzdrževati in subtilno nadgrajevati. Le na ta način bo (p)ostalo tista bivalna posoda, v kateri se bo lahko udejanjala visoka kakovost bivanja v skladu s priznanimi trajnostnimi kriteriji, kjer bosta prebivalec in tudi obiskovalec mesta lahko najbliže tako ubrani urbanosti kot tudi raznoliki naravnosti.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

1.1

Črnomelj – trije okljuki: od leve proti desni: Ločki okljuk, mestno jedro, Majer. Foto: A. Jamšek, 2007

Majer je del Črnomlja, ki ga reka Lahinja deli od mestnega središča in katerega je večji del bližnje preteklosti naseljevala vojska. Po odhodu vojske se je začel stihijski razvoj območja z različnimi industrijskimi in storitvenimi dejavnostmi, vendar ta zaradi slabe prometne dostopnosti ne zaživi.

Prometna študija mesta je tako možnost pokazala neposredno ob Ajdovem zrnu.

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.2

1.2 DELAVNICA AJDOVO ZRNO IN MOST NA MAJER Marija Prašin Kolbezen

Zadnje desetletje mestno jedro Črnomlja zaznamujejo različne faze prenove grajenega tkiva, sicer s počasnimi in majhnimi, a zanesljivimi koraki. Izhodišča za prenovo so bila zastavljena celovito, z naborom idej preko različnih delavnic, in strnjena v prostorski načrt prenove. V iskanju rešitev za oživitev mesta so bile podane tudi ideje za povezovanje starega mestnega jedra s sosednjima okljukoma: Ločki okljuk kot arheološki park, okljuk Majer1 pa kot lokacija za parkiranje in poslovno-storitvene dejavnosti. Prenovljeni so že skoraj vsi javni objekti, del talnih površin mestnega jedra in nekaj zasebnih hiš. Čimprejšnja in nujna je prenova prostorsko najbolj degradiranega območja mesta, območja Ajdovega zrna. Ajdovo zrno je trikotni pozidani prostor mesta, ki je ostal ob stičišču cest pod ostrim kotom. V Črnomlju leži ob Kolodvorski in Zadružni cesti ter Ulici pod lipo na severnem vstopu v staro mestno središče. Trgovina, javne, storitvene, izobraževalne, kulturne in druge dejavnosti so pogoj, da je staro mestno središče polno življenja. Toda brez dobre mobilnosti in dostopnosti žal tudi v sodobnem starem mestu to ni dovolj. Izhodišče delavnice je ideja, da se preizkusi možnost mostovne

povezave mestnega jedra z Majerjem preko reke Lahinje ter vzpostavi vzajemen razvoj in dopolnjevanje dveh ločenih delov mesta, hkrati pa se tudi preveri možnosti ureditve Ajdovega zrna. Želja Občine Črnomelj je bila, da se s pomočjo urbanistične delavnice poišče ustrezno lokacijo mostu2 ter tako predlaga novo prometno in urbanistično ureditev bližnjega območja. Revitalizacija mesta, podrejena dejavnostim mladine, je nova priložnost za Ajdovo zrno in za reševanje prostorske stiske organizacij, mladinskih klubov in podobnih dejavnosti na enem mestu, hkrati pa s tako rešitvijo v staro mesto prihaja populacija, ki prinaša svežino in življenje. Pričujoča delavnica daje različne poglede na možnosti povezave in sožitja dveh individualnih in različnih delov mesta. Izpostavlja kvalitete obravnavanega prostora, krepi zavedanje drugačnih in sodobnih pogledov na prostor, njegovo uporabo ter ga nadgrajuje z dobrimi arhitekturnimi in urbanističnimi rešitvami, meščane in uporabnike prostora pa osvobaja vtisa brezizhodnosti razvoja mesta ter tako postavlja nove cilje in razvojne možnosti starega mesta kot tudi dejavnosti mladine.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

ObmoÄ?je Ajdovega zrna - izsek iz digitalnega ortofoto, 2011. Vir: Geodetska uprava RS

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

1.2

Črnomelj – peš mostiček med Majerjem in mestnim jedrom. Foto: M. Prašin Kolbezen, 2012

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Nič od vsega, kar človek v življenjskem slogu postavlja in gradi, ni v mojih očeh boljše in vrednejše kot mostovi. Pomembnejši so kot hiše, svetlejši kot božji hrami, ker so bolj splošno uporabni. Last vsakogar, do vseh so enaki, koristni, vedno postavljeni smiselno, na kraju, kjer se križa največ človeških potreb, trajnejši so kot druge gradnje in ne služijo ničemur, kar je skrito ali zlo.

Ivo Andrić

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.3

1.3 MOSTOVI

prof. mag. Peter Gabrijelčič

Cestni mostovi, viadukti, galerije, tuneli, oporni zidovi, useki in nadvozi so predvsem tehnični elementi cestnega prostora in kot taki podrejeni merilom inženirske estetike. To je estetika minimalizma in organske logike, zato se rezultati takšnega pristopa odražajo v elegantnih strukturnih rešitvah konstrukcij, ki s čim manj porabljenega materiala premoščajo velike razpone. Vendar mostovi niso le gradbene konstrukcije in prometne naprave. Prav zato imajo mostne konstrukcije v zgodovini stavbarstva posebno mesto. Mostovi so bili namreč vedno zgradbe s kulturnim, ne le z uporabnim namenom. Verjetno so najlepša in simbolno najbolj sporočilna arhitektura. So pripovedi o prestopih čez naravno oviro, obramba pred sovražnikom, a tudi najzanimivejši kraji za pretok ljudi in izmenjavo blaga. Mostovi so torej od nekdaj sodili med pomembne objekte in graditelji so jih postavljali v skladu s svojo umetnostjo gradnje. Mostovi poudarjajo povezovanje končnega s končnim, v omejeni soodvisnosti med ločenostjo in povezanostjo. S tem, ko premagujejo

razdaljo, to razdaljo delajo hkrati opazno in izmerljivo. Mostovi so simbol svobode. Vse, kar nas obdaja, lahko obravnavamo kot povezano, a hkrati tudi kot ločeno. Predmeti so povezani v medsebojnih odnosih, a hkrati tudi ujeti v neizbežni prostorski ločenosti, saj si noben predmet svojega prostora ne more deliti z drugim in v prostoru ni dejanske enotnosti raznolikega. Samo človek ima možnost povezovanja in ločevanja. S tem, ko iz množice stvari izberemo dve, da bi ju označili kot »ločeni«, smo ju dejansko že postavili v medsebojno razmerje. In nasprotno: za nas so povezane le tiste stvari, ki smo jih predhodno ločili. Stvari so lahko skupaj le, če so bile prej ločene. Nesmiselno bi bilo povezovati nekaj, kar ni bilo prej ločeno in kar tudi v novi povezanosti ne ostaja ločeno. V simbolnem in praktičnem smislu v vsakem trenutku ločujemo to, kar je povezano, in povezujemo tisto, kar je ločeno. To je ogrodje naše psihofizične zaznave sveta. Med stvarmi, ki so ločene, leži meja. Meja je

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

prekinitev v kontinuiteti prostora. Meja je hkrati rob našega doživljajskega prostora. V odvisnosti od položaja subjekta ločuje stvari na tiste tukaj in one tam. Meja je fizični in mentalni koncept ločevanja stvari in izvor njihove kvalitativne diferenciacije. Človek je bitje meje, ki nima meje. Z mejo se izloči iz neprekinjene enotnosti narave, vendar lahko v vsakem trenutku iz te omejenosti stopi v svobodo. Težnja po povezovanju in premagovanju meja vodi v oblikovanje poti. Pot, kot fizična stvarnost, je izum človeka. Z njo poveže svoj omejeni »tukaj« s svobodnim, zunanjim »tam«. S potjo premaga razdalje med prostori, ne premaga pa meje kot fizične ovire, zato dobi dosežek poti svoj vrhunec v gradnji mostov. Most s premagovanjem meje simbolizira širjenje polja našega hotenja nad prostorom. Most poudarja povezovanje končnega s končnim v omenjeni soodvisnosti med ločenostjo in povezanostjo. S tem, ko premaguje razdaljo, to razdaljo dela hkrati opazno in izmerljivo. Most lahko prečkamo. Odrešuje nas ujetosti in omejenosti. Občutek svobode, ko lebdimo nad zemljo in nebom, nas

obvaruje pred otopelostjo, ki jo povzroča vsakdanja navada. Most je označitev in simbol prehoda preko meje. Je simbol svobode. Nasprotno je pot, kot element povezovanja, hkrati tudi meja v prostoru. Je prizorišče in kraj integracije, a tudi fizična in mentalna pregrada, ki razdvaja in vrednostno opredeljuje prostore na obeh straneh meje. S konceptom mostov, ki segajo preko meja, revidiramo tudi koncept poti same, in s tem koncept prostora. V njem prečimo meje s številnimi prečnimi povezavami in tako omogočimo doživljanje posameznega območja skozi raznolike plasti prostora, kjer lahko v vsakem trenutku stopimo iz zavestne zamejenosti v svobodo. Mostovi od nekdaj sodijo med pomembne objekte in graditelji so jih postavljali v skladu s svojo umetnostjo gradnje. Z njimi so opredelili prostor ob reševanju zahtevnih tehničnih nalog in so zato oblikovali svoje objekte ne le na osnovi tehničnih pravil, temveč tudi tako, da so objekti nosili neko širše sporočilo. V njih so zbrane in zgoščene

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.3

raznovrstne človekove izkušnje. Združujejo konstrukcijske elemente, simbole, ki jih nosijo posamezni gradbeni elementi, in obliko, ki se je brusila s časom. Takšni mostovi pripovedujejo o tem, kdo jih je gradil, kdo uporabljal in kje so postavljeni. Vse to je vsebina njihove arhitekture. Mostovi so generator socialnih stikov, so prostor, ki je vedno izjemen, bodisi kot prehod preko reke ali preko vrtoglavih prepadov. So poseben kraj, kjer so ljudje izpostavljeni nevarnosti globine in zato bolj dovzetni za medsebojne stike. Arhitekti lahko s svojimi veščinami ta občutek še poudarimo in ljudi tako nagovorimo k medsebojni komunikaciji. Mostovi so v resnici mesta združevanja ljudi. Veliki mostovi in viadukti so bili od nekdaj domena gradbenikov, ne nazadnje je večina dela pri načrtovanju mostov prav stvar konstruktorja. Arhitekt je, če ne drugega, koristen sobesednik, saj s širšim pogledom na fenomen prostora in s kritično distanco do konstrukcije lahko most vidi večplastno, v različnih pomenih, ne samo v funkcionalnem, konstrukcijskem ali cenovnem,

temveč tudi v urbanističnem, ekološkem, krajinskem, likovnem, sociološkem, psihološkem. Arhitekt je tisti, ki je koristen sobesednik pri umeščanju objekta v prostor, saj most opazuje glede na njegove prihodnje sinergijske učinke v urbanem sistemu ali v krajini. Ne nazadnje, ko se izbira konstrukcija, pomaga arhitekt poiskati tiste rešitve, ki bodo imele največji emotivni naboj. Izbrano konstrukcijo arhitekturno nadgradi in oblikuje, tako da postanejo njeni elementi bolj razpoznavni in poudarijo njen značaj. Veliki mostovi pa tudi domiselno oblikovani mali mostovi za pešce imajo lahko vlogo mestne, krajevne ali krajinske ikone. So pomembni geografski orientirji, a hkrati omogočajo tudi intimna doživljanja rečnega prostora na ravni pešca. Mostovi so v arhitekturi mesta objekti najvišje simbolne vrednosti, v mestni podobi primerljivi s katedralami, z operno hišo ali muzejem, v krajini in manjših naselij pa so lahko pomemben element krajinske poetike.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Viseči most (Fischer von Erlach, 1721)

Vzpostavitev družabne površine na mostu Pont des Arts preko reke Sene.

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.4 MOSTOVI ZA PEŠCE KOT NAČIN ZA ŠIRITEV MESTNEGA JEDRA ČRNOMLJA PREKO REKE LAHINJE Tomaž Slak

Most pravzaprav nikoli ni zgolj inženirska konstrukcija za premagovanje naravnih ovir, čeravno prav ta utilitarna definicija povzema bistvo in daje osnovni smisel gradnji mostov. Mostovi imajo močan simbolni pomen. Vzbujajo občutek zmage in nadzora nad sicer naključnimi danostmi okolja. In še mnogo več kot le to. Zgodovina gradnje mostov se pravzaprav začne z mostovi za pešce. Od preprostega visečega mostu do kompleksnega sistema jeklenih paličnih konstrukcij s prednapetimi kabli je most za pešce kot arhitekturni fenomen prostor strahu, dvoma, nevarnosti in izpostavljenosti, pa tudi izzivanja, premagovanja, povezovanja, dvigovanja, letenja in obvladovanja. Je prostor srečevanja, prostor nadzora in prostor vznemirjenja. Medtem ko sredi 18. stoletja zahteve po vse bolj naprednih konstrukcijah mostov izhajajo iz naraščajočih potreb sodobnega transporta (najprej vlaki in kasneje avtomobili), pa merila za oblikovanje in konstruiranje mostov za pešce ves čas določa enako izhodišče – človek. V primerjavi s prometnimi mostovi je most za pešce razmeroma malo

obremenjen, dinamične obremenitve so omejene na resonančna nihanja (strojni korak ali namerno guganje), razponi in dimenzije prilagojeni običajni razdalji, ki jo človek prehodi brez vmesnega počitka. Prav zato so do danes sicer izjemno izpopolnjene konstrukcijske rešitve gradnje prometnih mostov kreativno in logično uporabljene tudi za gradnjo peš mostov, pri čemer pa izbor konstrukcije ali konstrukcijska zasnova nista tako ultimativno pogojena kot pri prometnih mostovih. Ravno iz tega dejstva izhaja tako široka paleta arhitekture mostov za pešce, ki lahko ob razmeroma velikih rezervah, ki jih nudijo inženirske rešitve, išče presežke v arhitekturni zasnovi, v napetostih, stikovanjih, podporah, načinu raznosa obremenitev, v oblikovanju konstrukcijske nadgradnje in detajlih … Funkcionalnost se prilagaja uporabi in potrebam peš prometa in ne samo konstrukcijski učinkovitosti. Mostovi za pešce tako postanejo ploščadi, stavbe nad brezni, trgi nad rekami, razgledni hodniki, stopnišča do višjih platform, sprehajalne poti, počivališča in točke ustavljanja …

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Most Rialto v Benetkah. Trgovska cona oz. trg nad vodo.

Novi most v Benetkah arhitekta in inĹženirja Santiaga Calatrave.

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

1.4

Ko se soočimo s problemom mostu za pešce na konkretni lokaciji, so izhodiščne danosti prostora osnova za arhitekturno zasnovo. Most skoncentrira trajektorije gibanja in postane lokalni atraktor. Kot atrakcija postane vedno pomemben element v prostoru, ob tem pa navdušenja ne vzbuja zgolj z arhitekturo mostu, ampak predvsem s konstrukcijsko logiko in s konceptom, ki premaguje naravno oviro. Konstrukcije mostov za pešce Most v osnovi sestavljata podporna konstrukcija (temelji, podporniki, stebri …) in prekladna konstrukcija. Kot že rečeno, konstrukcije mostov za pešce obsegajo podobne konstrukcijske koncepte kot prometni mostovi. Od začetkov gradnje mostov si rešitve sledijo v grobem od visečega mostu (najpreprostejša izvedba mostu, ki se je razvila do sodobnih visečih mostov največjih razponov), preko obokanega ali obočnega mostu, rešitev z grednimi ali prekladnimi konstrukcijami, ločnih mostov,

do sodobnejših rešitev s paličnimi konstrukcijami in najnovejših rešitev mostov s poševnimi zategami. Seveda so vse navedene konstrukcijske rešitve v današnje času doživele neštete izpopolnitve, z razvojem sodobnih materialov pa sta se razvili tudi njihova oblika in tehnologija izvedbe. Danes je konstrukcija mostu še vedno omejena predvsem z razponom, (ne) ustreznostjo temeljnih tal in z obremenitvami, ki so glede na namen mostu lahko zelo različne. Omejitve pa lahko izhajajo tudi iz omejenosti arhitekta/inženirja in prevelike navezanosti na obstoječe in preverjene rešitve. Če v uvodu omenjena definicija mostu zajema ultimativni pogoj za obstoj in smiselnost mostu, pa konstrukcijska rešitev ne bi smela biti omejevalni dejavnik za obliko ali dodano vrednost mostu. Nasprotno: ravno konstrukcijska inovativnost ali celo eksperiment je pri tako inženirskem objektu, kot je most, lahko polje kreativnega – torej tistega, kar zagotavlja dodano vrednost novemu posegu v prostor.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Možni načini prehodov preko ovire – funkcionalni in Konkretni »preizkus« trdnosti in nosilnosti mostu – konstrukcijski kriterij. urbanistični kriterij.

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.4

Arhitektura, prostor in mostovi Dodana vrednost je v primeru peš mostu predvsem funkcionalna oz. vsebinska in tudi oblikovna ali, bolje rečeno, arhitekturna, saj oblika mostu neizbežno izhaja iz konstrukcije – integracija oblike in konstrukcije pa je izključno ali vsaj imanentno področje arhitekture. Most, kadar se mu posvetimo z arhitekturnega stališča, je predvsem prostorski fenomen. Kot tak pa ne predstavlja samo prometnega, varnostnega oz. uporabnega vidika, ampak gre tudi za poseg, ki mora biti podvržen etičnim in estetskim normam ter ne nazadnje normam ekonomske racionalnosti in konstrukcijske učinkovitosti. Zasnova novega mostu v Črnomlju Prostor mestnega jedra Črnomlja, ki ga obkroža reka, je poseben prostor. Črnomelj ima redko in izjemno lego na »polotoku«, ki ga tvorita reka Lahinja in njen pritok Dobličica, in mostovi so edini način, da se mesto razširi na nasprotne bregove. Pri tem poseben problem predstavljata konfiguracija terena in občutljivost obrečnega sveta, katerega naj bi ščitili, ohranjali in čimmanj posegali vanj. Iz tega izhaja, da se pri zasnovi mostov, ki bi povezovali mestno jedro Črnomlja in območje Majerja, srečujemo s konfliktom dveh izhodišč: 1. most naj ima čimmanj podpor in čimmanj posega v obrečni prostor ter 2. most naj poteka na nivoju mestnega jedra, torej visoko nad rečno strugo (kar pomeni, da se njegov razpon bistveno poveča). Če k tem osnovnim zahtevam dodamo še željo po presežku oz. po dodani vrednosti, ki naj inženirski

objekt povzdigne v arhitekturo, je jasno, da ne gre za preprosto nalogo. Študenti Fakultete za arhitekturo so k nalogi pristopili s študijem in analizami peš mostov po vsem svetu in še posebej z analizami primerov s podobno problematiko. Da bi prikazali kar najbolj pester nabor rešitev, so skupaj s svojimi mentorji preizkusili rešitve, ki v prvi vrsti konstrukcijsko ustrezno rešujejo problem razpona in visokih podpor, ki minimalno posegajo v obrečni prostor in ki v končni fazi nudijo arhitekturni presežek in novo uporabniško izkušnjo pri preseganju naravne bariere. Preizkušeni so bili naslednji koncepti (slike 6-11), ki so se izkazali kot primeren odgovor na zgoraj navedeno problematiko: Koncept 1: Viseči most Koncept 2: Most s poševnimi zategami in osrednjim pilonom Koncept 3: Viseči most z ukrivljeno osjo in z dvema pilonoma Koncept 4: Prekladni most z »mehko« pohodno površino preko ene vmesne podpore Koncept 5: Ločni most z dodatnima lokoma na bregu in razcepljeno tlorisno konfiguracijo Koncept 6: Lomljeni, ločno-prekladni most z razcepljeno tlorisno konfiguracijo

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Koncept 1 – viseči most (problem sidranja v breg oz. temeljenja, nihanje in prečna togost)

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.4

Koncept 2 – most s poševnimi zategami in osrednjim pilonom (»landmark« poudarek v prostoru, dražja izvedba, poudarjena konstrukcija pilona)

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Koncept 3 – viseči most z ukrivljeno osjo in z dvema pilonoma (»landmark« - poudarek v prostoru, dražja izvedba)

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.4

Koncept 4 - prekladni most z »mehko« pohodno površino preko ene vmesne podpore (delno obočno delovanje, ukrivljena konstrukcija, kompleksnejša sredinska podpora na otoku)

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Koncept 5 â&#x20AC;&#x201C; loÄ?ni most z dodatnima lokoma na bregu in razcepljeno tlorisno konfiguracijo (oporni temelji, razcepljena os in ukrivljena os prenosa sil na bregova)

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

1.4

Koncept 6 â&#x20AC;&#x201C; lomljeni, loÄ?no-prekladni most z razcepljeno tlorisno konfiguracijo (oporni temelji, razcepljena os in lomljena os prenosa sil na bregova)

Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

Most kot prostor ustavljanja, počitka … (Resting station v Lillefjordu, Norveška, 2006)

Zaključek Prostor mesta, ki se preko mostov širi preko reke, ki ga obkroža, je poseben prostor. Na mestih prehodov (mostov) se lahko uveljavi posebna prostorska kompozicija, ki jo omogoča inženirska odličnost, ki je funkcionalno vpeta v prometne tokove pešcev in kolesarjev in ki z arhitekturno nadgradnjo vzpostavi prostorsko posebnost mesta in/ali dominanto oz. poudarek (t. i. »landmark«), ki (v manjšem mestu bistveno bolj kot v večjem) vzpostavi tudi novo identiteto kraja.

