Portfolio URŠKA KALČIČ by Urša Kalčič

PORTFOLIO

KAZALO

CURRICULUM VITAE info

o meni

osnovni podatki

študentsko delo

delavnice

PROJEKTI fakulteta

arhitekturna praksa

vitraži

_02

PORTFOLIO

curriculum vitae

INFO URŠKA KALČIČ

46°03′N 14°30′E

SLOVENIA ursa.kalcic@gmail.com 00386 40 575 147

O MENI WHAT_ Architect + Designer + Artist + Dreamer WHEN_ Now WHERE_ The possibilities are endless. HOW_ Inspiration + Hard work + Expiriences + Collaboration + Education + Institution WHY_ To express my mind.

znanja

interesne dejavnosti

osebne lastnosti

šolanje

Tuji jeziki aktivno: anglešcina pasivno: nemšcina

Racunalniški programi - Microsoft Word - Microsoft Powerpoint - AutoCad - Archicad - Artlantis - Adobe Photoshop - Adobe Illustrator - Adobe Indesign

arhitektura gledališče umetnost scenograja glasba ples joga

komunikativna zanesljiva natančna vztrajna prilagodljiva ustvarjalna

Osnovna šola OŠ Pavla Lunačka Šentrupert Srednja šola: Gimnazija Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Univerza v ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

osnovni podatki

2012

Slovenska veteranska avto moto zveza

Grom arch d.o.o.

2011 Arhitekturno risanje

Delo d.d., Delo in dom d.d.

2010 Delo d.d., Delo in dom d.d.

Studio naris d.o.o.

Arhitekturno risanje

2009

Delo d.d., Delo in dom d.d.

Studio naris d.o.o.

Delo d.d., Delo in dom d.d.

Esplanada d.o.o.

Atelje Pirss d.o.o.

u.d.i.a. Igor Seljak Trplan Gužič arhitekti d.o.o. Esplanada d.o.o.

2008 2013

_ strokovno najprimernejše rešitve za urbanistično arhitekturno ureditev centrov naselij Dobrova in Polhov Gradec _ prelom in priprava za tisk, oblikovanje knjige: TOMOS, skozi zgodovino z 204 km/h _ idejna zasnova Planetarija _ oblikovanje revije Avto motor-classic _ grafično oblikovanje logotipov, plakatov,...

_ (rubrika Arhitekturni dialog)_ reševanje stanovanjske problematike _ poučevanje arhitekturnega risanja za sprejemne izpite Fakultete za arhitekturo _ idejna zasnova dveh prizidkov enodružinske hiše Jeličnik _ Salezijanski mladinski center, zunanja ureditev in dvorana

_ Stanovanjska soseska C2 Livade v Izoli - delo na PZI tlorisih, prerezih, detajlih _ Mestna večnamenska dvorana Portoval v novem mestu _ prelom in olikovanje Prodajega katoga stanovanjske soseske C2 Livade _ (rubrika Arhitekturni dialog)_ reševanje stanovanjske problematike

_ PZI ureditev poti Seča, Portorož _ PZI legalizacija, dozidava in nadzidava objekta ob športnem igrišču _ PGD enodružinske hiše Rebernik _ natečaj Šolsko športni center oš Dobrepolje _ ureditev in prenov akolesarsko sprehajalnih poti v Brdih, Bovec - Tolmin ter kolesarsko sprehajalnih poti nad Izolo _ natečaj Športna, rekreacijska in terapevtska dvorana za invalide, otroke s posebnimi potrebami in starostnike - Športna dvorana Soča _ natečaj poslovni kompleks Eles _ (rubrika Arhitekturni dialog) - reševanje stanovanjske problematike _ poučevanje arhitekturnega risanja za sprejemne izpite Fakultete za arhitekturo

_ pomoč pri natečaju Župančičeva jama _ pomoč pri natečaju Delamaris _ izris urbanistično arhitekturne idejne zasnove posestva Božič v Šentupertu _ izris idejne zasnove hotela Berk _ (rubrika Arhitekturni dialog)_ reševanje stanovanjske problematike

_ izris idejne zasnove enodružinske hiše _ pomoč pri izrisu PZI projeka ter izris opreme _ izris idejne zasnove enodružinske hiše

Fakulteta za arhitekturo

2015

Slovenska veteranska avto moto zveza

Grom arch d.o.o.

Fakulteta za arhitekturo

Slovenska veteranska avto moto zveza

Grom arch d.o.o.

Fakulteta za arhitekturo

Slovenska veteranska avto moto zveza

Grom arch d.o.o.

2014 2016

praksa

_ tehnična sodelovka v seminarju Fikfak

_ direktor podjetja Grom arch d.o.o. _ izris podstavka za doprsni kip za Splošno bolnišnico “Dr. Franca Derganca” Nova Gorica _ oblikovanje revije Avto motor-classic _ grafično oblikovanje logotipov, plakatov,...

_ tehnična sodelovka v seminarju Fikfak

_ direktor podjetja Grom arch d.o.o. _ izris idejne zasnove ter načrta opreme trgovine z nakitom na Starem trgu v Ljubljani _ oblikovanje revije Avto motor-classic _ grafično oblikovanje logotipov, plakatov,...

_ tehnična sodelovka v seminarju Fikfak

_ direktor podjetja Grom arch d.o.o. _ izris PGD zunanje ureditve obrežja pritoka reki Sovri v občini Žiri _ projektna naloga Analiza tipologije in določil OPN ID – s predlogi za izbrana stanovanjska območja za Mestno občino Ljubljana, v sodelovanju z doc. dr. Alenko Fikfak _ oblikovanje revije Avto motor-classic _ grafično oblikovanje logotipov, plakatov,...