Odločitev za most za pešce torej ni le odločitev za funkcionalno-tehnično izboljšavo peš prometa v mestu, ampak predvsem odločitev za novo mestno površino, za oblikovanje točke, ki povzroča širjenje urbanega tkiva in oživljanje dozdajšnjih degradiranih con ter preseganje prostora na drugi strani naravne bariere. Most povzroči tudi kultiviranje obstoječega v neposredni okolici mostu in glede na vse navedeno se most za pešce lahko izkaže kot pomemben razvojni potencial.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

1.5 ŽIVLJENJE V MESTU – OBLIKOVANJE JAVNEGA PROSTORA doc. dr. Alenka Fikfak, teh. sod. Janez P. Grom

Omejevanje motornega prometa, skrb za čisto okolje in varčna raba energetskih virov so že splošno uveljavljeni razvojni cilji, njihov prenos v prostor mesta pa naj bi se odražal z izboljšanjem kakovosti življenja v smislu socialne in kulturne zavednosti urbanih skupnosti. To je strategija, ki hkrati vpliva na izboljšanje fizičnega okvira za bivanje (zgradbe, javni prostori, tehnična infrastruktura) kot tudi na izboljšanje kulturne in socialne infrastrukture. Hkrati pa je morfološka strukturiranost zgodovinskih struktur naših mest nezamenljiva vrednota, ki še vedno odreja in usmerja čas po človeku prijaznem merilu. V starih mestnih jedrih je težko dosegati ne samo ekološke, temveč vse standarde, primerljive z novogradnjami. Privlačne ureditve niso same sebi namen, temveč so privlačne šele, ko jih človek definira kot takšne. V sodobnem javnem prostoru se ureditve in njihov pomen pojavljajo prepleteno, vendar še vedno kot elementi oblikovanja trga, ulice, parka ipd., v kombinaciji z gradnjo, ki rešuje širši problem prostora, npr. garažna hiša kot park ali pa recimo železniški terminal kot skulptura v prostoru, ki oblikuje območje jedra ipd. Po drugi strani pa je tu še t. i. učinek mesta Bilbao z muzejem Guggenheim, objekt kot skulptura, kot atraktor v globalni ekonomiji, kot

ikona, kjer mesto gradi na prepoznavnosti, uspešnosti, in lokacija potem ni več toliko pomembna, saj postane objekt vrednota lokacije. Glokalna točka, ki hkrati vključuje globalno in lokalno vrednost; je element ali dogodek, ki odgovarja posebnosti in se povezuje s splošnim. Vendar v mestu z »zgodovino« še vedno govorimo o identiteti skupnosti, historične urbanosti, ki sloni na več osnovnih elementih: kulturna zgodovina in skupinski spomin, na sistemu verovanja ali vrednosti, ki jih posamezniki v skupnosti delijo, materialnih in eksistenčnih interesov za obstanek ter na koncu, operativnih postopkih, sprejetih na vsakodnevni osnovi, ki jih sprejemajo posamezniki, skupine ali skupnost z namenom ohranjanja kohezije (Vukič, Paškvan, 2009). Vsako mesto ima v sebi skrito sebi lastno identiteto: svoje ime, geografijo, klimo, zgodovino, kulturo, infrastrukturo, inštalacije, spomenike in ljudi (Muñiz–Martínez, Cervantes–Blanco, Miguel, 2009). Identiteta kraja (Lynch, 1981) je tisto, kar omogoča njegovo individualnost ali drugačnost od drugih krajev in služi kot podlaga za njegovo prepoznavanje kot ločeno entiteto. Kot pravi Carr (1992), pomeni prostora omogočajo nastanek močnih povezav med krajem, osebo in svetom, vključeni

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

v spomine, ideje, čustva, stališča, vrednote, pomene, pojmovanja, vedenja in izkušnje, ki jih povezujemo z vsakdanjim okoljem. V prostoru doživljanja mestnosti pa se pojavlja javni prostor kot območje, ki je po definiciji prostor, dostopen vsem, ne glede na raso, spol, socialni status, starost. V življenju nam predstavlja nekaj povsem samoumevnega, vsakdanjega, ta pojem povezujemo s trgom, ulico, cesto, parkom, plažo ipd.) Nekateri avtorji delijo javni prostor na fizični, socialni, simbolni, odprti/zaprti … Pojem javni prostor in njegovo dogajanje najbolj zaokroža sodobna definicija, zapisana v knjigi The Metapolis Dictionary of Advanced Architecture (Gausa et al. 2003), ki nadaljuje Aristotelovo misel, da je mesto sestavljeno iz raznolikih ljudi, ker podobni ljudje ne morejo ustvariti mesta. Definicijo, ki jo je zapisal Manuel Delgado (prav tam), bi lahko razumeli tako: »javni prostor je prostor, ki je dostopen vsakemu, je spremenljiv in prilagodljiv, je namenjen neštetim heterogenim akcijam in akterjem, kar pa ni rezultat morfologije prostora, temveč artikulacije senzacij in doživetij, ki jih vnaša v prostor-čas, z življenjem, uporabnik.« Pri tem je ključna Sennettova

(v Hočevar 2000) definicija urbanosti kot sposobnosti živeti z razlikami. Javni prostor je prav tisto območje, ki omogoča ljudem, da se kljub vsem navidezno nemogočim razlikam naučimo in stalno učimo živeti skupaj. Velika večina fizično prisotnih sodobnih javnih prostorov je povezana s svetom potrošnje. Pojavile so se nove oblike doživljanja javnih prostorov, kot so nakupovalna središča, prostori za večnamenske zabave, tematski parki, na primer v Parizu Parc de La Villette ali pa tako imenovani urbani parki, ki hkrati dajejo parkom in vsebinam novo podobo. Po drugi strani pa mestna jedra že samo po sebi predstavlja »statusni simbol«, s ponudbo, ki je ne najdemo čisto povsod. Izboljšava prometa pa ne pomeni samo še dodatno več cest, garažnih hiš in podobno, temveč več raznolikih možnosti vpeljave sredstev javnega prevoza. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je jasno zapisano, da sta prenova in revitalizacija mest ključni strateški usmeritvi notranjega razvoja mest, kjer naj se krepi bivalno funkcijo in se jih ohranja kot kulturna središča ter razvija njihov turistični potencial. Mestno jedro je javni interes, javna dobrina, je dobrina splošnega in družbenega

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.5

pomena. Raznoliki koncepti prenove zaobsegajo vsaj naslednje posege: revitalizacija je proces oživljanja mesta, območja, trga ipd., in zajema celovito prostorsko, družbeno in gospodarsko prenovo, ne pomeni samo fizične obnove kulturnozgodovinskih spomenikov; reurbanizacija pomeni preoblikovanje urbanosti, ki je usmerjena v dopolnjevanje obstoječe kvalitetne/nekvalitetne strukture z dodajanjem programsko kompleksnih struktur; konzervacija je koncept, ki spodbuja ohranjanje s stališča spomeniškega varstva; gentrifikacija je koncept, ki v prostor vnaša socialne in demografske strukturne spremembe, turistifikacija poudarja turistične vsebine; pa še rekonstrukcija … S stališča urbane organizacije pa so še vedno osnova koncepti, ki se nanašajo na razčlenjevanje prostora jedro– periferija, kar nakazuje odnos urbano – ruralno, ali center – periferija v procesu gravitacije, migracije. Razvoj »jedra« je hkrati v povezavi z vlogo dostopnosti lokacije, vlogo grajenega kot aglomeracije (produkcijska moč) in videz kraja z visokim standardom ter obkrožujočo hierarhično celoto. Z vidika urbanizma je v prostoru mestnega jedra pomembno prepletanje vsebin, s sociološkega pa interakcija med akterji. Sociolog Drago Kos je na posvetu

o celostnem pristopu k oživljanju starih mestnih jeder v Škofji Loki jasno opredelil vlogo prenove s sociološkega stališča. Včasih je ta razumljena zgolj kot »gentrifikacija«, to je vdor srednjega razreda v prostor, ki je zaradi različnih razlogov postal manjvreden, zapuščen. Prenovljeni prostor naj bi v socialno demografskem pomenu postal po prenovi kar najbolj pester, bogat in raznovrsten. Zato je v analitični fazi priprave na koncept prenove zelo pomembna naloga identifikacija in analiza socialnih prostorov. Dolgotrajnost prenove je z vidika socialnega vprašanja problem, ki zatre vsakršno realizacijo. Zagotoviti je treba rezervni stanovanjski fond v obdobju izvedbe, kakovost bivanja stanovalcev je popolnoma drugačna, stiki med njimi se spremenijo, v vsakem primeru pa je socialno okolje po izvedeni prenovi v privatnem in javnem prostoru popolnoma drugačno. Prav zato je soudeležba stanovalcev hkrati metoda in obenem tudi cilj prenove. Sodelovanje stanovalcev eden od ključnih kriterijev uspele prenove, ki ni usmerjena samo v prenovo fizičnega okolja. In predvsem, prenova vpliva na kvaliteto bivanja in življenje javnega prostora v mestnem jedru, na pretok ljudi, pa tudi

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Črnomelj, vir: http://www.kamra.si/?module=5&id=125

Črnomelj – trije mostovi, vir: http://www.kamra.si/?module=5&id=125

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.5

na način bivanja prebivalcev, na privatni prostor. Prenova starega jedra ni pomembna samo za razvoj historičnega dela, temveč vpliva tudi na definiranje popolnoma novih posegov, na življenje stalnega uporabnika in obiskovalca, na mimoidočega turista. Literatura in viri: Carr, S., Francis, M., Rivlin, L.G., Stone, A.M. (1992): Public Space, Cambridge University Press, Cambridge. Dešman, M., (2008): Javni prostor, Arhitektov bilten: AB, št. 177/178, str. 1–3, 85–87. Gausa, M., Bru, E., Ballesteros, J. A., Allen, S., Balmond, C., Brayer, M. A., Delgado, M., Iribas, J. M., Morales, J., et al. (2003): The Metapolis dictionary of advanced architecture: city, technology and society in the information age, Actar, Barcelona.

Hočevar, M. (2000): Novi urbani trendi: prizorišča v mestih – omrežja med mesti, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Lynch, K. (1981): A Theory of Good City Form, Cambridge, MIT Press. Muñiz - Martínez, N., Cervantes-Blanco, M. (2009): Information Communication Technologies and City Marketing: Digital Opportunities for Cities Around the World. Hershey, New York: IGI Global. Pridobljeno s spletne strani decembra 2010: http://www.igi–global. com/bookstore/chapter.aspx?titleid=22571. Vukić, F., Paškvan, B. (2009): The Identity map and Urban communication – a contribution to a theoretical approach to given identity and to the creation of a methodological basis for projected identity, Acta turistica nova, Vol. 3, No. 1, (47–71), Zagreb.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

2. urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

UVODNA PREDSTAVITEV DELAVNICE IN NJENIH REZULTATOV

2.1 IZHODIŠČA IN CILJI DELAVNICE doc. dr. Alenka Fikfak, teh. sod. Janez P. Grom

Tokrat smo se z novimi prostorskimi izzivi srečali v Občini Črnomelj, kjer je v šolskem letu 2012/13 potekala urbanistično-arhitekturna delavnica za območje urejanja mestnega jedra Črnomlja. Namen delavnice je bil pridobiti nove ideje, z vidika iskanja programskega in tudi oblikovnega koncepta ureditve, za ureditev mestnega jedra Črnomlja v povezavi s predeloma Majer in Ajdovo zrno. Cilj obravnave je bila analiza prometa, zasnova novih možnih povezav v prostoru in tudi iskanje variantnih rešitev oddajanja nemotečih parkirišč: poiskati najustreznejšo varianto lokacije mostu in tudi novo prometno in urbanistično ureditev bližnjega območja (saj poseg z mostom bistveno spremeni prometno-funkcionalne tokove kot tudi oblikovno zasnovo stavbnega tkiva). Treba je bilo poiskati in urediti tudi možnost parkiranja na obeh straneh Lahinje. Delavnica je bila namenjena kritični presoji in preverbi različnih variant urejanja mestnega jedra Črnomlja s poudarkom na prometu (povezava z Majerjem) in revitalizaciji posebne točke v mestu (Ajdovo zrno). Cilj dela je bil usmerjen v prostorske prikaze posegov, ki bodo širši javnosti približali in omogočali prostorsko predstavo posegov v razvoj mesta. Opredeljena je bila vpetost območja v prostor mesta, analiza stanja; obstoječa prometna infrastruktura, posebne omejitve; konceptne in razvojne rešitve; urbanistično-arhitekturna situacija z regulacijskimi elementi ...

Celovitost zastavljenih vprašanj je od mentorjev zahtevala, da smo si še pred začetkom delavnice ogledali teren in se seznanili s stanjem v prostoru. Naše ugotovitve so bile usmerjene v obravnavo širšega prostora občine, na podlagi česar smo izoblikovali tudi cilje delavnice, ki so kasneje študentom predstavljali okvir dela. Cilji so bili: - izdelati analizo grajenih in naravnih prostorskih struktur mestnega jedra Črnomlja, predvsem in tudi v povezavi z območjem Majer, - ugotoviti opremljenost mestnega jedra z družbenimi dejavnostmi in gospodarsko javno infrastrukturo, - oblikovati raznolike koncepte razvoja posameznih posegov v prostor povezovanja mestnega jedra Črnomlja z območjem Majer, - oblikovati raznolike koncepte območja Ajdovo zrno, - zasnovati možnosti povezljivosti med izpostavljenimi točkami v delavnici in - na izbranih lokacijah predlagati urbanistične in arhitekturne rešitve.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

2.1

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

2.2

2.2 METODA DELA

Če je le mogoče, delavnice organiziramo na način, ki omogoča razvoj interdisciplinarnega projektnega pristopa, ki študente vodi od spoznavanja teoretičnih izhodišč posameznega problema, preko analitičnega in sinteznega dela, do pridobivanja neposrednih izkušenj za delo v praksi. Študentje Fakultete za arhitekturo so v okviru delavnice posegali predvsem na raven urbanističnih in arhitekturnih rešitev v okviru območja Majer ter mestnega jedra s poudarkom na območju Ajdovo zrno. Delo je potekalo prek celotnega študijskega leta 2012/13. V zimskem semestru smo predvsem spoznavali prostor obravnave, izdelali različne analize prostora ter prve konceptne ideje. V letnem semestru pa je bil poudarek na izdelavi različnih konceptov za Ajdovo zrno ter izdelavi mostnih povezav med mestnim jedrom Črnomlja in območjem Majer. Zaradi raznolikosti in kompleksnosti obravnavane problematike smo se odločili, da bomo na delavnici posamezne rešitve iskali s pomočjo individualnega izbora najustreznejše metode dela. Delavnica je tako potekala po predvidenih delovnih in časovno določenih korakih: - seznanitev udeležencev z obravnavano problematiko (oktober 2012, terenski dan),

- terensko delo za vse udeležence delavnice, ki je vsebovalo ogled terena, razgovor z občinsko upravo in raznimi predstavniki (oktober 2012), - izdelava analitičnega gradiva glede na izpostavljena prostorska vprašanja (december 2012), - izdelava prvih konceptov glede na obravnavani problem in izpostavljena prostorska vprašanja (december 2012); v januarju 2013 je potekala tudi predstavitev prvih konceptov urejanja in vmesnih rezultatov delavnice predstavnikom Občine Črnomelj, in sicer v Ljubljani ,na Fakulteti za arhitekturo, - izdelava posameznih arhitekturnih posegov kot individualno delo študentov arhitekture, - oblikovanje zaključnih gradiv, priprava plakatov in modelov (maj in junij 2013), - razstava in predstavitev rezultatov delavnice, maj 2013 na Fakulteti za arhitekturo, - razstava in predstavitev rezultatov delavnice, 5. julija 2013 na Občini Črnomelj.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

3. urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3 SCENARIJI IN STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA MESTNEGA JEDRA ČRNOMLJA

MENTORJI: prof. mag. Peter Gabrijelčič, doc. dr. Alenka Fikfak, teh. sod. Janez P. Grom, doc. dr. Tomaž Slak ŠTUDENTJE: Maša Kušar, Mojca Simončič, Gorazd Čater, Gregor Matijec, Petra Čertalič, Andrej Demšar,Jure Mihevc, Grega Valenčič, Matej Fornazarič, Boris Omahen, Rok Božic, Nejc Vasl, Darja Dolenec, Klemen Škufca

Podobno kot v ostalih slovenskih mestih se tudi vČrnomlju srečujemo z nepričakovanimi, neorganiziranimi urbanimi procesi, ki se odražajo kot nepovezan razvoj posameznih delov mesta, to pa tudi vpliva na postopno upadanje kakovosti v bivalni kulturi mesta, njegove bližnje in širše okolice ter povzroča splošno degradacijo prostora. Rezultati delavnice ne rešujejo prostorskih, prometnih in strukturnih dilem mesta Črnomelj, temveč jih odpirajo in ponujajo raznolike scenarije za uravnotežen, sodoben razvoj. V okviru Urbanistično-arhitekturne delavnice za območje urejanja mestnega jedra Črnomlja 2012/13 je skupina študentov Fakultete za arhitekturo preizkušala različne scenarije razvoja, pri čemer so študentje sledili dvema temama, ki sta bili splošno izhodišče tokratne delavnice:

- spremembe strukture urbanega prostora, ki vplivajo na dosedanji razvojni koncepta mesta (vplivi uveljavljanja tržnega gospodarstva na gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in drugi, spremenjeni dejavniki urejanja mesta), - prenova mesta (s poudarkom na viziji Ajdovega zrna), stavbnega fonda, centralnih dejavnosti, zgostitev namesto ekstenzivnega širjenja in - povezovanje dveh ključnih območij v mestu Črnomelj, ki bosta z novimi prostorskimi (mostnimi) povezavami vplivali na dojemanje mesta kot celote – mestno jedro v povezavi z območjem Majer – prehajanje ruralnega prostora v urbanega kot posledica funkcijskega razvoja centralnih naselij, poizkus načrtnega razvoja urbanih elementov.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.1

3.1 OPIS ANALITIČNEGA DELA SKUPINE

Čnomeljski prostor so oblikovala številna zgodovinska obdobja: mesto je sestavljeno iz več programsko zaokroženih območij, kjer predvsem v mestnem jedru na vsakem koraku čutimo prisotnost daljne in bližnje dediščine prostora. Črnomelj kot gravitacijski center številnih podeželskih naselij ima v okviru mesta, ki ni omejeno samo na mestno jedro, raznolike centralne dejavnosti, katerih poglavitni problem je nerazpoznavna razmeščenost v prostoru. K temu pripomorejo tudi neugodne prometne povezave, pri čemer največjo ločnico mesta predstavljata vodotoka Dobličica in Lahinja. Kot nasprotje tem dejstvom pa podoba mestnega jedra postaja vedno bolj prostorsko vprašanje prepoznavnosti in identitete ter vloga mestnega jedra v vsakdanjem življenju prebivalcev in uporabnikov.

preobrate za mesto Črnomelj štejemo vpliv tretje razvojne osi, spreminjanje kakovosti vodotokov in vpliv industrijske cone? Vse to nedvomno vpliva na konflikte z že dolgo prisotnimi problemi v mestu: razprševanje centralnih dejavnosti na naključno prostih površinah, prometna nepovezljivost mesta in somestja, naključno širjenje dejavnosti v prostoru mesta in navzven, neizkoriščanje turističnih potencialov in dediščine prostora itd. Na podlagi analize stanja, planskih dokumentov in številnih informacij o prostoru mesta Črnomelj smo opredelili naslednja vprašanja, ki predstavljajo izhodišča za razmišljanje o kakovostni preobrazbi zasnove mesta: - Kaj pomeni izgradnja oz. vpliv tretje razvojne osi z vidika obstoječe strukture mesta?

Z delavnico smo preizkušali vpliv prostorskih posegov na prestrukturiranje in spreminjanje podobe mesta, s poudarkom na mestnem jedru in njegovih povazavah predvsem v bližnji prostor. V tem okviru vidimo bodoči razvoj mesta Črnomelj, usmerjen v preoblikovanje in hkrati dopolnjevanje obstoječe kakovostne strukture mesta z dodajanjem programsko kompleksnih struktur »mestnosti«, s spoštovanjem do visoke kakovosti dediščinskih elementov.

- Kako razvijati mestno jedro v okviru vnosa mestotvornih dejavnosti?

Ob tem razmišljanju so se nam na primeru mesta Črnomelj porajala naslednja vprašanja: Kaj so spremembe v prostoru in kakšna je njihova predvidljivost? Ali lahko med razvojne

- Katere nove vsebine je treba vključiti v koncept preobrazbe mestotvornih dejavnosti, predvsem na območju mestnega jedra, in kako bo to vplivalo na povezavo z območjem Majer?

- Kakšne so prostorske možnosti industrije za širitev in povezljivost z mestom? - Katera območja bo treba revitalizirati? - Katere dejavnosti je smiselno prerazporediti v okviru mesta?

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

SPLOŠNI OPIS SPLOŠNI OPISPROSTORA PROSTORA

BELA KRAJINA BELA PREDSTAVLJA KRAJINA PREDSTAVLJA S POVRŠINOS POVRŠINO 594 KM2 594 MANJŠO KM2 MANJŠO REGIJO REGIJO V OKVIRU V OKVIRU SLOVENIJE. SLOVENIJE. TU SE TU STIKATA SE STIKATA PANONSKI PANONSKIININ BELA KRAJINA PREDSTAVLJA S POVRŠINO 594 KM MANJŠO REGIJO V SLOVENIJI. TU SE STIKATA PANONSKI IN DINARSKOKRAŠKI DINARSKOKRAŠKI SVET. POSEBEN SVET.PEČAT POSEBEN JE POKRAJINI PEČAT JE POKRAJINI V POSELITVI V POSELITVI IN GOSPODARSTVU IN GOSPODARSTVU VTISNILA VTISNILA RELIEFNA RELIEFNA ZAPRTOST ZAPRTOSTPROTI PROTI DINARSKOKRAŠKI SVET.POKRAJINAM POSEBEN PEČAT JE POKRAJINI POSELITVI IN GOSPODARSTVU VTISNILA RELIEFNA ZAPRTOST PROTI OSTALIM SLOVENSKIM OSTALIM POKRAJINAM SLOVENSKIM IN ODPRTOST IN ODPRTOST PROTI PANONSKEMU PROTIVPANONSKEMU SVETU. SVETU. 2

OSTALIM SLOVENSKIM POKRAJINAM IN ODPRTOST PROTI PANONSKEMU SVETU.

OBČINA ČRNOMELJ OBČINA OBSEGA ČRNOMELJ OSREDNJI OBSEGAINOSREDNJI JUŽNI DEL IN JUŽNI BELE DEL KRAJINE, BELE KRAJINE, KI JE PROTI KI JE SEVERU PROTI SEVERU OMEJENA OMEJENA Z OBČINO Z OBČINO SEMIČ, SEMIČ, NANASEVERO SEVERO OBČINA ČRNOMELJ OBSEGA OSREDNJI IN JUŽNI DEL BELE KRAJINE, KI JE PROTI SEVERU OMEJENA Z OBČINO SEMIČ, NA VZHODU Z OBČINO VZHODU METLIKA Z OBČINO IN NA METLIKA ZAHODU IN NAMEJI ZAHODU NA OBČINO MEJI NAKOČEVJE. OBČINO KOČEVJE. MEJI NAMEJI JUGU NAIN JUGU VZHODU IN VZHODU PA JEPA DOLOČILA JE DOLOČILA REKLA REKLAKOLPA, KOLPA, SEVEROVZHODU Z OBČINO METLIKA IN NA ZAHODU MEJI NA OBČINO KOČEVJE. MEJI NA JUGU IN VZHODU PA JE DOLOČILA KI PREDSTAVLJA KINARAVNO PREDSTAVLJA LOČNICO NARAVNO S HRVAŠKIMI LOČNICO S HRVAŠKIMI OBČINAMI. OBČINAMI. REKA KOLPA, KI PREDSTAVLJA NARAVNO LOČNICO S HRVAŠKIMI OBČINAMI.

DANES JE GOSPODARSKO, DANESJE JE GOSPODARSKO, KULTURNO KULTURNO IN POLITIČNO IN SREDIŠČESREDIŠČE OBČINE OBČINE MESTO ČRNOMELJ, KI S SVOJIMI KI KIS SVOJIMI 54625462 PREBIVALCI PREBIVALCI PREDPREDDANES GOSPODARSKO, KULTURNO IN POLITIČNO POLITIČNO SREDIŠČE OBČINEMESTO MESTOČRNOMELJ, ČRNOMELJ, S SVOJIMI 5462 PREBIVALCI STAVLJA TUDI NEURADNO STAVLJA TUDI SREDIŠČE NEURADNO BELE SREDIŠČE KRAJINE. BELE LEŽI KRAJINE. NA NADMORSKI LEŽI NA NADMORSKI VIŠINI 163 VIŠINI METROV, 163 METROV, ZANJ ZANJ JE ZNAČILNA JE ZNAČILNA STRATEŠKA STRATEŠKA LEGA LEGA PREDSTAVLJA TUDI NEURADNO SREDIŠČE BELE KRAJINE. LEŽI NA NADMORSKI VIŠINI 163 METROV, ZANJ JE ZNAČILNA NA VARNEM POMOLU NA VARNEM V OKLJUKU POMOLU REKE V OKLJUKU LAHINJE. REKEPRAVZAPRAV LAHINJE. PRAVZAPRAV JE POMOL JE POMOL VISOKOVISOKO NAD SOTOČJEM NAD SOTOČJEM REKREK LAHINJE LAHINJE IN INPRITOKA PRITOKA DOBLIČICE STRATEŠKA DOBLIČICE LEGA NA VARNEM POMOLU V OKLJUKU REKE LAHINJE. PRAVZAPRAV JE POMOL VISOKO NAD SOTOČJEM REK LAHINJE IN PRITOKA DOBLIČICE.

urbanistično-arhitekturna delavnica

INFO: INFO:

UUNIVERZA NIVERZA VVLLJUBLJANI JUBLJANI- F-AKULTETA FAKULTETA ZA ARHITEKTURO ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA - DELAVNICA : ČRNOMELJ : ČRNOMELJ PROF. .MAG MAG . P. ETER PETERGABRIJELČIČ GABRIJELČIČ , DOC, .DOC DR. .ADR LENKA . ALENKA FIKFAKFIKFAK MENTORJA MENTORJA::PROF TEHNIČNI TEHNIČNI SODELAVEC SODELAVEC : J:ANEZ JANEZPETER PETER GROM GROM

delavnica ČRNOMELJ 3.2 ANALIZA STANJA V PROSTORU ORTO ORTOFOTO FOTO -- ŠIRŠE ŠIRŠE OBMOČJE OBMOČJE ZARADI CENTRALNE LEGE IMA ČRNOMELJ VLOGO PROMETNEGA SREDIŠČA V BELI

ZARADI ZARADI SVOJE SVOJE CENTRALNE CENTRALNE LEGE LEGE ČRNOMLJU PRIPADA VLOGA VLOGA PROMETNEGA PROMETNEGA SREDIŠČA SREDIŠČA V BELI KRAJINI. TU SE KOČEVJU. ČRNOMELJ JE TUDI KULTURNO-ZAPOSLITVENO, OSKRBOVALNO IN UPRAVNO ODCEPIJO ODCEPIJOCESTE CESTEPROTI PROTI METLIKI, METLIKI, SEMIČU IN NAPREJ PROTI SREDIŠČE VEČJEGA DELA BELE KRAJINE. MESTO JE RAZGIBANO IN SE RAZPROSTIRA PROTI SVIBNIKU, VOJNI VASI, METLIKI IN KANIŽARICI. DOLENJSKIM TOPLICAM, ADLEŠIČEM, GRIBLJAM, VINICI IN DOLENJSKIM TOPLICAM, ADLEŠIČEM, PREKO PREKO STAREGA STAREGA TRGA TRGA OB OB KOLPI KOLPI PROTI KOČEVJU. ČRNOMELJ ČRNOMELJ PA PA JEJE POLEG POLEG PROMETNEGA PROMETNEGA SREDIŠČA, TUDI KULTURNO KULTURNO ZAPOSLITVENO, ZAPOSLITVENO, OSKRBOVALNO IN UPRAVNO UPRAVNO SREDIŠČE SREDIŠČE VEČJEGA VEČJEGA DELA DELA BELE KRAJINE. SAMO MESTO MESTO JEJE RAZGIBANO, RAZGIBANO, POSTAVLJENO POSTAVLJENO NA TEREN IN SE RAZPROSTIRA RAZPROSTIRA PROTI PROTI SVIBNIKU, SVIBNIKU, VOJNI VASI, METLIKI IN KANIŽARICI. KANIŽARICI.

KRAJINI. TU SE ODCEPIJO CESTE PROTI METLIKI, SEMIČU IN NAPREJ PROTI DOLENJSKIM TOPLICAM, ADLEŠIČEM, GRIBLJAM, VINICI IN PREKO STAREGA TRGA OB KOLPI PROTI

INFO: INFO:

UUNIVERZA NIVERZAVVLLJUBLJANI JUBLJANI--FFAKULTETA AKULTETAZA ZA ARHITEKTURO ARHITEKTURO - DELAVNICA DELAVNICA: ČRNOMELJ PROF..MAG MAG..PPETER ETERG GABRIJELČIČ ABRIJELČIČ,, DOC DOC.. DR DR. ALENKA LENKA FIKFAK MENTORJA MENTORJA: :PROF TEHNIČNI TEHNIČNISODELAVEC SODELAVEC::JJANEZ ANEZPPETER ETERG GROM ROM NDREJD DEMŠAR EMŠAR ŠTUDENT ŠTUDENT: :AANDREJ

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

3.2

delavnica delavnica ČRNOMELJ ČRNOMELJ ORTO FOTO ORTO - OŽJEFOTO OBMOČJE - OŽJE OBMOČJE SREDIŠČE ČRNOMLJA JE NA DELU STAREGA MESTNEGA JEDRA, SREDIŠČE ČRNOMLJA JE NA DELU STAREGA MESTNEGA JEDRA, KJER JE TUDI SEDEŽ OBČINE, POŠTE IN BANKE, TER GLASBENE KJER JE TUDI SEDEŽ OBČINE, POŠTE IN BANKE, TER GLASBENE NA OZKEM POMOLU POLEG OSREDNJE CESTE OBSEGA ŠE DVE VZPOREDNI ULICI, KI ŠOLE. SREDNJEVEŠKI DEL OZKEM POMOLU SREDNJEVEŠKI DELNA ZARADI NA OZKEM POMOLU POVEZUJEJO OTOK ZŠOLE. DRUGIMI DELI ZARADI ČRNOMLJA;LEGE GORNJA VRATA NA LEGE SEVERU – VAVTARA IN DVA MOSTOVA NA JUGU. KER JE MESTO STAREJŠE, VELIKO ZELENIH OBSEGA RAZEN OSREDNJE CESTE ŠE DVEV CENTRU VZPOREDNI ULICI,KI OBSEGA RAZEN OSREDNJE CESTENIŠE DVE VZPOREDNI ULICI,KI POVRŠIN, VENDAR PA JIH ZATO NADOMESTI BOGATA ZGODOVINA MESTA IN PEŠPOTI OB POVEZUJEJO OTOK Z OSTALIM DELOM ČRNOMLJA; GORNJA POVEZUJEJO OTOK Z OSTALIM DELOM ČRNOMLJA; GORNJA OBEH REKAH. VRATA NA SEVERUVAVTARA, IN DVEH MOSTOV NA JUGU. KER NA JUGU. KER VRATA NA SEVERUVAVTARA, IN DVEH MOSTOV JE MESTO STAREJŠE, ZATOSTAREJŠE, V SAMEM CENTRU PRIMANKUJE JE MESTO ZATO V SAMEM CENTRU PRIMANKUJE ZELENIH POVRŠIN, VENDAR PA JIH ZATO NADOMESTI BOGATA ZELENIH POVRŠIN, VENDAR PA JIH ZATO NADOMESTI BOGATA ZGODOVINA MESTA IN PEŠPOTI OB OBEH REKAH. ZGODOVINA MESTA IN PEŠPOTI OB OBEH REKAH. SREDIŠČE ČRNOMLJA JE NA DELU STAREGA MESTNEGA JEDRA, KJER JE TUDI SEDEŽ OBČINE, POŠTE IN BANKE TER GLASBENE ŠOLE. SREDNJEVEŠKI DEL ZARADI LEGE

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANIUNIVERZA - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA : ČRNOMELJ V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ . PETER G: PROF ABRIJELČIČ . MAG, .DOC PETER . DRG. ABRIJELČIČ ALENKA F,IKFAK DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROF. MAG MENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC:TEHNIČNI JANEZ PETER SODELAVEC GROM: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: ANDREJ DEMŠAR ŠTUDENT: ANDREJ DEMŠAR

urbanistično-arhitekturna delavnica

delavnica delavnica ČRNOMELJ ČRNOMELJ 151

150

MORFOLOŠKA MORFOLOŠKA ANALIZA ANALIZA

151

LEGENDA: LEGENDA:

145

165

160

150

145

RAZPRŠENA ZAZIDAVA DISPERZNA DISPERZNA ZAZIDAVA ZAZIDAVA

145

140

160

140

160

145

145 140

140

150

STRNJENA STRNJENA ZAZIDAVA ZAZIDAVA KAREJSKA KAREJSKA ZAZIDAVA ZAZIDAVA VEČJE VEČJE GMOTE GMOTE

150

145

140

OPIS OPIS ANALIZE: ANALIZE: STARO STARO MESTNO MESTNO JEDRO JEDRO OBČINE OBČINE ČRNOMELJ ČRNOMELJ POKRIVA POKRIVA CELOTNI CELOTNI OSREDNJI OSREDNJI OTOK OTOK STARO MESTNO JEDRO OBČINE ČRNOMELJ POKRIVA CELOTNI OSREDNJI OTOK

- - . .

MEANDRA REKE DOBLIČICE - MAJER. STAVBNO TKIVO TUTU TVORI ZRNASTO STRUKTURO, MEANDRA MEANDRA REKEREKE DOBLIČICE DOBLIČICE MAJER MAJER STAVBNO STAVBNO TKIVO TKIVO TVORI TU TVORI ZRNASTO ZRNASTO STRUKSTRUK145

145

, ,

KI SETURO PONEKOD V POVEŽE STRNJENO ZAZIDAVO IN TVORI VZDOLŽNO ZASNOVO - LEVA TURO KI SEKI PONEKOD SEPOVEŽE PONEKOD POVEŽE V STRNJENO V STRNJENO ZAZIDAVO ZAZIDAVO IN TVORI IN TVORI VZDOLŽNO VZDOLŽNO

- -

. .

STRAN OTOKA.LEVA IZ PROSTORA PREVLADUJE ZIDAVA ČRNOMALJSKEGA GRADU, ZASNOVO ZASNOVO LEVA STRAN STRAN OTOKA OTOKA IZ PROSTORA IZKAREJSKA PROSTORA DOMINIRA DOMINIRA KAREJSKA KAREJSKA ZIDAVA ZIDAVA

, ,

. .

, ,

- -

ZAZIDAVA IN STRUKTURE - OBMOČJE HIŠ. GRADU GRADU SE NEDOLOČENE FORMIRA SE FORMIRA TOČKOVNA TOČKOVNA ZAZIDAVA ZAZIDAVA INENODRUŽINSKIH NEDOLOČENE IN NEDOLOČENE STRUKTURE STRUKTURE

140

KI LEŽI NA OŽINI OTOKA. SEVERNO GRADU, SE FORMIRA TOČKOVNA ČRNOMALJSKEGA ČRNOMALJSKEGA GRADU GRADU KI LEŽI KI OD LEŽI NAOMENJENEGA OŽINI NA OŽINI OTOKA OTOKA SEVERNO SEVERNO OD OD OMENJENEGA OMENJENEGA

. .

STRUKTURNO NASPROTJE OTOKA JE DESNI BREG REKE, KJER JE LOCIRANA CONA Z OBMOČJE OBMOČJE ENODRUŽINSKIH ENODRUŽINSKIH HIŠ HIŠ 145

145

, ,

GEOMETRIČNO LINEARNO IN TOČKOVNO ZAZIDAVO, KIJEJO SESTAVLJAJO HALE OTOKU OTOKU PO STRUKTURI POUREJENO STRUKTURI KONTRIRA KONTRIRA DESNI DESNI BREGBREG REKE REKE KJERKJER JE LOCIRANA LOCIRANA INDUSTRIINDUSTRI-

JSKAJSKA CONA CONA Z GEOMETRIJSKO Z GEOMETRIJSKO UREJENO UREJENO LINEARNO LINEARNO IN TOČKOVNO IN TOČKOVNO ZAZIDAVO ZAZIDAVO , KI , KI JO SESTAVLJAJO JO SESTAVLJAJO HALEHALE IN VEČJI IN VEČJI OBJEKTI OBJEKTI . .

IN VEČJI OBJEKTI.

145

140

145

150

140

145

140

145

140

140 140

145

INFO: INFO:

140

UNIVERZA UNIVERZA V LJUBLJANI V LJUBLJANI - FAKULTETA - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA - DELAVNICA : ČRNOMELJ : ČRNOMELJ : PROF : PROF . MAG. MAG . PETER . PETER GABRIJELČIČ GABRIJELČIČ , DOC, DOC . DR. DR ALENKA . ALENKA FIKFAK FIKFAK MENTORJA MENTORJA TEHNIČNI TEHNIČNI SODELAVEC SODELAVEC : JANEZ : JANEZ PETER PETER GROM GROM : PETRA : PETRA ČERTALIČ ČERTALIČ ŠTUDENT ŠTUDENT

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

3.2

delavnica ČRNOMELJ ANALIZA OBJEKTOV STANOVANJSKE ARHITEKTURE LEGENDA: HISTORIČNI SPOMENIK DOMINANTA KVALITETEN POGLED MOTEČ POGLED ROB DEGRADIRANO OBMOČJE

OPIS ANALIZE: ANALIZA PRIKAZUJE VSE VIZUALNE ELEMENTE, KI KI SO ZNAČILNI ZA STARI DEL NASELJA

ANALIZA PRIKAZUJE VSE VIZUALNE ELEMENTE, KI KARAKTERIZIRAJO STARI DEL NASELJA ČRNOMELJ. NAJBOLJ PREPOZNAVNE SO DOMINANTNE TOČKE (CERKVI IN OBČINSKA STAVBA KOT VHODNI MARKER). NASELJE JE POSEBNO ZARADI EDINSTOKLJUKU NAD REKO LAHINJO, KI HKRATI PREDSTAVLJA NJEGOV ROB, KJER JE NEKOČ VENE LOKACIJE NA OKLJUKU NAD REKO LAHINJO, KI HKRATI PREDSTAVLJA NJEGOV STALO OBZIDJE. PRAV NA TEH ROBOVIH SE ODPIRAJO KVALITETNI POGLEDI V NARAVNO ROB, KJER JE NEKOČ STALO OBZIDJE. PRAV NA TEH ROBOVIH SE ODPIRAJO KVALITETNI OKOLJE OB REKI. ZARADI PREPOZNAVNIH HISTORIČNIH SPOMENIKOV SE V NASELJU POGLEDI V NARAVNO OKOLJE OB REKI. ZARADI PREPOZNAVNIH HISTORIČNIH PRECEJ DOBRO ORIENTIRAMO. POLEG OSREDNJEGA LINIJSKEGA DELA JE POMEMBEN SPOMENIKOV SE V NASELJU PRECEJ DOBRO ORIENTIRAMO. POLEG OSREDNJEGA DEL TUDI PREDPROSTOR, AJDOVO ZRNO, KI PA JE PRECEJ DEGRADIRANO OBMOČJE LINIJSKEGA DELA, JE POMEMBEN DELTUDI TUDIFASADE PREDPROSTOR IMENOVANO AJDOVO IN KLIČE PO PRENOVI, PODOBNO KOT VZDOLŽ TAKO GLAVNE PROMENADE IN ZRNO, KI PA JE PRECEJ DEGRADIRANO OBMOČJE IN KLIČE PO PRENOVI, PODOBNO KOT OBČINSKA STAVBA. TUDI FASADE VZDOLŽ GLAVNE “PROMENADE” IN OBČINSKA STAVBA. ČRNOMELJ. NAJBOLJ PREPOZNAVNE SO DOMINANTNE TOČKE (CERKVI IN OBČINSKA

STAVBA KOT VHODNI MARKER). NASELJE JE POSEBNO ZARADI EDINSTVENE LOKACIJE NA

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: GREGA VALENČIČ

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.2

FOTOANALIZA FOTOANALIZAAJDOVO AJDOVOZRNO ZRNO

LEGENDA: LEGENDA:

SSTOJIŠČE TOJIŠČEFOTOGRAFIRANJA FOTOGRAFIRANJA

INFO: INFO:

UUNIVERZA NIVERZAVVLLJUBLJANI JUBLJANI--FFAKULTETA AKULTETAZA ZAARHITEKTURO ARHITEKTURO-- DELAVNICA DELAVNICA: ČRNOMELJ RNOMELJ PROF. .MAG MAG. .PPETER ETERGGABRIJELČIČ ABRIJELČIČ, ,DOC DOC..DR DR..AALENKA LENKA FFIKFAK IKFAK MENTORJA MENTORJA: :PROF TEHNIČNI TEHNIČNISODELAVEC SODELAVEC: :JANEZ JANEZPPETER ETERGGROM ROM OKBOŽIČ BOŽIČ ŠTUDENT ŠTUDENT: :RROK

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

FOTOANALIZA PREDVIDENEGA FOTOANALIZA PREDVIDENEGA OBMOČJA MOSTU OBMOČJA MOSTU

LEGENDA:

STOJIŠČE FOTOGRAFIRANJASTOJIŠČE FOTOGRAFIRANJA

INFO: 3

urbanistično-arhitekturna delavnica

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA UNIVERZA ZA VARHITEKTURO LJUBLJANI - F-AKULTETA DELAVNICA ZA: Č ARHITEKTURO RNOMELJ - DELAVNICA: ČRNOMELJ GABRIJELČIČ : PROF , DOC . MAG . DR. P. ETER ALENKA GABRIJELČIČ FIKFAK , DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROF. MAG. PETER MENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZTEHNIČNI PETER GROM SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: ROK BOŽIČ ŠTUDENT: ROK BOŽIČ

3.2

FOTOANALIZA FOTOANALIZAPREDVIDENEGA PREDVIDENEGA OBMOČJA MOSTU

LEGENDA: LEGENDA: 33

SSTOJIŠČE TOJIŠČEFOTOGRAFIRANJA FOTOGRAFIRANJA

22 11

INFO: INFO:

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

ANALIZA OBJEKTOV STANOVANJSKE ARHITEKTURE

SMER POZIDAVE LEGENDA:

SMER POZIDAVE

OPIS ANALIZE: Z

Z ANALIZO SLEMEN SMO UGOTAVLJALI SMER POZIDAVE IN POLOŽAJ HIŠ NA

ANALIZO SLEMEN SMO UGOTAVLJALI SMER POZIDAVE IN POLOŽAJ HIŠ NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU. V POMOČ NAM BO, KO BOMO ZASNOVALI NOVE OBJEKTE, NA OBMOČJU AJDOVEGA ZRNA, SAJ BOMO Z NJENO POMOČJO SLEDILI OBJEKTOV. PRAV TAKO S TO ANALIZO UGOTAVLJAMO KVALITETO IN SLABOSTI V ZAZIDAVI OBJEKTOV. PRAV TAKO S TO ANALIZO UGOTAVLJAMO KVALITETO IN PROSTORU. SLABOSTI V PROSTORU. OBRAVNAVANEM OBMOČJU. V POMOČ NAM BO, KO BOMO ZASNOVALI NOVE OBJEKTE NA OBMOČJU AJDOVEGA ZRNA, SAJ BOMO Z NJENO POMOČJO SLEDILI ZAZIDAVI

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MAŠA KUŠAR

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.2

ANALIZA OBJEKTOV ANALIZA STANOVANJSKE OBJEKTOV STANOVANJSKE ARHITEKTURE ARHITEKTURE

VIŠINA STAVBVIŠINA STAVB LEGENDA:

LEGENDA:

4-6 7–9 7-9MM 10–12 10-12M M 13–15 13-15M M 16 16MMALIALIVEČ VEČ 4–6 MM

4-6M 7-9M 10-12M 13-15M 16M ALI VEČ

OPIS ANALIZE: OPIS ANALIZE: ANALIZA OBRAVNAVA VIŠINSKE ANALIZARAZLIKE OBRAVNAVA POSAMEZNIH VIŠINSKE SKLOPOV RAZLIKEHIŠ POSAMEZNIH , V OBRAVNA-SKLOPOV HIŠ, V OBRAVNASI BOMO OBMOČJU POMAGALI . Z NJO , KOSI BOMO BOMO DELALI POMAGALI IZVEDBENE , KO BOMO DELALI IZVEDBENE VANEM OBMOČJU. Z NJO VANEM NAČRTE. SAJ BOMO PROBALI NAČRTE SLEDITI . SAJVIŠINAM BOMO PROBALI SOSENJIHSLEDITI OBJEKTOV VIŠINAM , POLEG SOSENJIH TEGA PAOBJEKTOV, POLEG TEGA PA UGOTAVLJALI, DO KATERE MERE LAHKO DANE GABARITE PRESEŽEMO. BOMO LAHKO UGOTAVLJALI BOMO DO KATERE LAHKO MERE UGOTAVLJALI LAHKO DO DANE KATERE GABARITE MEREPRESEŽEMO LAHKO DANE . GABARITE PRESEŽEMO. ANALIZA OBRAVNAVA VIŠINSKE RAZLIKE POSAMEZNIH SKLOPOV HIŠ V OBRAVNAVANEM OBMOČJU. Z NJO SI BOMO POMAGALI, KO BOMO DELALI IZVEDBENE NAČRTE. SAJ

POSKUSILI BOMO SLEDITI VIŠINAM SOSEDNJIH OBJEKTOV, POLEG TEGA PA BOMO LAHKO

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA UNIVERZAZAVARHITEKTURO LJUBLJANI - FAKULTETA - DELAVNICA ZA :ARHITEKTURO ČRNOMELJ - DELAVNICA: ČRNOMELJ GABRIJELČIČ : PROF, .DOC MAG. DR . P.ETER ALENKA GABRIJELČIČ FIKFAK , DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROF. MAG. PETER MENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZTEHNIČNI PETER GSODELAVEC ROM : JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MAŠA KUŠAR ŠTUDENT: MAŠA KUŠAR

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

ANALIZA OBJEKTOV STANOVANJSKE ARHITEKTURE

ANALIZA GRADBENIH MATERIALOV LEGENDA: OPEKA LES KOMBINACIJA RAZLIČNEGA MATERIALA BETON, ŽELEZOBETON MATERIAL NEZNAN KAMEN

OPIS ANALIZE: ANALIZA GRADBENIH MATERIALOV JE POKAZALA, DA JE PREVLADUJOČI MATERIAL

Z ANALIZO GRADBENIH MATERIALOV SEM UGOTAVLJALA, KATERI MATERIALI PREVLADUJEJO V PROSTORU, IN SEM UGOTOVILA, DA NE GLEDE NA TO, DA JE MESTO STARO, JE PREVLADUJOČI MATERIAL OPEKA V SAMEM PROSTORU NAJDEMOSTAVB TUDI KOMBINACIJE RAZLIČNIH MATERIALOV KAŽEJO. NA TO, DA SO BILI ZA POPRAVILO KAMNITO IN LESENO GRADNJONOVEJŠI , TER NEKAJ SODOBNIH HIŠ IZ ŽELEZOBETONA. KO (VSAJ NA OTOKU) UPORABLJENI MATERIALI. OMENJAM,DA JE HIŠA ZGRAJENA IZ KOMBINACIJE RAZLIČNEGA MATERIALA, PA LAHKO PREDVIDEVAM, DA SO BILE (VSAJ NA OTOKU) STAVBE V KASNEJŠEM OBDOBJU POPRAVLJENE Z NOVEJŠIMI MATERIALI. OPEKA, NE GLEDE NA TO, DA JE MESTO STARO. V SAMEM PROSTORU NAJDEMO

TUDI KAMNITO IN LESENO GRADNJO, TER NEKAJ SODOBNIH HIŠ IZ ŽELEZOBETONA.