Delavnica terme Črnomelj, Turistično rekreativni kompleks, Črnomelj

Mednarodna delavnica Frontiers of integration, Cape town, Južna afrika trimo urban crash 2011, tribuna življenja, ljubljana Urbanistčno planerska delavnica Straža, Ureditev jedra naselja Straža v kontekstu razvoja cele občine, Straža, Novo mesto

International student workshop in Sevare, Mali

Urbanistično-arhitekturna delavnica Ptujsko jezero v okviru seminarja prof. mag. Petra Gabrijelcica, Ptuj Zmaga na svetlobni delavnici Urbana svetloba, Ljubljana

Delavnica VELUX pod mentorstvom dr. Alenke Fikfak, Debeli Rtič Mednarodna delavnica – Evropski intenzivni program – The green city 2009, Sacro Monte di Varallo, Milan, Italy

2008 2009 2010 2011 2012

delavnice

_08

PORTFOLIO PROJEKTI

fakulteta

RISANJE predmet_ Prostoročno risanje/ Barvne študije leto_ 2006/2007 lokacija_ Ljubljana, Rovinj mentor_ prof. Janez Suhadolc/ doc. dr. Tomaž Novljan, prof. Jurij Kobe

SKICIRANJE predmet_ Skiciranje arhitekture leto_ 2008 lokacija_ Toskana, Italija mentor_ prof. Marjan Ocvirk

skrajno levo: pogled na San Gimignano,Toskana levo: pogled na Assisi, Toskana desno: Stari trg, Ljubljana skrajno desno: Basilica di Santa Croce, Firence

KSERKSOVA APADANA predmet_ Zgodovina arhitekture leto_ 2007 mentor_ prof.dr. JoĹže Marinko

SHEMA OSNOVNE IDEJE

KIPARSKA GALERIJA predmet_ Elementi oblikovanja in kompozicije leto_ 2007

PREREZ B-B

lokacija_ Ljubljana mentor_ prof. Vojteh Ravnikar Volumen galerije je sestavljen iz 3 različnih kubusov, kot vezni člen med lokacijo, sosednjimi stavbami in programsko opredelitvijo galerije. Objekt je umeščen na vogalu Eipprove in Karunove. Zasnovan je kot zaokrožen, nizek kubus, z malo večjim višinskim poudarkom na sredini. Galerija je zasnovana lahkotno, nevpadljivo, da ne tekmuje s sosednjo trnovsko cerkvijo. Najvišji del objekta deluje v galeriji kot svetlobni jašek in glavni vir dnevne svetlobe. Okoli njega se vijejo tudi glavne komunikacije iz pritličja v razstavne prostore v nadstropju. TLORIS 1. NADSTROPJA

MLADINSKI KULTURNI CENTER predmet_ Elementi oblikovanja in kompozicije leto_ 2007 lokacija_ Ljubljana mentor_ prof. Vojteh Ravnikar

Objekt je umeščen med Rimsko in Aškerčevo ulico, v praznem mestnem žepu. Koncept opredeljuje združevanje dveh ulic, Rimske in Aškerčeve, ter konceptu fluidnosti območja obdelave. Fasada objekta na obeh straneh je zaprta ter zaključuje podobo ulice, znotraj pa objekt zadiha z notranjim atrijem, okoli katerega so zvrščeni vsi glavni programi.

TLORIS PRITLIÄ&#x152;JA

PREREZ A-A

KONCEPT

PTUJSKO JEZERO predmet_ Urbanistična delavnica leto_ 2008 lokacija_ Ptuj mentor_ doc.dr. Alenka Fikfak, prof. mag. Peter Gabrijelčič, dr. Špela Hudnik sodelujoči pri projektu_ študentje seminarja Gabrijelčič

projektni del delavnice_ restavracija na vodi

TLORIS

MAKETA RESTAVRACIJE NA VODI

SITUACIJA

PREREZ

VRATA V MESTNI PARK predmet_ Svetlobna delavnica Urbana svetloba leto_ 2008 lokacija_ Podhod Cankarjeva, Ljubljana mentor_ doc.dr. Tomaž Novljan, Pietro Palladino, Tine Škrlj sodelujoči pri projektu_ Sanja Kašaj, Danijel Kavčič, Milek Matej, Marko Zvonkovič, Tina Krmelj

Izhodiščna zamisel je bila, da bi v prehodu na Cankarjevi ustvarili prijeten in atraktiven ambient. Osnovni koncept je predvideval zaprtje odprtine med stenama z mrežo, skozi katero ponoči proseva svetlobo in ustvarja igro senc. Na obodu podhoda je predvidena bela napol prosojna zastirka, ki zakriva grafite. Ponoči ustvarja zastirka za mimoidoče dramatičen teataralen učinek. Prenovljen prehod je privlačen za pešca, ustvarja varen ambient, kar je pomombno za majhne in nizke prehode ter mimoidočim ne daje občutka utesnenosti.

K T E L T VE

TLORIS PRITIÄ&#x152;JA

16 predmet_ Družbene stavbe leto_ 2008 lokacija_ Ljubljana mentor_ prof. Miloš Florjančič, asist. Mitja Zorc

17 TLORIS PRITLIČJA

HIŠA NOČ IN DAN predmet_ Delavnica Velux leto_ 2009 lokacija_ Debeli rtič mentor_ doc.dr. Alenka Fikfak sodelujoči pri projektu_ Sanja Kašaj, Marko Zvonkovič

TLORIS 1. NADSTROPJA Osnovni koncept volumna izhaja iz raziskovanja problemov dovajanja svetlobe v osrednji bivalni prostor. V ozkih in visokih stavbah svetloba težko prodira skozi prostor do tal, pri širokih in nizkih stavbah pa svetloba težko prodira v globino. Rešitev predvideva vstavitev prosojnega elementa v sredino hiše, ki dovaja dovolj svetlobe. Posamični elementi se lahko na osnovni, transparenten volumen dodajajo po željah naročnika. Osrednji del projekta je prosojen sredinski del, ki potega od vzhoda proti zahodu, tako da dnevna svetloba osvetljuje prostor skozi cel dan iz različnih smeri. Skozi cel dan je tako osvetljeno tudi stopnišče, ki je v primeru centralne postavitve v objektu vedno slabo osvetljeno.