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MAŠA KUŠAR

urbanistično-arhitekturna delavnica

delavnica ČRNOMELJ ANALIZA PROMETA - ŠIRŠE OBMOČJE LEGENDA:

GLAVNA CESTA ULICA ŽELEZNICA NAČRTOVANA CESTA

OPIS ANALIZE: CELOTNOCESTNO CESTNO OMREŽJE NA OBMOČJU BELE KRAJINE JE ZASNOVANO CELOTNO OMREŽJE NA OBMOČJU BELE KRAJINE JE ZASNOVANO IZRAZITO

IZRAZITO ZVEZDASTO STIČIŠČE OMREŽJA BELOKRANJSKIH CEST URBANIH IN POVEZAVA ZVEZDASTO. STIČIŠČE OMREŽJA BELOKRANJSKIH CEST IN POVEZAVA NASELIJ

SE NAHAJANASELIJ V OBČINI PRI AJDOVEM ZRNU SE URBANIH SEČRNOMELJ. NAHAJA V OBČINI ČRNOMELJ PRISTIKA AJDOVEM

ZRNU SE STIKA

POVEZAVA IN ŽUŽEMBERKOM, V KANIŽARICI PA SE PRIKLJUČI POVEZAVAZ METLIKO Z METLIKO IN ŽUŽEMBERKOM V KANIŽARICI PA SEREGIONALNA PRIKLJUČI

POVEZAVA S KOČEVJEM PREKO NAČRTOVANA RAZVOJNA REGIONALNA POVEZAVAINSVINICO. KOČEVJEM IN OBČINE VINICO JE PREKO OBČINE JETRETJA NAČRTOVANA

OS Z NAVEZAVO ZAHODNE ČRNOMALJSKE OBVOZNICE, KI BO OMOGOČILA DOSTOP TRETJA RAZVOJNA OS Z NAVEZAVO ZAHODNE ČRNOMALJSKE OBVOZNICE KI BODO

INDUSTRIJSKE IZ ZAHODNE STRANI, CONE RAZBREMENILA OBSTOJEČE OMOGOČILA CONE DOSTOP DO INDUSTIJSKE IZ ZAHODNE STRANI PROMETNICE RAZBREME- IN PREUSMERILA PROMETNI TOK IZVEN HISTORIČNEGA MESTNEGA JEDRA.TOK NILA OBSTOJEČE PROMETNICE IN PREUSMERILA PROMETNI

IZVEN

POLEG CESTNEGA PROMETA,JEDRA JE ZNOTRAJ MESTA PREDVIDENA OBHODNA KROŽNA HISTORIČNEGA MESTNEGA

PEŠPOT, BO POVEZALA OBA BREGOVA IN IZKORISTILA NAVEZOVANJA POLEG KICESTNEGA PORMETA JE ZNOTRAJ MESTA POTENCIAL PREDVIDENA OBHODNAZ

KROŽNA PEŠPOT, KI BO POVEZALA OBA BREGOVA IN IZKORISTILA POTENCIAL NAVEZOVANJA Z VODO - REKO DOBLIČICICO IN LAHINJO.

VODO - REKO DOBLIČICICO IN LAHINJO.

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: ANDREJ DEMŠAR

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

3.2

delavnica delavnicaČRNOMELJ ČRNOMELJ ANALIZAANALIZA PROMETAPROMETA - OŽJE OBMOČJE - OŽJE OBMOČJE LEGENDA:LEGENDA:

GLAVNA CESTA GLAVNA CESTA SEKUNDARNA CESTA SEKUNDARNA CESTA TERCIARNA CESTATERCIALNA CESTA TERCIALNA CESTA OBHODNA KROŽNA OBHODNA PEŠPOTKROŽNA PEŠPOT PREDVIDEN MOSTPREDVIDEN MOST

OPIS ANALIZE: OPIS ANALIZE: CELOTNO CESTNO OMREŽJE NA OBMOČJU BELE KRAJINE JE ZASNOVANO IZRAZITO

CELOTNO CESTNO CELOTNO OMREŽJE CESTNO NA OBMOČJU OMREŽJE BELE NA OBMOČJU KRAJINE JEBELE ZASNOVANO KRAJINE JE ZASNOVANO IZRAZITO ZVEZDASTO IZRAZITO . STIČIŠČE ZVEZDASTO OMREŽJA . STIČIŠČE BELOKRANJSKIH OMREŽJA BELOKRANJSKIH CEST IN POVEZAVA CEST IN POVEZAVA URBANIH NASELIJURBANIH SE NAHAJA NASELIJ V OBČINI SE NAHAJA ČRNOMELJ V OBČINI . PRI AJDOVEM ČRNOMELJZRNU . PRI AJDOVEM SE STIKA ZRNU SE STIKA POVEZAVA Z METLIKO IN ŽUŽEMBERKOM, V KANIŽARICI PA SE PRIKLJUČI REGIONALNA POVEZAVA Z METLIKO POVEZAVA IN ZŽUŽEMBERKOM METLIKO IN ,ŽUŽEMBERKOM V KANIŽARICI , PAV KANIŽARICI SE PRIKLJUČIPA SE PRIKLJUČI POVEZAVA S KOČEVJEM IN VINICO. PREKO OBČINE JE NAČRTOVANA TRETJA RAZVOJNA REGIONALNA POVEZAVA REGIONALNA S KOČEVJEM POVEZAVA IN VINICO S KOČEVJEM . PREKOINOBČINE VINICOJE . PREKO NAČRTOVANA OBČINE JE NAČRTOVANA OS Z NAVEZAVO ZAHODNE ČRNOMALJSKE OBVOZNICE, KI BO OMOGOČILA DOSTOP DO TRETJA RAZVOJNA TRETJA OSIZ ZZAHODNE NAVEZAVO RAZVOJNA OS ZAHODNE Z RAZBREMENILA NAVEZAVO ČRNOMALJSKE ZAHODNE OBVOZNICE ČRNOMALJSKE , KI BOOBVOZNICE, KI BO INDUSTRIJSKE CONE STRANI, OBSTOJEČE PROMETNICE OMOGOČILA DOSTOP OMOGOČILA DO INDUSTIJSKE DOSTOP DO CONE INDUSTIJSKE IZ ZAHODNE CONE STRANI IZ ZAHODNE , RAZBREMESTRANI, RAZBREMEIN PREUSMERILA PROMETNI TOK IZVEN HISTORIČNEGA MESTNEGA JEDRA. POLEG NILA NILA OBSTOJEČE PROMETNICE OBSTOJEČE IN PROMETNICE PREUSMERILA IN PROMETNI PREUSMERILA TOK PROMETNI IZVEN KI TOK IZVEN CESTNEGA PROMETA JE ZNOTRAJ MESTA PREDVIDENA OBHODNA KROŽNA PEŠPOT, HISTORIČNEGA MESTNEGA HISTORIČNEGA MESTNEGA . JEDRA. NAVEZOVANJA Z VODO - REKO BO POVEZALA OBA BREGOVAJEDRA IN IZKORISTILA POTENCIAL POLEG CESTNEGA POLEG PORMETA CESTNEGA , JE ZNOTRAJ PORMETAMESTA , JE ZNOTRAJ PREDVIDENA MESTAOBHODNA PREDVIDENA OBHODNA DOBLIČICICO IN LAHINJO. KROŽNA PEŠPOTKROŽNA , KI BO POVEZALA PEŠPOT, KIOBA BO BREGOVA POVEZALAINOBA IZKORISTILA BREGOVA POTENCIAL IN IZKORISTILA POTENCIAL NAVEZOVANJA Z NAVEZOVANJA VODO - REKOZDOBLIČICICO VODO - REKO IN LAHINJO DOBLIČICICO . IN LAHINJO. ZVEZDASTO. STIČIŠČE OMREŽJA BELOKRANJSKIH CEST IN POVEZAVA URBANIH NASELIJ SE NAHAJA V OBČINI ČRNOMELJ. PRI AJDOVEM ZRNU SE STIKA

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI UNIVERZA - FAKULTETA V LJUBLJANI ZA ARHITEKTURO - FAKULTETA -ZADELAVNICA ARHITEKTURO : ČRNOMELJ - DELAVNICA: ČRNOMELJ MAG. PETER : PROF GABRIJELČIČ . MAG. P,ETER DOCG . DR ABRIJELČIČ . ALENKA, DOC FIKFAK . DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROF. MENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC TEHNIČNI : JANEZSODELAVEC PETER GROM : JANEZ PETER GROM DEMŠAR: ANDREJ DEMŠAR ŠTUDENT: ANDREJŠTUDENT

urbanistično-arhitekturna delavnica

delavnica delavnica ČRNOMELJ ČRNOMELJ 3.2

REKREACIJAREKREACIJA IN ZELENE POVRŠINE IN ZELENE POVRŠINE LEGENDA: LEGENDA:

GRAJENO TKIVO GRAJENO TKIVO ZELENE POVRŠINE ZELENE POVRŠINE OBVODNA VEGETACIJAOBVODNA VEGETACIJA REKI DOBLIČICA IN LREKI AHINJA DOBLIČICA IN LAHINJA KOLESARSKE POTI KOLESARSKE POTI ŠPORTNE POVRŠINE ŠPORTNE POVRŠINE

OPIS ANALIZE: OPIS ANALIZE: ČRNOMELJ V SPLOŠNEM VELJA, DA IMA DOVOLJ ZELENIH POVRŠIN, VENDAR VVSOMESTU MESTU ČRNOMELJVVMESTU SPLOŠNEM ČRNOMELJ VELJA, DA V SPLOŠNEM IMA DOVOLJ VELJA ZELENIH , DA IMAPOVRŠIN DOVOLJ , ZELENIH POVRŠIN, TE MESTOMA SLABO VZDRŽEVANE IN NEUREJENE. TO VELJA PREDVSEM ZA ZELENE VENDAR SO LE TE MESTOMA VENDAR SO SLABO LE TEVZDRŽEVANA MESTOMA SLABO IN NEUREJENA VZDRŽEVANA . TO VELJA IN NEUREJENA. TO VELJA POVRŠINE NA OBREŽJU REKE LAHINJE IN DOBLIČICE. OSTALE ZELENE POVRŠINE SO PREDVSEM ZA IZPOSTAVITI PREDEL PREDVSEM ZELENJA ZANAPREDEL OBREŽJU ZELENJA REKE LNA AHINJE OBREŽJU IN DREKE OBLIČICE LAHINJE . IN DOBLIČICE. LEPO UREJENE, PA VSEENO VELJA PROBLEM POMANJKANJA ZELENJA O OSTALESOZELENE STALE ZELENE POVRŠINE POVRŠINE UREJENE , IZPOSTAVITI SO LEPOPOVRŠIN UREJENE PA VSEENO , IZPOSTAVITI VELJA PA VSEENO VELJA V SAMEM MESTNEM SREDIŠČU. NALEPO LEVEM OKLJUKU JE DEL NAMENJEN PROBLEM POMANJKANJA PROBLEM ZELENJA POMANJKANJA V SAMEM MESTNEM ZELENJA VSREDIŠČU SAMEMTUDI .MESTNEM NREKREACIJI. A LEVEM SREDIŠČU. NA LEVEM KMETIJSKI DEJAVNOSTI. PROSTOR ZELENIH POVRŠIN JE NAMENJEN OKLJUKU JE DEL POVRŠIN OKLJUKU NAMENJEN DEL POVRŠIN KMETIJSKI NAMENJEN DEJAVNOSTI KMETIJSKI . NOGOMETU PROSTOR DEJAVNOSTI ZELENIH . PROSTOR ZELENIH NA OBMOČJU MAJERJA STA DVEJEPROSTI POVRŠINI NAMENJENI IN KOŠARKI POVRŠIN JE NAMENJEN POVRŠIN TUDI REKREACIJI JE NAMENJEN . N A TUDI OBMOČJU REKREACIJI M AJERJA . N A STA OBMOČJU DVE PROSTI M TER OBJEKT, V KATEREM SE IZVAJA FITNES PROGRAM. DRUGI DELI MESTA NISO AJERJA STA DVE PROSTI

POVRŠINI NAMENJENI POVRŠINI NOGOMETU NAMENJENI IN KOŠARKI NOGOMETU TER OBJEKT INSREDIŠČE. KOŠARKI V KATEREM TERSEOBJEKT IZVAJA V KATEREM SE IZVAJA NAMENJENI REKREACIJI, Z IZJEMO KOLESARSKE POTI SKOZI FITNES PROGRAM. VFITNES OSTALEM PROGRAM PREDELU . VČOSTALEM RNOMLJAPREDELU , POLEG KOLESARSKE ČRNOMLJA, POTI POLEG KOLESARSKE POTI PO GLAVNI CESTI SKOZI PO SREDIŠČE GLAVNI CESTI , NI RAZVIDNIH SKOZI SREDIŠČE OSTALIH , NI OBLIK RAZVIDNIH REKREACIJE OSTALIH . OBLIK REKREACIJE.

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANIU-NIVERZA FAKULTETA V LZA JUBLJANI ARHITEKTURO - FAKULTETA - DELAVNICA ZA ARHITEKTURO : ČRNOMELJ - DELAVNICA: ČRNOMELJ . PETER G:ABRIJELČIČ PROF. MAG , DOC . PETER . DR.GAABRIJELČIČ LENKA FIKFAK , DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROF. MAGMENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC: TEHNIČNI JANEZ PETER SODELAVEC GROM : JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MOJCA SIMONIČ ŠTUDENT: MOJCA SIMONIČ

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

delavnica ČRNOMELJ ANALIZA DEJAVNOSTI LEGENDA:

UREJEN ODPRT JAVNI PROSTOR ŠOLSTVO ZDRAVSTVO KULTURA

A ADMINISTRACIJA TRGOVSKI CENTER PROIZVODNJA

OPIS ANALIZE: ANALIZE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA JE NAZORNO RAZVIDNA DELITEV NA DVA DELA; IIZVZSTAREM ANALIZE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA JE NAZORNO RAZVIDNA DELITEV NA MESTNEM JEDRU PREVLADUJEJO KULTURNO-IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI DVA DELA; V STAREM MESTNEM JEDRU PREVLADUJEJO KULTURNO S PRIPADAJOČIMI UREJENIMI JAVNIMI POVRŠINAMI, VZHODNO PA LEŽI OBMOČJE IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI S PRIPADAJOČIMI UREJENIMI JAVNIMI POVRŠINAMI, MAJER, KJER NAJDEMO PREDVSEM PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE. VZHODNO PA LEŽI OBMOČJE MAJER, KJER NAJDEMO PREDVSEM PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE.

A A banka

vdc

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: JURE MIHEVC

urbanistično-arhitekturna delavnica

delavnica delavnicaČRNOMELJ ČRNOMELJ

3.2

SWOT ANALIZA SWOT ANALIZA LEGENDA:LEGENDA:

KVALITETNO OBMOČJE KVALITETNO REK IN OBMOČJE REČNIH REK BREGOV IN REČNIH BREGOV GLAVNA PROMETNICA GLAVNA PROMETNICA OBMOČJE NAJVEČJIH OBMOČJE TEŽAV NAJVEČJIH IN PRILOŽNOSTI TEŽAV IN PRILOŽNOSTI POVEZAVA MEDPOVEZAVA TREMI REČNIMI MED TREMI POMOLI REČNIMI POMOLI ZAŠČITENI OBJEKTI ZAŠČITENI OBJEKTI TEŽAVE S PARKIRANJEM TEŽAVE S PARKIRANJEM NEUSTREZNA RABA NEUSTREZNA ALI PRENOVA RABAZAŠČ ALI PRENOVA . OBJEKTA ZAŠČ. OBJEKTA PREHAJANJE V NEKVALITETNO PREHAJANJE V NEKVALITETNO POZIDAVO POZIDAVO POMEMBNA VEDUTA POMEMBNA VEDUTA

OPIS ANALIZE: OPIS ANALIZE: OBMOČJE AJDOVEGA OBMOČJE ZRNA AJDOVEGA JE TOČKAZRNA V KATERI JE TOČKA SE STIKAJO V KATERI IZREDNO SE STIKAJO RAZLIČNI IZREDNO RAZLIČNI DELI MESTA ČRNOMELJ DELI MESTA . TUČSERNOMELJ ZAKLJUČI . TUVEČINOMA SE ZAKLJUČI KVALITETEN VEČINOMA DELKVALITETEN STAREGA DEL STAREGA MESTNEGA JEDRA MESTNEGA (KI SE BOLJ JEDRA ALI (MANJ KI SE USPEŠNO BOLJ ALI MANJ PRENAVLJA USPEŠNO ) IN PRENAVLJA ZAČNE NOVEJŠI ) IN ZAČNE NOVEJŠI DEL MESTA, KJER ZAČNE KVLITETNO MESTNO TKIVO PREHAJATI V KAOTIČNOST DEL MESTA, KJER DELZAČNE MESTAKVLITETNO , KJER ZAČNE MESTNO KVLITETNO TKIVOMESTNO PREHAJATI TKIVO V KAOTIČNOST PREHAJATI V KAOTIČNOST PREDMESTJA. POLEG TEGA JE NA TEM MESTU RAZDALJA MED VSEMI TREMI REČNIMI PREDMESTJA. PPREDMESTJA OLEG TEGA. JEPOLEG NA TEM TEGAMESTU JE NARAZDALJA TEM MESTU MEDRAZDALJA VSEMI TREMI MED VSEMI TREMI POMOLI (KI PREDSTAVLJAJO TRI POTENCIALE – NARAVA, STARO MESTNO REČNIMI POMOLI REČNIMI (KI PREDSTAVLJAJO POMOLI (KI PREDSTAVLJAJO TRI POTENCIALETRI - NARAVA POTENCIALE , STARO - NARAVA MESTNO , STARO MESTNO SREDIŠČE, UPRAVNO-KULTURNO SREDIŠČE) NAJKRAJŠA, KAR KLIČE PO POVEZAVI Z SREDIŠČE, UPRAVNO SREDIŠČE - KULTURNO , UPRAVNOSREDIŠČE - KULTURNO ) NAJKRAJŠA SREDIŠČE KAR ) NAJKRAJŠA KLIČE PO POVEZAVI KAR KLIČE PO POVEZAVI MOSTOVI. VELIK POTENCIAL NUDI TUDI CELOTNI OKLJUK REK Z BREGOVI S SLIKOVITO Z MOSTOVI. VZELIK MOSTOVI POTENCIAL . VELIK NUDI POTENCIAL TUDI CELOTNI NUDI TUDI OKLJUK CELOTNI REK Z OKLJUK BREGOVIREK S Z BREGOVI S NARAVO IN KVALITETNIMI VEDUTAMI. SLIKOVITO NARAVO SLIKOVITO IN KVALITETNIMI NARAVO INVEDUTAMI KVALITETNIMI . VEDUTAMI. OBMOČJE AJDOVEGA ZRNA JE TOČKA, V KATERI SE STIKAJO IZREDNO RAZLIČNI DELI

MESTA ČRNOMELJ. TU SE ZAKLJUČI VEČINOMA KVALITETEN DEL STAREGA MESTNEGA JEDRA (KI SE BOLJ ALI MANJ USPEŠNO PRENAVLJA) IN ZAČNE NOVEJŠI

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI UNIVERZA - FAKULTETA V LJUBLJANI ZA-ARHITEKTURO FAKULTETA ZA- ARHITEKTURO DELAVNICA: ČRNOMELJ - DELAVNICA: ČRNOMELJ . MAG. PETER : PROFG.ABRIJELČIČ MAG. PETER , DOCG.ABRIJELČIČ DR. ALENKA , DOCFIKFAK . DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROFMENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC TEHNIČNI : JANEZ SODELAVEC PETER G: ROM JANEZ PETER GROM FORNAZARIČ : MATEJ FORNAZARIČ ŠTUDENT: MATEJŠTUDENT

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

delavnica delavnica ČRNOMELJ ČRNOMELJ ANALIZA HISTORIČNE ANALIZA VREDNOSTI HISTORIČNE VREDNOSTI LEGENDA:

LEGENDA:

N. ŠT. SREDNJI VEK_ LETA 1000–1500 1000SREDNJI - 1500 VEKN_.ŠLETA . 1000 - 1500 N.Š. 16. IN 17. STOLETJE 16. IN 17. STOLETJE 18. STOLETJE 18. STOLETJE 19. STOLETJE 19. STOLETJE 20. STOLETJE 20. STOLETJE NI PODATKA NI PODATKA

OPIS ANALIZE: OPIS ANALIZE: POT, KI POTEKA SKOZI SREDIŠČE KRAJA, IZVIRA IZ ČASOV KOVINSKE DOBE. V POZNJEM

POT, KI POTEKA POT,SREDIŠČE KI POTEKA IZVIRA SREDIŠČE IZINČASOV KRAJA KOVIZVIRA IZ ČASOV KOVSREDNJEM VEKU SO SKOZI BILI ZGRAJENI GRAD INKRAJA ŠESKOZI NEKATERI VEČJI POMEMBNI OBJEKTI NA TAKO IMENOVANEM POLOTOKU. ZAZIDAVA SE JE SKOZI STOLETJA ŠIRILA PROTI INSKE DOBE. V POZNJEM INSKE DOBE. SREDNJEM V POZNJEM VEKU SOSREDNJEM BILI ZGRAJENI VEKU SO BILI ZGRAJENI ROBOVOM POLOTOKA IN BREGOVOM REKE. GRAD IN ŠE NEKATERI GRAD VEČJI IN IN ŠE POMEMBNI NEKATERI VEČJI OBJEKTI IN POMEMBNI NA TAKO OBJEKTI NA TAKO IMENOVANEM POLOTOKU. IMENOVANEM ZAZIDAVA POLOTOKU. SE JE SKOZI ZAZIDAVA STOLETJA SE JE SKOZI STOLETJA ŠIRILA PROTI ROBOVOM ŠIRILAPOLOTOKA PROTI ROBOVOM IN BREGOVOM POLOTOKA REKE.IN BREGOVOM REKE.

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA UNIVERZAZAV LARHITEKTURO JUBLJANI - FAKULTETA - DELAVNICA ZA ARHITEKTURO : ČRNOMELJ - DELAVNICA: ČRNOMELJ GABRIJELČIČ : PROF,.DOC MAG..DR PETER . ALENKA GABRIJELČIČ FIKFAK, DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROF. MAG. PETER MENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ TEHNIČNI PETER GSODELAVEC ROM : JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: BORIS OMAHENŠTUDENT: BORIS OMAHEN

urbanistično-arhitekturna delavnica

delavnica delavnica ČRNOMELJ ČRNOMELJ 3.2

PROBLEMSKA PROBLEMSKA KARTA / SINTEZA KARTA / SINTEZA LEGENDA: LEGENDA:

ZOŽITVE ZOŽITVE PROSTORSKI PROBLEMI PROSTORSKI PROBLEMI PROBLEMATIČNI OBJEKTI PROBLEMATIČNI OBJEKTI TEŽIŠČE PROSTORA TEŽIŠČE PROSTORA TEŽIŠČE POVEZAVTEŽIŠČE POVEZAV

OPIS ANALIZE: OPIS ANALIZE: NAMEN ANALIZE JE PREPOZNATI PROBLEMATIČNE VPLIVE NA Č RNOMELJ.

N K

. NA ČRNOMELJ.