PROSTOR OBMOČJA ŽELEZNIŠKE POSTAJE predmet_ Arhitektura mesta leto_ 2009

MASARYKOVA

lokacija_ Ljubljana mentor_ prof. Janez Koželj, asist. Polona Filipič, Sinan Mihelčič

KOL

V projektu je predvidena poglobitev ceste, tako da je v pritličju samo peš promet ter tramvaj. Ljubljana, načrtovana kot mesto v zelenju, z novim mestnim predelom, ne dobi samo točkovno pozidane zelene površine, temveč predel, ki zeleno zaledje prevede v urbani prostor. Zelenje se preplete z osrednjim družabnim prostorom, povezajočim členom med novim poslovno trgovskim objektom ter železniško postajo, povezujočim prostoru srečevanj in nakupov.

ODV

ORS

sodelujoči pri projektu_ Sanja Kašaj, Tina Krmelj, Danijel Kavčič

RES

LJEV

Objekt je zasnovan lahkotno, prehodno, zasnova pritličnih prostorov se poveže s parkom. Višinski poudarki na koncu in začetku stavbe zaključujejo Resljevo ter Kolodvorsko cesto. TLORIS PRITIČJA / SITUACIJA

THE GREEN CITY strategies for future transformations of the urbanized landscape predmet_ Mednarodna delavnica leto_ 2009 lokacija_ Sarco monde di Varallo, Milano, Italija mentor_ prof. Mario Fosso, asist. Elisabetta Pisati, asist. Fabio Albani sodelujoÄ?i pri projektu_ Alexandra Matei, Christopher Ghouse, Daniela Schrittwieser, Francesca Tuscano, Kaja Hrasovec, Luana Czipczer, Roberto Lucchese, Sanja KaĹĄaj, Silviu Gavrila, Tersea Stauder, Veronica Tentori

hotel & parking / giacomolo / area A school / piazza grober / area B

MODEL: areas of intervention

hotel /merletti /area C plan of hotel, area C

POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT BARJANSKA predmet_ Projektiranje in kompozicija III leto_ 2009 lokacija_ Ljubljana mentor_ doc.dr. Alenka Fikfak Koncept objekta izhaja iz okoliških enodružinskih hiš na eni strani, na drugi strani pa vključuje velika Trnovska vrata. Objekt je poseg v okolico, ki omogoča, da se dve nasprotni si obliki združita v eno - dolga Trnovska vrata in male hiše. Kubusi omogočajo raznolikost in razbijejo monotonost okolice. Objekt je razdeljen na sekvence med katerimi je pri vsakem jedru v pritličju koridor, ki omogoča prost prehod iz strani ceste na notranjo stran - južno v park. Vendar pa je kompleks še vedno povezan med sabo z jedri v zgornjih nadstropjih.

TLORIS PRITLIÄ&#x152;JA

TLORIS 3. NADSTROPJA

V FASADA

VZDOLÅ½NI PREREZ

TRIMO URBAN CRASH 2011 tribuna Ĺživljenja

predmet_ Projektiranje in kompozicija V leto_ 2011 lokacija_ Ljubljana mentor_ doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a. Janez Peter Grom sodelujoÄ?i pri projektu_ Tina Krmelj

KONCEPT Koncept inštalacije z imenom tribuna življenja predstavlja novo vez med ‘’geto’’ Fužinami in Ljubljano. S pomočjo analiz smo prišli do spoznanja, da v omenjenem delu primanjkuje harmonije in življenja ter da je neizrabljen prostor izgubljena povezava fužinarjev do ljubljane kot mesta druženja. Tako TRAK simbolično predstavlja združitev, simbiozo Fužin in Ljubljane. Ob enem pa predstavlja tudi povezovanje posameznih elementov v eno arhitekturo – trak. Tako se programi med sabo prepletejo in delujejo kot hibriden element. Ima večfunkcionalno ečnamensko vlogo in ponuja raznolikost ponudbe, od otroškega kotička, tribune, počivalnih površin, kuhinje, stojnic ter odra. Odnos ljudi, je do materialnih stvari nekoliko destruktiven. Tako oblika sama nakazuje stanje, ki bi se lahko zgodilo v prihodnosti. Njena zalomljenost in razgibanost predstavlja variacijo stanja po nekaj letih postavitve. To pomeni deformirano in uničeno inštalacijo. To dejstvo je pripomoglo h končni podobi inštalacije – tribune življenja. Namen inštalacije je, da povrne izgubljeno nit med samimi prebivalci in poživi ta predel Ljubljane. Pomeni tudi prostor srečevanja in druženja, rekreacije in zabave.

FRONTIERS OF INTEGRATION design workshop and public lecture series

predmet_ Mednarodna delavnica leto_ 2011 lokacija_ Cape town, Južna afrika mentor_ architect Carin Smuts, prof.mag. Peter Gabrijelčič, asist.mag. Špela Hudnik sodelujoči pri projektu_ Dale Smith, Lunga Marinana, Sophia Saoudi, Sana Walha Delavnico je organiziral arhitekturno - urbanistični biro SC architects. Biro je eden izmed tistih v Južnoafriški republiki, ki si prizadevajo zabrisati meje aparthaida ter ljudem, ki so bili prisiljeno premeščeni v predmestja, zagotoviti višji nivo žiljenja. Tudi sama tema delavnica je bila organizirana v željipo pridobitvi svežih in novih idej, v pomoč biroju pri reševanju socialno-stanovanjskega problema. Tema delavnice je bila inetgracija in povezovanja južnoafriškega prebivalstva. Lokacija je bila izbrana na vozlišču srečevanja ljudi vseh slojev. Na omenjeni lokaciji je vsaka skupina urbanistično uredila območje, z novimi socialnimi stanovanji ter vsemi spremljevalnimi programi.