AMENSEANALIZE AMEN JE PREPOZNATI ANALIZE PROBLEMATIČNE JE ZOŽITEV, PREPOZNATI PROBLEMATIČNE VPLIVE NA RNOMELJ VPLIVE KAŽEJO V OBLIKI SAMIH PROSTOROV, NEIZKORIŠČENE OZ NEPRIMERNE

AŽEJO SEMANJŠIH V OBLIKIODPRTIH AŽEJO SAMIHSEPROSTOROV, PROSTORO V OBLIKI SAMIH ZOŽITEV PROSTORO NEIZKORIŠČENE ZOŽITEV OZ NEIZKORIŠČENE NEPRIMUPORABE SAMIH OBJEKTOV, KI ZAVIRAJO RAZVOJ,

ERNEPRAV ERNE UPORABE MANJŠIH UPORABE ODPRTIHMANJŠIH PROSTORV ODPRTIH PROSTORV OBJEKTOV SAMIH KI ZAVIRAJO OBJEKTOV ITD. TAKO SO PROBLEMATIČNE POVEZAVE NASAMIH DRUGE DELE

, .P ,

OZ NEPRIM-

, KI ZAVIRAJO

, .P DRUGE DELE , FUNKCIONALNOSTI POTERBOVALO NOSTI. ZPPOTERBOVALO RAV TAKO . PKVALITETE RAVKOLIČINA TAKO INNA KVALITETEVPLIVATA IN PROBLEME VPLIVATA ZASEDENOST OBMOČJA, ROKO V ROKINA GRESTA INPROBLEME KONCENTRACIJA UPORABA IN ZASEDENOST UPORABA IN OBMOČJA ZASEDENOST , MESTA Z ROKO OBMOČJA V ROKI ,ZAVOJI, ZGRETA ROKO KOLIČINA VPROSTOR ROKI GRETA IN KOLIČINA IN CESTNEGA PROMETA TER MORFOLOGIJA (ZOŽITVE, ITD.). IMA VELIKO POTENCIALA PREDVSEM V OBLIKOVANJU KVALITETNIH ZELENIH POVRŠIN KONCENTRACIJA KONCENTRACIJA CESNTEGA PROMETA CESNTEGA TER MORFOLOGIJA PROMETA TERMESTA MORFOLOGIJA (ZOŽITVE MESTA , (ZOŽITVE, OB REKI. ZAVOJI , ITD. ). PROSTOR ZAVOJI, ITD IMA. ).VELIKO PROSTOR POTENCIALA IMA VELIKO PREDVSEM POTENCIALA V OBLIKOVANJU PREDVSEM V OBLIKOVANJU KVALITETNIH ZELENIH KVALITETNIH POVRŠINZELENIH OB REKI.POVRŠIN OB REKI. RAZVOJ ITD RAV RAZVOJ TAKOITD SOIN BI PROBLEMATIČNE RAV TAKO ZAVOLJO SO PROBLEMATIČNE POVEZAVE DRUGE POVEZAVE DELE NA NASELJA, KI ŠE NE OBSTAJAJO JIH MESTO BOLJŠENA FUNKCIONALNOSTI NASELJA KI ŠE NE NASELJA OBSTAJAJO IN NE BI JIH OBSTAJAJO MESTO ZAVOLJO IN BI JIH MESTO BOLJŠEUPORABA FUNKCIONALZAVOLJOINBOLJŠE POTEREBOVALO. PRAV TAKOKI NAŠE KVALITETE IN PROBLEME VPLIVATA

INFO:

Fakulteta zaarhitekturo Fakulteta -ARHITEKTURO zadelavnica: arhitekturo - delavnica: Črnomelj UUniverza NIVERZA VvLLjubljani JUBLJANI UUniverza NIVERZA - F-AKULTETA VvLLjubljani JUBLJANI ZA ARHITEKTURO F-AKULTETA -ZADELAVNICA : ČRNOMELJ -Črnomelj DELAVNICA : ČRNOMELJ mentorja:: PROF prof. mentorja: mag. Peter Gabrijelčič, mag. Peter doc. Gabrijelčič, Alenka doc. Alenka Fikfak . MAG . PETER : PROF Gprof. ABRIJELČIČ . MAG . P, DOC ETER . GDRABRIJELČIČ . dr. ALENKA , FDOC IKFAK .Fikfak DR. dr. ALENKA FIKFAK MENTORJA MENTORJA tehničniSODELAVEC sodelavec: tehnični Janez Peter Grom Janez Peter Grom TEHNIČNI TEHNIČNI : JANEZ SODELAVEC Psodelavec: ETER GROM : JANEZ PETER GROM študent:: GMatej študent: Fornazarič REGORŠTUDENT MATIJEC: GMatej REGORFornazarič MATIJEC ŠTUDENT

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

AJDOVO ZRNO

KONCEPT MOSTOVI ZA POVEZAVO Z OBMOČJEM

MAJER

LAHINJA

MAJER A

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3

3.3 RAZVOJNI KONCEPTI IN PERSPEKTIVE V MESTNEM JEDRU ČRNOMELJA

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

3.3

KONCEPT KOMUNIKACIJ varianta I

LEGENDA:

PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PLUSI:

+ MOST POSTANE TRG PRED "GRAŠČINO" + BLIŽINA STAREGA MESTA (NE IZUMIRA) + POVEZOVANJE Z ZELENIMI POVRŠINAMI

MINUSI:

- ZAŠČITENO OBMOČJE - OŽINA (PROMET) - NAVEZAVA NA GRAJSKO DVORIŠČE

INFO:

urbanistično-arhitekturna delavnica

KONCEPTKONCEPT KOMUNIKACIJ KOMUNIKACIJ varianta Ivarianta - reference I - reference

LEGENDA:LEGENDA: PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PLUSI:

+ MOST POSTANEPLUSI: PRED "GRAŠČINO" +TRG MOST POSTANE TRG PRED "GRAŠČINO" + BLIŽINA STAREGA MESTA (NE IZUMIRA) STAREGA MESTA (NE IZUMIRA) + POVEZOVANJE ++Z BLIŽINA ZELENIMI POVRŠINAMI POVEZOVANJE Z ZELENIMI POVRŠINAMI

MINUSI: MINUSI: - ZAŠČITENO OBMOČJE

OBMOČJE - OŽINA (PROMET-- )ZAŠČITENO OŽINA (PROMET) - NAVEZAVA NA GRAJSKO DVORIŠČE - NAVEZAVA NA GRAJSKO DVORIŠČE

INFO:

INFO: UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ NIVERZA AKULTETA ARHITEKTURO MAG . PETERV GLJUBLJANI ABRIJELČIČ- ,FDOC . DR. AZALENKA FIKFAK - DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF. U . PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ :PPROF ETER.GMAG ROM : JANEZ PETER ,GČROM , VALENČIČSODELAVEC , FORNAZARIČ , DEMŠAR ERTALIČ ŠTUDENT: MIHEVCTEHNIČNI ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ, FORNAZARIČ, DEMŠAR, ČERTALIČ

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

3.3

KONCEPT KOMUNIKACIJ varianta II

LEGENDA:

PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PLUSI:

+ PROMET OSTANE IZVEN STAREGA MESTA + BLIŽINA STAREGA MESTA (NE IZUMIRA) + POVEZOVANJE Z ZELENIMI POVRŠINAMI

MINUSI:

- ZAŠČITENO OBMOČJE - OŽINA (PROMET)

INFO:

urbanistično-arhitekturna delavnica

KONCEPT KOMUNIKACIJ KONCEPT KOMUNIKACIJ variantavarianta II - reference II - reference

LEGENDA: LEGENDA: PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA PLUSI:

PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PLUSI: + PROMET OSTANE IZVEN STAREGA MESTA + PROMET OSTANE IZVEN STAREGA MESTA + BLIŽINA STAREGA MESTA (NE IZUMIRA ) + BLIŽINA STAREGA MESTA (NE IZUMIRA) + POVEZOVANJE Z ZELENIMI POVRŠINAMI + POVEZOVANJE Z ZELENIMI POVRŠINAMI MINUSI: - ZAŠČITENOMINUSI: OBMOČJE

- ZAŠČITENO OBMOČJE - OŽINA (PROMET ) - OŽINA (PROMET)

INFO:

UNIVERZA V LINFO: JUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ . MAG. PVETER GABRIJELČIČ , DOC. DRZA. ARHITEKTURO ALENKA FIKFAK- DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF UNIVERZA LJUBLJANI - FAKULTETA TEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ : PROFPETER . MAGG. ROM PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA , VALENČIČ , FORNAZARIČ DEMŠAR , ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC ŠTUDENT: MIHEVC TEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ P,ETER GROM ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ, FORNAZARIČ, DEMŠAR, ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

3.3

KONCEPT KOMUNIKACIJ varianta III

LEGENDA:

PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PLUSI:

+ MOST Z RAZGLEDI NA OBE STRANI + REVITALIZACIJA PREDMESTJA + SOŽITJE Z AJDOVIM ZRNOM + DOTIK Z MESTOM

MINUSI:

- RUŠENJE NEKATERIH OBJEKTOV - OBREMENITEV AJDOVEGA ZRNA (PROMET)

INFO:

urbanistično-arhitekturna delavnica

KONCEPT KOMUNIKACIJ KONCEPT KOMUNIKACIJ varianta III - reference varianta III - reference

LEGENDA: LEGENDA: PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PLUSI: + MOSTPLUSI: Z RAZGLEDI NA OBE STRANI

+ MOST ZPREDMESTJA RAZGLEDI NA OBE STRANI + REVITALIZACIJA PREDMESTJA + SOŽITJE++ REVITALIZACIJA Z AJDOVIM ZRNOM Z AJDOVIM ZRNOM + DOTIK ZSOŽITJE MESTOM + DOTIK Z MESTOM

MINUSI: - RUŠENJEMINUSI: NEKATERIH OBJEKTOV

- RUŠENJEAJDOVEGA NEKATERIH OBJEKTOV - OBREMENITEV ZRNA (PROMET) - OBREMENITEV AJDOVEGA ZRNA (PROMET)

INFO: UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ INFO:

PROF. MAG PETER G-ABRIJELČIČ , DOC DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA U:NIVERZA V L.JUBLJANI FAKULTETA ZA. ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ TEHNIČNIMENTORJA SODELAVEC : JANEZ PETER GROM : PROF . MAG . PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK : MIHEVCSODELAVEC , VALENČIČ,: FJANEZ ORNAZARIČ ŠTUDENTTEHNIČNI PETER, DGEMŠAR ROM , ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC

ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ, FORNAZARIČ, DEMŠAR, ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

KONCEPT KOMUNIKACIJ varianta IV

LEGENDA:

PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PLUSI:

+ NE POSEGA V GRAJENO TKIVO + VZPOSTAVI KROŽNI PROMET

MINUSI:

- NI ARHITEKTURA, LE INFRASTRUKTURA - AJDOVO ZRNO JE ŠE VEDNO OBREMENJENO - ODMIK DOGAJANJA IZ CENTRA (CENTER STAGNIRA)

INFO:

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3

KONCEPT KONCEPTKOMUNIKACIJ KOMUNIKACIJ varianta variantaIVIV- reference - reference

LEGENDA: LEGENDA: PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETA

PLUSI: +PLUSI: NE POSEGA V GRAJENO TKIVO

NE POSEGA V GRAJENO TKIVO ++VZPOSTAVI KROŽNI PROMET + VZPOSTAVI KROŽNI PROMET

MINUSI: - MINUSI: NI ARHITEKTURA, LE INFRASTRUKTURA

- -AJDOVO ZRNO JE ŠE, LE VEDNO OBREMENJENO NI ARHITEKTURA INFRASTRUKTURA - -ODMIK DOGAJANJA CENTER STAGNIRA) AJDOVO ZRNO JE IZ ŠE CENTRA VEDNO (OBREMENJENO - ODMIK DOGAJANJA IZ CENTRA (CENTER STAGNIRA)

INFO: UINFO: NIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ, FORNAZARIČ, DEMŠAR, ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ, FORNAZARIČ, DEMŠAR, ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

AJDOVO ZRNO

KONCEPT ZELENIH KONCEPT POVRŠIN ZELENIH POVRŠIN sistem komunikacij sistem komunikacij

AJDOVO ZRNO

ČRNOMELJ S

MAJER B

MAJER

ČRNOMELJ CENTER

ČRNOMELJ J

POTI

LAHINJA

LEGENDA:

ČRNOMELJ J

PROGRAM

A A

POTI

OBSTOJEČA “GROBA” UREDITEV OBSTOJEČA “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENA “GROBA” ZAMIŠLJENA UREDITEV “GROBA” UREDITEV OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “FINA” UREDITEV ZAMIŠLJENA “FINA” UREDITEV

ČRNOMELJ CENTER

LEGENDA:

PROGRAM

RAZNOVRSTNI PROGRAM RAZNOVRSTNI PROGRAM

TRAVNATE POVRŠINE TRAVNATE POVRŠINE GOZDNATE POVRŠIE GOZDNATE POVRŠIE

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI -UFNIVERZA AKULTETAV ZA LJUBLJANI ARHITEKTURO - FAKULTETA - DELAVNICA ZA ARHITEKTURO : ČRNOMELJ- DELAVNICA: ČRNOMELJ PETER GABRIJELČIČ : PROF. MAG , DOC . P.ETER DR. A GLENKA ABRIJELČIČ FIKFAK , DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROF. MAG. MENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ TEHNIČNI PETERSODELAVEC GROM : JANEZ PETER GROM , FORNAZARIČ : MIHEVC, V, D ALENČIČ EMŠAR, ,FČORNAZARIČ ERTALIČ, BOŽIČ , DEMŠAR , MATIJEC , ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ ŠTUDENT

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3

KONCEPT ZELENIH POVRŠIN KONCEPT ZELENIH POVRŠIN sistem komunikacij sistem komunikacij referenčni primeri referenčni primeri

LEGENDA: POTI LEGENDA: POTI

OBSTOJEČA “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENA “GROBA ” UREDITEV OBSTOJEČA “GROBA ” UREDITEV OBSTOJEČE LESENE“GROBA KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA ” UREDITEV ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “ FINA ” UREDITEV ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “FINA” UREDITEV

PROGRAM PROGRAM RAZNOVRSTNI PROGRAM

RAZNOVRSTNI TRAVNATE POVRŠINEPROGRAM TRAVNATE POVRŠINE GOZDNATE POVRŠIE GOZDNATE POVRŠIE

INFO: UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ INFO: : PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA

TEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ-PFETER GROMZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ UNIVERZA V LJUBLJANI AKULTETA : MIHEVC , V.ALENČIČ FORNAZARIČ , DEMŠAR , BOŽIČ , MATIJEC ŠTUDENT : PROF MAG. P, ETER GABRIJELČIČ , DOC., ČDRERTALIČ . ALENKA FIKFAK MENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ, FORNAZARIČ, DEMŠAR, ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

KONCEPT ZELENIH POVRŠIN KONCEPT ZELENIH POVRŠIN programska shema programska shema referenčni primeri referenčni primeri

LEGENDA:

POTILEGENDA:

POTI

OBSTOJEČA “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENA “GROBA ” UREDITEV OBSTOJEČA “GROBA ” UREDITEV OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “FINA”LESENE UREDITEV ZAMIŠLJENE KONSTRUKCIJE

PROGRAM

ZAMIŠLJENA “FINA” UREDITEV

PROGRAM

RAZNOVRSTNI PROGRAM

TRAVNATE POVRŠINE

TRAVNATE POVRŠINE GOZDNATE POVRŠIE

INFO:

GOZDNATE POVRŠIE

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ INFO: : PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA UNIVERZA V L:JUBLJANI FAKULTETA TEHNIČNI SODELAVEC JANEZ P-ETER GROM ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ . MAG,. FPORNAZARIČ ETER GABRIJELČIČ , DOC DR. ALENKA MENTORJA : MIHEVC: PROF , VALENČIČ , DEMŠAR , Č.ERTALIČ , BOŽIČF,IKFAK MATIJEC ŠTUDENT

TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ, FORNAZARIČ, DEMŠAR, ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3

KONCEPT ZELENIH POVRŠIN programska shema

AJDOVO ZRNO

ODER

PLEZALNA STENA MLIN

RAZGLEDNA TOČKA

TRIM STEZA - TREKKING (KROŽNI SISTEM) TRAMPOLIN

LEGENDA: LAHINJA

POTI

OBSTOJEČA “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENA “GROBA” UREDITEV OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “FINA” UREDITEV

POSTAJALIŠČA

PROGRAM

PLAŽA

RAZNOVRSTNI PROGRAM TRAVNATE POVRŠINE

OBVODNA UREDITEV S PRISTANOM

GOZDNATE POVRŠIE

ČOLNARNA

INFO:

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

KONCEPT ZELENIH POVRŠIN KONCEPT ZELENIH POVRŠIN programska shema programska shema referenčni primeri referenčni primeri

LEGENDA:

POTI LEGENDA:

POTI

OBSTOJEČA “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENA “GROBA“”GROBA UREDITEV OBSTOJEČA ” UREDITEV OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “FINA” UREDITEV

PROGRAM

ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “FINA” UREDITEV

PROGRAM RAZNOVRSTNI PROGRAM RAZNOVRSTNI TRAVNATE POVRŠINE PROGRAM TRAVNATE GOZDNATE POVRŠIEPOVRŠINE

INFO:

GOZDNATE POVRŠIE

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ : PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA INFO: TEHNIČNI ANEZ PETER GROM ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ USODELAVEC NIVERZA V :LJJUBLJANI - FAKULTETA : MIHEVC:, VPROF ALENČIČ , DEMŠAR, DOC , ČERTALIČ OŽIČ,FM ATIJEC ŠTUDENTMENTORJA . MAG, F. ORNAZARIČ PETER GABRIJELČIČ . DR. A, BLENKA IKFAK

TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ, FORNAZARIČ, DEMŠAR, ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3

ITEV, NEGOVANA

LEGENDA: LEGENDA: POTI

OBSTOJEČA ZASAD

ITEV, NEGOVANA OBSTOJEČA ZASAD

LAHINJA

LINEARNA OZELENITEV - DREVESA

KONCEPT KONCEPT ZELENIH ZELENIH POVRŠIN POVRŠIN zeleni sistem zeleni sistem

POTI

OBSTOJEČA “GROBA OBSTOJEČA ” UREDITEV “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENA “ZAMIŠLJENA GROBA” UREDITEV “GROBA” UREDITEV OBSTOJEČE LESENE OBSTOJEČE KONSTRUKCIJE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENE LESENE ZAMIŠLJENE KONSTRUKCIJE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “ZAMIŠLJENA FINA” UREDITEV “FINA” UREDITEV

PROGRAMPROGRAM RAZNOVRSTNIRAZNOVRSTNI PROGRAM PROGRAM TRAVNATE POVRŠINE TRAVNATE POVRŠINE GOZDNATE POVRŠIE GOZDNATE POVRŠIE

INFO: INFO:

UNIVERZA V LUJUBLJANI NIVERZA- FVAKULTETA LJUBLJANIZA- FARHITEKTURO AKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: Č- RNOMELJ DELAVNICA: ČRNOMELJ . MAG. P: ETER PROFG . MAG ABRIJELČIČ . PETER, DOC GABRIJELČIČ . DR. ALENKA , DOCF. DR IKFAK . ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROF MENTORJA TEHNIČNI SODELAVEC TEHNIČNI : JANEZ SODELAVEC PETER:GJANEZ ROM PETER GROM , VALENČIČ : MIHEVC , FORNAZARIČ , VALENČIČ, FDORNAZARIČ EMŠAR, ČERTALIČ , DEMŠAR , BOŽIČ , ČERTALIČ , MATIJEC , BOŽIČ, MATIJEC ŠTUDENT: MIHEVC ŠTUDENT

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

KONCEPT ZELENIH POVRŠIN konceptualne skice prerezov

PREREZ A-A JAVNA RAZSVETLJAVA

PLAŽA LESENE KONZOLE

SEDIŠČA, PRISTAN

LEGENDA: POTI PREREZ B -B DREVESA Z NAMENOM, DA ŠČITIJO PRED SONCEM

GOZD

OBSTOJEČA “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENA “GROBA” UREDITEV OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “FINA” UREDITEV

PROGRAM

JAVNA RAZSVETLJAVA

RAZNOVRSTNI PROGRAM TRAVNATE POVRŠINE UREJENA POT S KLOPMI

GOZDNATE POVRŠIE

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3

KONCEPTZELENIH ZELENIHPOVRŠIN POVRŠIN KONCEPT referenčni referenčniprimeri primeri

LEGENDA: LEGENDA: POTI POTI

OBSTOJEČA “GROBA” UREDITEV ZAMIŠLJENA OBSTOJEČA “GROBA GROBA” UREDITEV UREDITEV OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “GROBA ” UREDITEV ZAMIŠLJENE LESENE KONSTRUKCIJE OBSTOJEČE LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA FINA” UREDITEV ZAMIŠLJENE“LESENE KONSTRUKCIJE ZAMIŠLJENA “FINA” UREDITEV

PROGRAM PROGRAM RAZNOVRSTNI PROGRAM

RAZNOVRSTNI PROGRAM TRAVNATE POVRŠINE TRAVNATE POVRŠIE POVRŠINE GOZDNATE GOZDNATE POVRŠIE

INFO: UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ INFO:: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA

UNIVERZASODELAVEC V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ TEHNIČNI : JANEZ PETER GROM . PETER, FGORNAZARIČ ABRIJELČIČ, D DOC . DR,. ČAERTALIČ LENKA F, IKFAK MENTORJA : M: PROF IHEVC.,MAG VALENČIČ EMŠAR BOŽIČ, MATIJEC ŠTUDENT TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MIHEVC, VALENČIČ, FORNAZARIČ, DEMŠAR, ČERTALIČ, BOŽIČ, MATIJEC

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

KONCEPT AJDOVEGA ZRNA

NA PODLAGI POLOŽAJA MOSTOV

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3

3.3 RAZVOJNI KONCEPTI IN PERSPEKTIVE V MESTNEM JEDRU ČRNOMELJA

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

KONCEPT 1 OHRANITEVOHRANITEV CEST+ ŠIRITEV CEST+ ŠIRITEV

VOZLIŠČA

ZAPORA KOLODVORSKE CESTE+ ŠIRITEV

VOZLIŠČA

ZAPORA KOLODVORSKE CESTE+ ŠIRITEV

VOZLIŠČA

PROMETNA ANALIZA AJDOVEGAANALIZA ZRNA AJDOVEGA Z PROMETNA varianta III varianta III

VOZLIŠČA TEHNIČNI PODATKI PROSTOR OBRAVNAVE: 1970 M2 TEHNIČNI PODATKI ŠIRINA KOLODVORSKE CESTE: 6mCESTA SE ZAPRE ZA PREVOZ ŠIRINA KOLODVORSKE (prej stranske) CESTE: 5 m- POTREBNA JE ŠIRINA KOLODVORSKE (prej stranske) CESTE: 5m- POTREBNA JE ŠIRITEV NA min 7 m PROSTOR OBRAVNAVE: 1970 M2 ŠIRITEV NA min 7m ŠIRINA CESTE POD LIPO: 6m- POTREBNA JE ŠIRITEV CESTE NA min 7 m

PROSTOR OBRAVNAVE: 1970 m2

ŠIRINA KOLODVORSKE CESTE: 6 m- CESTA SE ZAPRE ZA PREVOZ

ŠIRINA JE KOLODVORSKE CESTE: 6m- CESTA SE ZAPRE ZA PREV ŠIRINA CESTE POD LIPO: 6m- POTREBNA ŠIRITEV CESTE NA min 7m

ŠIRINA KOLODVORSKE (prej stranske) CESTE: 5m- POTREBN ŠIRITEV NA min 7m

INFO:

ŠIRINA CESTE POD LIPO: 6m- POTREBNA JE ŠIRITEV CESTE N

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MAŠA KUŠAR

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: Č MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MAŠA KUŠA

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3 AJDOVO ZRNO;

varianta II

varianta I

PROSTOR NAMENJEN RAZTAVAM IN INFO TOČKA ODPRT PROSTOR PARK

AJDOVOAJDOVO ZRNO; ZRNO;

varianta IIvarianta II

ianta I

varianta I varianta I AJDOVO ZRNO; PROSTOR NAMENJEN IN INFO TOČKA PROSTOR NAMENJEN RAZTAVAM IN INFO RAZTAVAM TOČKA

varianta II

ODPRT PROSTOR

varianta PARKI

ODPRT PROSTOR PARK

PROSTOR NAMENJEN RAZTAVAM IN INFO TOČKA ODPRT PROSTOR PARK

POZIDANOST: 0 m2

POZIDANOST: 0 m2 POZIDANOST: 0 m2 POZIDANOST: 0 m2

POZIDANOST: 370

POZIDANOST: 370POZIDANOST: 370 POZIDANOST: 370

varianta II varianta II varianta II PROGRAM; HOSTEL+ RESTAVRACIJA+ PROSTOR NAMENJEN DELAVNICAM PROGRAM; HOSTEL+ RESTAVRACIJA+ PROSTOR NAMENJEN DELAVNICAM ROČNIH SPRETNOSTIROČNIH SPRETNOST

varianta II

PROGRAM; HOSTEL+ RESTAVRACIJA+ PROSTOR NAMENJEN DELAVNICAM ROČNIH SPRETNOSTI SLABOSTI; SLABOSTI; SLABOSTI;

PROGRAM; SLABOSTI;

POSEGANJE V VIŠINO SKAZI PODOBO AJDOVEGA ZRNA POSEGANJE V VIŠINO SKAZI PODOBO AJDOVEGA ZRNA POSEGANJE V VIŠINO SKAZI PODOBO AJDOVEGA ZRNA HOSTEL+ RESTAVRACIJA+ PROSTOR NAMENJEN DELAVNICAM NATRPANOST PROSTORA NATRPANOST NATRPANOST PROSTORA PROSTORA PARKIRIŠČA; PODZEMNA GARAŽNA HIŠA PARKIRIŠČA; PODZEMNAPODZEMNA GARAŽNA HIŠA PARKIRIŠČA; GARAŽNA HIŠA

POSEGANJE V VIŠINO SKAZI PODOBO AJDOVEGA ZRNA NATRPANOST PROSTORA PARKIRIŠČA; PODZEMNA GARAŽNA HIŠA

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ INFO: INFO: MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK UPNIVERZA V LJUBLJANI -:FMAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ USODELAVEC NIVERZA V: JLANEZ JUBLJANI ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA : ČRNOMELJ AŠA KUŠAR TEHNIČNI ETER- F GAKULTETA ROM ŠTUDENT

: PROF . MAG. PETER , DOC . DR. ALENKA FIKFAK MAG. PETER GABRIJELČIČ , DOCG. ABRIJELČIČ DR. ALENKA FIKFAK MENTORJA: PROF.MENTORJA TEHNIČNI : JANEZŠTUDENT PETER G:ROM MAŠAŠTUDENT KUŠAR: MAŠA KUŠAR TEHNIČNI SODELAVEC : JANEZSODELAVEC PETER GROM

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVN MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MAŠA Urejanje mestnega jedra Črnomlja

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.3

arianta III

AJDOVO ZRNO;

varianta IV varianta varianta IV IV

varianta arianta IIIIII

AJDOVO ZRNO; AJDOVO varianta III ZRNO; PROGRAM; RESTAVRACIJA+ III PROSTOR NAMENJEN DELAVNICAM ROČNIH SPRETNOSTI variantaHOSTEL+ III varianta

RAZDELITEV PROGRAMA; PROGRAM; HOSTEL+ RESTAVRACIJA+HOSTEL+ PROSTORRESTAVRACIJA+ NAMENJEN DELAVNICAM SPRETNOSTI PROGRAM; PROSTORROČNIH NAMENJEN DELAVNICAM ROČNIH SPRETNOSTI HOSTEL NA MESTU TRGOVINE, RESTAVRACIJA V OKVIRU HOSTLA RAZDELITEV PROGRAMA; RAZDELITEV DVORANA ZA IZVAJANJE DELAVNICE NAPROGRAMA; AJDOVEM ZRNU HOSTEL NA MESTU TRGOVINE, RESTAVRACIJA V OKVIRU HOSTLA HOSTEL NA MESTU TRGOVINE, RESTAVRACIJA V OKVIRU HOSTLA PARKIRIŠČA; PODZEMNA GARAŽNA NA AJDOVEM DVORANA ZA IZVAJANJE DELAVNICE NAHIŠA AJDOVEM ZRNU ZRNU DVORANA ZA IZVAJANJE DELAVNICE NA AJDOVEM ZRNU PARKIRIŠČA; PODZEMNA GARAŽNA HIŠA NA AJDOVEM ZRNU

PARKIRIŠČA; PODZEMNA GARAŽNA HIŠA NA AJDOVEM ZRNU

POZIDANOST: 540

POZIDANOST: 370

POZIDANOST: 540

POZIDANOST: 370

POZIDANOST: 540

POZIDANOST: 370

varianta IV PROGRAM; HOSTEL+ varianta IV RESTAVRACIJA+ PROSTOR NAMENJEN DELAVNICAM ROČNIH SPRETNOSTI RAZDELITEV PROGRAMA; PROGRAM; HOSTEL+ RESTAVRACIJA+ PROSTOR NAMENJEN DELAVNICAM ROČNIH SPRETNOSTI HOSTEL NA MESTU TRGOVINE, RESTAVRACIJA ,DVORANA ZA IZVAJANJE DELAVNICE RAZDELITEV PROGRAMA; V OKVIRU HOSTLA

varianta IV

HOSTEL NA MESTU TRGOVINE, RESTAVRACIJA ,DVORANA ZA IZVAJANJE DELAVNICE PROGRAM; HOSTEL+ RESTAVRACIJA+ PROSTOR NAMENJEN DELAVNICAM ROČNIH SPRETNOSTI PARKIRIŠČA; PODZEMNA GARAŽNA HIŠA NA AJDOVEM ZRNU V OKVIRU HOSTLA RAZDELITEV PROGRAMA; PARKIRIŠČA; PODZEMNA GARAŽNA HIŠA NA AJDOVEM ZRNU

HOSTEL NA MESTU TRGOVINE, RESTAVRACIJA ,DVORANA ZA IZVAJANJE DELAVNICE V OKVIRU HOSTLA PARKIRIŠČA; PODZEMNA GARAŽNA HIŠA NA AJDOVEM ZRNU

INFO: UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ INFO: . MAG.-PFETER GABRIJELČIČ , DOC. DR. A- DELAVNICA LENKA FIKFAK MENTORJA U NIVERZA:VPROF LJUBLJANI AKULTETA ZA ARHITEKTURO : ČRNOMELJ MLENKA AŠA KFUŠAR TEHNIČNI GROM , ŠTUDENT : PROF. MAG: J.ANEZ PETERPETER GABRIJELČIČ DOC. DR.: A IKFAK MENTORJASODELAVEC TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MAŠA KUŠAR

INFO:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ MENTORJA: PROF. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT: MAŠA KUŠAR

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

KONCEPT 2 varianta I varianta I

KONCEPT KOMUNIKACIJ -CIJ širše območje KONCEPT KONCEPT KOMUNKA KOMUNKA CIJ - ožje območje - ožje območje + UKINITEV DELA KOLODVORSKE + UKINITEV DELA CESTE KOLODVORSKE (OMEJENA UPORABA) CESTE (OMEJENA UPORABA) + AVTOBUSNI PROMET + AVTOBUSNI VOZI PO STARI PROMET PROMETNI VOZI POSHEMI STARI PROMETNI (KOLODVORSKA SHEMICESTA); (KOLODVORSKA CESTA); IZGRAJENA RAZVOJNA OS Z MAJERJEM DODA SE -POVEZAVA DODA Z3.MAJERJEM SE POVEZAVA (ENAKO VELJA ZA DOSTAVO) (ENAKO VELJA ZA DOSTAVO) DOKONČANA ČRNOMALJSKA OBVOZNICA + OSEBNI -PROMET +POTEKA OSEBNI PO PROMET VSEH POTEH POTEKA PO VSEH POTEH

ČASOVNA UMESTITEV:

PLUSI: varianta I varianta I

PRIKLOPNIKOV IN POLPRIKLOPNIKOV PLUSI:++ IZLOČITEV PLUSI: MOST JE NAMENJEN OSEBNEMU PROMETU, DOSTAVI IN AVTOBUSOM

+ OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBSTOJEČIHVEČINE OBJEKTOV OBSTOJEČIH PO OBODU OBJEKTOV PO OBODU + OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBJEKTOV OZ. VEČINE VOLUMNOV OBJEKTOVNA OZ.AJDOVEM VOLUMNOV ZRNUNA AJDOVEM ZRNU + MED VOLUMNI SE+ USTVARI MED VOLUMNI PRAZENSEZUNANJI USTVARIPROSTOR PRAZEN ZUNANJI PROSTOR - ZAŠČITENO OBMOČJE (AJDOVO ZRNO, NATURA 2000) - OŽINA (PROMET)

MINUSI:

MINUSI: MINUSI: LEGENDA:

- PROMETNA OŽINA- PROMETNA OŽINA

MOST varianta IIvarianta II

PLUSI:

PREDVIDENE IN DOKONČANE POVEZAVE

PLUSI: IZVOZ/UVOZ NA AVTOCESTO

+ OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBSTOJEČIHVEČINE OBJEKTOV OBSTOJEČIH PO OBODU OBJEKTOV PO OBODU + OHRANITEV NAJVEČJEGA + OHRANITEV IN ODSTRANITEV NAJVEČJEGAOSTALIH IN ODSTRANITEV OBJEKTOVOSTALIH NA AJDOVEM OBJEKTOV ZRNUNA AJDOVEM ZRNU + VEČJA PROSTA POVRŠINA + VEČJA PROSTA (ZELENAPOVRŠINA POVRŠINA)(ZELENA POVRŠINA) + KOMBINACIJA PROGRAMOV + KOMBINACIJA PROGRAMOV

varianta IIvarianta II

MINUSI: MINUSI: - PROMETNA OŽINA- PROMETNA OŽINA - IZPOSTAVLJENA “PLOŠČAD” - IZPOSTAVLJENA “PLOŠČAD”

LEGENDA: LEGENDA:

PREDVIDENA PRETOČNOST PREDVIDENA PROMETA PRETOČNOST PROMETA OMEJENA UPORABAOMEJENA POTI UPORABA POTI NEOBSTOJNI OBJEKTI NEOBSTOJNI OBJEKTI OBSTOJNI OBJEKTI OBSTOJNI OBJEKTI

INFO:INFO:INFO:

UNIVERZAUVNIVERZA LJUBLJANI UVNIVERZA FAKULTETA V L-JUBLJANI ARHITEKTURO - FAKULTETA - DELAVNICA ZA ARHITEKTURO : ČRNOMELJ - DELAVNICA : ČRNOMELJ L- JUBLJANI FZA AKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA : ČRNOMELJ : PROF. MAG . PETER : GPROF ABRIJELČIČ . MAGG. ,ABRIJELČIČ PDOC ETER. DR GABRIJELČIČ ., ADOC LENKA IKFAK . DR. FAIKFAK LENKA FIKFAK MENTORJAMENTORJA MENTORJA : PROF . MAG . PETER . DR,F.DOC ALENKA TEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ PSODELAVEC ETER GROM JANEZGROM PETER GROM TEHNIČNITEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ P:ETER ŠTUDENT :ŠTUDENT SIMONIČŠTUDENT OJCA: SM IMONIČ : SMIMONIČ OJCA MOJCA

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3

varianta I I varianta I varianta

KONCEPT KOMUNKA CIJ -območje ožje- ožje območje KONCEPT KONCEPT KOMUNKA KOMUNKA CIJ - ožje CIJ območje DELA KOLODVORSKE CESTE (OMEJENA UPORABA) + UKINITEV+ UKINITEV DELA KOLODVORSKE + UKINITEV DELA CESTE KOLODVORSKE (OMEJENA UPORABA) CESTE (OMEJENA UPORABA) + AVTOBUSNI PROMET VOZI PROMETNI POVOZI STARIPO PROMETNI SHEMI (KOLODVORSKA CESTA); CESTA); + AVTOBUSNI PROMET + AVTOBUSNI VOZI PO STARI PROMET SHEMI STARI PROMETNI (KOLODVORSKA SHEMICESTA); (KOLODVORSKA DODA SEDODA POVEZAVA Z MAJERJEM (ENAKO VELJA ZAVELJA DOSTAVO) DODA SE POVEZAVA Z MAJERJEM SE POVEZAVA (ENAKO Z MAJERJEM VELJA ZA DOSTAVO) (ENAKO ZA DOSTAVO) + OSEBNI+POTEKA PROMET POTEKA PO VSEHPO POTEH + OSEBNI PROMET OSEBNIPO PROMET VSEH POTEH POTEKA VSEH POTEH

varianta I I varianta I varianta

PLUSI:PLUSI:PLUSI:

+ OHRANITEV VEČINE OBSTOJEČIH OBJEKTOV PO OBODU + OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBSTOJEČIH VEČINE OBJEKTOV OBSTOJEČIH PO OBODU OBJEKTOV PO OBODU + OHRANITEV VEČINE OBJEKTOV OZ. VOLUMNOV NA AJDOVEM ZRNU ZRNU + OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBJEKTOV OZ. VEČINE VOLUMNOV OBJEKTOV NA OZ.AJDOVEM VOLUMNOV ZRNUNA AJDOVEM + MED VOLUMNI SEPRAZEN USTVARI PRAZENPROSTOR ZUNANJI PROSTORPROSTOR + MED VOLUMNI SE+ USTVARI MED VOLUMNI SEZUNANJI USTVARI PRAZEN ZUNANJI

MINUSI: MINUSI: MINUSI: - PROMETNA OŽINA OŽINA - PROMETNA OŽINA- PROMETNA

varianta II II varianta IIvarianta PLUSI:PLUSI:PLUSI:

+ OHRANITEV VEČINE OBSTOJEČIH OBJEKTOV PO OBODU + OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBSTOJEČIH VEČINE OBJEKTOV OBSTOJEČIH PO OBODU OBJEKTOV PO OBODU + OHRANITEV NAJVEČJEGA IN ODSTRANITEV OSTALIHOSTALIH OBJEKTOV NA AJDOVEM ZRNU ZRNU + OHRANITEV NAJVEČJEGA + OHRANITEV IN ODSTRANITEV NAJVEČJEGA OSTALIH IN ODSTRANITEV OBJEKTOV NA AJDOVEM OBJEKTOV ZRNUNA AJDOVEM + VEČJAPOVRŠINA PROSTA (ZELENA (ZELENA POVRŠINA) + VEČJA PROSTA + VEČJA POVRŠINA PROSTA (ZELENAPOVRŠINA POVRŠINA) POVRŠINA) + KOMBINACIJA PROGRAMOV + KOMBINACIJA PROGRAMOV + KOMBINACIJA PROGRAMOV

varianta II II varianta IIvarianta

MINUSI: MINUSI: MINUSI: - PROMETNA OŽINA OŽINA - PROMETNA OŽINA- PROMETNA - IZPOSTAVLJENA “PLOŠČAD” - IZPOSTAVLJENA “PLOŠČAD” - IZPOSTAVLJENA “PLOŠČAD”

LEGENDA: LEGENDA: LEGENDA:

PREDVIDENA PRETOČNOST PROMETAPROMETA PREDVIDENA PRETOČNOST PREDVIDENA PROMETA PRETOČNOST UPORABA POTI POTI OMEJENA OMEJENA UPORABAOMEJENA POTI UPORABA NEOBSTOJNI OBJEKTI OBJEKTI NEOBSTOJNI OBJEKTI NEOBSTOJNI OBJEKTI OBJEKTI OBSTOJNI OBSTOJNI OBJEKTI OBSTOJNI

INFO:INFO:INFO:

V -LJUBLJANI FZA AKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA : ČRNOMELJ UNIVERZAUVNIVERZA LJUBLJANI UNIVERZA FAKULTETA V L-JUBLJANI ARHITEKTURO - FAKULTETA - DELAVNICA ZA ARHITEKTURO : ČRNOMELJ - DELAVNICA : ČRNOMELJ : PROF . MAG . PETER . DR,F.DOC ALENKA : PROF. MAG . PETER : GPROF ABRIJELČIČ . MAGG. ,ABRIJELČIČ PDOC ETER. DR GABRIJELČIČ ., ADOC LENKA IKFAK . DR. FAIKFAK LENKA FIKFAK MENTORJAMENTORJA MENTORJA TEHNIČNITEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ P:ETER TEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ PSODELAVEC ETER GROM JANEZGROM PETER GROM ŠTUDENT :ŠTUDENT : SMIMONIČ OJCA MOJCA SIMONIČŠTUDENT OJCA: SM IMONIČ

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

varianta I varianta I

PROGRAM IN REFERENCE PROGRAM IN REFERENCE KONCEPT KONCEPT KOMUNKA KOMUNKA CIJ - ožje območje CIJ - ožje območje + UKINITEV- SOŽITJE DELA KOLODVORSKE + MED UKINITEV DELA CESTE KOLODVORSKE (OMEJENA UPORABA) CESTE (OMEJENA UPORABA) MLADO IN STAREJŠO GENERACIJO - SOŽITJE MED MLADO IN STAREJŠO GENERACIJO + AVTOBUSNI PROMET + ZA AVTOBUSNI VOZI PO STARI PROMET PROMETNI VOZI POSHEMI STARI PROMETNI (KOLODVORSKA SHEMICESTA); (KOLODVORSKA CESTA); - CENTER MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE: - CENTER ZA MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE: DODA SE POVEZAVA DODA Z MAJERJEM SE POVEZAVA (ENAKO Z MAJERJEM VELJA ZA DOSTAVO) (ENAKO VELJA ZA DOSTAVO) variantavarianta ll varianta l ll varianta + OSEBNI PROMET+POTEKA OSEBNIPO PROMET VSEH POTEH POTEKA POl VSEH POTEH obnova velikega obnova obstoječih volumnov obnova objekta velikega objekta obnova obstoječih volumnov

varianta I varianta I +

+ + novogradnja novogradnja + + + OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBSTOJEČIHVEČINE OBJEKTOV OBSTOJEČIH PO OBODU OBJEKTOV PO OBODU ureditevureditev zunanjih površin površin zunanjih + OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBJEKTOV OZ. VEČINE VOLUMNOV OBJEKTOVNA OZ.AJDOVEM VOLUMNOV ZRNUNA AJDOVEM ZRNU + MED VOLUMNI SE+ USTVARI MED VOLUMNI PRAZEN ZUNANJI USTVARIPROSTOR PRAZENDELAVNICE ZUNANJI PROSTOR - PROSTORI ZASE IZOBRAŽEVANJA,

PLUSI:

+ ureditev zunanjih površinpovršin ureditev zunanjih

PLUSI:

- PROSTORI ZA IZOBRAŽEVANJA, DELAVNICE - PROSTOR ZA KONCERTE IN PRIREDITVE

- PROSTOR ZA KONCERTE IN PRIREDITVE MINUSI: MINUSI: - PISARNE - PISARNE - KAVARNA, BAR - SOBE ZA PRENOČITVE - SOBE ZA PRENOČITVE

- PROMETNA OŽINA- PROMETNA - KAVARNA,OŽINA BAR

varianta IIvarianta II

PROSTOR - KOMBINACIJA PROGRAMOV: PLUSI: - ZUNANJI PLUSI: - ZUNANJI PROSTOR - KOMBINACIJA PROGRAMOV: - TRŽNICA, ZUNANJI PRIREDITVENI PROSTOR

varianta IIvarianta II

+ OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBSTOJEČIH VEČINE OBJEKTOV OBSTOJEČIH POPRIREDITVENI OBODU OBJEKTOVPROSTOR PO OBODU - TRŽNICA, ZUNANJI + OHRANITEV NAJVEČJEGA + OHRANITEV IN ODSTRANITEV NAJVEČJEGAOSTALIH IN ODSTRANITEV OBJEKTOVOSTALIH NA AJDOVEM OBJEKTOV ZRNUNA AJDOVEM ZRNU - PROBLEM PROMETNE OŽINE - UREDITEV PLOČNIKA + VEČJA PROSTA POVRŠINA + VEČJA PROSTA (ZELENAPOVRŠINA POVRŠINA) POVRŠINA) - PROBLEM PROMETNE OŽINE(ZELENA - UREDITEV PLOČNIKA - PROBLEM PARKIRNIH MEST - PODZEMNA GARAŽNA HIŠA NA AJDOVEM ZRNU + KOMBINACIJA- PROBLEM PROGRAMOV + KOMBINACIJA PROGRAMOV PARKIRNIH MEST - PODZEMNA GARAŽNA HIŠA NA AJDOVEM ZRNU

MINUSI: MINUSI: - PROMETNA OŽINA- PROMETNA OŽINA - IZPOSTAVLJENA “PLOŠČAD” - IZPOSTAVLJENA “PLOŠČAD”

LEGENDA: LEGENDA:

PREDVIDENA PRETOČNOST PREDVIDENA PROMETA PRETOČNOST PROMETA OMEJENA UPORABAOMEJENA POTI UPORABA POTI NEOBSTOJNI OBJEKTI NEOBSTOJNI OBJEKTI OBSTOJNI OBJEKTI OBSTOJNI OBJEKTI

INFO: INFO:INFO: UNIVERZAUVNIVERZA LJUBLJANI UNIVERZA FAKULTETA V L-JUBLJANI ARHITEKTURO - FAKULTETA - DELAVNICA ZA ARHITEKTURO : ČRNOMELJ - DELAVNICA : ČRNOMELJ V -LJUBLJANI FZA AKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA : ČRNOMELJ INFO:

: PROFU.NIVERZA MAG . PETER GPROF ABRIJELČIČ . MAG PDOC ETER. DR GABRIJELČIČ .,ZA ADOC LENKA IKFAK . DR. -FADELAVNICA LENKA FIKFAK MENTORJAMENTORJA MENTORJA : PROF . PETER ABRIJELČIČ . DR,F.DOC ALENKA IKFAK V. MAG L:JUBLJANI - GF. ,AKULTETA ARHITEKTURO : ČRNOMELJ TEHNIČNI SODELAVEC TEHNIČNI : JANEZ PSODELAVEC ETER GROM JANEZ PETER GROM, DOC. DR. ALENKA FIKFAK TEHNIČNI SODELAVEC : J.ANEZ ROM : PROF MAG .P:PETER ETERGG ABRIJELČIČ MENTORJA ŠTUDENT :ŠTUDENT ŠTUDENT SIMONIČ OJCA : SIMONIČ MOJCA : SMIMONIČ MOJCA TEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ PETER GROM ŠTUDENT : SIMONIČ MOJCA

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.3

varianta I varianta I

PROGRAM IN REFERENCE PROGRAM IN REFERENCE KONCEPT KONCEPT KOMUNKA KOMUNKA CIJ - ožje območje CIJ - ožje območje