SHEMATSKI PREREZ

VIZUALIZACIJA SOCIALNIH STANOVANJ

UREDITEV JEDRA NASELJA STRAŽA V KONTEKSTU RAZVOJA CELE OBČINE predmet_ Urbanistično planerska delavnica leto_ 2011 lokacija_ Straža, Novo mesto mentor_ doc.dr. Alenka Fikfak, doc.dr. Alma Zavodnik Lamovšek, viš.pred.mag. Mojca Foški, prof.dr. Davorin Gazvoda sodelujoči pri projektu_ Urška Weiss, Drnovšek Katja, Sanja Kašaj Delavnica je potekala v sodelovanju s profesorji in študenti s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za arhitekturo in Biotehnične fakultete. Tematika delavnice je bila v skladu s podanimi izhodišči usmerjena predvsem v načrtovanje in urejanje naselja Straža z Vavto in Romanjo vasjo. Oblikovalske vizije razvoja naselja Straža so bile predvsem razmestitev dejavnosti, ureditev centralnega dela naselja, ureditev prometa ter usmerjanje športnih dejavnosti. Projekt je bil zasnovan za fazno realizacijo. + RAZVOJ ZA OBČINO - 3. FAZA (80 LET)_UREDITEV PASU OB REKI

+ RAZVOJ ZA OBČINO - 3. FAZA (80 LET)_UREDITEV OB ŽELEZNIŠKI PROGI

SITUACIJA_ POZITIVNI RAZVOJ ZA OBÄ&#x152;INO - 3. FAZA (80 LET)

EKSPERIMENT tehnološki park Mayon predmet_ Projektiranje in kompozicija IV leto_ 2010 lokacija_ Mayon, Filipini mentor_ doc.dr. Alenka Fikfak sodelujoči pri projektu_ Drnovšek Katja

SITUACIJA

Ideja projekta sloni na lokalni flori in favni Filipinov ter tradicionalni ahitekturi. Ob stalnih poplavah, si ljudje gradijo tipične “nipa house” na kolih v nižinah, odelovalna polja z rižem pa na gričevnatem območju, da je njihov pridelek zavarovan pred poplavami. To spoznanje nama je bila iztočnica za novo obliko arhitekture Filipinov - mostu. Nadaljna ideja je bila “transformirati” nipa hišo v celico in jo vstaviti v podmostno konstrukcijo. Z obliko nove strukture je bila želja ustvariti popolno integracijo z krajino. Valovanje spodnje meje “skupkov celic” sovpada z valovito krajino vulkanov, gričev ter spečih vulkanov. Tako narava in most postaneta eno. Območje otočja Luzon ponuja nešteto možnosti raziskovanja vulkanov. Iz tega smiselno sledi umestitev raziskovalno izobraževalnega programa, usmerjenega v raziskovanje vulkanov. Ampak zakaj razviti tako majhen program v tako velikem okolju, če lahko služi še v druge namene? Zakaj razviti trajnost samo v arhitekturi, ne pa tudi v ekonomiji in družbi? Tako tehnološki in znanstveni program, združujeta gospodarstvo in razvoj prihodnjosti. Življenje pod mostom združuje tehnološki park s turizmom, akademskim turizmom, povezanim z raziskovalnim centrom ter stanovanjskim območjem za vse zaposlene in obiskovalce.

"TOUCH THE EARTH LIGHTLY." Glenn Murcutt

TLORIS LEVEL 1 - PROMET

TLORIS LEVEL 2 - GARAÅ½A

vizualizacija bivalne celice

TLORIS LEVEL 3 - PARK

prerez konstrukcije bivalne celice

vizualizacija bivalne celice

TLORIS LEVEL 4 - BIVANJE

PROMET

GARAÅ½A

ODPRT JAVNI PROSTOR

BIVANJE

FLORA FAVNA

SHEMATSKI PREREZ - PROGRAMSKA SHEMA

1. FAZA RAZVOJA

2. FAZA RAZVOJA

FASADA STANOVANJSKE STRUKTURE

3. FAZA RAZVOJA

GLAVNI POGLED NA FASADO

PARK BRDO we live together

predmet_ Urbanisticna metodologija leto_ 2010 lokacija_ Ljubljana mentor_ doc. dr. Ilka Čerpes sodelujoči pri projektu_ Cestnik Nina, Češnovar Polona, Drnovšek Katja, Horvath Sebastian, Kašaj Sanja, Repovž Živa, Zvonkovič Marko

Območje Brdo, obravnavano v projektni nalogi, se nahaja na zahodnem delu Ljubljane, znotraj mestne obvoznice. Na obravnavanem prostoru se stikata dve krajinski enoti; barje in rožniški hrib, ter tako tvorita izviren prostor.

PREREZ B-B

V projektni nalogi so poleg že predvidene gospodarske in infrastrukturne krepitve območja zagotovljeni prebivalcem kvalitetni in varni prostori druženja, predvsem pa je bil koncept ustvariti zeleno sosesko in ohraniti čim več zelenja ob ježi, saj le ta nudi nadvse kvalitetne poglede mimoidočim in stanovalcem.

SITUACIJA

terme - turistično rekreativni kompleks

TERME ČRNOMELJ

predmet_ delavnica leto_ 2010 lokacija_ Črnomelj mentor_ doc.dr. Alenka Fikfak, prof.mag. Peter Gabrijelčič sodelujoči pri projektu_ Sanja Kašaj, Marko Zvonkovič, Ivan Mikić, Jure Mihevc

Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnosti, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja. S trajnostnim razvojem naj bi se prvenstveno ohranjala biološka raznovrstnost, pomemben vidik pa se odpira tudi v razvoju posameznika in družbe. Definicij trajnostnega razvoja je kar nekaj, najbolj preprosta in najbolj nazorna pa je definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj, ki pravi, da trajnostni razvoj pomeni: »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij« (Our Common Future, 1987: 43). Koncept temelji na zasnovi novih objektov, ki se zajedajo in zlivajo z okolico. Cilj je bil narediti projekt, ki bo čim manj posegal v najbolj kvaliteten prostor na obravnavanem območju. Tako so vsi objekti pomaknjeni v gozd. S tem objekti dobijo tudi zasebnost in obiskovalci dobijo občutek, da se nahajajo v malih intimnih prostorih, ne pa v ogromnih objektih. Objekti so dolge lamele, ki se vitko in neopazno skrijejo v gozd. Tudi koncept strehe je povezan s čimbolj neopaznim vključevanjem v okolje in sicer, da se objekt poveže in zlije z naravnim in odtuji od grajenega, ki razčleni park in se vanj smiselno vključi. Sama jasa, ki je skupna točka vsem objektom, je prazna in po njej potekajo glavne komunikacije med posameznemi objekti.

SITUACIJA

TLORIS

FASADA

PREREZ

MEDNARODNA DELAVNICA V MALIJU predmet_ mednarodna delavnica leto_ 2012 lokacija_ Sevare, Mali mentor_ prof. Fabrizio Caròla, asist. Stefania Vestuto sodelujoči pri projektu_ Marcella Avanzi, Giuseppe Turrisi, Tina Krmelj

Leta 2012 sem se udeležila mednarodne študentske delavnice v Afriki, Maliju, ki sta jo organizirali Association Napoli: Evropa Africa (Italija) ter Association Delta Survie (Mali). Glavni ustanovitelj asociacije je Fabricio Corola, ki je bil na delavnici vodja gradbišča ter imel tudi vsakodnevna predavanja o afriški tradicionalni gradnji ter njegovemu pristopu k arhitekturi z novejšo tehnologijo. Po načrtih omenjenega arhitekta smo skupaj z ostalimi študenti gradili tradicionalne afriške kupole. Zgrajeni objekti zdaj služijo kot zavetišča za zlorabljene ženske, ki so se jim družine in možje, zavoljo neplodnosti, odrekli ter jih tako socialno marginalizirali.

_37

PORTFOLIO PROJEKTI

praksa

NATEČAJ STANOVANJSKO NASELJE ŽUPANČIČEVA JAMA podjetje_ STUDIO PIRSS d.o.o. leto_ 2008 lokacija_ Ljubljana sodelujoči pri projektu_ Nika Tavčar, Polona Češnovar

NATEČAJ - ŠPORTNA DVORANA SOČA Športna, rekreacijska in terapevtska dvorana za invalide, otroke s posebnimi potrebami in starostnike podjetje_ STUDIO NARIS d.o.o. leto_ 2009 lokacija_ Ljubljana sodelujoči pri projektu_ Katja Drnovšek

Idejna zasnova se osredotoča na oblikovanje čimbolj funkcionalnih in čistih komunikacijah. Ideja je bila, da omogočimo invalidom direkten dostop iz Vrtnice v novo telovadnico iz kleti. Zunanjim obiskovalcem ter popoldanski rekreativcem pa omogočiti vhod zase. Želja je bilo doseči neovirano gibanje invalidov po celotnem tlorisu stavbe. Koncept prostorske zasnove je bil vse površine spremeniti v površine pod naklonom, prijazne invalidom. V tem smislu so bile oblikovane rampe, ki v celoti nadomeščajo dvigala. Fasade sledijo zasnovi tlorisa. Sestavljajo jo materiali ter barve podobne okoliškim objektom.

ŠPORTNA DVORANA SOČA

CENTRALNA DEPONIJA

LETNA ŠOLA HOJE

PREREZ A-A

PARK-SIMULACIJA DELA

TLORIS PRITIČJA

POGLED NA BIVALNI PROSTOR

NOTRANJE OBLIKOVANJE podjetje_ DELO IN DOM, Delo d.d., rubrika Arhitekturni dialog leto_ 2010 lokacija_ neznano

Arhitekturni dialog je skupni projekt Gospodarskega razstavišča, Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in priloge Delo in dom. Vsako leto je objavljen razpis, na katerega se prijavijo bralci Dela in dom in na podlagi katerega se izpelje Arhitekturni dialog. Študenti višjih letnikov fakultete za arhitekturo pripravimo rešitve za arhitekturne oziroma prostorske težave, ki jih imajo bralci, ter zasnove notranje opreme prostorov ali celih stanovanj. Vsem izbranim bralcem svoje predloge osebno predstavimo v času sejma Ambient na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Eden izmed projektov, ki sem jih reševala to leto, je bila naloga Mateje in njenega partnerja, oprema pritličja v vrstni hiši. V projektu je bil glavni izziv višina dnevnega prostora. Strop je bil visok 364 cm, premala višina za galerijo, ter preveč za enonivojski prostor. Zato sem galerijo postavila vzdolžno ob S steno. V predlagani rešitvi je višina pod galerijo 150 cm in so pod njo postavljene izvlečne omare z notranjim regalnim sistemom. Zgoraj nad omarami, pa je pridobljena zadostna stojna višino in je zadosti prostora za postavitev ustvarjalno delavnega kotička z dolgo mizo. Tudi kuhinja je del tega enotnega elementa. Jedilna miza je postavljena v prostor, vendar se za potrebe po večjem dnevnem prostoru lahko tudi pospravi pod galerijo, v regalni sistem omar. Element galerije, omar in huhinje je oblikovan v celoto, v kocko, v eno prostorsko enoto razpotegnjeno od snene do sten. Prostor pridobi čisto potezo, ki omogoča dobro izkoriščenost, funkcionalnost in estetiko.