-DELA SOŽITJE MED MLADO IN STAREJŠO + UKINITEV- SOŽITJE DELA KOLODVORSKE + MED UKINITEV CESTE (OMEJENA UPORABA) CESTE (OMEJENAGENERACIJO UPORABA) MLADO INKOLODVORSKE STAREJŠO GENERACIJO + AVTOBUSNI PROMET + ZA AVTOBUSNI VOZI PO STARI PROMET PROMETNI POSHEMI STARI PROMETNI (KOLODVORSKA SHEMICESTA); (KOLODVORSKA CESTA); - CENTER ZAVOZI MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE: - CENTER MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE: DODA SE POVEZAVA DODA Z MAJERJEM SE POVEZAVA (ENAKO Z MAJERJEM VELJA ZA DOSTAVO) (ENAKO VELJA ZA DOSTAVO) varianta ll varianta l varianta ll varianta l + OSEBNI PROMET+POTEKA OSEBNIPO PROMET VSEH POTEH POTEKA PO VSEH POTEH obnovavolumnov velikega objektaobnova velikega objekta obnova obstoječih volumnov obnova obstoječih + + + + novogradnja novogradnja ureditev zunanjih površin ureditev zunanjih površin + + ureditevPO zunanjih + OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBSTOJEČIHVEČINE OBJEKTOV OBSTOJEČIH PO OBODU OBJEKTOV OBODUpovršin ureditev zunanjih površin + OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBJEKTOV OZ. VEČINE VOLUMNOV OBJEKTOVNA OZ.AJDOVEM VOLUMNOV ZRNUNA AJDOVEM ZRNU - PROSTORI ZASEIZOBRAŽEVANJA, DELAVNICE + MED VOLUMNI SE+ USTVARI MED VOLUMNI PRAZEN ZUNANJI USTVARI PROSTOR PRAZEN ZUNANJI PROSTOR DELAVNICE - PROSTORI ZA IZOBRAŽEVANJA, - PROSTOR ZA KONCERTE IN PRIREDITVE - PROSTOR ZA KONCERTE IN PRIREDITVE - PISARNE - PISARNE - KAVARNA,OŽINA BAR - PROMETNA OŽINA- PROMETNA - KAVARNA, BAR - SOBE ZA PRENOČITVE - SOBE ZA PRENOČITVE

varianta I varianta I

PLUSI:

MINUSI: MINUSI:

varianta IIvarianta II

PROSTOR - KOMBINACIJA PROGRAMOV: PLUSI: - ZUNANJI PLUSI: - ZUNANJI PROSTOR - KOMBINACIJA PROGRAMOV: - TRŽNICA, ZUNANJI PRIREDITVENI PROSTOR

varianta IIvarianta II

+ OHRANITEV VEČINE + OHRANITEV OBSTOJEČIHVEČINE OBJEKTOV PO OBODU OBJEKTOVPRIREDITVENI PO OBODU PROSTOR -OBSTOJEČIH TRŽNICA, ZUNANJI + OHRANITEV NAJVEČJEGA + OHRANITEV IN ODSTRANITEV NAJVEČJEGAOSTALIH IN ODSTRANITEV OBJEKTOVOSTALIH NA AJDOVEM OBJEKTOV ZRNUNA AJDOVEM ZRNU - PROBLEM PROMETNE OŽINE - UREDITEV PLOČNIKA + VEČJA PROSTA POVRŠINA + VEČJA PROSTA (ZELENA POVRŠINA POVRŠINA) (ZELENA POVRŠINA) - PROBLEM PROMETNE OŽINE - UREDITEV PLOČNIKA - PROBLEM PARKIRNIH MEST - PODZEMNA GARAŽNA HIŠA NA AJDOVEM ZRNU + KOMBINACIJA PROGRAMOV + KOMBINACIJA PROGRAMOV - PROBLEM PARKIRNIH MEST - PODZEMNA GARAŽNA HIŠA NA AJDOVEM ZRNU

MINUSI: MINUSI: - PROMETNA OŽINA- PROMETNA OŽINA - IZPOSTAVLJENA “PLOŠČAD” - IZPOSTAVLJENA “PLOŠČAD”

LEGENDA: LEGENDA:

PREDVIDENA PRETOČNOST PREDVIDENA PROMETA PRETOČNOST PROMETA OMEJENA UPORABAOMEJENA POTI UPORABA POTI NEOBSTOJNI OBJEKTI NEOBSTOJNI OBJEKTI OBSTOJNI OBJEKTI OBSTOJNI OBJEKTI

INFO:INFO:INFO:

UNIVERZAUVNIVERZA LJUBLJANI UNIVERZA FAKULTETA V LJUBLJANI ARHITEKTURO - FAKULTETA - DELAVNICA ZA ARHITEKTURO ČRNOMELJ - DELAVNICA : ČRNOMELJ V -LJUBLJANI - FZAAKULTETA ZA ARHITEKTURO - :DELAVNICA : ČRNOMELJ : PROF. MAG . PETER :INFO: GPROF ABRIJELČIČ MAGG . ,PABRIJELČIČ DOC ETER. DR GABRIJELČIČ . ,ADOC LENKA . DR. AFLENKA MENTORJAMENTORJA MENTORJA : PROF . MAG . P.ETER . DR,FDOC .IKFAK ALENKA IKFAK FIKFAK U NIVERZA V LJUBLJANI - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - DELAVNICA: ČRNOMELJ TEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ PSODELAVEC ETER GROM JANEZGPROM ETER GROM TEHNIČNITEHNIČNI SODELAVEC : JANEZ P: ETER ŠTUDENT :ŠTUDENT SIMONIČŠTUDENT OJCA: SMENTORJA IMONIČ OJCA. MAG. PETER GABRIJELČIČ, DOC. DR. ALENKA FIKFAK : SMIMONIČ MOJCA M: PROF TEHNIČNI SODELAVEC: JANEZ PETER GROM ŠTUDENT : SIMONIČ MOJCA

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

MOSTOVI ZA POVEZAVO Z OBMOČJEM

MAJER

urbanistično-arhitekturna delavnica

Brv čez reko Lahinjo v Črnomlju mentor prof.mag. Peter Gabrijelčič, doc.dr. Alenka Fikfak, somentor dr.Tomaž Slak Boris Omahen - 25007249 FA Junij 2013

3.4

3.4 PRIMERI UREJANJA Z NOVIMI POSEGI V PROSTOR ČRNOMLJA

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

ŠTUDENTKA DARJA DOLENC LOKACIJA

KONCEPT

območje Majerja, bližina Črnomeljskega gradu nadaljevanje Kolodvorske ceste povezava industrijske cone in športnih igrišč

POVEZAVA DVEH NIVOJEV REČNEGA BREGU 1. nivo; nadaljevanje Kolodvorske ceste in povezava industrijske cone 2. nivo; nižji rečni breg, povezava z obstoječo potjo na desni strani reke krožna pot lomljena oblika; različni pogledi na mesto in okolico, raznolikost različni nivoji mostu; raznolikost

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

ZASNOVA 1. NIVO; NADALJEVANJE KOLODVORSKE CESTE IN POVEZAVA INDUSTRIJSKE CONE zgornji most zalomljeni pogledi različni nivo od 0 m do 1,5 m in nazaj na 0 m (razgibanost) 4 kraki, 2 pohodna, 2 nosilna možnost vseh pohodnih razdalja med 60 in 70 m namenjen pešcem in kolesarjem možno posedanje

2. NIVO; POVEZOVANJE NIŽJEGA REČNEGA BREGA IN OBSTOJEČE POTI krožna pot krajši manj razgiban hitrejši

Stranski krak. DIM: 11.5x3.0x11.5x4.8m Urejen pohodni del, ki vodi do Kolodvorske ulice

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

KONSTRUKCIJA prednapeti beton profil se razlikuje glede na dolžino razpona največji profil 1,90 m krajši manj razgiban hitrejši

OGRAJA IZ KALEJNEGA STEKLA OGRAJA IZ KALEJNEGA STEKLA

LESENE MACESNOVE DESKE LESENE MACESNOVE ARMIARANO BETONSKADESKE KONSTRUKCIJA ARMIARANO BETONSKA KONSTRUKCIJA 1% 1% 0.45 0.45

0.15 0.15

0.25 0.25 1.25 1.25

2.25 2.25

0.30 0.30 1.50 1.50 6.00 6.00

urbanistično-arhitekturna delavnica

1.85 1.85

2.25 2.25

3.4

SITUACIJA RAZNOLIKE MOŽNOSTI most kot prireditveni prostor povezovalna površina del rekreacijske poti druženje

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Prerez mostu po glavnih pohodnih

PREREZ

2.5m

9.0m

2.8m

5.0m

Prerez mostu po krakih Merilo 1:500

+1.50m

+1.00m 0.00m

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

Umestitev m

KONČNI PRIKAZ

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

ŠTUDENT GREGOR MATIJEC Brv se nahaja v neposredni bližini “mestne hiše”, in se priklaplja na cestni ovinek, ki je ravno v tem delu izpostavljen in odprt. Lokacija ima potencial, je odprta, in odpira pogled na vzhod in proti reki. Naravne kvalitete kraja (rečni kanjon, gozd) so v kontrastu z grajenim okoljem. Z brvjo želimo približati mesto naravi ter naravo mestu, ustvariti lahkotno, neobremenjeno povezavo med dvema okoljema, ki s svojo obliko in uporabnostjo ne teži k izstopanju, temveč k zlivanju z okolico.

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

ZASNOVA BRVI

Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

POVEZAVA Ideja vsakega mostu je povezovati in premoščati. Z brvjo želimo približati mesto naravi ter naravo mestu, ustvariti lahkotno, neobremenjeno povezavo med dvema okoljema, ki s svojo obliko in uporabnostjo ne teži k izstopanju, temveč k zlivanju z okolico. Za Črnomelj je pomemben tudi javni prostor. Javni prostor bi se z ulice razširil na brv, s čimer bi prostor dobil povsem nov pomen in perspektivo.

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

POVEZAVA Most mora biti enostaven, tehnološko dovršen in nevpadljiv. Ne sme krasti pozornosti mestu ali naravi, lahko se le “umesti” v prostor do te mere, da ga ljudje sprejmejo. Povezava je zelo subtilna.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

MOST Na mestni strani se brv skuša navezati na javni prostor, na drugi strani pa na naravo. Ustvari se manjši izoliran žepek, odmaknjen od ceste in pločnika, dvignjen na teren, a še vseen lučaj stran od vsega dogajanja - v primerjavi s celotno brvjo je to manjša, intimnejša razgledna ploščad.

DETAJL A

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

DETAJL Prikazan je tisti odmik od klasične brvi, ta “žepek” – na enaki višini kot cesta, nad potjo do reke, a še vedno kot del prostora. Uporaba materialov, s katerimi bi bil most oblečen, je karseda naravna – tlak obit z lesenimi deskami, steklena ograja, skozi katero se vidi, ter konstrukcija iz ogljikovih vlaken.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

PREREZ Brv premošča celoten razpon kanjona v enem loku. Na vzhodnem bregu ima temelj, ostalih konstrukcijskih komplikacij ni. Ideja ohranjati naravo, poglede in nikakor ne posegati v kanjon reke se odraža v sami lahkosti konstrukcije.

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

KONSTRUKCIJA Zaradi lahkosti, vitkosti in razpona je konstrukcija ekstremno obremenjena. Rešitev je v uporabi materialov, ki bi to prenesli, npr. ogljikovih vlaken, ki so bila eksperimentalno že uporabljena. Konstrukcija je sestavljena iz dveh delov – nosilnega in nošenega. Nošeni del je na dveh krajih vpet škatlast profil iz ogljikovih vlaken, ki tvori enoviti lok čez kanjon. Nanj se na temenu naslanja nošena pohodna konstrukcija, širša in opremljena z opremo za pešce. Ta je vpeta v teren ter se dvakrat nasloni na nosilno konstrukcijo. V sami sredini se združita, postaneta eno, ter na ta način še dodatno pripomoreta k vitkosti in hkrati nosilnosti Poseben problem ogljikovih vlaken je njihova togost – material se ne podaja, ne niha skupaj s pešci, temveč se vse sile prenašajo direktno na ležišča – temelje – ti so se v preteklosti izkazali za najobčutljivejše dele, zato jih naredimo dodatno širše in utrjene.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

ŠTUDENT BORIS OMAHEN Črnomelj, prestolnica Bele krajine, mesto z dobrih pet tisoč prebivalcev, ki je nastalo na tako imenovanem rtu, ki ga ustvari reka Lahinja. Kasneje se je mesto razvilo v glavnem proti severu, mestno jedro pa je ostalo zapostavljeno. Skrito pred razvojem. Skozenj vodi je regionalna cesta, o škodljivosti katere mi ni treba izgubljati besed. Mesto sedaj razmišlja o oživitvi jedra in izločitvi motornega prometa iz njega. Pri iskanju rešitve je bilo bistveno naslednje: Središče se poveže na zahod z zdajšnjo (današnjo) industrijsko cono, pred časom vojaško bazo, stremi pa se k prostočasni in komercialni funkciji tega območja, območja Majer. Iz središča se izloči motorni promet, saj je preveč škodljiv za stare in občutljive stavbe. Prav tako zasede preveč dragocenih površin, saj je prostor zelo omejen. Te površine bi morale biti namenjene izključno pešcem in kolesarjem. Izločitev prometa je zasnovana ob predpostavki da, Črnomelj dobi obvoznico, tako da motorni promet zaradi tega ni oviran. Premostitev ni namenjena motornemu prometu. Cilj te povezave je, da se motorni promet usmeri na območje Majer. V mestno središče pa je dostop možen le peš ali s kolesom.

urbanistično-arhitekturna delavnica

Brv čez reko Lahinjo v Črnomlju mentor prof.mag. Peter Gabrijelčič, doc.dr. Alenka Fikfak, somentor dr.Tomaž Slak

3.4

ZASNOVA

ZASNOVA Povezava je sestavljena iz nekaj glavnih elementov. Predstavlja dinamično povezavo v dveh zavojih. Nad Lahinjo in v gozdiču na bregu. Tako je most zanimiva pot, ki pritegne pešca. Pot se proti sredini zavojev razširi. Tako most ni več le povezava, je tudi javni prostor, ki ponuja različne ambiente in s tem vabi mimoidoče da se za trenutek ustavijo. Stebra se navezujeta na eno od lokalnih vrednot. Z obliko, ki se v loku tanjša po prerezu proti vrhu, se zgledujeta po belokranjski brezi. Večji od stebrov s 44 metri visine ustvari prostorsko dominanto, ki bližnji okolici kaže lokacijo mestnega središča. Dobi vlogo, podobno vlogi cerkvenih zvonikov.

ekaj glavnih elementov: zavo v dveh zavojih. Nad Lahinjo in v ost zanimiva pot, ki pritegne pesca. razsiri. Tako most ni več le povezava, uja razlicne ambiente in s tem vabi k ustavijo. okalnih vrednot. Z obliko, ki se v loku se zgledujeta po belokranjski brezi. desetimi metri visine ustvari prostorolici kaze lokacijo mestnega sredisca. cerkvenih turnov.glavnih elementov: vljena iz nekaj

mično povezavo v dveh zavojih. Nad Lahinjo in v u. Tako je most zanimiva pot, ki pritegne pesca. ni zavojev razsiri. Tako most ni več le povezava, tor, ki ponuja razlicne ambiente in s tem vabi za trenutek ustavijo. na eno od lokalnih vrednot. Z obliko, ki se v loku proti vrhu se zgledujeta po belokranjski brezi. z stiriinstiridesetimi metri visine ustvari prostori bliznji okolici kaze lokacijo mestnega sredisca. bno vlogi cerkvenih turnov.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Povezava je sestavljena iz nekaj glavnih elementov: Predstavlja dinamično povezavo v dveh zavojih. Nad Lahinjo in v gozdiču na bregu. Tako je most zanimiva pot, ki pritegne pesca. Pot se proti sredini zavojev razsiri. Tako most ni več le povezava, je tudi javni prostor, ki ponuja razlicne ambiente in s tem vabi mimoidoce da se za trenutek ustavijo. Stebra apelirata na eno od lokalnih vrednot. Z obliko, ki se v loku tanjsa po prerezu proti vrhu se zgledujeta po belokranjski brezi. Vecji od stebrov z stiriinstiridesetimi metri visine ustvari prostorsko dominanto, ki bliznji okolici kaze lokacijo mestnega sredisca. Dobi vlogo, podobno vlogi cerkvenih turnov.

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

Konstrukcija je zasnovana kot obešen most. Najpomembnejši konstrukcijski element mostu sta stebra, ki segata razmeroma visoko. Na stebra sta preko jeklenic obešena dva ukrivljena nosilca, ki sta ključna za obstoj pohodne površine. Le-ta je pritrjena na nosilca preko reber pod njo. Na sredini poti sta nosilca povezana z rebri, kar poskrbi za večjo togost konstrukcije, za večjo stabilnost torej.

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

KONSTRUKCIJSKA ZAS

Konstrukcija je zasnovana kot obešen most. Najpomembnejši konstrukcijski element mostu sta s razmeroma visoko. Na stebra sta preko jeklenic obešena dva ukrivljena ključna za obstoj pohodne površine. Le-ta je pritrjena na nosilca preko reber pod njo. Na nosilca povezana z rebri, kar poskrbi za večjo togost večjo stabilnost torej.

steber jeklene vrvi

pohodna povrsina

rebra

prostorski nosilec

elementi mostu

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

UMESTITEV MOSTU V MESTNO TKIVO

Most se poveže z levim bregom nekaj deset metrov severneje se poveže z levim bregom nekaj metrov od ozkim odMost strogega starega dela. Na ta deset način je z severneje občutljivim, strogega staregapovezan dela. Na ta diskretno. način je z občutljivim, ozkim delomna kare delom mesta Vzhodno glede mesta povezan diskretno. Vzhodno glede na kare Ajdovo zrno, Ajdovo zrno, se na tem mestu pred mostom ustvari manjši na tem mestu se pred mostom ustvari manjši trg, ki je nekakšno trg,blažilno ki je nekakšno blažilno območje, tako neposreden da dostop inni preveč območje, tako da dostop ni preveč neposreden mestno jedro Na obdrži svoj značaj. Na zdesnem mestno jedroinobdrži svoj značaj. desnem bregu se poveže sedanjo industrijsko v nivoju,industrijsko tako se pot izogne vzponu po Most sese poveže z levim bregom nekaj deset metrov severneje bregu poveže scono sedanjo cono v nivoju, takood V smeri izteka naprej ulica, ki bi lahko strogega starega dela.brvi Na načinnadaljuje z občutljivim, ozkim delom se braegu. pot izogne vzponu poseta bregu. Vjesmeri izteka brvi se naprej postala aleja tega dela mesta. nadaljuje ulica, bi lahko postala aleja tega mesta diskretno. Vzhodno glede nadela kare Ajdovo zrno, Staropovezan jedro takoki dobi neposreden in lahkoten dostop iz mesta. noveStaro dobi neposreden in lahkoten dostop iz na tem mestu seposeljenega, pred mostom manjši trg, ki je nekakšno jsegajedro redkejetako manj ustvari obcutljivega in bolj prilagodljivega dela mesta. novejšega redkeje poseljenega, občutljivega in boljin blažilno območje, tako da dostopmanj ni preveč neposreden prilagodljivega dela mesta. mestno jedro obdrži svoj značaj. Na desnem bregu se poveže z sedanjo industrijsko cono v nivoju, tako se pot izogne vzponu po braegu. V smeri izteka brvi se naprej nadaljuje ulica, ki bi lahko postala aleja tega dela mesta. Staro jedro tako dobi neposreden in lahkoten dostop iz novejsega redkeje poseljenega, manj obcutljivega in bolj prilagodljivega dela mesta.

situacija Urejanje mestnega jedra Črnomlja

m _ 1 : 1000

PREREZ POHODNE POVRŠINE Konstrukcija je lahko izvedena v različnih kombinacijah materialov. Le stebri morajo biti izvedeni iz betona, saj zaradi velikosti drugi materiali ne pridejo v poštev. Tudi vrvi so zaradi nosilnosti lahko le jeklene. Prostorska nosilca sta vsekakor zahteven konstrukcijski projekt. Ravno zaradi svoje edinstvene oblike pa stroškovno ni velikih razlik pri izbiri različnih materialov. Lahko sta lesena, izvedena po principu Konstrukcija je lahko izvedena v različnih kombinacijah materialov. Leškatlastega lepljenih nosilcev, lahko iz jekla, po principu stebri morajo biti izvedeni iz betona, saj zaradi velikosti drugi materiali profila, možno ju je izvesti tudi iz armiranobetonske ne pridejo v poštev. konstrukcije. je zaradi tako specifične oblike Tudi vrvi so zaradiZadnja nosilnosti varianta lahko le jeklene. Prostorska verjetno nosilca sta nanajdražja. vsak način zahteven projekt.razmeroma nosilcev Prvakonstrukcijski je verjetno Ravno zaradi svoje edinstvene oblike pa stroškovno ni velikih razlik pri enostavna izvedbo, bilaizvedena najmanj toga, ukloni in izbiri različnihza materialov. Lahkobistapa lesena, po principu lepljenihbi nosilcev, lahko iz jekla, po principu profila, možno pomiki bili največji. Rebra, ki škatlastega nosijo pohodno površino, bi ju je izvesti tudi iz armirano – betonske konstrukcije. Zadnja varianta je lahko jeklenih plošč. Drugi način so lepljeni zaradi bila tako iz specifične oblike nosilcev verjetno najdražja. Prva je nosilci. V verjetno razmeroma izvedbo, bivpakončno bila najmanj toga, Pohodna obeh primerih bienostavna bili kosizaizrezani obliko. ukloni in pomiki bi bili največji. površina je konstrukcijsko najenostavnejši del projekta, saj Rebra, ki nosijo pohodno površino so lahko bila narejena iz jeklenih plošč. Drugi način so lepljeni nosilci. V obeh primerih bi bili kosi mora premostiti le štirimetrsko razdaljo, na izrezani kateri si sledijo v končno obliko. rebra. Tako pride v poštev hi-bond pločevina, na katero se Pohodna površina je konstrukcijsko najenostavnejši del projekta, saj nanese izravnalni beton. Posledično je rebra. končni mora premostiti le štirimetrsko razdaljo, na kateri si sledijo Tako tlak lahko pride v poštev hi-bond pločevina, na katero izravnalni beton, izveden v katerikoli obliki, ki sejenanese združljiva z izravnalnim posledično je končni tlak lahko izveden v katerikoli obliki, ki je združljiva betonom estrihom. Lahko izvedena tudi iz lesenih z izravnalnim–betonom - estrihom. Lahko jejeizvedena tudi iz lesenih primarnih nosilcev, nameščenih vzdolžno v vzdolžno smeri mostu. vNasmeri njih so mostu. Na primarnih nosilcev, nameščenih prečno pritrjeni sekundarni nosilci, nato sledi končni sloj, na primer iz njih so prečno pritrjeni sekundarni nosilci, nato sledi končni lesenih desk. sloj, na primer iz lesenih desk.