NATEČAJ POSLOVNI KOMPLEKS BERIČEVO podjetje_ STUDIO NARIS d.o.o. leto_ 2010 lokacija_ Ljubljana sodelujoči pri projektu_ Anja Srebačič

ELES je kot sistemski operater prenosnega omrežja v Republiki Slovenije zadolžen za prenos električne energije. Ta je razpisal natečaj za izgradnjo novega poslovnega kompleksa, s katerim bi združil vse Eleso-ve centre za vodenje v enovit sistem. S tem bi se racionaliziralo poslovanje. Z novim kompleksom želi podjetje izpolniti tudi varnostne zahteve za obratovanje centrov vodenja, saj gre za objekt kritične energetske infrastrukture. Naš koncept temelji na zasnovi novega objekta, ki se zajeda in zliva z okolico. Z zeleno streho se objekt poveže in zlije z naravnim in odtuji od grajenega, ki razčleni park in se vanj smiselno vključi. Idejna zasnova celotnega kompleksa je bila omogočiti čimbolj funkcionalne in čiste poti. Želja je obiskovalcem zagotoviti direkten dostop iz glavnega dvorišča ter zaposlenim v posamezne vhode, kratke in čiste poti iz garaže do delovnega mesta. Kompleks sestoji iz različnihh programov, zato smo jih ločili med sabo tako, da smo jih razdelili v posamezne sklope, ki se v tlorisu odražajo v obliki lamel. Celoten kompleks je razdeljen na 5 glavnih horizontalnih podolgovatih objektov. Vsaka lamela predstavlja posamezen program podjetja ELES. Na južni strani so postavljene garaže in skladišča, ki so po višini najvišja in predstavljajo oviro pred hrupom iz glavne ceste. Naslednja, centralna lamela je namenjena programom, ki jih uporabljajo tako zaposleni kot obiskovalci. Postavljena je na sredino, da omogoča čim lažji dostop vsem uporabnikom. Centralna lamela je zamaknjena proti zahodu, da poudari glavni vhod v Kompleks Beričevo. Proti severu se nahaja še četrta lamela, stavba B, v kateri so nameščen pisarniški programi sektorjev in služb. Zadnja lamela, stavba C, predstavlja zadnjo fazo gradnje (faza B). Vsi objekti so nanizani na pritličen povezovalni del, ki se začne na jugu in se nadaljajuje vse do zadnje, severne lamele.

POGLED NA POSLOVNI KOMPLEKS

SITUACIJA

GLAVNI POGLED NA POSLOVNI KOMPLEKS ELES

PREREZ Ä&#x152;EZ CELOTEN POSLOVNI KOMPLEKS ELES

NATEČAJ VRTEC MAVRICA BREŽICE podjetje_ STUDIO NARIS d.o.o. leto_ 2011 lokacija_ Brežice sodelujoči pri projektu_ Katja Drnovšek Predmet razpisanega arhitekturno urbanističnega natečaja je bila novogradnja vrtca Mavrica v Občini Brežice. Investitor je želel porušiti obstoječi montažni vrtec in zgraditi novega za predšolske otroke. Pomemben dejavnik pri prostorski zasnovi kompleksa je bila zagotovitev prijetnega in varnega ambienta. Izhodišče načrtovanja je bila hrupna in prometno precej obremenjena glavna cesta na jugu natečajnega območja. Programski sklopi so posledično razdeljeni tako, da je na južnem delu glavni objekt, ki služi kot protihrupna bariera. Enote za otroke so severno od glavnega objekta in so potisnjene ob vzhodni del parcele. Kompleks vrtca je prostorsko razdeljen na šest individualnih prečnih kubusov, z dvokapnimi strehami, kar omogoča intimo in ločitev otrok po skupinah. Posameznimi kubusi so povezani s steklenim hodnikom, kjer se nahajajo programi namenjeni dodatnemu prostoru za dejavnost otrok, kabineti za vzgojna sredstva in pripomočke ter prostor za individualno delo z otroci.

TLORIS PRITLIÄ&#x152;JA 27 27

zunanja terasa komunikacije prostori za strokovne delavce sanitarije

27 27

27 7 2

27 27

21 27

igralni prostori 27

upravni in gospodarski prostori

16 15

6 8

3 4 5 3

2 1

ZAHODNA FASADA

VIZUALIZACIJA OTROŠKEGA OGROŠČA

zunanja igralna površina v nadstropju

vhod v zaklonišče / zunanje sanitarije / shramba za igrala nova drevesa grmovnica z užitnimi plodovi (Rosa canina, Rubus fruticosa) gospodarsko dvorišče / dostava uvoz

glavni dostop do vrtca za pešce

SITUACIJA NATEČAJNEGA OBMOČJA

NOTRANJE OBLIKOVANJE podjetje_ DELO IN DOM, Delo d.d., rubrika Arhitekturni dialog leto_ 2011 lokacija_ neznano Arhitekturni dialog je skupni projekt Gospodarskega razstavišča, Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in priloge Delo in dom. Vsako leto je objavljen razpis, na katerega se prijavijo bralci Delaindom in na podlagi katerega se izpelje Arhitekturni dialog. Študenti višjih letnikov Fakultete za arhitekturo pripravimo rešitve za arhitekturne oziroma prostorske težave, ki jih imajo bralci, ter zasnove notranje opreme prostorov ali celih stanovanj. Vsem izbranim bralcem svoje predloge osebno predstavimo v času sejma Ambient na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Eden izmed projektov, ki sem jih reševala, je bila situacija Julije in Jerneja; oprema mansardnega stanovanja v enodružinski hiši. V projektu je bil glavni izziv dimnik, postavljen na sredino dnevnega prostora. Za izogib visokim finančnim stroškom, se je mlad par odločil, da ta ostane nespremenjen. Tako je ta element postal izziv v oblikovanju celotnega stanovanja in postal glavni element v prostoru, okoli katerega so se nizali prostori. Okoli njega je bila speljano stopnišče v višje nadstropje do odprte spalnice. Kuhinja, jedilnica ter dnevna soba, pa so se zvrstili okoli njega.

pogled na bivalni prostor

MESTNA VEČNAMENSKA DVORANA PORTOVAL podjetje_ STUDIO NARIS d.o.o. leto_ 2011 lokacija_ Novo mesto sodelujoči pri projektu_ Katja Drnovšek

Lokacija nove mestne večnamenske dvorane Portoval zajema območje ob glavni prometnici v mesto, ki ga iz druge strani obdajata tudi reka Krka in gozd Portoval. Tako je območje dobro dostopno, hkrati pa se nahaja v objemu narave, kar mu daje posebno vrednost, za katero smatramo, da jo je potrebno ohraniti ali celo nadgraditi. Arhitekturna zasnova novega objekta je izoblikovana z idejo o sožitju le-tega z naravo oz. območjem, kjer je lociran. Ker je objekt vkopan v teren, daje vizualni učinek precej manjšega objekta kot v resnici je, hkrati pa se lepo vklopi v okolico in ne izstopa preveč. Oblikovno je objekt zasnovan ortogonalno, kar precej poenostavi in zmanjša izkop terena. Streha, ki je tlorisno prav tako ortogonalne oblike, v pogledu posnema obliko valovanja oz. obliko hribovja, ki se nadaljuje iz obstoječega terena.

TLORIS 1.NADSTROPJA

POGLED NA ARENO

KARAKTERISTIÄ&#x152;NI SITUACIJSKI PREREZ

STANOVANJSKA SOSESKA C2 LIVADE podjetje_ STUDIO NARIS d.o.o. leto_ 2012 lokacija_ Izola sodelujoči pri projektu_ Katja Drnovšek, Anja Srebačič, Janja Štibernik

Volumni obsegajo štiri stanovanjske stavbe, od katerih je ena izmed stavb zasnovana kot prostostoječ stolpič, medtem ko so ostale tri stavbe zasnovane kot dva stolpiča povezana z vmesno nizkoetažno povezavo. Z zamikanjem štirih stanovanjskih blokov se ustvarijo notranji atriji, ki so med seboj povezani in se odpirajo izmenično vzhod-zahod; atriji so javni in omogočajo peš dostop do stavb povezan z zunanjo okolico.

PREREZ C-C

OPIS NAMEMBNOSTI OBJEKTA: Od skupno 190 stanovanjskih enot so predvidene garsonjere, dvosobna, trosobna, štirisobna in petsobna stanovanja, ki so opisana v nadaljevanju. V mansardi je predvidenih 14 razkošnejših stanovanj. Stavba lll ima zaradi meje zazidljivosti porezan JV vogal v pritličju in v prvem nadstropju, kjer je v vsaki etaži predviden po en poslovni prostor. DELI STANOVANJA: Stanovanja so zaključena celota sestavljena najmanj iz predprostora, bivalnega prostora v katerem je kuhinjski kot, jedilni kot ter dnevni kot ter kopalnica.

SITUACIJA

FASADNI PAS

48 SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER zunanja ureditev in dvorana podjetje_ STUDIO GROM ARCH d.o.o. leto_ 2012 lokacija_ Sevnica sodelujoči pri projektu_ doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a. Janez Peter Grom Naročnik občina Sevnica ter župnišče Sevnica sta želeli nove prostore nameniti mladostnikom. V projektu je na zgornji ploščadi predvidena manjša večnamenska dvorana, nova parkirišča, poleg obstoječega nogometnega igrišča, na spodnji ploščadi pa je zasnovanih veliko intimnih kotičkov za druženje otrok in mladostnikov. Spodnja in zgornja ploščad sta povezani s tribunami/stopnicami. Te salužijo kot sedala za zunanji amfiteater, za poletne igre, prireditve ter kot tribuna za navijače nogometa. Posamezni betonsko-leseni elementi tribun se ponavljajo po celotni zunanji ureditvi na območju Salezijanskega mladinskega centra.

NATEČAJ - POT PO BLAGAJEVI ZAPUŠČINI Za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za urbanistično arhitekturno ureditev centrov naselij Dobrova in Polhov Gradec

podjetje_ STUDIO GROM ARCH d.o.o. leto_ 2013 lokacija_ Dobrova/ Polhov Gradec sodelujoči pri projektu_ doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a. Janez Peter Grom

Predmet natečaja je bila urbanistično arhitekturna ureditev centrov naselij Dobrova in Polhov Gradec. Kot glavni motiv mreženja prostora v smislu nadaljevanja ekološke zavesti je vzpostavljen koncept abstrakcije BLAGAJEVEGA VOLČINA, ki je nizek grmiček iz družine volčinovk - zraste do višine 30 cm. Koncept urejanja ter sama izhodiščna ideja je bila projeciranje lokalne cvetlice Blagajevega volčina na naravne ter nove strukture. Strukturo omenjene cvetlice je vpletena v definiranje likovnega nagovora lokacije z uporabo principa “geometrizacija” prostora. Pri poudarjanju potez in njih elementov je dan poseben nagovor na odnosu med izvedbo in obliko ter kako je to mogoče opredeliti z racionalnimi elementi, ki so še vedno stvar prostorske kompozicije mreže, vendar z dodanim novim elementom in načinom oblikovanja.

KONCEPT TRANSFORMACIJA MREŽE_ POLHOV GRADEC

45 STOPINJ

V geometrizaciji je skrit red prepletanja štirikotnika cvetnega lista Blagajevega volčina. Geometrija sloni na mreži, ki predstavlja izhodiščno točko branja prostora, kar je najbolje razvidno pri iskanju geometrije pri lokaciji za novo poselitev na Dobrovi – TRANSFORMACIJA MREŽE. Mreža, ki na prvi stopnji pomeni popolno racionalizacijo dveh smeri, kar je hkrati izhodiščna točka za konstrukcijsko mrežo objektov. Transformacija pa je izražena v oblikovanju fasadnega plašča, torej zunanje opne. V tem je skrita

90 STOPINJ

dvojnost strogosti in razpuščenosti, dinamike in prepletanja. Na lokaciji lahko opazimo tudi posamezne manjše elemente, ki pa niso mišljeni kot bivalni objekti, temveč spremljajoči program, nadstrešnica, pokrito parkirišče ipd. elementi. Ti elementi se hkrati vrinjajo med ostale monolitne objekte, predstavljajo vsiljeni »kristal« in novo magnetno točko. Prostor in posegi v njem nam predstavljajo novo prostorsko

MREŽA

GUBANJE

organiziranost (program + mreža oz. mreženje prostora), ki povezuje ključne točke v grajeni in naravni strukturi in s prepletanjem daje novo vrednost prostoru / lokaciji. Zeleni sistem naj bi izkoristil možnosti uvedbe novih vsebinskih kategorij, ki bi povezale obstoječe zelene površine v enkovit sistem, od grajenih do naravnih.