PREREZ POHODNE POVRŠINE

jeklena vrv

sedlo vrvi

prostorski nosilec

PRER jeklena vrv

končni tlak - tartan, podložni beton, hi-bond pločevina, rebro - prečna podkonstrukcija

m _ 1 : 20 sedlo vrvi

prostorski nosilec

SZ pogled m: 1:250

detajl

urbanistično-arhitekturna delavnica

m _ 1 : 20

Konstrukcij stebri mora ne pridejo v Tudi vrvi so Prostorska Ravno zarad izbiri različ lepljenih no ju je izvesti zaradi tako verjetno ra ukloni in po Rebra, ki n plošč. Drug v končno ob Pohodna p mora prem pride v pošt posledično z izravnalni primarnih n prečno prit lesenih des

NOSA SIL

3.4

SHEMATSKI PRIKAZ PRENOSA SIL

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

PREREZ

PREREZA PREREZA

Z lokalnega vidika most, poleg tega da povezuje stari del mesta z razvijajočim se, ustvarja tudi popolnoma nov prostor za pešce, ki se lahko na njem družijo, lahko počivajo v neposredni bližini gozdiča na vzhodni strani mostu, uživajo v pogledih na Lahinjo, se sprehajajo v parku pod mo tom... Skratka ta most brez dvoma dvigne kvaliteto okolja za pešce in kolesarje v mestu. Posledično običajno projekt kot je ta, vzpodbudi tudi vlaganje v urejanje površin, tako zasebnih kot javnih.

urbanistično-arhitekturna delavnica

prečni prerez

m _ 1 : 500

prečni prerez

m _ 1 : 500

vzdolžni prerez

m _ 1 : 500

vzdolžni prerez

m _ 1 : 500

3.4

PROSTORSKI PRIKAZ

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

Ĺ TUDENT KLEMEN Ĺ KUFCA ANALIZA, KONCEPT analiza, koncept Mesto Ä&#x152;rnomelj leĹži na specifiÄ?ni lokaciji. LeĹži v /GUVQ ĂŠTPQONGL LG NQEKTCPQ PC URGEKHKĂŞPK kanjonu reke Lahinje, ki ga obdaja treh strani, samo NQMCEKLK .GzK X MCPLQPW TGMG s.CJKPLG MCVGTC staro mesto pa ima poslediÄ?no obliko ozkega jezika. IC QDFCLC U VTGJ UVTCPK UCOQ UVCTQ OGUVQ RC KOC celotno RQUNGFKĂŞPQ Q\MGIC LG\KMC Skozi mestoQDNKMQ poteka glavna cesta, tako5MQ\K da so EGNQVPQ OGUVQ RQVGMC INCXPC EGUVC VCMQ FC ob njej strnjeni volumni starega mestnega jedra vse UQ QD PLGL UVTPLGPK XQNWOPK UVTGIC OGUVPGIC do strmih bregov. Sama struktura mesta nagovarja LGFTC XUG FQ UVTOKJ DTGIQX 5COC UVTWMVWTC ĹĄirjenje v veliko bolj odprto juĹžno in vzhodno smer, OGUVC PCIQXCTLC wKTLGPLG X XGNKMQ DQNL QFRTVQ ob slednji se nahaja trgovsko-poslovna cona. LWzPQ KP X\JQFPQ UOGT QD UNGFPLK UG PCJCLC VTIQXUMQ RQUNQXPC EQPC Drugi breg Lahinje postaja vedno bolj aktualen, prav &TWIK DTGI TGMG .CJKPLG RQUVCLC XGFPQ DQNL tako pa tudi obmoÄ?je ob reki. Z brvmi bi povezali CMVWCNGP RTCX VCMQ RC VWFK QDOQĂŞLG QD TGMK mestno jedro z naravo in tako peĹĄcem omogoÄ?ili < DTXOK DK RQXG\CNK OGUVPQ LGFTQ \ PCTCXQ KP uporabo drugega, zelenega WRQTCDQ brega v kvalitetnejĹĄi VCMQ RGwEGO QOQIQĂŞKNK FTWIGIC _ parkovna ureditev, uÄ?ne poti, trim steza ... meri \GNGPGIC DTGIW X MXCNKVGVPGLwK OGTK s RCTMQMesto se priÄ?ne oĹžiti na severnem delu pri Ajdovem XPC WTGFKVGX WĂŞPG RQVK VTKO UVG\C e /GUVQ UG RTKĂŞPG QzKVK UGXGTPGO FGNW RTK zrnu, ki kliÄ?e po prenovi.PC NajprimernejĹĄa bi bila #LFQXGO v trg, \TPW MK MNKĂŞG RTGPQXK preureditev ki se zakljuÄ?i z brvjoRQ kot podaljĹĄkom 0CLRTKOGTPGLwC DK DKNC RTGWTGFKVGX X VTI MK trga nad reko. Tako prvi del brvi dobi podobo trga. UG \CMNLWĂŞK \ DTXLQ MQV RQFCNLwMQO NG VGIC TaPCF se na drugem bregu nasloni na nosilec in pride v TGMQ 6CMQ RTXK GN DTXK FQDK RQFQDQ drugi del, ki se med kroĹĄnjami spuĹĄÄ?a vzporedno z VTIC 6C UG PC FWIGO DTGIW PCUNQPK PC PQUKNGE KP RTGKFG X FTWIK FGN MK UG OGF MTQwPLCOK breĹžino v park. URWwĂŞC X\RQTGFPQ \ DTGzKPQ X RCTM Brv nam s svojo geometrijo omogoÄ?i komunikacijo $TX PCO U UXQLQ IGQOGVTKLQ QOQIQĂŞK MQOWs starim mestnim jedrom, saj nam poglede ves Ä?as PKMCEKLQ U UVTCKO OGUVPKO LGFTQO UCL PCO usmerja vanj.XGU Geometrija brvi nekako objema mesto, RQINGFG ĂŞCU WUOGTLC XCPL )GQOGVTKLC nosilec â&#x20AC;&#x201C; steberQDLGOC pa s svojo viĹĄino in usmeritvijo DTXK PGMCMQ OGUVQ PQUKNGE UVGDGT RC U UXQLQ XKwKPQ WUOGTKVXKLQ OGUVQ zaznamuje prostor, saj bi KP bil opazen s slemena po PGMCMQ UCL DK DKN QRC\GP U katerem seOCTMKTC spustimoRTQUVQT v Ä&#x152;rnomelj. UNGOGPC RQ MCVGTGO UG URWUVKOQ X Brvi bi Ä&#x152;rnomlju razĹĄirile moĹžnosti kvalitetne uporabe ĂŠTPQOGNL okolice, kar bi bila velika popestritev za samo $TXK DK ĂŠTPQONLW TC\wKTKNG OQzPQUVK MXCNKVGVPG mesto. Lahko jih zapolnimo tudi s programom in jih WRQTCDG QMQNKEG MCT DK DKNC XGNKMC RQRGUVTKVGX \C UCOQ OGUVQ .CJMQ LKJ razne \CRQNPKOQ uporabljamo za druĹženje, opazovanje, manjĹĄe VWFK U sejme RTQITCOQO KP LKJ MQTKUVKOQ \C prireditve, ... ne smemo pa pozabiti, da nas FTWzGPLG QRC\QXCPLG TC\PG OCPLwG RTKpripeljejo neposredno v kvalitetno zeleno okolje ob TGFKVXG UGLOG e PG UOGOQ RC RQ\CDKVK FC reki naRTKRGNLGQ drugi strani.FKTGMVPQ X MXCNKVGVPQ \GNGPQ PCU

Nosilec â&#x20AC;&#x201C; steber kot dva posuĹĄena 0QUKNGE UVGDGT MQV FXC hloda RQUWwGPC JNQFC

Direkten prestop reke in nato sledenje, &KTGMVGP RTGUVQR TGMG KP PCVQ spust po terenu, steber, UNGFGPLG URWUV RQ usmerjen VGTGPW proti mestu UVGDGT WUOGTLGP RTQVK OGUVW

Pohodni sloj brvi iz dveh materialov (trg â&#x20AC;&#x201C; kamen, park â&#x20AC;&#x201C; les) 2QJQFPK UNQL DTXK K\ FXGJ OCVGTKCNQX VTI MCOGP RCTM NGU

Nosilec ponazarja prehod iz enega v 0QUKNGE RQPC\CTLC RTGJQF K\ drugo okolje GPGIC X FTWIQ QMQNLG

QMQNLG QD TGMK PC FTWIK UVTCPK

OGPVQT RTQH OCI 2GVGT )CDTKLGNĂŞKĂŞ FQE FT #NGPMC (KMHCM UQOGPVQT FT 6QOCz 5NCM CXVQT -NGOGP jMWHEC (# LWPKL

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

SITUACIJA

Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

TLORIS

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

POGLED

Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

PREREZ

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

DETAJL

UVGMNGPC QITCLC \ QUXGVNKVXKLQ HKPCNPK UNQL RQJQFPC RNQwêC OCUMC PQUKNGE CTOCVWTC

OGPVQT RTQH OCI 2GVGT )CDTKLGNêKê FQE FT #NGPMC (KMHCM UQOGPVQT FT 6QOCz 5NCM CXVQT -NGOGP jMWHEC Urejanje mestnega jedra Črnomlja

MAKETA

OGPVQT RTQH OCI 2GVGT )CDTKLGNĂŞKĂŞ FQE FT #NGPMC urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

C (KMHCM UQOGPVQT FT 6QOCz 5NCM CXVQT -NGOGP jMWHEC (# LWPKL Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

ŠTUDENT ROK BOŽIC KONCEPT

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

PREREZ, TLORIS, DETAJL Temelji so zasnovani tako, da preprečujejo zdrs brvi po bregu. Na temelje se pripenjajo kabli, ki pa bi lahko zaradi prenizke lastne teže ob vetru začeli nihati, zato so zaliti z AB ploščo. Tako je brv dodatno ojačana, poleg tega pa se ji poveča lastna teža in togost. Na podoben način je bila leta 1998 zgrajena streha portugalskega paviljona za Expo.

1. Prerez, Tloris, Detajl

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

3 1

POGLEDI, 3D

2. Pogledi, 3D

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

SITUACIJA ANALIZA PROSTORA IN UMESTITEV BRVI Staro mestno jedro v Črnomlju leži na okljuku reke Lahinje in predstavlja svojevrstno posebnost, hkrati pa se pojavlja problem prečkanja “kanjona” reke na nasprotni breg. Poleg mostu, ki za osebni in tovorni promet na jugu mestnega jedra prečka Lahinjo, imajo Črnomaljci že eno obstoječo brv, ki pa jo je že načel zob časa, zatorej sem se odločil, da na isti lokaciji postavim nov most. Ta se za razliko od starega začne že na nivoju mesta, konča pa se na zgornjem nivoju nasprotnega brega. S tem domačinom in tudi obiskovalcem prihranimo dolgo pot po stopnicah, obenem pa se še vedno spustimo tik nad reko in smo tako v polni meri obdani s pogledi na naravo. Brv je zasnovana v enotni širini in poskuša biti čim manj vpadljiva. Zato ni podprta na noben steber, temveč je v krivulji obešena na štiri kable. Na vhod na most nas opozorijo temelji, ki opravljajo vlogo sidranja ter hkrati povezujejo kable, ki so obešeni na oba bregova reke.

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

ŠTUDENT NEJC VAŠL ANALIZA PROSTORA IN UMESTITEV BRVI

Analiza prostora in umestitev brvi Ozko grlo mesta odkrito ponuja možnosti izrabe, saj je nekakšno sedlo v pokrajini, ki ponuja poglede po kanjonu reke v vseh smereh. tako je lokacija ob Črnomaljskem gradu, na • sedloPrav v pokrajini Trgu svobode, je primerna primerna za kaj več kot le parkirišče, potencialno kvaliteten prostor se širi tudi preko ceste do manjšega parkirišča pred Okrajnim sodiščem. Ravno zaradi ceste, bi prostor moral biti oblikovan za sobivanje avtomobila, kolesarja ter pešca, t. i. shared space. Kljub temu bi prostor lahko živel kot mestna dnevna soba, kjer bi se odvijala različna kulturna dogajanja, morda tudi tržnica.

• potencialno kvaliteten prostor pred Črnomeljskim gradom ter Okrajnim sodiščem

Brv, postavljena v razmerje z omenjenimi prostori, • “Shared bi te space” prostore še povečevala. Pešec se tako ne bi zadrževal le v grajenem okolju, ampak bi izkušnjo tega lahko mešal z izkušnjo hoje preko reke, pogleda na brzice, sprehoda med drevesi.

• povečanje prostora

Kasneje se pot, z dodatno brvjo, lahko podaljša proti zahodu, dolžina pešpoti pa se tako podaljša.

• podaljšanje pešpoti proti zahodu? Brv je na zahodni strani široka 5 m, na vzhodni pa

3 m. Širši del brvi je tako del trga in ne le pot, ki teče iz njega.

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

Situacija

Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

RAZVOJ OBLIKE KONSTRUKCIJE/ MOSTU

Vzemimo kos papirja. Le položen čez dve podpori ne nosi veliko. Če list ukrivimo v eni ravnini tako, da nastane lok, nanj že lahko postavimo manjše breme. Če pa list ukrivimo še v drugi ravnini ter tako ustvarimo manjšo kupolo, bo ta nosil največ. Ker tudi lupina, obrnjena navzven, nosi podobno breme ter kot taka daje možnost postavitve dodatne konstrukcije nanjo (pohodni del), se tako odločim za slednjo obliko. Otok sredi mostu nudi možnost podpore na sredi brvi. Tako se dve lupini na otoku srečata in se opreta ena v drugo. Če temu rečemo primarna konstrukcija, ki je iz armiranega betona, nanjo položimo še sekundarno – pohodni del, ki je iz lepljenega lesa. Ta sledi obliki lupin ter tako ustvari pot, ki se dviga in spušča, daje možnost zaznavanja okolice iz različnih perspektiv. Da ohranimo vitkost celotne konstrukcije, je ograja kar se da nevidna – steklena.

Razvoj oblike konstrukcije

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

TLORIS Tloris 10 m

Tloris 7,50 m

Tloris 4,50 m

Tloris 3,00 m

Tloris 0,00 m

Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

VZDOLŽNI PREREZ

Detajl

ograja - lepljeno steklo leseni lepljenci 10/20cm HEA jekleni nosilci armiran beton Vzdolžni prerez E - e

C 9,00 m

7,50 m 4,50 m

6,00 m 4,50 m

3,00 m 1,50 m

0,00 m - 1,50 m

Piloti

Vzdolžni pogled D - d

C 9,00 m

7,50 m 4,50 m

6,00 m 4,50 m

3,00 m 1,50 m

0,00 m - 1,50 m

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

PREČNI PREREZ

leseni lepljenci 10/20cm armiran beton

leseni lepljenci 10/20cm HEA jekleni nosilci armiran beton

leseni lepljenci 10/20cm armiran beton

9,00 m 7,50 m 4,50 m

6,00 m 4,50 m

3,00 m 1,50 m 0,00 m - 1,50 m

piloti

Prečni prerez B - b

Prečni prerez C - c

Prečni prerez A - a Detajl

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

VIZUALIZACIJA

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

VIZUALIZACIJA

Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

UREDITEV AJDOVEGA ZRNA

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

3.4 PRIMERI UREJANJA Z NOVIMI POSEGI V PROSTOR ČRNOMLJA

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

SITUACIJA M 1:500

SITUACIJA

Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

TLORIS PRITLIČJA M 1:200

TLORIS PRITLIČJA

6.00 2.80

2.80

MLADINSKI CENTER VP C CS WCM WCŽ H SH G S D ZVP ZPP ZTP

večnamenski prostor 159 m2 coﬀe bar 98 m2 shramba od lokala 9 m2 wc moški 6 m2 wc ženske 6 m2 hodnik- raztavni prostor 50 m2 shramba 3,5 m2 garderoba 5 m2 stopnišče 10,5 m2 dvigalo 2 m2 zunanja večnam. prostor 82m2 zunanji predprostor 52 m2 zunanji tlakovani prostor 41 m2

HOSTEL SP sprejemnica VP večnamenski prostor K&S kavarna in slaščičarna U uttility od kavarne WCŽ WC ženske WCM WC moški H hodnik S stopnišče D dvigalo ZPD prostor za druženje P prehod

urbanistično-arhitekturna delavnica

64 m2 47 m2 84 m2 5m2 6 m2 8 m2 7,4 m2 5,5 m2 1,7 m2 200 m2 162 m2

3.4

TLORIS NADSTROPJA M 1:200

TLORIS NADSTROPJA

3.00

MLADINSKI CENTER S3 SS S1 S2 WCM WCŽ H SH G S D

3.00

soba 3 41,5 m2 sejna soba 21,5 m2 soba 1 39 m2 soba 2 75 m2 wc moški 6 m2 wc ženske 6 m2 hodnik- raztavni prostor 50 m2 shramba 3,5 m2 garderoba 5 m2 stopnišče 10,5 m2 dvigalo 2 m2

HOSTEL SDS1 WCTŽ WCTM H S D PD SDS2

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

spalni del, soba 1 WC+ tuši ženske WC+ tuši moški hodnik stopnišče dvigalo prostor za druženje spalni del soba 2

68 m2 19 m2 19 m2 18 m2 5,5 m2 1,7 m2 49 m2 116 m2

TLORIS KLETI

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4

SEVERNA FASADA - POGLED NA TRŽNICO

ZAHODNA FASADA - STARI DEL + NOVI DEL

SEVERNA FASADA- POGLED NA ZUNAJO TRŽNICO SEVERNA FASADA- POGLED NA ZUNAJO TRŽNICO

ZAHODNAFASADAFASADA-STARI STARIDEL+ DEL+NOVI NOVIDEL DEL ZAHODNA

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

PREREZA MLADINSKEGA CENTRA M 1:200

PREREZ C-C

PREREZ D-D

PREREZ VZHODNA FASADA- POGLED NA ZUNAJO TRŽNICO

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

VZHODNA FASADA

VZHODNA FASADA- POGLED IZ CESTE VZHODNA FASADA- POGLED IZ CESTE

ZAHODNA FASADA

ZAHODNA FASADA- POGLED NA ZUNANJI DEL KAVARNE ZAHODNA FASADA- POGLED NA ZUNANJI DEL KAVARNE

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

3.4 PREREZ B-B

PREREZ A-A

PREREZ

SEVERNA FASADA- POGLED NA PODHOD

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

urbanistično-arhitekturna delavnica granitne kocke podložni beton

pasovni temelj

nasutje

talna obloga 1 cm granitne kocke

ACM 8 cm

nosilec za ACM plošče

estrih 5 cm zvočna izolacija 5 cm

zaščitna ločilna plast 5 cm

toplotna izolacija 17 cm

armirani beton 20 cm

nosilec 2

notnarni omet 1cm parna zapora 2 cm

hidroizolacija 1 cm

estrih 5 cm parna zapora 2 cm

obtežilna plast; pesek 5 cm toplotna izolacija 19 cm

pločevinasti zaključek ločilna plast 1 cm

FASADNI PAS DETAIL M 1:10

3.4

DETAILI M 1:10

DETAJLI

DETAIL STREHE

DETAJL DETAIL MEDETAŽE

DETAJL DETAIL STREHE- stari del

DETAJL DETAIL TEMELJEV

D4 D2

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

VIZUALIZACIJA

FOTOMONTAŽA

urbanistično-arhitekturna delavnica

3.4

VIZUALIZACIJA

FOTOM

Urejanje mestnega jedra Ä&#x152;rnomlja

4. urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

SKLEPNE UGOTOVITVE

prof.mag. Peter Gabrijelčič, doc.dr. Alenka Fikfak, Marija Prašin Kolbezen

Z urbanistično-arhitekturno delavnico za območje urejanja mestnega jedra Črnomlja smo želeli prikazati več interpretacij prihodnjega prostorsko-programskega razvoja mestnega jedra Črnomlja, predvsem med dvema že izoblikovanima območjema Ajdovo zrno in Majer, ki pa imata popolnoma raznoliki razvojni vrednosti. Prepričani smo, da se bodo morali prebivalci Črnomlja soočiti z zapleteno ekonomsko in socialno situacijo, ki bo v prihodnje sledila predvsem strategiji krepitve mesta v okviru regionalnega sistema poselitve, v povezavi z jasno zastavljenimi vizijami razvoja tudi znotraj mestnega prostora. Realizacija predstavljenih možnosti razvoja, ki je bila opredeljena v tej delavnici in se predvsem nanaša na ustvarjanje novih povezav med mestnim jedrom in območjem Majer, je sledila naslednjim izzivom: kje naj bo izveden nov mostni objekt, kakšna naj bo njegova funkcionalno-prometna zasnova, katere so možnosti za urejanje območja vodotokov, ali naj bo mostni objekt na območju mestnega jedra samo eden, kakšen je odnos in vpliv teh povezav na območje Ajdovo zrno … Vse to je lahko vodilo oz. začetek procesa nenehnega dogovarjanja med posameznimi akterji prostorskega razvoja, ki so usmerjeni v realizacijo strateških prostorskih ciljev mestnega jedra Črnomlja.

Pri obravnavi prostorskega razvoja mestnega jedra Črnomlja smo oblikovali različne scenarije, ki so odvisni od posameznih struktur in programske konceptualne usmeritve. V okviru zaključnih misli podajamo naslednje ugotovitve: - mestno jedro Črnomlja naj se prestrukturira v sodoben doživljajski prostor, ki naj nadaljuje in dopolnjuje elemente dediščine kot prostorsko prepoznavne kakovostne vsebine, - v mestnem jedru naj se predvidi revitalizacija infrastrukturnih povezav z vnosom novih elementov (mostni objekti, ureditve ob vodi, ureditve posameznih javnih ambientov …), v smislu dopolnitve obstoječe strukture s fleksibilno vsebino in programom, - za razvoj mestnega jedra in njegove okolice je zelo pomembna povezljivost med območji, kar se v prostoru kaže kot velika pomanjkljivost ločenosti med mestnim jedrom in območjem Majer. V zvezi s tem smo ugotavljali, da je povezava nujna in je glede na prostorske možnosti, z različnimi omejitvami, možnih več povezav oziroma na več lokacijah,

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica

- nove infrastrukturne povezave naj sledijo zasnovi 3. razvojne osi v prostoru, ki bo radikalno vplivala na pretok prometa in preobrat v organizaciji grajenega prostora mesta, - obrečni prostor danes nima vidne vloge v organizaciji javnega prostora mesta, hkrati pa tvori njegovo prepoznavno vlogo. V prihodnosti naj se mu nameni več pozornosti v obliki organizacije »plaže«, parka, igrišča, rekreacije, turizma …, - poseben namen urejanja v prostoru naj se nameni Ajdovemu zrnu, ki naj s svojo preobrazbo (z ohranjanjem edinstvene oblike in zasnove) sledi sodobnim arhitekturnim in urbanističnim trendom in naj v prostor vnaša oblikovno in programsko kakovost,

sledile tudi strategiji krepitve mestnega jedra, ohranjanja dediščine in razvoja takšnih dejavnosti, ki bodo v javni prostor mesta povrnile ritem življenja. Mestno jedro naj na ta način znova postane osnovni gradnik mesta in skupnosti, kot sodobna oblika socialne in družbene dimenzije bivanja. Mestu Črnomelj, in posebej mestnemu jedru, daje v tem kontekstu posebno vlogo obrečni prostor rek Lahinja in Dobličica. To je prostor, ki naj v prihodnosti postane povezovalni element, saj urbane transformacije degradiranih urbanih nabrežij predstavljajo nove možnosti ekonomskega in socialnega razvoja za mesta.

- mestno jedro bo doživelo sodobno preobrazbo v javnem prostoru tudi s prestrukturiranjem in spreminjanjem javnih prostorov v območjih, ki naj se z različnimi peš-kolesarskimi, rekreacijsko-turističnimi povezavami navezujejo nanj. Razvojne potrebe mesta Črnomelj bodo v prihodnje

Urejanje mestnega jedra Črnomlja

urbanistiÄ?no-arhitekturna delavnica