FORMALIZACIJA

IMPLEMENTACIJA GLEDE NA ROBNE POGOJE

OSNA DELITEV

NOVE STRUKTURE

TRANSFORMACIJA MREÅ½E

4. FAZA IZGRADNJE

pot za pohodnike in kolesarje

parkovna ureditev zelenih površin

terasirana ureditev brežine

trg, prireditveni prostor

1. FAZA IZGRADNJE

urejeno nabrežje reke

3. FAZA IZGRADNJE

otroško igrišče

večnamenski objekt ekološki otok parkirišča parkirišča

2. FAZA IZGRADNJE

območje tržnice, dostop do reke avtobusna postaja

parkovna ureditev zelenih površin

parkirišča

urejen dostop do jedra polhovega gradca iz južne strani

SITUACIJA POLHOVEGA GRADCA

PRIZIDEK K ENODRUŽINSKI HIŠI JELOČNIK podjetje_ STUDIO GROM ARCH d.o.o. leto_ 2012 lokacija_ Rogaška Slatina sodelujoči pri projektu_ u.d.i.a. Janez Peter Grom

PLANETARIUM podjetje_ STUDIO GROM ARCH d.o.o. leto_ 2013 lokacija_ Mozirje sodelujoÄ?i pri projektu_ u.d.i.a. Janez Peter Grom

Občina Mozirje je želela obstoječo rabo kulturnega doma nadgraditi. Da bi izboljšali uporabnost in frekventnost uporabe objekta ter popestrili in nadgradili ponudbo v občini je želela občina v dvorano umestiti planetarij.

TLORISNI POGLED NA KONSTRUKCIJO PLANETARIJA

V zasledovanju cilja po ohranitvi obstoječega programa je planetarij zasnovan kot dvižen element, ki se lahko v primeru gledališke predstave dvigne pod strop, pred predstavo v planetariju pa, ob prazni dvorani, spusti nazaj na poravnana tla avditorija. Fleksibilen sistem je zasnovan tako, da je mogoče v zelo kratkem času, med predstavami, zamenjati sistem obratovanja gledališča. Potrebna je le namestitev ali odstranitev premičnih sedišč. V gledališču se vzpostavita dva režima obratovanja. Po prvem scenariju je planetarij spuščen na poravnana tla gledališkega avditorija. Po drugem scenariju se celotna konstrukcija planetarija dvigne pod strop gledališkega avditorija, 3 metre nad dvignjenimi tlemi. Planetarij, ki se dvigne pod strop s celotno optično opremo prevzame funkcijo animiranega interaktivnega stropa, ki lahko nudi podporo gledališkim predstavam. Spoščen strop gledališkega avditorija je ravno tako projekcijska površina, ki je lahko koriščena za kompleksnejše avdio/ vizualne učinke gledaliških predstav.

PREREZ DVORANE Z DVIGNJENO KONSTRUKCIJO PLANETARIJA

SHEMA ODSTRANLJIVIH/ NEODSTRANLJIVIH STOLOV

PROJECIRNI RADIJ PROJEKTORJA

INTERIER PLANETARIJA

A NEW

SCREE

podjetje_ STUDIO GROM ARCH d.o.o. leto_ 2012 lokacija_ Mozirje sodelujoÄ?i pri projektu_ u.d.i.a. Janez Peter Grom

IZRIS NOTRANJE OPREME ZA TRGOVINO PATRIZIA podjetje_ STUDIO GROM ARCH d.o.o. leto_ 2014 lokacija_ Ljubljana center sodelujoči pri projektu_ u.d.i.a. Janez Peter Grom

UREDITEV TRGA IN TRŽNICE podjetje_ STUDIO NARIS d.o.o. leto_ 2016 lokacija_ Žiri sodelujoči pri projektu_ u.d.i.a. Janez Peter Grom, doc.dr. Alenka Fikfak

PODSTAVEK ZA DOPRSNI KIP podjetje_ STUDIO GROM ARCH d.o.o. leto_ 2016 lokacija_ Šempeter sodelujoči pri projektu_ u.d.i.a. Janez Peter Grom

_59

PORTFOLIO PROJEKTI

vitrazi

Nastanku projekta botruje lastna želja po raziskovanju možnosti izražanja lastne kreativnosti in osebno zanimanje za kompleksne prostorske organske oblike. Steklene plošče zaradi svojih fizikalno-mehaničnih lastnosti do sedaj niso dopuščale doseganja prostorskih oblik. S posebno geometrijo in tehničnim detajlom lahko sedaj raziskujem prostorske mreže. Posebni odsevi raznih ročno izdelanih steklenih pošč kot tudi le prozorno navadno steklo zagotovijo tem prostorsko oblikovanim mrežam statičnost in občutek, da je neko spreminjajoče se, tekoče telo zastalo v prostoru in času. Ta deformacija prostorskih mrež je v nadaljevanju koriščena lahko v smislu končnega izdelka kot uporabni predmet ali pa kot prostorska instalacija. Dodatno življenje in razgibanost zagotavlja tem oblikam osvetlitev, ki je lahko statična ali dinamična. S spreminjanjem jakosti in barve osvetlitve postanejo prostorske istalacije del spreminjajočega ambienta v katerem se nahajajo.